IlSiliÄI»
: • • -> -
- - v - ■K&dSste- -
#
Zadruga mozirje
Z.O.O.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
CENJENIM KUPCEM IN
___________NJČ. . I
wmmrnm
JUBPJS BOŽIČNE PRAZNIKE IM SI IEČN 0 NOVO	L
GL

*fH
glin

žagarstvo nazarje
Podjetje žagarskih in drugih proizvodov iz lesa d.o.o., 63331 Nazarje, Lesarska 10, SLO tel: 386 63 832-422, 831-930 fax: 386 63 831-920
PROIZVODNI PROGRAM:
-	fasadna okna
-	fiksna in gibljiva polkna
-	lepljene plošče
-	žagan les in obloge
-	vrtni program
Vsem poslovnim partnerjem, sodelavcem in vsem bralcem Savinjskih novic želimo prijetne praznike ter
uspešno novo Iđo ’96!
-ram
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in lax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
N*tloVni@»
Zimski
motiv
Foto: Ante Blaževič
Urednikov \o\a, kU.
Pred letom dni sem vam, spoštovane bralke in bralci, s tega mesta (tako kot tokrat) zaželel vse najboljše v novem letu. Leto se sedaj izteka, zato upam, da vam je prineslo kar največ lepega. A je že vedno tako, da stvari niso samo lepe, temveč imajo tudi manj lepo podobo. Ko vsakič znova bolj ali manj slovesno pričakamo novo leto, si želimo seveda predvsem lepih stvari. Kaj si ob tej priložnosti želijo župani zgomjesavinjskih občin, lahko preberete o nadaljevanju, gotovo pa je, da si skupaj z občani želijo čim boljše življenje na tem koščku slovenske domovine. Saj smo se pred petimi leti nenazadnje prav zaradi tega odločili za samostojnost.
Morda smo na to samostojnost danes kar premalo ponosni oziroma se ne zavedamo dovolj, kaj nam je prinesla in česa vsega nas je obvarovala. Leto, ki se nam bliža, bo gotovo zelo pestro s pomembnimi dogodki v domovini in izven nje. Ali se bo ameriški projekt reševanja bosanske krize obnesel? Ali bo Slovenija uspela tržno izkoristiti odpiranje''južnega" tržišča? Ali bo našla skupni jezik s sosedama Hrvaško in Italijo? Kaj bo z njenim napovedanim vključevanjem v evropske integracije? In kaj bo to pomenilo za slovenski narod, ki bo na volitvah znova izbirni svoje predstavnike?
Toliko vprašanj, na katere najbrž nihče ne zna odgovoriti v trenutku. Pustimo torej času čas, sami zase pa sklenimo, da bomo v prihodnjem letu vsakodnevno namenili več pozornosti svojim najbližjim, prijateljem in znancem. V nasprotnem primeru nas bo čas, ki sem ga omenil, odnesel s sabo.
Lepo vas pozdravljam do 12. januarja 1996!

«a
+ z*-*- *
^A/iAa Ci ns Codi zadcnzoCjsn
a hLikbn, Ca’i xi,
es zsCiS. jzoitabL tLiio, Can. nLxi;
CajtL tom, Cjs’t iL fzoxtaC zadouoCjsn,
CroZ tudi oitaC.
\J~- QmCmCsI.
VSEM NAŠIM NAROČNIKOM IN DRUGIM BRALCEM TER OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, ŽEUMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VSE NAJBOLJŠE V PRIHODNJEM LETU!
Uredništvo
Savinjčanova
Novoletna
inventura
Gostja meseca: igralka in pesnica
Glin Pohištvo Nazarje
Dan odprtih vrat
V nazarskem podjetju Glin Pohištvo so minulo soboto pripravili "dan odprtih vrat". Razlog za to je mogoče iskati v usmeritvi podjetja, da se odpira navzven, kar je nenazadnje tudi v skladu s prizadevanji za pridobitev certifikata ISO 9000. Poleg tega gre proti koncu tudi evropsko leto kakovosti, v sklopu katerega naj bi podjetja širše predstavila svojo proizvodno dejavnost.
Tokratni "dan odprtih vrat" so izkoristili sorodniki zaposlenih, ki so si lahko ogledali, kje in pod kakšnimi pogoji slednji vsakodnevno služijo svoj kruh, z zanimanjem so se skozi proizvodnjo sprehodili tudi bivši zaposleni, saj je novosti v njej v zadnjem času kar precej, nekateri pa so ta dan izkoristili za podrobno seznanitev s prodajnim programom.
V Glinu Pohištvo delajo sicer vse sobote v mesecu decembru, saj skušajo izpolniti
čimveč naročil še v letošnjem letu. Letošnja realizacija bo v primerjavi z lanskim letom večja za dobrih 15 odstotkov in bo znašala 2,3 milijarde tolarjev. Na tuje bodo prodali za 700 milijonov tolarjev, uvozili pa za 380 milijonov tolarjev. V letošnjem letu bo dosežena največja proizvodnja ivernih in oplemenitenih plošč ter pohištva v zadnjih štirih letih. Preko 70 odstotkov pohištva izvozijo. Prizadevanja zaposlenih, teh je v Glinu Pohištvo trenutno 290 (tretjina iz občine Nazarje, tretjina iz občine Mozirje in tretjina iz ostalih treh občin), so bila v zadnjih dveh letih usmerjena predvsem v razširitev tržišča in izločanje manj donosnih programov oziroma izdelkov. Poleg tega so razvili nekatere nove programe, od katerih jih nekaj že izdelujejo (pisarniško pohištvo PETRA, kuhinjsko pohištvo BAVARIA in HANSA itd.), nekateri pa so kot novost najavljeni za leto 1996 (sestavljivo pohištvo PREGO, parket MELA-PAK).
Kljub težkemu likvidnostnemu položaju podjetje vsako leto nameni za obnovo in vzdrževanje strojne opreme okrog 100 milijonov tolarjev. "Delamo kot dober in vesten gospodar," poudarja vodstvo podjetja, kar se obrestuje pri kvaliteti izdelkov in porastu števila delovnih mest. Seveda pa je največ vprašanj v zadnjem času povezanih z lastništvom podjetja. Zaposleni so pred nedavnim Skladu za razvoj RS, ki je lastnik podjetja, posredovali še šesto različico odkupa, ki je po
obsegu enaka konkurenčni iz tujine in vključuje tudi podjetje Glin Gostinstvo. Vrednostno je ponudba v primerjavi s konkurenčno nekoliko nižja, vendar pa po drugi plati vključuje nekaj, kar druga nima, to pa je solastništvo zaposlenih. V Glinu Pohištvo upajo, da država ne bo razmišljala preveč kratkovidno in bo presodila vse posledice ene in druge variante. Že to, da bo dobiček in davek nanj z njim vred v primeru tujega lastništva odtekal v tujino, bi moral biti dovolj tehten razlog, da Sklad o prodaji res temeljito razmisli. Vprašanje pa je, če bo napovedana odločitev dejansko sprejeta še pred Novim letom.
Podjetje Glin Pohištvo si je v času od aprila 1991, ko je bilo ustanovljeno, do danes ustvarilo dobra izhodišča za nadaljnji razvoj, saj spada med najpomembnejša slovenska podjetja s področja ivernih plošč in pohištva.
Franci Kotnik
Zaščita Lukač Ljubija
Otvoritev novih poslovnih
prostorov
Pred tednom dni sta zakonca Lukač, Milena in Robert, otvorila nove poslovne prostore v Ljubiji. Gre za dejavnost proizvodnje in prodaje najrazličnejših zaščitnih sredstev.
Zakonca Lukač se z omenjeno dejavnostjo ukvarjata že vrsto let, razvoj in širitev obsega dela pa sta zahtevala večje, sodobnejše poslovne prostore. V novem objektu jih bo za zdaj kar dovolj, okrog 200 kvadratnih metrov. Otvoritve se je udeležilo veliko število poslovnih partnerjev, prijateljev in podjetnikov, govornik pa je bil mozirski župan Jakob Presečnik. Kot je dejal, se v občini Mozirje napredek obrtništva in podjetništva nezadržno nadaljuje, vsak nov poslovni prostor pa pomeni boljše pogoje dela in možnosti dodatnega zaposlovanja. Mileni in Robertu Lukač je čestital za pomembno pridobitev in jima zaželel še veliko uspeha v poslu. Podobnih želja je bilo tudi s strani ostalih navzočih, ki so se po otvoritvi zadržali v sproščenem pogovoru, veliko.
Franci Kotnik
Na zdravje - uspešnemu poslovanju (foto: C. Sem)
Za vse obiskovalce je bilo organizirano strokovno vodstvo (foto: F. Kotnik)
Logarska dolina
Turistično izobraževanje
V	Hotelu Plesnik v Logarski dolini so jesensko zimski čas izkoristili za organizacijo seminarja o vodenju hotelov, trženju in oblikovanju cen, motivaciji vodstvenih in drugih delavcev v hotelu ter gostov, organizaciji turistične ponudbe hotela in okoliškega področja. Soorganizator seminarja je bilo Nacionalno turistično združenje Slovenije.
Pri izobraževanju so sodelovali priznani strokovnjaki iz Avstrije, udeleženci seminarja pa so prišli iz cele Slovenije.
Le iz Savinjske in Šaleške doline jih ni bilo.
Nacionalno turistično združenje, kateremu predseduje Janez Širše, združuje vodilna slovenska turistična podjetja in strokovnjake z gospodarskega, raziskovalnega in izobraževalnega področja ter vidni predstavniki slovenskega javnega življenja. Cilj združenja je dvig ravni nacionalne turistične ponudbe po obsegu in po kakovosti.
V	ta namen prireja združenje različne oblike izobraževanja. Letos je organiziralo devet seminarjev, ki so po besedah Janeza Siršeta lepo uspeli. Organizacija seminarja v Logarski dolini pa tudi ni naključje, saj je to področje potrebno turis-
I POSLOVNE INFORMACIJE I
1. Vabimo vsa podjetja na brezplačen seminar oz. posveti o GOSPODARSKIH POGODBAH IN ZAVAROVANJU PLAČIL, ki bo v torek, 9. januarja 1996 ob 11.00 uri v dvorani skupščine Mestne občine Velenje.
Zaradi priprave gradiva prosimo, da se prijavite na Ob-
I močni gospodarski zbornici Velenje, telefon: 063/856-920, telefax: 063/855-645.
2. Obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS št. 62/95 objavljena UREDBA o merilih, pogojih in postopkih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva.
Prav tako je v Uradnem listu št. 64/95 objavljena UREDBA o kriterijih dokapitalizacije in dodeljevanju posojil pravnim osebam za sanacijo podjetij in gospodarstva.
VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI [j VELENJE, TRG MLADOSTI 2. (ZGRADBA ZAVODA ZA S URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. j
Janez Širše (foto: JP)
tično razvijati. Poleg tega ima Hotel Plesnik, kjer je seminar potekal, vse pogoje za dobro počutje in ustvarjalno delo udeležencev. Zato se bo Nacionalno turistično združenje še večkrat poslužilo njegovih kapacitet.
Franci Kotnik
-X S^JI
V drogeriji v torek, 26. 12.1995 odprto od 9. do 13. ure
Podjetniški
kotiček
Trenutki nestrpnosti ob zaključku leta so nepreklicno tu. To pa je tudi čas, ko moramo biti še kako zbrani, da ne pozabimo kakšne malenkosti, ki nas lahko veliko stane.
Republiška uprava za javne prihodke, enota Mozirje, je te dni že obvestila samostojne podjetnike, ki bodo s prvim januarjem naslednjega leta morali preiti na dvostavno knjigovodstvo. Menda je takih na območju RUJP Mozirje 18.
Kljub določbi 2. člena Pravilnika o vodenju poslovnih knjig za samostojne podjetnike, ki pravi, da morajo samostojni podjetniki do 31.12. tekočega leta sporočiti davčnemu organu izbrani način vodenja poslovnih knjig (enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) v naslednjem koledarskem letu, so se na RUJP, izpostavi Mozirje, odločili, da samostojnim podjetnikom, ki bodo ostali pri enostavnem knjigovodstvu, le-tega ni potrebno sporočiti. Sporočilo o načinu vodenja poslovnih knjig za leto 1996 pričakujejo do 31. 12. letos od tistih samostojnih podjetnikov, ki bodo na podlagi lastne odločitve prešli z enostavnega na dvostavno knjigovodstvo in obratno (če po zakonu niso dolžni voditi knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva).
S tem pa obveznosti oddajanja raznih sporočil, poročil, obračunov itd. še ni konec. Da ne bi prezrli pomembnih rokov v začetku prihodnjega leta, podajamo naslednji opomnik, ki naj vam bo v oporo v prvih mesecih prihajajočega leta. Opomnik se nanaša zgolj na davčne pred-
pise.
A) Pravne osebe predložijo do naslednjih rokov:
* Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje:
- 15. januar: izjava o izbranem načinu akontiranja prometnega davka v
letu 1996 (ZPD 36. čl.)
- 20. januar: letni kumulativni obračun in poračun prometnega davka
za leto 1995 (ZPD 42. čl.)
-	31. januar: podatke o izplačilih obdavčljivih dohodkov fizičnim osebam v letu 1995 (ZD 99. čl.)
*	Republiškemu zavodu za zaposlovanje:
-	15. januar:
a)	za leto 1995 (ZZZPB 5. alinea 9. čl.):
= poročilo o delu preko polnega delovnega časa = poročilo o pogodbenem delu
b)	za leto 1996 (ZZZPB 10. čl.):
= predvidene letne potrebe po kadrih, delu
= podatke o strukturi in številu delavcev, katerih delo ne bo več potrebno, način razreševanja = podatke za skupen razpis kadrovskih štipendij
*	Prejemnikom dohodkov
-	31. januar: podatke o izplačilih obdavčljivih dohodkov fizičnim ose-
bam v letu 1995
B) Zasebniki predložijo do naslednjih rokov:
* Republiški upravi za javne prihodke:
-	31. december: zahtevo za ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih stroškov - zavezanci iz 53. in 54. čl. ZD (ZD 53. čl.)
-	15. januar: izjava o izbranem načinu akontiranja prometnega davka v
letu 1996 (ZPD 40. čl.)
-	20. januar:
-	letni kumulativni obračun in poračun prometnega davka za leto 1995 (ZPD 42. čl.)
* Republiškemu zavodu za zaposlovanje:
-	15. januar:
a)	za leto 1995 (ZZZPB 5. alinea 9. čl.):
= poročilo o delu preko polnega delovnega časa, poročilo o pogodbenem delu
b)	za leto 1996 (ZZZPB 10. a.):
= predvidene letne potrebe po kadrih, delu
= podatke o strukturi in številu delavcev, katerih delo ne bo več
potrebno, način razreševanja,
= podatke za skupen razpis kadrovskih štipendij * Prejemnikom dohodkov
- 31. januar: podatke o izplačlilih obdavčljivih dohodkov fizičnim osebam v letu 1995.
I'm vam prihajajoče leto natrosi čim več poslovnih uspehov, vsekakor pa v teh norih dneh pomislite tudi nase, saj življenje ni samo delo. Srečnol
Vida Skok
IZ OBČIN
Jakob Presečnik, župan občine Mozirje
"V občini Mozirje smo v začetku letošnjega leta v sodelovanju z občinskim svetom in njegovimi komisijami ter odbori pravočasno pripravili in sprejeli vse potrebne dokumente, ki jih zahteva zakonodaja. Sprejeli smo zaključni račun bivše občine za leto 1994 in nov občinski proračun, kar nam je omogočilo samostojno poslovanje od 1. avgusta dalje.
Občina Mozirje ima v primerjavi z Začeli smo tudi z delitvijo premoženja bivše občine, pri čemer ostalimi občinami specifičen položaj, saj je nastala na sedežu bivše občine in ima zaradi tega cel kup obveznosti.
Občinska uprava je bila zato izjemno
obremenjena, pojavil pa se je tudi problem presežnih delavcev, ki ga sedaj rešujemo v sodelovanju z državo na podlagi izdelanega programa. V občinski upravi imamo težave tudi zaradi tega, ker še vedno nimamo redno zaposlenega sekretarja občinskega sveta. Ta problem moramo rešiti v začetku prihodnjega leta.
Poleg rednih nalog, ki se nanašajo na nemoteno funkcioniranje šolstva, kulture, otroškega varstva, komunale itd., smo si v občini zadali tudi dva velika projekta: izgradnjo osnovne šole na Rečici in športne dvorane pri osnovni šoli v Mozirju. Pripravljalne aktivnosti za obe investiciji že potekajo, srečujemo pa se še z enim problemom, to je varstvo ostarelih in duševno prizadetih občanov. V tem primeru gre bolj za stvar oziroma pristojnost države, vendar je potreba v dolini za takšen dom izredno velika. Žal država na takšne potrebe reagira zelo počasi.
Na področju infrastrukture si za letos nismo zadali posebej zahtevnih ciljev. Skupaj z občino Nazarje smo realizirali rekon strukcijo dela ceste na Dobrovlje, krajši odsek ceste pa smo modernizirali tudi v Lepi njivi.
Naš občinski svet deluje zelo usklajeno. Sodelovanje med mano kot županom in svetom je dobro, saj ne prihaja do vsiljevanja mnenj v eni ali drugi smeri.
je večina občinskih svetov že sprejela prve predloge delovne skupine. Večje težave pričakujemo pri javnih zavodih in podjetjih, kjer glede na sedanja razmišljanja ni pričakovati prav veliko skupnega. Mi se ne bomo zavzemali za to, da bi ostalo vse po starem, vendar ne bomo sprejeli nobene nove rešitve, ki ne bi imela dokaza o ekonomski upravičenosti. Še posebej to velja za primere, kjer je prisotno tudi vprašanje delovnih mest. Kar se tiče posameznih zvez, jih verjetno veliko ne bo, kljub temu pa se bodo morala društva na tem prostoru na nek način dogovarjati za skupne akcije.
Javno podjetje Komunala je očitno najbolj problematično. Nedvomno je skrb za deponijo odpadkov v pristojnosti občine Gornji Grad, vendar je treba upoštevati, da perspektive ta deponija nima, saj bo šla celotna država v formiranje regijskih odlagališč. Komu nalne dejavnosti bomo ob konsenzu vseh občin skušali organizirati iz sedanjega podjetja.
Pomembna naloga je tudi priprava prostora za stanovanjsko gradnjo in podjetništvo. Obrtna cona Prihova, ki jo pripravljamo, je gotovo v interesu celotnega malega gospodarstva v dolini. Čimprej naj bi zaživel sklad za razvoj malega gospodarstva, katerega smo konec lanskega leta sicer ustanovili, vendar doslej ni zaživel. Upam, da bomo lahko preko sklada podjetnikom in obrtnikom čimprej omogočili dostop do republiških sredstev.
Naj izkoristim to priložnost tudi za to, da voščim vsem Zgorn-jesavinjčanom vesele božične praznike in vso srečo v prihodnjem letu!"
NK

VSEM OBČANOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN BRALCEM SAVINJSKIH
jJK	„
NOVIC V IMENU ORGANOV OBČINE MOZIRJE VOŠČIM VESELE BOŽIČNE
*	*	ir	i?
PRAZNIKE, ČESTITAM OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI TER ŽELIM OBILO USPEHOV IN OSEBNE SREČE V LETU 1996
t
%
Jati

Jr

mm*

Zupan Jakob PRESEČNIK

Ivan Pumat, župan občine Nazaije:
"Hitro je minilo leto dni, kar so bile volitve v lokalno skupnost - občino, in čas je, da pogledamo, kaj se je v tem obdobju dogajalo, in če je občina opravičila svoj obstoj oziroma, če smo izvoljeni izpolnili pričakovanja naših občank in občanov.
Prvo leto delovanja nove občine je od župana, svetnikov in občinske uprave zahtevalo polno angažiranost na pripravi in sprejemanju statuta, pravil-
nikov in odlokov, da je občina lahko pričela samostojno delovati. Pri sprejemanju teh aktov se na sejah občinskega sveta ni nikoli zapletalo, tako da nismo po nepotrebnem izgubljali energije. Seveda nismo bili vedno vsi enakega mnenja, z razpravo in treznimi mislimi smo določena stališča poenotili, da so bila sprejemljiva za večino svetnikov.
V tem obdobju pa nismo urejali samo papirjev, ampak smo pripravljali in izvajali tudi konkretne naloge. Že v mesecu februarju smo se dogovorili s prizadevnimi prebivalci Žlabra in Zavodic o gradnji prepotrebnega vodovoda; akcija je bila končana junija. Na področju Zavodic in Črete je bilo v juliju hudo neurje, posledice na cestah smo s pomočjo prebivalcev tega območja odpravili v zelo kratkem času. Z izvajalcem GG Transport in gradnje smo poskrbeli za kvalitetno vzdrževanje krajevnih in gozdnih cest. Tudi mostovi niso ostali nedotaknjeni (popravljena sta v Dobletini in Spodnjih Krašah, nov pa je zgrajen v Kokarjah na cesti na Laze). V Lačji vasi nam je uspelo postaviti dve avtobusni postaji, v Šmartnem ob Dreti je zgrajeno športno igrišče in delno sanirana občinska cesta na Brdo ter postavljena zaščitna ograja na občinski cesti Šmartno - Lipa. Pripravljeni so projekti in dovoljenja za postavitev javne razsvetljave v Kokarjah, Potoku in pri blokih
v Nazarjah,, za izvedbo je zmanjkalo časa, kar pa bo staljeno takoj spomladi. V sodelovanju z občino Moziije smo pomagali prebivalcem Dobrovelj asfaltirati cesto.
Poleg reševanja komunalnih problemov smo se ukvaijali tudi s kulturo, predšolsko in šolsko vzgojo in izobraževanjem, organizcijami in društvi. Glasbeni šoli smo pomagali pri nakupu klavirja in obnovi dvorane v graščini, društvom in organizacijam pa smo s finančnimi sredstvi omogočili nemoteno delovanje. Prav gotovo smo mnogo energije vložili v reševanje dolgoletnega problema v Nazarjah - popolne osnovne šole. Izdelano že imamo programsko projektno nalogo, ki dokazuje upravičenost popolne osnovne šole, idejni projekt pa je v izdelavi. Kupljeno imamo tudi zemljišče. Šola torej bo! Več informacij bomo dali v spomladanskih mesecih. Sodelovanje z občinami Zgornje Savinjske doline je po moji oceni dobro, saj se župani še vedno redno sestajamo in usklajujemo delovanje občin, predvsem pa pri pripravah na delitveno bilanco. Glede delitvene bilance sem optimist in mislim, da bo prevladala treznost. Da sodelovanje obstaja, kaže tudi odprta pipa in odprto smetišče.
V prihodnjem letu bomo nadaljevali z letos začetimi nalogami in si seveda naložili nove, predvsem pa bomo delovali v zadovoljstvo naših ljudi.
Vsem občankam in občanom občine Nazaije želim ob Božiču in Novem letu lepo praznovanje v krogu svojih najdražjih ter mnogo sreče v letu 1996."
OBČINA NflZflRJ€	w
± . • •£§§•
J§|| OBČANKAM IN OBČANOM OBČIN6 NAZARJ€ Č6STITAMO OB DN6VU SAMOSTOJNOSTI IN JIM ISTOČASNO^* ŽaiMO PRIJ6TN6 PRAZNIK6 « T€R VSO SR€ČO V NOV6M L6TU 1996!
ŽUPAN IN OBČINSKI
SV€T

Anka Rakun, županja občine Ljubno
"Vesela sem, da lahko tudi preko vašega, še bolj prav, našega časopisa predstavim delo in življenje občine za leto, ki se izteka. Moja prva globalna ocena je, da se je občina prijela med ljudmi, kot se temu reče. Upravičenost lokalne samouprave dokazuje tradicija tega koncepta širom po Evropi. Gre pač za preprosto resnico, da le gospodar na svojem lahko ustvarjalno, tekmovalno in predvsem ekonomično ustvarja pogoje za čim kvalitetnejše življenje.
Naša prva naloga po volitvah in konstituiranju občine se je odražala v ureditvi prostorov. Delo nam je vzelo
kar nekaj časa, sem pa prepričana, da so prostori funkcionalni in prijazni, predvsem pa brez nepotrebnega razkošja. Nekateri zaselki občine spadajo med demografsko ogrožena območja. Letos smo iz tega naslova s strani države dobili štiri milijone za asfalt v Planini in milijon sedemsto tisoč za elektrifikacijo kmetij Jeseničnik in Naraločnik v Primožu. Po dolgoletnih peripetijah smo uspeli urediti nevzdržno stanje na pokopališču. Meteorne in površinske vode smo zajeli s projektom odvodnjavanja, odpravljena je bila tudi napaka na vodovodu, tako da upam, da je ta problem rešen dolgoročno.
Zadovoljna sem, da smo veliko projektov uspeli uresničiti sami, torej s strokovnjaki iz naše občine. Tudi sicer je moje načelo oddati delo domačinom, v kolikor so za dejavnost registrirani in usposobljeni. Takoj moram pohvaliti tudi delo društev. Ljubenskim gasilcem je letos uspelo predati namenu novo garažo, to je brez dvoma pomembna pridobitev za kraj in občino.
Kulturnemu društvu smo priskočili na pomoč pri napeljavi centralnega ogrevanja v novi del doma, glede šolstva pa je potrebno povedati, da je v sedanji šoli velika prostorska stiska. Pridobljena je projektna dokumentacija z vsemi načrti, v sklopu širitve šole pa se načrtuje tudi investicija povečanja prostora v vrtcu.
Nujno bo tudi še nadalje pospeševati turizem in drobno gospodarstvo, v ta namen je bila imenovana skupina občanov, ki pripravlja strategijo razvoja občine. Veliko je bilo po moji oceni postorjenega tudi na komunalnem in cestnem gospodarstvu. Tako sta bili popravljeni dve avtobusni čakalnici v Radmiiju, urejena prometna signalizacija, obnovljeni odtočni jaški, pokrpane številne cestne luknje in še bi lahko naštevala.
Vzdrževanje gozdnih cest smo na podlagi javnega razpisa oddali individualnemu ponudniku. Seveda pa ne kaže prezreti posodobljenih asfaltnih cest v Savino, Trbiž, v Kolovrat in Planino. Še vedno so pred nami naloge, ki izvirajo iz programa sanacije po poplavah. Precej je bilo postorjenega, nekaj nalog nas čaka še v prihodnjem letu.
V letu, ki prihaja, bomo poskušali poleg vseh nalog in potreb, ki izhajajo iz tako imenovanih negospodarskih dejavnosti, asfaltirati cesto v Primož, sanirati plaz v Juvanju, dokončati projekt odvodnjavanja na Rosuljah in vse tukaj nenašteto, za kar se bomo skupno odločili. Upam, da bomo tudi z ostalimi občinami sodelovali v smislu dobrih in prijaznih sosedov, doma pa se bomo trudili, da bo denar porabljen racionalno v smislu gesla o dobrem gospodarju.* Brez dvoma sem se tudi s tega mesta dolžna zahvaliti vsem za podporo in pomoč pri uresničevanju ciljev naše občine. December je mesec pričakovanj, utrjevanja družinskih in prijateljskih vezi v toplih domovih. Prav te želje naj vas spremljajo ob Božiču in skozi celo leto 1996.“
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO VOŠČIMO ZA PRAZNIKE IN VAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1996.
ŽUPANJA Z OBČINSKO UPRAVO, OBČINSKI SVET Z ODBORI IN KOMISIJAMI
Mirko Zamernik, župan občine Luče
'Po mojem mnenju smo letos v občini Luče postorili kar precej, zato se bojim, da bom kaj pozabil povedati. Tako kot vse občine, smo se tudi pri nas morali najprej postaviti na lastne noge. Da so bile težave večje, kot bi sicer bile, je botrovala nedorečena zakonodaja, nadalje precej komplicirano financiranje in, kar ni nebistveno, ločen račun vseh petih občin.
Prva konkretna naloga občinskega sveta in mene osebno je bila, da Lučanom zagotovimo čist zrak. Šlo je za kurjavo v poslovno stanovanjskih prostorih, stvar smo izpeljali do konca, kljub določenim težavam. Gre preprosto zato, da se nabere kopica dodatnih del, posledično so seveda tudi računi večji od prvotno načrtovanih. Moram pa reči, da se je potrebno velikokrat z veliko mero poguma lotiti načrtovanih projektov. Gre predvsem za razne finančne natečaje, katere razpisuje država. Pogoj za pridobitev državnega denarja je seveda velika lastna udeležba. Moram reči, da smo bili pri tem kar srečne roke. Preko natečaja smo uspeli iz sklada za demografsko ogrožena območja pridobiti sredstva za čistilno napravo v Logarski dolini, iz sredstev rezerve državnega proračuna smo uspeli dobiti denar za sanacijo Macesnikovega plazu v Solčavi. Ljudje vidijo, da se je resnično nekaj naredilo, čeprav moram istočasno povedati, da je potrebno po zakonu o lokalni samoupravi financirati še vse ostalo. Mogoče manj vidno pa zato bolj neznano. Tako smo letos kupili štiri najsodobnejše računalnike za šolo v Lučah, čeprav smo iskreno povedano, računali na državno pomoč. Seveda ne kaže prezreti obnove cerkve v Podvolovljeku, pa 2,5 km ceste v Krnički log. Za Solčavo pripravljamo preko programa CRPOV izvedbeni projekt, za katerega bo primaknilo ministrstvo za kmetijstvo milijon tolarjev. Prvenstveno pa bo potrebno v letu 1996 potrkati na vsa državna vrata za pridobitev sredstev. Le tako bomo uspešno realizirali
zastavljene naloge in teh resnično ni malo. Poleg ostalih je gotovo prioritetno vprašanje občinskih cest. Gre za dejstvo, da je potrebno prekategorizirati cesti Kranjski rak -Podvolovljek in panoramsko cesto proti Črni in s tem občutno razbremeniti občinski proračun. Prav tako želimo gozdne ceste uvrstiti v kategorijo lokalnih cest. Brez dvoma pa je osnovna naloga uprave in mene osebno pripraviti do sprejema razne ureditvene in planske akte. Na njihovi osnovi se bomo lahko konkretno pogovarjali o delu in pridobivanju sredstev.
Odnosi med občinami so, kakršni so. Za kolegico in kolege moram reči, da mislim o njih vse najboljše. Nenazadnje smo tudi z njihovo pomočjo pridobili sredstva solidarnosti, namenjena sanaciji po poplavah. Tudi konfrontacije in različna mnenja so nekaj povsem normalnega, vsak pač mora zagovarjati svoja stališča. So tudi stvari iz preteklosti, katere moramo razčistiti. Gre za dejstva, ki izhajajo iz zloglasnega poročila takratne Službe družbenega knjigovodstva. Gre za solidarnostna sredstva na računu JP Komunala, iz katerega je jasno, da se stanje nakazanega in porabljenega denarja nikakor ne sklada. Čutil sem se dolžan sprožiti zadevo, s katero se ta trenutek ukvarja računsko sodišče. Menim, da se z javnimi financami ni moč pogovarjati na pamet, navsezadnje mora tudi v politiki veljati edino le merilo poštenosti. Kljub vsemu sem optimist in zadovoljen, da imamo Lučani svojo občino. Obilo božičnega miru, notranjega zadovoljstva in razumevanja v družini ter sreče v letu, ki prihaja, vam vsem skupaj želim."
skih novic želimo vesele poslovnih uspehov in letu 1996.
Občinski svet in župan občine Luče
Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad
"Ocena iztekajočega leta, pravite, vas zanima. Prvo moram povedati, da smo se takoj na začetku soočili s prostorskimi in seveda tudi kadrovskimi problemi. Kadrovsko smo se pokrili, če smem uporabiti ta izraz, do 1.7., tako da sedaj vse planirane službe normalno funkcionirajo.
Za prvo polletje moram reči, da je bilo pripravljalno, utrjevanje terena za normalno delo občinske uprave.
Tudi delo in relacija do občinskega sveta je povsem normalna. Svet deluje konstruktivno in se tvorno vključuje v razreševanje nakopičenih problemov, tako da tu večjih težav resnično ne vidim. Zavedam se, da povedano vendarle ni tisto, kar ljudje pričakujejo od novih občin, zato smo vzporedno poskušali uresničevati zadane naloge, katere se nanašajo na konkretne primere.
Če dovolite, bi začel z Bočno, kjer smo s pomočjo KS opremili dvorano kulturnega doma, zgradili parkirišče z asfaltno prevleko pri pokopališču. Pri tem projektu je občina finančno pokrila asfalt, ostalo je prispevala krajevna skupnost. Pripravi jena pa je že tudi projektna dokumentacija za izgradnjo pokopališča. Sedanje je, kot vsi dobro vemo, prostorsko preo-bre menjeno. Z deli naj bi pričeli prihodnje leto, finančno konstrukcijo pa bomo zagotovili preko proračuna.
Za Novo Štifto bi rekel, da se konkretizacija zastavljenih projektov načrtuje v prihodnjem letu. Imenovan je bil gradbeni odbor za izgradnjo ceste v Mačkin kot, do Encnove kmetije, v dolžini 4,2 km. Tozadevno smo letos pripravljali projektno dokumentacijo, drugo leto pa se bomo preko razpisa potegovali za sredstva iz naslova demografsko ogroženih območij. Z gradnjo bomo pričeli takoj, ko bodo sredstva zagotovljena. Ena od ran v Novi Štifti so gotovo tudi avtobusne postaje; postavitev teh je ena od nalog v prihodnjem letu.
Rastke pri Ljubnem
Prav tako bo potrebno rešiti plaz na tako imenovani senčni cesti. Strokovni ogled je bil opravljen, čakamo samo še rešitev vloge za sofinanciranje s strani republike. Gre namreč za precejšen zalogaj, ki daleč presega finančne zmožnosti občine.
Če se ustavim še pri Gornjem Gradu, moram reči, da je bilo precej stvari načrtovanih že v prejšnjih letih. Ena takih je gotova cesta v Florjan. Aktualna je tudi stanovanjska cona Tičjek. Povedati moram, da so soglasja o prodaji zemlje pridobljena, prav tako so dogovorjene cene. Predvidevam, da bomo spomladi pričeli s komunalno ureditvijo, kar seveda pomeni, da bodo lahko interesenti pričeli graditi. Naš velik, vsem zn.in problem je cesta skozi Gornji Grad. V državnem proračun j je sicer planirana postavka gradnje prve faze okrajšave, to je graščinski most s cesto do Smreke.
Dogovarjamo se tudi o možnosti preplastitve ceste skozi Gornji Grad, vključno z obnovo Božičevega mostu. Tu je tudi prizidek k vrtcu, nedvomno pomembna pridobitev, pozabiti ne smem na akcijo daljinskega ogrevanja kraja, ki intenzivno poteka. Kar se tiče nerešenih zadev zgornjesavinjskih občin, upam, da bo delitvena bilanca pod streho do novega leta. S 1.1. bi radi začeli gospodariti svoji na svojem, kot se reče.
V Gornjem Gradu ne odkrivamo Amerike, kot mogoče kdo zmotno misli, ampak samo posnemamo že preizkušene in utečene sisteme. Od tega ne mislimo odstopati tudi v bodoče. Iz tega prepričanja želim vsem občanom in ostalim srečno, zdravo in uspešno poslovno novo leto 1996."
Cesta za boljši jutri
Občani Ljubnega se lahko v letošnjem letu pohvalijo s številnimi pridobitvami, prav na cestnem področju pa so njihova prizadevanja obrodila najlepše sadove. Tako so se nedavno za krajani Savine in Trbiža veselili dveh kilometrov posodobljene, z asfaltno prevleko požlahtene ceste krajani zaselka Planina. Cesta bo omenjenim gotovo približala ne samo matično Ljubno, ampak jim omogoča hitrejšo povezavo tudi naprej.
Predsednik gradbenega odbora Janez Kramer je s hvaležnostjo govoril besede zahvale vsem, ki so s sredstvi ali kako drugače priskočili na pomoč. Velik je bil delež občine Ljubno, država je pomagala preko sklada za demografsko ogrožena območja, prezreti ne smemo nazarskega Gozdnega gospodarstva, pa Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, pomoči niso odrekli planinci in ribiči, skratka - domačini so uspeli zagotoviti pomoč na številnih naslovih. Vse skupaj je vendarle potrebno podčrtati z veliko voljo domačinov, ki so se vsak po svojih močeh zagrizli v delo. Odslej jim, tako Janez Kramer, hudourna voda z bregov ne bo več delala preglavic. Znano je, da je v preteklosti potok Žep, ta teče ob cesti, le-to nenehno uničeval in odnašal. Da je cesta resnično velika pridobitev ne samo za Planince ampak za kraj v celoti in širše, potrjujejo številni prisotni, ki so se udeležili cestne predaje namenu. Trak sta prerezala in s tem cesto tudi simbolično predala namenu predsednik gradbenega odbora Janez Kramer in županja Anka Rakun.
Edi Mavrič
Predsednik gradbenega odbora Janez Kramer: "Hvala vsem, ki ste priskočili na pomoč (foto: JP)
Slast življenja je v trenutjib.
Vaši tremitlj. so Vaše bogastvo.
Shranite jih.
Vsajega posebej, tlranite svije bogastvo.
Za danes. In za jutri
V	varnem, zavetju tradicije.
V	‘Banji Celje.
Vesele Božične praznU^e in srečno novo Četo 1996 Vam žeCi
Vaša 6anf(a
0| banka celje
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN
OBČANOM jpl
ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO. j§|
Mali gospodinjski aparati Nazarje
n
IZ UPRAVNE ENOTE	|
UVELJAVLJANJE PRAVIC PO NOVI UREDITVI VARSTVA VOJNIH INVALIDOV, ŽRTEV VOJNEGA NASILJA IN
VOJNIH VETERANOV
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 17. oktobra 1995 sprejel tri zakone, ki zadevajo pravice državljanov in drugih prebivalcev Republike Slovenije ter tujcev v zvezi z udeležbo v vojni ter prizadetostjo zaradi vojnih dogodkov ali vojnih sredstev. Zakoni so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 63/95, dne 6. novembra 1995. Gre za zakon o vojnih invalidih, zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o vojnih veteranih.
Vsi trije zakoni stopijo v veljavo in se uporabljajo od 1.1.1996 dalje. Njihovo praktično izvedbo bo za določen čas omejevalo dejstvo, da je potrebno sprejeti še 12 izvedbenih aktov in da že sam postopek uveljavljanja pravic omejuje tudi uveljavitev pravic posameznika glede na čas rešitve zahtevka.
Tistim upravičencem, ki imajo že sedaj veljavne odločbe, ki jim zagotavljajo pravice iz še veljavne zakonodaje oziroma zakonodaje, ki se uporablja v Republiki Sloveniji (vojaški vojni invalidi, vojaški mirnodobni invalidi, civilni invalidi vojne in družinski člani) bodo pravice, ki jih določa nov zakon, prevedene po uradni dolžnosti.
V skladu z zakonom o vojnih invalidih bodo obdržali status vojnega invalida:
-	Državljani Republike Slovenije, ki jim je bil ta status priznan po nekdanjih zveznih predpisih z odločbo pristojnega upravnega organa Republike Slovenije ali z odločbo pristojnega upravnega organa katere od drugih republik nekdanje SFRJ, ki se je v Republiki Sloveniji izvrševala na dan 25.6.1991;
-	tujci (državljani držav, nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ) s stalnim prebivališčem	v Republiki Sloveniji neprekinjeno od
25.6.1991, ki jim je bil ta status priznan z odločbo pristojnega upravnega organa Republike Slovenije ali z odločbo pristojnega upravnega organa katere od drugih republik nekdanje SFRJ, ki pa se je v Republiki Sloveniji izvrševala na dan 25.6.1991;
-	zamejci (s stalnim prebivališčem v Deželi Furlaniji Julijski krajini v Republiki Italiji in Deželi Koroški v Republiki Avstriji).
Pravice bodo navedenim skupinam vojaških invalidov zagotovljene ob pogojih in v obsegu, predpisanimi s tem zakonom, in sicer tujcem (državljanom držav z ozemlja nekdanje SFRJ) enako kot državljanom Republike Slovenije, zamejcem pa enako kot slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v tujini.
Ob navedenih pogojih bodo obdržali pravice tudi uživalci družinske invalidnine po umrlih vojaških invalidih, padlih borcih oziroma po osebah, umrlih v okoliščinah za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida, seveda ob pogojih in obsegu, predpisanimi z novim zakonom.
Status vojaškega invalida oziroma civilnega invalida vojne bodo obdržali tudi državljani Republike Slovenije, ki so ta status uveljavili po zakonu o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 oziroma po zakonu o civilnih invalidih vojne, prav tako pa tudi uživalci družinske invalidnine.
Invalidi bodo obdržali že doseženo skupino oziroma odstotek invalidnosti, na novo pa jim bo z veljavnostjo od 1.1.1996 določena višina invalidnine. Ta znaša od 100% (za 1. skupino invalidnosti) do 4% (za X. skupino invalidnosti) odmerne osnove v višini 92.600 SIT.
Tudi dosedanjim uživalcem družinske invalidnine bo - ne glede na nove, strožje pogoje za pravico do družinske invalidnine - na novo določeno le o višini družinske invalidnine.
Pač pa bo vojaškim vojnim invalidom in civilnim invalidom vojne
-	prejemnikom dodatka za postrežbo in tujo pomoč oziroma ortopedskega dodatka - na novo odločeno o pravici in višini tega prejemka. Glede dodatka za pomoč in postrežbo bodo namreč večidel uveljavljeni kriteriji, določeni s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa tudi za dodatke za posebno invalidnost (doslej ortopedski dodatek), v posebnem pravilniku na novo oblikovani. Dodatek za pomoč in postrežbo se ne bo zagotavljal vsem upravičencem v enaki višini: njegova višina bo odvisna od okoliščine, ali invalid potrebuje pomoč in postrežbo na podlagi
izključno ali pretežno vojne invalidnosti (v tem primeru bo znašal višji dodatek 92.600 SIT - najtežje prizadetim invalidom se bo povečal še za 25%, nižji pa 46.300 SIT), ali na podlagi izključno ali pretežno druge invalidnosti (višji dodatek 27.082,27 SIT), nižji 13.541,13 SIT). Dodatek za posebno invalidnost bo znašal od 32.410 SIT do 5.556 SIT).
V	postopku prevedbe teh dveh pravic bodo pridobljeni izvidi in mnenja zakonsko določenih izvedencev (zdravniških komisij), ki bodo praviloma podani po opravljenem osebnem pregledu invalidov. S tem se bo v primerih, ko je stanje okvar zdravja že leta in leta nespremenjeno, mogoče izogniti nepotrebnemu nadlegovanju invalidov.
Invalidom in uživalcem družinske invalidnine - prejemnikom in validskega dodatka ali družinskega dodatka - bo na novo odločeno o pravici in višini invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka glede na nov premoženjski cenzus za ti dve pravici (od 1.1.1996 bo znašal 41.670 SIT) in glede na drugačno upoštevanje prejemkov: ti se bodo namreč poslej upoštevali v celotni višini, in ne kot doslej, le delno. Še naprej pa se kot prejemki ne bodo upoštevale invalidnine, družinske invalidnine, dodatki za posebno invalidnost in dodatki za pomoč in postrežbo (po tem zakonu in po drugih predpisih), da naštejemo le najpomembnejše.
Kmečkim upravičencem se bo katastrski dohodek upošteval povečan v skladu z metodologijo, ki jo bo predpisal minister, pristojen za vojne invalide. Upravičencem, ki plačujejo preživnino npr. razvezani ženi ali otrokom), se bo ta odštela od njihovih prejemkov.
Invalidi, ki so do uveljavitve novega zakona uveljavili pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč poleg invalidskega dodatka, bodo to pravico obdržali, vendar ne v dosedanji višini, temveč v višini po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kolikor te pravice ne morejo uveljaviti po drugih predpisih.
Glede zdravstvenega varstva in zdraviliško-klimatskega zdravljenja v zakonu ni novosti. Opozorimo pa naj na pomembno novo pravico - pravico do denarnih doplačil za nakup tehničnih pripomočkov. Po zakonu o vojnih invalidih se bodo zagotavljala denarna doplačila za nakup tehničnih pripomočkov, ki se po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne zagotavljajo, ali pa se zagotavljajo v nižjem standardu. Gre za prilagoditve bivalnih prostorov, instaliranje sanitarne in druge opreme in druge tehnične pripo močke, ki olajšujejo oskrbo in nego invalida, omogočajo njegovo mobilnost, varnost in podobno.
V	tem okviru se bo zagotavljalo tudi doplačilo k stroškom osebnega motornega vozila ali pa na primer doplačilo k stroškom nabave posebne naprave za varno vožnjo avtomobila (po starem saksomata), ki se od 1.1.1995 ne zagotavlja več v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poudarimo pa naj, da bodo imele pristojne upravne enote pri odločanju o dodelitvi doplačil diskrecijsko pravico, kar pa seveda ne pomeni, da pred odločitvijo ne bodo dolžne ugotoviti vseh pravno pomembnih okoliščin (mnenje izvedenca, ali vojni invalid potrebuje tehnični pripomoček zaradi vojne invalidnosti, ugotovitev premoženjskih razmer in drugih okoliščin).
Za mlajše invalide je pomembna nova pravica do sofinanciranja prilagoditve prostorov in tehnične opreme za potrebe poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve ter do delnega pokrivanja drugih izdatkov, potrebnih za zagotovitev njihove zaposlitve.
Še nekaj drugih novosti iz zakona: vojni invalidi bodo lahko
uveljavljali pravico do dodatka za pomoč in postrežbo že ob najmanj 70% vojni invalidnosti, stopnja dodatka pa bo seveda odvisna od njihove celotne invalidnosti. Invalidski dodatek (ali družinski dodatek) bodo lahko uveljavljali tudi vojni invalidi oziroma uživalci družinske invalidnine, ki so zaposleni ali opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, pa so njihovi dohodki pod zakonsko zagotovljeno ravnijo socialne varnosti. Status vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi bolezni ali njenega poslabšanja, dobljenega pri opravljanju obvezne vojaške službe v nekdanji JLA, bo po novem mogoče uveljaviti že ob najmanj 20% invalidnosti (doslej najmanj 60%), vendar le do 31.12.1997.
Status vojaškega vojnega invalida ali civilnega invalida vojne na podlagi bolezni ali njenega poslabšanja ne bo več mogoče uveljavljati, kar pa ne velja za žrtve vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991: te bodo zahteve lahko vlagale še do 31.12.1997
Zakon o žrtvah vojnega nasilja je nov zakon in se tako status kot pravice uveljavljajo prvič. Zato bo nujno potreben ugotovitveni postopek. Ker gre za individualne pravice, se le-te lahko uveljavijo samo na podlagi zahtevka. To pa pomeni, da bo vsaka zainteresirana oseba, ki meni, da po zakonu izpolnjuje pogoje, vložila zahtevek sama ali preko pooblaščenca na referatu v upravni enoti, kjer ima stalno prebivališče.
Takšen zahtevek se lahko vloži šele po uveljavitvi zakona, to je po 1.1.1996. Zahtevek je praktično vloga in utemeljitev okoliščin ter navedba vseh pravic, ki jih po zakonu hoče upravičenec uveljaviti. Zahtevki, ki v upravni organ na upravno enoto ali v ministrstvo prispejo pred 1.1.1996, ne štejejo in jih kot nepredmetne zavržemo.
Poleg časa, ki ga za uveljavitev pravilnikov določa zakona, bo že za rešitev zahtevka vsakega posameznika potrebno določeno obdobje: najprej reševanje na prvi stopnji v upravni enoti in nato revizija na drugi stopnji. Vsaka pritožba ali odprava odločbe takšen nujen čas podaljšuje. Glede na pričakovano veliko število zahtevkov bo intenzivnost dela in zmernost upravičencev še toliko bolj potrebna.
Hitrost rešitve zahtevka bo odvisna tudi od predloženih dokumentov oziroma nedvoumnih dokazil. Pri pripravi dokumentov oziroma dokazil bi bila pomoč civilnih organizacij, interesnih društev posameznikom ali članom, ki bodo vložili zahtevke, nadvse dobrodošla.
Ne glede na čas reševanja zahtevka, se bodo redni prejemki oziroma pravice izplačevale od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, seveda, če bo zahtevku ugodeno. Na primer: tisti upravičenci, ki bodo vložili zahtevek na upravnih enotah v mesecu januarju 1996 in jim bodo zahtevki z odločbo rešeni ugodno, jim bodo njihove pravice šle od 1. februarja 1996 dalje, ne glede, kdaj bo rešen zahtevek (npr. šele avgusta 1996). Posamični zahtevek za uveljavitev pravic velja tudi za vojne veterane. Tudi za njih veljajo enaki roki in enaki postopki uveljavljanja kot za žrtve vojnega nasilja.
Razlika je le v tem, da veterani statusa ne dokazujejo po splošnem postopku, temveč po zakonu o veteranih (26. člen). To pomeni, da bodo morali predložiti le enega izmed dokumentov, v katerem je državni organ (že) potrdil njihovo sodelovanje v vojni, kot na primer odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o posebni dobi, vojaška knjižica, drugo.
Veteranom iz obdobja 1918-1919, iz obdobja 1941-1945 in iz agresije na Slovenijo 1991, ki imajo navedene odločbe o priznani posebni dobi pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali vpis v vojaško knjižico oziroma drug ustrezen dokument, statusa posebej ni potrebno dokazovati, temveč jih takoj lahko vpišejo v evidenco in izdajo izkaznico.
Vse druge pravice pa bodo veterani uveljavljali po upravnem postopku.
Podrobnejše informacije glede postopkov uveljavljanja pravic in tolmačenja pravic bodo zainteresirani dobili na referatih za vojne veterane in žrtve vojnega nasilja v upravnih enotah oziroma z občasnimi dodatnimi javnimi pojasnili ali preko svojih interesnih društev.	Upravna enota Mozirje
SLOVENSKA
LJUDSKA
STRANKA
PODRUŽNICA
ZGORNJESAVINJSKA
DOLINA
V OBJEMU BOŽIČNIH IN NOfdLETOIIH PRAZNIKOV PRQSLAVLJAMQ»PEToi OBLETNICO PLEBISCITA, ^^fCSE SLOVENCI TAKO ODLOČNO IN Z VELIKIM PONOSOM ODLOČILI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO.
NAJ BODO PRIČAKOVANJA TUDI ZA LETO 1996 TAKO VELIKA.
BLAGOSLOVLJENI BOŽIČNI IN RAZPOSAJENI NOVOLETNI PRAZNIKI NAJ BODO VZPODBUDA ZA USPEŠNO LETO 1996, KO SE BOMO PONOVNO ODLOČALI ZA POŠTENO SLOVENIJO.
Božična zvezda spet
žari, kaže smer in osvetljuje pot.
Vam in Vašim družinam želimo mirno, spokojno in blagoslovljeno leto 1996
predsednik mag. Ivo Glušič
u
-----—
1
ZZV CELJE Veterinarska postaja Mozirje
vosci
vsem lastnikom živali in ostalim občanom
4'.\	;
Zgornje Savinjske doline mirne in prijetne W praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 1996!
*
-j?**	,	v ^ :::::
' Ir";::
K I m /^T	:	S
•zen vsem svojim stremim in otočanom 7gornje ^ctvinjsl^e doline prijetne Logične pra-zni^e in srečno novo leto 1996!

DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
ZEÜ VSEM SVOjiM ČLANOM IN OSTaUm obČANOM VESeLe pRAZNikE TER SREČNO iN zdRAVO NOVO LeTO
1996!
&
a#
AVTOELEKTRIKA IN
ELEKTROUSLUGE Boris BITENC
Spodnja Rečica 2a Tel.: 063/832-374
VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA ZAUPANJE V LETOŠNJEM LETU IN JIM ŽELIM PRIJETNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO ’96!
Cenjene stranke obveščamo, da bo market v Varpolju od 1.1.1996 dalje posloval pod firmo
ULTRA d.0.0.
MARKET VARPOUE
TRGOVINA IN MIZARSTVO VOLOVŠEK ZDRAVKO
Ljubno ob Savinji, tel. 841-200
Cenjenim strankam želimo
vesele 6ožične praznil^
„ '	m
in
uspeHov polno novo leto 1996!

JAVNO PODJETJE
KOMUNALA po
Mozirje
Vsem občanom Zgornje savinjske doline želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 1996.
Kolektiv
JP Komunala Mozirje
ZELI VSEM SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE,
ZDRAVO IN POSLOVNO USPEŠNO
LETO 1996!
c
#DUSER a.0.0.
TRGOVINA - SERVIS Parižlje 8/a, 63314 Braslovče 063-720-598
VSEM ZVESTIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 1996!
Kolektiv
_______■■	.	DÜSETI d.o.o.
m GRIF
d.o.o.
Nazarje, Lesarska 10
POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ZGORNJE SA VINJSKE DOLINE
VOŠČIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996!
TRGOVINA
BCHAČ
NAZARJE
Se zahvaljuje za zaupanje
j /
v	ii m
v letošnjem letu in vošPi vsem občanom vesele božične praznike
mm
srečno novo leto 1996!
CN/3 CN/3 Cy>
CD m ni
PElesna
obrat streha ljubno ob savinji
Primarna dejavnost obrata je razrez hlodovine v vse JUS asortimane, kot tudi asortimane konstrukcijskega lesa za strešne konstrukcije vseh vrst in namenov, tako klasične izvedbe kot tudi sistem žebljanih nosilcev, ki imajo večje razpone od klasičnih ostrešij.
Predelujemo rezani les v stropne opaže, ladijski pod, bruna za fasadne obloge, itd.
Izdelujemo lesene mostiče in brvi manjših razponov.
obrat mizarstvo Šoštanj
Izdelava vseh vrst stavbnega pohištva (okna, vrata, ipd.), po naročilu ali izmerah na licu mesta, z vsemi kooperantskimi deli (steklo, oplesk, police, senčila).
Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo srečne božične praznike in uspešno 1996. leto!
Naslov za vaše pisne ali telefonske informacije je "LESNA“ Ljubno ob Savinji,
Loke 33, telefon: 063/841-112 ali 881-373
turist biro
Grad Vrbovec Bazarje
tel.: 831316
doma: 832-237
mm
NAjUpŠE ČEŠkE TERME
KARLOVY VARY
EksklvziVNA pROMOCijskA pONudbA
/JU	3 dNi 222 DEM	/ji|
SEČEM polpENZiONOV, CeIoČNEVNI OqUd PRAqgjgp
o
•m
H
m
MaU Lošinj - a vrobusNi prevoz
Url. AURORA POL. + TT 7 dni 196 DEM
*
zdRAviliŠČA - SMUČANJE *
s s [vestrovanJe ' BIatno Jezero 7 dni *
L MAj - VaI ThoRENS ' Francija - smučanje
SpREjEMAMO pR!JAVE ŽE ZA ČRUqi AVTObuS *
hir polEjjA: Nova ZEbtNdijA 11 dNi
2.990 DEM *
KANARski OToki
odhod vsAk tečen do 4. maja '96 POL. po osEbi 1 tečen od 720 DEM ČAljE
m
m
IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH-DEKORATIVNIH IZDELKOV
WEISS
Rečica ob Savinji 97
Za izkazano zaupanje v letu '95 se svojim strankam in poslovnim partnerjem zahvaljujemo in si ga želimo tudi v prihodnjem, obenem pa^vam voščimo vesele praznike, ter srečno, zadovoljno in poslovno uspešno leto'96.
Kolektiv podjetjäfWeiss
S Savinjskimi novicami na letovanje!
Med prispelimi pravilnimi odgovori 7. kola (DA) smo izžrebali kupon, ki ga je poslal Franc Vajda iz Luč 105. Čestitamo! Odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je ponedeljek, 8.1.1995. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOST110.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Obilo sreče!
KUPON srz*.
Vprašanja: Do katerega datuma je odhod na Kanarske otoke vsak teden?
Odgovor:
Ime in priimek:. Naslov:
TRGOVINA
NA
VELIKO
Prodaja rezervnih delov za traktorje:
-	ZETOR
-	URSUS
-	UNIVERSAL
d.o.o.
Varpolje 58 63332 Rečica/Savin ji tel.: 063/831 789 Fax: 063/831 789
KOLEKTIV GAMIT ŽELI VSEM SVOJIM KUPCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 1996.
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d. d. Velenje______________
SPOŠTOVANE VARČEVALKE IN 0 VARČEVALCI, J§£ CENJENI POSLOVNI PARTNERJI
Le še nekaj dni nas loči od prestopa v novo leto, za katerega si skupaj z vami, spoštovane varčevalke in varčevalci, cenjeni poslovni partnerji želimo, da bi bilo enako plodno in uspešno, kot leto, ki se izteka.
Menimo namreč, da smo lahko z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu in ki so plod uspešnega medsebojnega sodelovanja banke in njenih varčevalcev zadovoljni.
Cilji, ki smo si jih zastavili na začetku minulega leta so temeljili predvsem na posodabljanju obstoječih bančnih storitev ob podpori najsodobnejših tehnoloških dosežkov. Širitev mreže bančnih avtomatov, dopolnjevanje informacijskih sistemov, vse večja prisotnost raznih plačilnih kartic in številne druge spremembe skrajšujejo vrste pred bančnimi okenci, s tem pa so zagotovljeni pogoji za postopno razvijanje svetovalnih funkcij in individualnega pristopa do varčevalcev, kar je verjetno skupna želja vseh nas, ki smo z banko kakorkoli povezani.
Zavedamo se, da nas v letu, ki prihaja čakajo novi izzivi in še zahtevnejše naloge, vendar bomo v LB Splošni banki Velenje d.d. storili vse, da bomo te zahteve tudi uresničili in da boste tudi v naslednjem letu z našo in predvsem Vašo banko zadovoljni.
VESELO PRAZNOVANJE IN USPEŠNO LETO 1996 VAM
ŽELI LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D.

Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK
Kalaktiv liasariia Haanar
želi aanaanim strankam in vsem abaanem lara baiiana rraanika tar sraaa in »araka raina leta 1116.
TD MOZIRJE OBČINA MOZIRJE
Obiščite sprevod Božička* • \ ßt
ir™™"11'
v okrašenem Mozirju Hh
PETEK. 22. 12. 1995 ob 16.30 uri gosti DON JUAN s pevko SENDY degustacije in skromna obdaritev otrok
SOBOTA. 23. 12. 1995 ob 16.30 uri sprevod Božička in nastop mladih talentov na različnih instrumentih degustacije in skromna obdaritev otrok Prireditve so brez vstopnine.
PRISRČNO VABLJENI V MOZIRJE!
SPIX-TIPLES
TRGOVINA IN PREDELAVA LESA, d.o.o. Zgornje Pobrežje
V obdobju od 1. septembra do 15. maja odkupujemo: bukovo, češnjevo in javorjevo hlodovino vseh klas. Plačilo po prevzemu.
vesele praznil
ter Sreče,
ZcTAVIA
m uspehov v woven letu
Hora plesniK
★ ★ ★ ★
LOGARSKA DOLINA 10, 63335 SOLČAVA TEL/FAX 063 846 110, 846 024.
V SONCU, DEŽJU IN SNEGU V LOGARSKI DOLINI BAZEN, SAVNA, SOLARIJ, WHIRPOOL MASAŽA (KLASIČNA, SHIATSU... POSEBNOST ZA LAJŠANJE BOLEČIN V HRBTENICI -KIROPRAKTIKA
WEEKEND PAKET - POLPENSION - 149 DEM/os TEDENSKI PAKET -POLPENSION - 399 DEM/os SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA NOVOLETNE ZAKLJUČKE,
SILVESTROVANJE, NOVOLETNI PLES. HOTEL PLESNIK
Logarska Dolina 10 * 63 335 Solčava * SLOVENIJA tel./fax: +386 63 846 110
NE LE V LJUBLJANI ALI VEČJIH MESTIH, TUDI V LUČAH BOMO SKUPAJ POČAKALI NOVO LETO NA PROSTEM. TURISTIČNO DRUŠTVO IN PROSVETNO DRUŠTVO PRIPRAVI JATA MINI PRAZNOVANJA NA PROSTEM Z OGNJEMETOM OPOLNOČI.
PRIDRUŽITE SE NAM OB JELKI SREDI VASI V VESELEM SILVESTRSKEM PROGRAMU PO 22. URI IN NAM POMAGAJTE USTVARITI PRIJETNO IN VESELO VZDUŠJE.
NASVIDENJE IN SREČNO 1996.
TD LUČE
Nazaije
"Družina - ključ sreče"
Res prijetno se počuti človek, ko se v času nenehnega hitenja vendarle utrne zvezda sproščenega doživetja, kakršnega je predminulo nedeljo izvedlo nazarsko Prosvetno društvo Jelka. Srečanje družin Zgornje Savinjske in Zadrečke doline se je očitno že v drugem izdanju globoko zakoreninilo pri ljudeh.
Nabito polna dvorana, krepko premajhna za vse, ki bi hoteli prisluhniti domači pesmi, igranju in videti izvirne nastope ljudi, ki jim je našteto kruh in sol življenja, samo dokazuje, da so nazarski kulturniki v obilici tovrstnih prireditev zadeli žebljiček na glavo.
Vsak nastop, vsaka družina, letos se jih je predstavilo štirinajst, je poleg sproščenosti nosil v sebi bistvo srečanja. Družinam nastop na prireditvi ne pomeni samo predstavitev naučenega, to zmore v takšni ali drugačni obliki malodane vsak. Globoka sporočilnost imena prireditve veje iz kulturne ustvarjalnosti teh ljudi, ki jim ni mar za umetniški vtis nastopa, pomembnejše je poglabljanje vezi znotraj lastnih družin, da o navezovanju pristnih stikov z ostalimi v tem kontekstu sploh ne izgubljamo besed. Prireditvi in organizatorjem gre priznanje, to pa pomeni, da je potrebno izvedbo tako pomembnega srečanja organizacijsko podkrepiti. Vsak čas in vsak namen ima in mora imeti svoj prostor. Zaradi tega bi bilo prav, da postane nazarska prireditev še odmevnejša. Pod njihovim vodstvom in v njihovem imenu. S tem bodo tudi manjše tehnične nedorečenosti, ki pa vsebinske vrednosti niti za
senco ne zmanjšajo, zagotovo odstranjene.
Na drugem srečanju družin so se predstavile družine: Mlačnik iz Krnice pri Lučah, Mikek iz Deve pri Bočni, Cerček iz Solčave, Brgles iz Savine pri Ljubnem, Oblak - Pečnik iz Ljubije pri Mozirju, Dobrovnik z Dobrovelj, Grmelj iz Raduhe pri Lučah, Senica iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji, Slapnik iz Bočne, Ročnik iz Podhoma pri Bočni, Podlesnik iz Tera pri Ljubnem, Matk iz Matkovega kota in najštevilčnejša Završnikova družina z Dobrovelj.
Edi Mavrič
Najmlajši Brglesov harmonikar (foto: C. Sem)
Završniki so bili tudi letos najštevilčnejši (foto: Ciril Sem)
________LJUDJE IN DOGODKI_
R0V0LETR7I inVERTURK
Spet letu brez vrnitve štej emu vsi ure, kot šibe božje, boji se grešnik inventure, pa smo pošteno in v manirah vsi živeli, s podporo raja, pri koritu od lastnin debeli,
so trobili, da gospodarstvu zvezda vzhaja; bližja je resnici, da le pes v luno laja.
Eh kaj, občinski modrovali so svetovi: zdaj mi smo gospodar, za lastnimi plotovi.
Je taka, splošno znana vsem manira, da je heroj, kdor le za šankom kritizira. Vsemu navkljub Turist pred gosti se utaplja, odkar ni več zaščiten kot barjanska čaplja.
Kot predsedniki nekdaj, zdaj sejejo župani, njih fraze zagonetne dišijo po reklami, smo pa hvaležni jim občani za skrbi iskrene, sestankov žar prižgal gasilske bi sirene.
Lagodnejši po stroki svetnikov je mandat, z "državo" v Mozirju ni vredno se bahat.
V daljavah z notarjem je lokalna samouprava, rojak po rodu, zopet nas Ljubljana zajebava.
Gostinstvo in turizem smo pijanci reševali, nad stroko lastno, birti šankov godrnjali, nam tu in tam državni sekretar deli obljube, od njih župan si lučki dnevno šteje gube.
Bo že kako, tolaži sebe, "vaša Komunala", brez vednosti, če bo ob letu še sejala. Izvršnikov preteklih se dedujejo zapleti, sanacije smetišča ne financirajo obeti.
Kriv najbolj je župan ob gornjem toku Drete, ker na lastne noge postavlja svoje dete; bolj sprana reka zdaj v dolino teče, denarja prazna malha pač ni pot do sreče.
Najlepša je edina in med prvimi enaka, policaja naročila, mrtvo cestnega junaka.
Je ovira po predpisih temeljno vprašanje, stroke sporne in zijal oči so uprte vanje.
Prislužil si Elkroj je laskavo priznanje, ki delavkam pomeni slabo plačano garanje; vse globje, prek vode, se utaplja Glin, ne zmeni zanj se v Ljubljani vladni se fakin.
Ne mara za vračilo podržavljenih gozdov, za preživetje Cerkve brez milostnih darov, zato pa Gaj "mozirski" se šopiri v svet, bolj birokratske, kot vrtnarske rože cvet.
Politiki kmetijski sredstva nepovratna, delila brez obresti včasih partija potratna.
Zdaj od žuljev lastnih treba je živeti, manj v gozdove, bolj v prazne hleve zreti.
Našteto vse in občasno delo na obroke, reveže rojeva solidarnost lažne stroke.
Izjema v tem je gorsko reševalna služba, njej človek je svetost, ne ohola družba.
Spet po starem se bo leto v Novo zavrtelo, ne šparajte jezika, če pri srcu bo skelelo; enaka vsem pred Bogom dodeljena je pravica: ZDRAVJA s kančkom SREČE vsem veljavna je zdravica!
Sam svoj Savinjčan
KRESNIČKE
I Vse življenje, vsak dan sproti, sem se poskušal dok- : ! opati do izvirne vsebine življenja. Ob tem mi je J j zmanjkalo časa za življenje.
Edi Mavrič - Savinjčan j
Vošči svojemu sosedu!
V časih, ko živimo drug mimo drugega, je pobuda rečiškega turističnega društva, da se krajani na Silvestrovo, oziroma prve ure v novem letu, srečajo pod lipo. Voščili si bodo in malo pokramljali. Da pa ne bi potekalo vse preobičajno, bodo poskrbeli za staro navado - vlivanje svinca (voska). To bo tudi prilika, da bo marsikdo prisluhnil prerokovalki, ki bo po svojih najboljših močeh poskušala uganiti njegovo usodo... Seveda trg ne premore "znanstvene vedeževalke", pa bo za to poskrbela "priučena", domača napovedovalka. Kdo ji bo verjel, bo lahko vesel ali tudi ne, pač odvisno od lika, ki ga bo njegov odlitek v mrzlo vodo pokazal. No, pa saj ne gre za to! Gre bolj za to,	da se	domačini	po polnoči	srečajo pod
staro lipo, sredi trga in si stisnejo roke, pa morda	povedo	kakšno	veselo, da	bo pričetek
novega leta prijazen praznik za vse, tudi tiste, ki si mondenih izletov ne morejo privoščiti in bodo morda skromno, toda prijetno praznovali kar doma.	In teh	ne bo	tako malo!	Zato vabijo
rečiški	turistični delavci	vse, ki so	dobre volje,
po polnoči k trški lipi, naj tudi tokrat sprejme pod svojo krošnjo množico svojih otrok...
AV.
GOSTJA MESECA
Pogovor z Mio Kačič o tem, ali ji je bolj pri srcu oder ali pesmi, o njeni življenjski poti in izkušnjah in o aktualnem trenutku slovenskega naroda
"Vlogo moraš imeti rad, če jo želiš dobro odigrati"
Milo Kačič poznamo predvsem po dveh plateh - kot igralko in kot pesnico. V svoji bogati karieri je ustvarila veliko nepozabnih likov, tako v odrskih predstavah kot v filmih. Tudi v tako imenovanih stranskih vlogah je bila odlična, saj je tudi vanje vložila ves svoj igralski potencial. Nepozabne pa so tudi njene pesmi. Toda kako se sama predstavlja - kot igralka ali kot pesnica? Ali kot zanimiv splet enega in drugega?
MILA KAČIČ: Začela sem kot igralka. Vendar ima življenje čudna pota in tako nisem nikoli imela te sreče, da lahko stavri, ki so me tiščale in bolele, izrazila skozi svoje vloge, saj sem v glavnem igrala v komedijah. Pesmi sem začela pisati med drugo svetovno vojno, kakšnih dvajset jih je bilo, nato pa sem spoznala Jakoba Savinska. Takrat sem spoznala, da je to poznanstvo globje in začela sem intenzivno pisati. Pesmi so me popolnoma prevzele in tako sem vzporedno opravljala dve stvari. Zdaj, na stare dni ne delam več v teatru, včasih le še pri kakšnem filmu ali na radiu in TV, zato pa veliko nastopam po Sloveniji s svojimi recitali. Veliko več se torej ukvarjam s poezijo kot z igranjem.
SN: Igranje in pisanje pesmi sta vendarle zelo različni poslanstvi. Medtem ko igralec "posoja" svoj lik neki tretji osebi, se pesnik skozi vsako svoje delo znova rojeva. Kako ste pravzaprav uspeli usklajevati to različnost?
MILA KAČIČ: Zelo lepo sem ju usklajevala. Po svojem življenjskem stavu sem optimist, zelo odprta sem za šale, za pesem, za smeh. V družbi smo se vedno veliko smejali. Po drugi strani pa vem, kaj so hude življenjske preizkušnje.
SN: Življenje je svojevrstno iskanje bližnjic. Odgovori na vprašanja se včasih tudi odmikajo in zgodi se, da igralec ali pesnik zaide v nasprotja s samim sabo. Bi se strinjali s takšnim razmišljanjem?
MILA KAČIČ: V človeku včasih res pride do nasprotij. Recimo, hudo je takrat, ko prebolevaš kakšne svoje osebne zadeve, ki te težijo, ki ti delajo težko srce, prav tistega dne pa moraš zvečer igrati na odru. Ljudje od tebe pričakujejo vesel obraz, ki ga enostavno moraš narediti, ko pride tvoja ura. Toda to se težki preskoki, kar se igralcem sčasoma pozna. Nekateri so nestrpni, neučakani, to je poklic, ki izčrpava človeka, veliko trpijo živci in včasih se kdo tudi malo zapije. Igralec se mora razdajati v vsakem času, kadar je poklican, in ne samo takrat, kadar je dobro razpoložen . To je nenazadnje igralčev kruh, za to je plačan, čeprav je lahko komu to tudi življenjska radost, zaradi katere bi bil pripravljen delati tudi zastonj, če bi imel od česa živeti.
SN: Kot ste prej že sami omenili, je vaša igralska kariera nekje pri zaključku. Kako bi sami ocenili vsa ta leta, ki ste jih preživeli na odru in za kamero?
MILA KAČIČ: S svojo trgatvijo, če lahko tako rečem, sem zadovoljna. Ogromno sem delala in, kot pravijo ljudje, sem delala dobro. Navsezadnje bi mi v nasprotnem primeru ne dajali več vlog. Igrati sem začela s šest-
najstimi leti, leta 1928. Zdaj je pa leto 1995. Lahko kar sami izračunate, koliko let sem že aktivna.
SN: Vaša igralska pot je pravzaprav enaka dolžini življenja povprečnega človeka. Bi se še enkrat odločili za isto pot, se pravi za igralstvo?
MILA KAČIČ: Kar zadeva moja profesionalna nastopanja, bi si želela, da bi z njimi začela vsaj deset let prej kot sem. Deset let
sem namreč zapravila z razmišljanjem, ali naj bom gospodinja, mati ali igralka. Želela sem oboje, vendar človek, s katerim sem sklenila zakonsko zvezo, za kaj takšnega ni imel razumevanja in najin zakon se je izkazal kot popolna katastrofa tudi iz mnogih drugih vzrokov. On ni želel imeti s teatrom nobenega opravka. Najin zakon se je izkazal kot popolna katastrofa, čeprav sva se pred tem dobro poznala. Zakona je bilo v trenutku konec, ko sem to spoznala.
SN: Ta življenjska izkušnja vam je verjetno še dodatno "napolnila baterije"?
MILA KAČIČ: Odprla mi je oči za določene stvari, za katere sem bila prej slepa. Prej enostavno nekaterih stvari nočeš videti, vendar s tem goljufaš samega sebe.
SN: Danes se zdi, kot da v gledališču ni več velikih osebnosti. Včasih so bile, če pri tem omenimo samo Severja in vas. Menite o tem tudi vi tako ali je vaš pogled na sodobno gledališče drugačen?
MILA KAČIČ: Predvsem moram poudariti, da se sama nikoli nisem imela za veliko osebnost. Bila sem ponižna gledališka delavka, ki je vzela vsako delo, ki so ji ga dali.
Bile pa so igralke, ki so si lahko izbrale delo. V tistem času sem bila jaz še mlajša, prišlek, zato sem pač morala jemati vloge, ki so mi jih namenili. Velikokrat so to bile vloge, s katerimi sem se morala res spoprijeti, da sem jih sprejela in izvedla. Vlogo moraš namreč imeti rad, če jo želiš v redu odigrati. Meni je to uspevalo. Okrog še tako obrobne vloge sem sama zase spletla cel roman in sem skozi to zgodbo vlogo dobro odigrala.
Ljudje so se me zapomnili tudi po takšnih vlogah in me še danes na cesti ustavljajo in pravijo: "Vas pa ne morem pozabiti, ker ste tako lepo odigrali tisto vlogo!" Tudi soigralci so se me zapomnili po tem in prav presenečena sem bila, ko sem brala knjigo Poldeta Bibiča Igralec, v kateri obuja spomine. Spominja se ene od mojih vlog, ko sem igrala snažilko Jenny v nekem uredništvu.
SN: Verjetno so v vaši bogati karieri nekatere vloge, ki so vam ostale še posebej v spominu?
MILA KAČIČ: Moja prva vloga, s katero sem se tako rekoč postavila na noge, je bila v Molierovem Tartuffu in sicer Dorina. Za to vlogo se je že prej potegovala ena od igralk, vendar je bila noseča, zato niso vedeli kaj bi. Prosila sem režiserja Gavelo, ki je prišel iz Zagreba in me pravzaprav ni poznal, naj mi da to vlogo. In mi jo je dal. S to vlogo sem prodrla in Gavela mi je dal še eno vlogo v Krleževem Vučjaku. Tam sem igrala žensko, ki je bila doma iz hrvaškega Zagorja, ki se je na čuden način prebila v Ameriko, kjer je imela bordel za črnce, in si
Pogovor z Milo Kačič je bil nadvse zanimiv (foto: ToP)
GOSTJA MESECA
tam nabrala ogromno denarja, potem pa jo je med obiskom doma presenetila prva svetovna vojna. Tam se je potem zapila, zapletla v kriminal in tako dalje. To je bila Zelo dramatična vloga, ki sem jo težko osvojila, ker nisem našla takoj pravega tona. Režiser se je praskal po glavi, ker je bil nervozen, sama sem bila nervozna, on me je pa tolažil: "Nemoj mala, sve če biti dobro." Potem se spomnila na eno od mojih prijateljic, ki je vedno zelo nespodobno sedela z nogami narazen in kadila. Posnemala sem njeno obnašanje, sedla na stolček in se s pivom v rokah prepirala z materjo. Odigrala sem tisti monolog in v strahu čakala, kaj bo rekel režiser. On se je pa oglasil iz parterja: "Znala si, a nisi htela!" Bila sem zelo vesela in tega nikoli nisem pozabila. Tisto vlogo sem odigrala z velikim uspehom.
SN: Spominjamo se vas tudi po vlogi v filmu To so gadi. Kako bi nam predstavili vlogo dobrodušne ženice, ki se je veliko razburjala?
MILA KAČIČ: V tej vlogi so me otroci takoj osvojili, no, tudi starejši, saj sem za to vlogo dobila priznanje Zlata arena v Puli. Nekega dne, ko sem kuhala, je v stanovanje vstopil mladenič in vprašal, če sem Mila Kačič. "Ob petih morate biti v Puli," je dejal. "Zakaj pa?" sem vprašala in ga debelo gledala. "Zlato areno ste dobili!" Mislila sem, da bom dol padla, kajti to je bilo moje prvo priznanje, stara pa sem bila 66 let.
SN: Kako pa sicer gledate na vse te nagrade, Borštnikov prstan in podobno?
MILA KAČIČ: Navadila sem se že na to, da nič ne dobim, ko sem dobila omenjeno priznanje., Kajti te zadeve so včasih zelo "nameštene", kot rečejo. Treba je pač nekomu dati in se pač za nekoga odločijo. Trikrat sem bila nominirana za Prešernovo nagrado, a je nisem dobila. Edina nagrada, ki se mi zdi drugače podeljena, je naziv Slovenka leta, saj o tem odločajo ljudje, ki ne poznajo intrig. Na to priznanje sem bila in sem še zelo ponosna in pa na italijansko nagrado za poezijo La gerla d'Oro. Nihče me ni poznal, le mojo poezijo so ocenjevali. Bila sem prva Slovenka, ki sem bila nagrajena s to nagrado. Zelo spoštujem tudi nagrado mojih kolegov. ZDUS me je nagradil za življenjsko delo. Imam pa tudi TV Viktorja 1983 in na celjskem filmskem festivalu 1986 sem bila imenovana za igralko leta za vlogo matere v filmu Kormoran .
SN: Če se sedaj preselimo na vašo pesniško plat ustvarjanja, lahko predpostavljamo, da vam je bil ta dar "položen v zibelko". Je dandanašnji težko biti pesnik?
MILA KAČIČ: Nič ni težko, če si rojen. To gre samo od sebe...
SN: Ustvarjanje že, kaj pa vpliv okolja? Mar ni pesnik tujec v svojem okolju?
MILA KAČIČ: Včasih so imeli pesnike za nerealne, danes pa so se stvari nekoliko spremenile. Pesništvo je postalo bližje vsem ljudem.
SN: Veliko vprašanj v življenju ostane
večna uganka. Pa vendar - kaj je za vas, gospa Kačičeva, življenje?
MILA KAČIČ: To, da človek zaživi, ni njegova zasluga. Se posebej če je položen na svet v neugodnih razmerah. Morda bi bilo bolje, da te sploh ne bi bilo. Ko pa si enkrat toliko razvit, da vidiš, da lahko tvoje življenje kljub temu, da si bil porinjen na svet, nekaj pomeni; da se torej zavedaš svoje naloge, ki jo imaš zaradi tega, ker si na svetu. Nastanejo določeni odnosi med ljudmi, ki so vedno tudi dolžnosti, pri tem pa je pomembno, da za sabo ne puščaš preveč stvari, za katere ti je potem žal, ker jih nisi storil.
SN: Ali to pomeni, da se človek začne zavedati svojih korenin takrat, ko mu začno odmirati?
Mila Kačič: "Okrog še tako obrobne vloge sem spletla cel roman." (foto: ToP)
MILA KAČIČ: Ne vem, zavedaš se jih vseskozi, samo ne zavedaš se jih do konca. Z modrostjo rastejo te stvari, kdaj pa človek postane toliko moder, da lahko o vsem razsoja, je pa vprašanje.
SN: Gospa Mila, ste vi srečna ženska? MILA KAČIČ: Včasih sem zelo srečna, včasih pa tako nesrečna, da se ne da povedati.
SN: Slovenski narod je na nek način razdvojen in se vsakodnevno še bolj razdvaja. Osebnosti, kot ste vi, pa lahko naš narod združujejo. Marsikdo je ob vaši osebnosti kar malce zamaknjen.
MILA KAČIČ: Preveč vzhičeno govorite o tem. To je prvo. Drugo pa: če jaz kaj ljudem dam, potem tudi dobim nazaj, verjemite. Vedno je tako. Kar tiče razdvojenosti Slovencev je najbrž dovolj vsak dan malce pogledati televizijo in takoj ugotovimo, da so tako ali drugače razdvojeni vsi narodi na svetu. Kar poglejmo narode na vzhodu, kako se koljejo med sabo, kako so grozno
razdvojeni. To je čas enega samega kaosa. Kako bi mogli iz vsega tega štrieti ven Slovenci, kot kakšna rožica? Kot izjema, kjer bi vladala ena sama medsebojna ljubezen? To je neustvarljivo. Ne moremo biti enotni sredi tega absolutnega kaosa in tudi države, ki sicer zgledajo enotne, niso takšne. Kar poglejte Švico, Veliko Britanijo in tako dalje. Nenazadnje je pa ta različnost tudi neko gonilo dogodkov, saj bi se v času "nirvane" nič ne dogajalo. Tudi posameznika mora nekaj vzpodbujati, da kaj stori.
SN: In kaj vas spodbuja, gospa Kačičeva? MILA KAČIČ: Mene je vedno vzpodbujala ljubezen, kajti sem zelo čustven človek. Vse življenje sem delala po srcu, nikoli po pameti, zato sem včasih tudi zabredla. Tako zabredla, da mi ni bilo več za živet. Ampak mi ni žal niti za eno stvar v življenju. Vse to so bile izkušnje.
SN: Sedaj ste upokojenka, uživate zasluženo v preteklosti, poleg tega pa nastopate tu in tam po tej naši državici. Kaj si še želite postoriti v življenju?
MILA KAČIČ: Ne vem, kar bo pač prišlo. Ne delam nobenih načrtov, kajti za uresničitev vsakega načrta morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Najbolje je delati brez načrtov, pač tisto, kar pride. In potem skušaš vplivati na tisto, kar pride, da se izteče brez težav in slabih posledic.
SN: Iz vsega, kar ste doslej povedali, je moč zaključiti, da ste dejansko optimist, kot ste dejali že v začetku. Toda kaj je bilo tisto, kar vas je v življenju vedno znova izvleklo iz neugodnih situacij? Ali je bila to ljubezen ali kaj drugega?
MILA KAČIČ: Na to vprašanje bi vam težko odgovorila. Misel, ki me je držala pokonci v trenutkih, ko je bilo že tako hudo, da ni bilo več za živet, da bi rada samo še umrla, da bi bilo vsega že enkrat konec, je bila, da je sedaj že tako hudo, da huje ne more biti in da se bo slej ko prej obrnilo na bolje. In se res je obrnilo in sem znova "splavala". So pa stvari v življenju, katerih se ne da popraviti, katere moraš enostavno prestati kakor veš in znaš. Če izgubiš človeka, katerega si imel rad, se to ne da popraviti. Jaz sem, na primer, najprej izgubila Jakoba Savinška, pred petimi leti pa še najinega sina. Vidite, to se pa ne da popraviti. Tu se ne da nič narediti. Po vseh teh izkušnjah, po vseh zadnjih izsledkih, ki so znani, sem na srečo lahko samo mirna in zadovoljna, da sta tam, kjer se imata lepo. To jima res privoščim in želim si lahko, da bi bila tudi sama z njima. SN: Gospa Kačičeva, dovolite, da se vam v imenu uredništva in bralcev Savinjskih novic najlepše zahvalimo za ta razgovor in da vam zaželimo še veliko uspehov pri vašem delu, kakršnegakoli si boste že zastavili. Priznanje Slovenka leta, ki ste ga prejeli, pa gotovo ne bo veljalo le eno leto, ampak boste pri Slovencih v tej vlogi še mnogo dalj časa.
Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik
Nekaj o božičnih običajih
več ali manj obredna jedila, kot božični kruh in podobno. Pa o tem v nadaljevanju.
Piše: Aleksander Videčnik
Z Adventom se nekako pričnejo praznovanja, ki trajajo tja do praznika Treh kraljev. Marsikje pravijo temu praznovanju koledovanje ali koledniški prazniki. Gotovo je, da izvirajo določene oblike teh navad iz časa poganstva, ko so praznovali novo sonce prav v času sedanjih božičnih praznikov.
Tudi naši predniki so še ohranjali pravi splet magičnih opravil in seveda krščanskih verovanj. Za mnoge ne vemo več pravega pomena. Polpretekli čas obredju sploh ni bil naklonjen in tako je marsikaj, kar je bilo še pred drugo svetovno vojno živo, zamrlo.
Ne le Slovenci, tudi drugi narodi so verovali, da v božičnem času straši polno zlih duhov in urokov. Naši predniki so nekoč odganjali zle duhove od svojih domov s sežiganjem brinja. Še se je ohranilo, seveda le na vasi, nekaj obredov, ki spominjajo na preganjanje zlih duhov. Denimo, na Sveti večer, na večer pred Novim letom in pred Tremi kralji gospodarji pokade in poškropijo z blagoslovljeno vodo tako živino kot poslopja. Pri tem sodeluje vsa družina. Za kajenje uporabljajo les iz butar. Žal tudi ta lep obred zamira. No, v navadi so bila tudi
Naš znani slikar Maksim Gaspari nam je v upodobitvah ohranil spomin na prenekateri običaj. Takole je naslikal KOLEDNIKE.
Malo se sprehodimo po naši domovini. V okolici Novega Mesta so med kajenjem in blagoslavljanjem molili toliko Rožnih vencev, da so obšli vsa poslopja domačije. V Sodražici je šel s kadilom na čelu gospodar, gospodinja pa mu je sledila z blagoslovljeno vodo in oljčno vejico, s katero je kropila. Mati je vedno molila, ostala družina v sprevodu pa je pri tem sodelovala. Zanimivo, tu je veljala navada, da so ob Božiču zmolili tri dele Rožnega venca, ob Novem letu dva in za Tri kralje le enega. Pri Ptuju so hodili z gorečo svečo, ker tedaj naj ne bi gorela električna luč. Pri Bohinju so izrecno molili, naj Bog ohrani živino pri zdravju. Večer pred Tremi kralji pa so napisali na vsa vrata G+M+B (Gašper + Miha + Boltežar) in letnico. Obred blagoslova domačije in živine so opravljali vedno po zvonenju Ave Marije. V tem ni bilo bistve nih razlik med predeli oziroma kraji pri nas.
Na Silvestrovo so seveda prav tako opravljali razna obredna opravila. Ponekod so	živino le na	ta	večer	kadili	in
blagoslavljali. Zanimivo, v nekaterih krajih na Primorskem so kadili le na večer pred Tremi kralji. Povsod pa je opaziti, da so za	dim uporabljali	les	butar,	ki so	se
seveda različno imenovale. Naj navedemo le nekaj izrazov - butara, snop, kaštron, cvetje, potica in podobno. Morda velja omeniti primer, ko niso med obredom molili, ampak je gospodar med škropljenjem govoril: "Sveti Duh naj napolni vse prostore; Bog nas obvaruj nesreče pri živini." V Beli Krajini je gospodar med kropljenjem govoril: "Bog blagoslovi našo živino, naše prešiče." Toda tu je šel tudi na pod in blagoslovil krmo. To so opravili potem, ko so na svete Tri kralje prinesli iz cerkve "trikraljevsko vodico" (blagoslovljeno vodo). Prav zanimive primere najdemo spet v Beli Krajini, ko so na Sveti večer blagoslavljali živino in ji med tem čestitali Božič. Drugod so spet na sam božični dan zjutraj šli v hlev, dali živini košček kruha in ji ob tem čestitali Božič.
Le na Kočevskem je bilo zaslediti primere, ko je blagoslov živine in poslopij opravljala gospodinja in ne gospodar. Tu so poleg tega na Sveti večer ob polnoči zbudili živino, da je bila budna v času, ko se je rodil Kristus in jo nato nakrmili. Povsem razumljiva je pozornost kmeta do živine. Ta mu je pač predstavljala vir življenja. Tiste čase so kmetje lahko prodali malo pridelkov , le živina je bila tista, ki je v hišo "prinesla" denar.
Sveti večer je pomenil čas raznih
magičnih dejanj. Zanimivo, tudi pod božično mizo je bilo nemalo predmetov, ki so vsak za sebe pomenili določen namen. Na mizi je bil običajno božični kruh, ki so ga v raznih krajih različno imenovali. Naj navedemo le nekaj izrazov za ta obredni kruh: božičnik, poprtnik, podprtnik, poprtnjak, božič, župnik, žiip-nek, namiznik, namižnek, mižnjak, pomižjek, stolnik, postolnik, stovnjak, močen kruh, bobov ded, kuc-kruh, didnjak itd.. Ta zanimiva imena je zbral dr. Milan Dolenc in jih objavil v sestavku Varstvo živine v zvezi s cerkvenimi prazniki.
Velik poznavalec obrednega življenja Slovencev dr. Milan Dolenc je med drugim zapisal: "Predmeti na božični mizi so bili magični pripomočki, navada sama pa magično opravilo. Prisotnost določenih predmetov na in pod mizo naj bi sprožila ali privabila neznane moči, ki bi se blagodejno odražale v gospodarstvu, da bi letina uspevala, živina prirastla, bolezni in ujme pa ne bi mogle blizu." Seveda je spet opaziti razlike med raznimi kraji oziroma predeli v naši domovini. Pogosto so poleg božičnega kruha položili na mizo še razno orodje, malce sena, semenja in podobno. Pod mizo pa so dajali dele pluga, razne pripomočke za kmetovanje in podobno. Pa naštejmo nekaj primerov.
Na Koroškem so na večer pred Božičem postavili pod mizo žehta, da bi vse leto bil poln. V Zilski dolini dajo pod mizo dve skledi otrobov. V eno narežejo repe, pese in krompirja, v drugo pa toliko kosov kruha, kolikor je repov pri hiši, v vsak kruh zataknejo strok česna. Naslednjega dne dobi to živina. V Zilji položijo na mizo poleg kruha še denarnico, ključe, liter vina, rožni venec, malo slame in žita. V Prekmurju dajo pod prt malo sena, ki ga potem pomešajo med ostalo, namenjeno živini. V tem predelu Slovenije so pod mizo stavili košaro z vseh vrst semen in dodali plužno železo. Zrnje so vse praznike dajali kokošim. Podobno so ravnali na Primorskem, kjer so dajali pod mizo nekaj sena, tega so pomešali med ostalo in ga polagali živini. Blagoslovljeno seno naj bi živino ščitilo pred boleznimi. Ob Kolpi so na vse "tri svete večere" pod mizo dali jarem, da med vožnjo volom ne bi škodovale čarovnice, če bi jim slučajno prečkale pot. Kot vidimo na nekaj navedenih primerih, gre v glavnem za verovanje, da ima vse, kar je na te tri večere bilo ali na mizi, ali pa tudi pod njo, potem čudežne učinke. Seveda bi zahteval opis več krajevnih navad preveč prostora. Vendar pa že iz navedenega sklepamo, kako pestro je bilo ljudsko verovanje v teh prazničnih dneh.
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Obredni kruh
Ljudstva imajo različne navade, običaje, ki se med seboj razlikujejo, pogosto pa med seboj vsebinsko dopolnjujejo oziroma najdemo v njih določene podobnosti. Večina evropskih narodov prav posebno časti kruh, ki ponekod postane tako tudi "bajilo" (čar). Vsi pa nekako pripisujejo kruhu v obrednem smislu posebno moč.
Smemo torej trditi, da je pri naših prednikih bila nedvomno poglavitna obredna jed, božični kruh. Svojemu namenu je služil kar vse "tri Božiče", kot ponekod reko Božiču, Silvestrovemu in prazniku svetih Treh kraljev. Prav gotovo pa moramo izvor iskati še v poganstvu kjer je verjetno predstavljal kruh dar bogovom. Da gre pri božičnem kruhu za strogo obredno jed, nam pove dejstvo, da so ga na Božič in pozneje v malih kosih delili družini, torej povsem na določen dan. Tudi živina ga je bila ob določenem času in v določen namen deležna.
Božični kruh je bil seveda v različnih krajih različno pripravljen. Dolenjci, Štajerci in Gorenjci pripravljajo po tri kruhe v raznih sestavah. Največkrat zasledimo: pšeničnega, rženega in ajdovega. Ponekod imenujejo "božičnim" le pšenični kruh, ponekod ga po vrhu okrasijo in ga načno šele ob Treh kraljih. Marsikje rečejo pšeničnemu kruhu "poprtnik". To pa zaradi tega, ker ga gospodinja takoj po peki pokrije z obrednim prtom. Pri vsaki hiši je bil nekoč takšen prt. Smatrali so ga blagoslovljenim in mu pripisovali izredno moč. Pri nas, v Solčavi so male otroke, ki jih je tresla huda mrzlica, v skrajnem primeru zavili v ta prt, ki naj bi mu vrnil zdravje.
V Zgornji Savinjski dolini, predvsem v okolici Gornjega Grada, pa tudi kje drugje v Dolini, pravijo kruhu "namežnik". Na tem območju imajo res slovesen način hrambe in priprave božičnega kruha. Glavni hleb je iz pšenične moke, drugi, malo manjši je iz mešane in tretji, enako velik iz ajdove ali ržene moke. Na sam Sveti večer speče gospodinja te kruhe. Potem jih nese v kaščo, kjer pogrne mizico ali pa "košt" in tja postavi razpelo, svečo in razporedi tri kruhe, okoli njih pa jerbase s semenjem žita, ki bo to leto sejano. V tem delu je značilno še to, da v posebnem jerbasu pridajo otrobe, ki potem služijo v viharnih dneh za hrano vetru. Ponekod so žito dali na lesene krožnike. Prav star način pa je bil, da so vsemu navedenemu dodali še ključ od kašče, žehtar, pinjo, ključ od kleti, kravji zvonec, pa tudi volovski jarem. Vse je imelo svoj pomen ali bolje - naj bi zagotovilo dobro letino, srečno življenje, varno hojo živini in seveda dovolj hrane za družino in živino. Otrobe (božične) radi dajejo kravam in svinjam, da bi srečno povrgle.
Najpomembnejše je bilo, da je med kruhi stala posodica z blagoslovljeno vodo. Vse to so potem pokrili s prtom posebne vrste in velikega pomena za vso domačijo. Gre v resnici za obredni prt, ki so ga uporabljali le v te namene ali pa če je v hiši duhovnik opravljal kakšen obred. Zanimivo, da je prt ostajal v hiši iz roda v rod. Ponavadi je bil ročno vezen, sicer iz domačega "finega"
Obredni prt s kmetije Sabodin v
Krnici. Je bele barve, vezenina pa v rdeči barvi. Velikost je 120 x 120 cm. (Foto A.V.)
platna. Na njem je bilo izvezeno "sladko ime" (IHS), sledili sta kratici gospodinje, ki je prt naredila in letnica. Običajno so ženske ta prt izvezle zelo bogato in ga obšile z doma narejenimi čipkami. Kruhi, semena in blagoslovljena voda so ostali v kašči vso Sveto noč in tako v očeh ljudstva pridobili blagoslov, čeprav ni bilo nikjer v navadi, da bi gospodinja po postavitvi v kašči vse skupaj pokropila z blagoslovljeno vodo.
Marsikje so gospodinje tretji kruh pripravile iz ržene moke. Zelo so pazile, da bi živina ne dobila nič, kar je iz pšenice. To velja še posebno za prašiče. V nekaterih predelih imenujejo drugi kruh "oraček". Ta je namenjen živini ob prvem oranju, seveda, le košček so dali jesti volom že na njivi. Ponekod so košček oračka položili v prvo brazdo na njivi. Ta kruh so hranili do pomladi v kašči med žitom.
Sam božični kruh pa je delila gospodinja na
Božič pri zajtrku. Otroci so morali zanj skakati, se pravi, da je košček kruha gospodinja držala visoko, da so si ga s skokom priborili. To naj bi poudarilo dejstvo, da se kruh težko prisluži. V Zgornji Savinjski dolini ni bil običaj, da bi božični kruh bil na mizi vse od Božiča do* Treh kraljev. Vendar so taki primeri znani drugod po Sloveniji.
Morda še tale zanimivost. Ponekod na Štajerskem so v tem času gospodinje pekle poseben kruh iz različnih zelišč. Namen uživanja je bila večja rodnost in lahek porod. Tudi te vrste kruha so pripomogle k boljši prireji živine. Od zelišč je bila na prvem mestu praprot, odtod tudi ime "praprotnik". Baje so bila najučinkovitejša zelišča ta, ki so jih nabirali v "čarni" kresni noči. V tej noči so celo drevesa menjavala svoje mesto in so se s šumenjem zabavala. Čarodejna moč praproti je že prislovna. Še danes je ohranjeno v Prekmurju ime za praprotni cvet "perunov cvet". Gotovo ostanek pradavnine. Na Koroškem pravijo temu cvetu “sončec", verjetno po kresnem soncu. V naših predelih (štajerskih) je znan tudi "kuc-kruh".
Le malokje še pomnijo pravilen sestav tega kruha. Baje so dodajali divji grah, beli lokvanj in perunični koren. Že poleti so se s temi rastlinami oskrbeli. Ko je gospodinja kruh na loparju v peč dajala, je skrivoma zmolila molitev, da bi vsi bili srečni, da bi srečno rodile, da bi se krave in svinje obre-jile in podobno. Jedo ga na božični dan zjutraj, tedaj dobi tudi živina košček kruha.
Kot meni znani zapisovalec teh običajev dr. Milan Dolenc, je prav kuc-kruh ostanek stare navade, še iz časa naših davnih prednikov.
Mltmn tftare Mografff*
Nekako sredi leta 1942 je bil vpoklic v nemško vojsko v Zgornji
Savinjski dolini najštevilčnejši. Fantje so pred odhodom imeli skupno mašo v kokarski cerkvi Matere Božje. Vemo, da so tja od nekdaj romali ljudje, ki so prosili za srečno vrnitev svojih najdražjih iz vojn. Baje se je od slikanih fantov vrnilo le malo... Sliko je posredovala Marija Semprimožnik s Home.
Zdravniški
nasveti
Drage bralke in bralci!
Mineva leto, odkar pišem odgovore na vaša vprašanja za naš časopis. Po odmevih sodeč se mi zdi, da ste rubriko sprejeli z naklonjenostjo. (Ali pa vam mogoče le manjka hrabrosti, da bi nenaklonjenost odkrito izrazili?! Upam, da ne.)
Hitro bo minil čarobni čas božičnih praznikov in še malo, pa bomo spet pisali novo leto. Vsem želim, da bi bilo zdravo. Pa saj veste, da ne bo za vse, pa če si to še tako želimo. Se vnaprej se bomo srečevali v ambulantah in tudi na straneh Savinjskih novic.
Lahko pa bo novo leto bolj zdravo za vse nas, če se skupaj odločimo, da bomo počeli v novem letu to, kar nas bo delalo kar najbolj zdrave in odporne. Torej da bomo sami skrbeli za svoje zdravje. Da ne bomo svojega zdravja sami namerno uničevali in se potem, ko nas izda, jezili na zdravnike. Želim, da ne bi kadili in se opijali z alkoholom in drogami. Sanje niso v steklenicah, praških, tabletah ali dimu. Vsak človek ustvarja svoje sanje v svoji duši, zato mora poskrbeti zanjo. Želim vam, da se ne bi pretirano basali s hrano in da vas ne bi ob tem zasužnjili lenobnost in potrtost.
Tistim, ki ste mogoče v zadnjem času izvedeli, da imate resno bolezen, želim ogromno hrabrosti in odločenosti, da boste bolezen premagali.
Vsem ponižanim, pretepenim
in obupanim ženskam v tej naši žalostni dolini številnih nasilnih in pogosto opitih mož želim, da bi v novem letu našle moč, pravo pot in način, kako se rešiti iz tega pekla, da bo najmanj boleče in najbolje zanje ter za vse, ki jih imajo rade. Želim, da bi očetje in matere, ki bedijo ob posteljicah svojih bolnih malčkov, imeli čim manj neprespanih noči. Odraščajočim otrokom želim, da njihovo odraščanje ne bi bilo boleče.
Starim, bolnim in osamljenim želim, da bi se jih tisti, po katerih hrepenijo, pogosto spominjali, jih obiskovali, jim pomagali	ali	pa	jim	vsaj
napolnili	misli	s	svojo	pri-
jaznostjo.
Vsaki osamljeni in pogosto pozabljeni materi ali očetu je nekdo dolžan največ, kar ima, življenje. In vendar pozablja.	Da	se	v novem
letu to ne bi dogajalo, jim želim.
Dragi prijatelji,	veliko	je
želja. Prav je tako, čeprav bodo mnoge ostale neuresničene. Zato pa si bomo ob letu lahko znova želeli... Kaj bi konec koncev brez želja?
dr. Maja Natek,
spec. spl. med.
P.S. Lepo preživite praznike. Spomnite se tudi na nas, ki bomo v teh praznikih v službi. Radi vam bomo v pomoč, če jo boste res potrebovali, kar tako za hec pa nas nikar ne obremenjujte, velja?
Vsajanje zob
Ob izgubi zob ni proteza vedno rešitev. V zadnjih desetletjih so čeljustni kirurgi in stomatologi razvili metodo vsajanja zobnih implantatov ali nadomestkov. Metoda se je razvila po
vsem razvitem svetu in ni rezervirana, kot so mislili nekateri, le za filmske igralce in državnike. Tudi pri nas že nekaj let uspešno opravljamo te posege.
Za zobne	implantate
vsadke se	odločimo	ob
popolni ali delni izgubi zob. Pogoj za vsadek je zadostna količina zdrave kostne mase debeline vsaj 1 cm. Ker predstavlja odločitev za poseg precejšnje finančno breme -od 700 do 1.000 DEM za implantat, vsajamo samo najnujnejše opornike za mostičke ali	protezo.	Pri
popolni izgubi zob zgornje in spodnje čeljusti je tako potrebno vsaditi vsaj 12 opornikov za popolno mostovno konstrukcijo. Če pa služijo oporniki samo za trdnost proteze, zadostujeta že po civa za vsako čeljust.
Implantati so izdelani iz kovine titan, ki jo tkivo bolje sprejema kot zlato.
Poseg opravi čeljustni kirurg, in sicer tako, da v kostno vrtino vsadi implantat, ki se po 4 do 6 mesecih priraste v kost. Šele po tem času je možno nanj pritrditi zobno protetični nadomestek. Trajnost implantatov je približno 10 let in je v precejšnji meri odvisna od ustne higiene bolnika. Majave implantate je seveda možno zamenjati.
Metoda je primerna za vse starosti, odsvetujemo pa jo pacientom s sladkornimi, krvnimi in jetrnimi boleznimi. Zavedati se moramo, da implantati niso večni, pa saj tudi zobje niso.
Doc. dr. Danijel Žerdoner spec. za čeljustno kirurgijo
Slovenska veterinarska Zveza
Trihineloza - koline
Trihineloza je zajedalska bolezen živali in ljudi. Povzroča jo zelo majhen zajedalec tri-hinela. Spolno zreli zajedalci živijo v tankem črevesju gostitelja, ličinke pa v njegovih
prečno progastih mišicah, to je v mesu. Bolezen se prenaša z mesom, v katerem so že omenjene ličinke. Za trihinelozo lahko zboli devetinštirideset različnih sesalcev. Največ bolezni odkrijejo pri lisicah in medvedih, med domačimi živalmi pa pri prašiču, psu in mački. Nevarni prenašalci bolezni so tudi miši in podgane. Domače živali, predvsem prašiči, se najpogosteje okužijo s pomijami, divje živali z mrhovino obolelih živali.
Človek se okuži s suho, prekajeno svinino, klobasami in premalo kuhanim mesom okuženega domačega prašiča, pogosto tudi divjega prašiča,medveda ali druge divjačine. Človek zboli pet do petnajst dni po okužbi. Pri obolelih se pojavi driska in bruhanje. Bolniki imajo težave pri požiranju in dihanju. Prizadete so žvekalne mišice, mišice jezika, vratu in trebušne prepone. Pri bolniku se pojavijo otekline obraza.predvsem okoli oči in bolečine v mišicah. Pri živalih bolezenska znamenja niso izrazita.
Rejci domačih živali morajo biti previdni pri nakupu živali. Prašiče naj nabavljajo samo v rejah, ki so zdrave in ne v krajih z nejasno zdravstveno situacijo. O tem se lahko posvetujejo s krajevno veterinarsko službo.
Vsak potrošnik se mora zavedati, da sušenje, dimljenje in zamrzovanje ne uniči vseh ličink trihinele, ker so te globoko v notranjosti mesa. Edina zaščita pred okužbo je zdravo meso in zadostno kuhanje ali pečenje.
Veterinarsko sanitarni pregled je obvezen za meso divjih prašičev in medvedov ter domačih prašičev, če je meso namenjeno javni potrošnji.
Zakoli živali v klavnicah, na turističnih kmetijah in drugih gostinskih obratih so pod veterinarsko sanitarnim nadzorom.Nadzor v teh obratih opravlja Veterinarski zavod Slovenije.
Veterinarsko sanitarni pregled ob zakolu prašičev ni obvezen, če je meso namenjeno domači uporabi. V tem primeru pregled priporočamo. Te preglede, vključno s trihinoskopijo /pregled na trihinele/ opravlja veterinarska postaja ZŽV Celje, PE Mozirje.
Čas kolin je tu in upam, da vam teh nekaj vrstic ne bo pokvarilo teka.
Bojana Šturm, dr. vet. med. Veterinarski inšpektor
NASVETI
Naj bodo prazniki res praznični
Kar naravnost vam bom povedal. Novoletnih praznikov se vnaprej bojim. Zakaj? Zato, ker se tisto noč spremeni naš kraj v fronto. Poka in ropota, kot da smo sredi vojne vihre. Pa ne gre le za novoletno noč. Pokati začne že konec novembra in se vleče skozi cel december.
Na vsakem zavitku pirotehničnih sredstev, ki so v prodaji, razločno piše, da jih je prepovedano prodajati otrokom. Zato vas vprašam: ZAKAJ IMAJO NAŠI ŠOLSKI OTROCI POLNE ŽEPE PETARD?
Kaj sprašujem, saj sem prejšnji teden sam videl, kako to gre. Malical sem v znani gostilni, ko sta v lokal stopila tudi mlajša moška in sedla za sosednjo mizo. Nekaj sta se potiho pogovarjala in že se je znašla na mizi modra škatla s petardami. Ponujala sta jih gostom in verjemite mi, kupcev ni manjkalo. Pa ni šlo za kakšen majhen zavitek, po moji laični oceni jih je moralo biti v tisti škatli vsaj petdeset. Eden izmed ku,x:ev se je mojemu začudenemu pogledu opravičil z besedami: "Za otroke bodo!" Ja, sem si mislil, za majhne in za velike otroke. Naj vam še enkrat jasno in glasno povem, vam, skrbnim staršem, ki zalagate svoje otroke s petardami. Ta vrsta igrač je nevarna. Vsako leto prinesejo novoletni prazniki nekaj resnih poškodb. Vsem tistim odraslim pogumnežem, ki nabavljate v imenu otrok pirotehnična sredstva zase in jih v temi skrivoma mečete z balkonov, pa sporočam: Stopite na svetlo in pokažite svojo možatost
na drugačen način. Že bližina vojne v Bosni bi nas morala strezniti k manjši uporabi pirotehnike. Na svetu je vse preveč vojn in še danes imam očmi sliko, ki jo je pred kratkim objavilo Delo. Afganistanski vojak s tremi majhnimi otroci, ki zaradi psihičnega šoka ob eksploziji ne morejo več hoditi. Samo srečni smo lahko, da je pri nas mir. Največji nesmisel se mi zdi pokanje na božično noč, saj je to vendar praznik miru in družinske sreče.
Po uspešni akciji revije Jana in s podporo poslank državnega zbora je bila sprejeta Uredba, ki omejuje rabo pirotehničnih sredstev. Dovoljeno jih je uporabljati od 26. decembra do 2. januarja. Tudi v tem času jih je dovoljeno uporabljati le na prostem ter izven naselij, kjer ne motijo ljudi. Uredba je naletela na široko podporo javnosti.
Policija je organizirala tudi vzgojno akcijo. Če ste se odločili za mirne praznike, lahko svojo zalogo petard oddate na policiji. V zameno boste dobili simbolično darilo.
Za konec vam želim vesele in zadovoljne praznike! Svoje veselje pa raje pokažite na preverjeno nenevarne načine, na primer s prepevanjem, vriskanjem, juckan-jem, jodlanjem in podobnim. Petarde pa zamenjajte z raznobarvnimi svetlobnimi raketami in nam za novo leto namesto fronte pričarajte nepozabno noč ob ognjemetu!
Zeleni Franček
ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Novoletna
"INVENTURA"
Spoštovani prijatelji! Leto je zopet naokrog. Se tudi vam zdi, da se je zadnjih nekaj let zaradi kopice problemov, povezanih z družbenimi in gospodarskimi spremembami in burnega dogajanja okrog nas, zavrtelo s še večjo naglico kot običajno? Prav gotovo - saj danes ni nihče izvzet iz kolesja burnega družbenopolitičnega in gospodarskega dogajanja.
Včasih je veljalo prepričanje, da se na deželi živi mirno, nestresno življenje. Danes to ne drži več. Živimo-v času gospodarskih in lastninskih sprememb; tik pred nami je vstop v CEFTO, nekoliko kasneje tudi v EU in druge evropske integracije. Vse to vpliva tudi na kmečko gospodarstvo, hkrati pa tudi na delo služb, institucij in podjetij, ki tako ali drugače sodelujejo s kmetijstvom oziroma so vezani na kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
Gozdarji smo predlani preživeli organizacijsko reformo. Nova oblika organiziranosti se v letu in pol še ni povsem “prijela” in utrdila med lastniki gozdov. Večina lastnikov sicer stroko v gozdu sprejema in upošteva; nekateri - tudi zaradi sporov znotraj gozdarske stroke - še vedno čakajo na “pravšnjo” rešitev, tretji bi najraje, da stroke sploh ne bi bilo. Vendar za to nismo krivi le gozdarji in lastniki gozdov - največja ovira je pomanjkljiva zakonodaja in pravni nered. Korakoma se tudi te pomanjkljivosti odpravljajo. Zato gozdarji upamo, da bo delo v Zavodu za gozdove v letu 1996 teklo z manj problemi, kar naj bi v največji meri kor-
istilo lastnikom gozdov.
Kljub temu, da smo vas, spoštovani lastniki gozdov, gozdarji na tem mestu v Savinjskih novicah skozi vse leto opozarjali na nevarnosti, ki bi lahko škodile vašemu gozdu ali vam drugače svetovali o problemih s področja gozdarstva, bi ob koncu leta vseeno želel narediti grob pregled naše dejavnosti in opozoriti na problematiko, s katero se srečujemo pri našem delu.
Doslej centralno urejeno gozdnogospodarsko načrtovanje (načrti, s katerimi za 10 let opredelimo sečnje in vlaganja v gozdove) postopoma “selimo” na krajevne enote. Krajevna enota naj bi tako postala sedež gozdarskega načrtovanja v okviru gozdnogospodarske enote. Z načrtovanjem je povezano tudi vodenje evidenc. Ob tem bi rad poudaril, da še vedno beležimo precejšen delež sečenj brez predhodnega odkazila oziroma sečenj preko odkazane količine. Kaj je temu vzrok, glede na to, da posledično ni na odkazano količino vezana prav nobena obveznost ali dajatev, ostaja odprto vprašanje. Vsa večja odstopanja gozdarji evidentiramo in arhiviramo, kritične primere pa presoja gozdarska inšpekcija. Sprememba financiranja vlaganj v gozdove, ki jo je uzakonila nova gozdarska zakonodaja, se najbolj odraža na področju gozdnogojitvene dejavnosti. Količina opravljenih gozdnogojitvenih del v zasebnih gozdovih se je v zadnjih štirih oz. petih letih več kot prepolovila. V državnem proračunu je za sofinanciranje vlaganj v gozdove namenjenega premalo denarja, povrhu tega pa je še sistem izplačil tog in počasen. Lastniki gozdov pa sami tudi ne opravljajo potrebnih gozdnogojitvenih del oziroma niso pripravljeni sami v zadostni meri vlagati v svoje gozdove. Samo z odločbami tega ni mogoče zagotoviti.
Na področju vzdrževanja gozdnih cest smo letos preizkusili nov sistem planiranja, financiranja in nadzora. Pri tem gozdarji javne gozdarske službe tesno sodelujemo z novimi občinami, ki so nosilci financiranja vseh del, ki se izvajajo na gozdnih cestah. Z nekaterimi občinami smo bolj, z drugimi manj uspešno sodelovali. Večje težave so se ponekod pojavile ob izboru izvajalca (javnih razpisih); nikjer pa te težave niso povzročile izpada predvidenih del. Upati je, da smo se vsi na napakah dovolj naučili, da jih ne bomo ponavljali tudi v prihodnjem letu.
Poleg naštetega imamo gozdarji znanje, izkušnje in ambicije, delno tudi zakonske zadolžitve in pooblastila na področju lovskogojitvenega načrtovanja, urejanja krajine in naravovarstva. Na vseh teh področjih se želimo vključevati z enim samim namenom - da bi bil razvoj naših gozdov in krajine sonaraven, usklajen z interesi javnosti in lastnikov.
V želji, da bi z vsemi, ki so jim naši gozdovi in narava v ponos, v prihodnjem letu uspešno sodelovali, vam v imenu uslužbencev Zavoda za gozdove voščim ob bližajočih praznikih veselja in notranjega miru, v letu 1996 pa obilo zdravja in uspehov.
Toni Breznik
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Staro leto se poslavlja
V dnevih, ki prihajajo, pogosteje kot sicer rečemo: kako beži čas!
Dogajanja v slovenskem kmetijstvu so tudi v letu, ki odhaja, burila vse, ki jim je kmetijska proizvodnja dohodkovna dejavnost, pa tudi strokovne službe. Menim, da sedaj ni čas za polemike. Kmetijske svetovalke smo se po svojih močeh trudile s strokovnimi nasveti, posredovanjem informacij in nenazadnje z izdelavo programov za pridobivanje intervencij v kmetijstvo iz državnega proračuna.
Glavni problemi slovenskega kmetijstva (slaba posestna struktura, v povprečju nizki pridelki, rajonizacija) ostajajo še naprej nerešeni. Pa vendar - poskušajmo znižati proizvodne stroške na najmanjšo možno mero. Malodušje in kritiziranje vsevprek ne vodita v reševanje problemov. Želela bi poudariti, da tudi mi nismo z marsičem, kar vas - kmetijske proizvajalce spravlja v nejevoljo, zadovoljne. Prepričana pa sem, da so marsikje še rezerve (racionalnejši nakup kmetijskih strojev, krmljenje po izračunanih obrokih, gnojenje na podlagi analiz in načrtov...). Ne mislim samo na finančni uspeh. Živimo od narave in smo del nje. Pomislimo tudi na to! V razgovorih, na predavanjih, tečajih, pri organizaciji predstavitvenih poskusov vam poskušamo le svetovati, odločitev je vedno vaša.
Ob zadnjem letošnjem snidenju v tej rubriki poskusimo pozabiti na težave in se z optimizmom ozreti v leto, ki prihaja. Kmetijske svetovalke si bomo prizadevale, da boste s hitro in dobro informacijo ter strokovnim nasvetom lažje premagovali krizo kmetijske pridelave. V upanju uspešnega sodelovanja želimo zaposleni v kmetijski svetovalni službi vsem, ki jim pridelovanje hrane prinaša dohodek ali pa le užitek v pridelavi hrane za svojo družino, mirne praznike, v letu 1996 pa zdravja in osebnega zadovoljstva.
Štefka Goltnik
MLADI BOBENČEK
To je čas, ki prihaja
Že komaj čakaš, kaj? Tile prazniki, zmešnjava med poukom, pa sladkarije, novoletni ples in sploh vzdušje, ki ga lahko doživiš samo enkrat letno. Naj te spomnim, da je to tudi čas, ki ga lahko porabiš za pogovor, bodisi s starši, prijateljem, prijateljico, fantom ali punco. Primeren je za zbliževanja ljudi in za vzpostavitev dobrih medsebojnih ki so neizmerno bogastvo, na katerem temeljijo vsi nadaljnji dosežki življenja, samozavest, zadovoljstvo, uspeh bodo imeli lažjo in položnejšo pot. Želim ti veliko trenutkov v tem idiličnem času ter mnogo sreče v šoli in nasploh v letu 1996! Čao!
V sobo bi zagotovo obesil kaj novega za praznične dneve. Kot nalašč je
GIBLJIVA LUTKA ZA OKNO
Material: Bel karton, zavoj vate, kos rdeče lepenke, dve kroglici iz stiropora premera 2,5 cm, flomaster modre barve, najlonska nit (laks), dvostransko lepljiva folija, papir za kopiranje in nož za rezanje lepenke.
Navodilo: S pomočjo papirja za kopiranje prenesi sliko motiva na karton (obrise kape in brade). Ta dva dela izreži z nožem in ju z obeh strani prevleci s samolepljivo folijo. Na foliji zareži notranje robove delov. Iz rdeče lepenke izreži kapo in jezik dvakrat. Na teh mestih odstrani zaščitni papir samolepljive folije ter prilepi kapo in jezik. Na delih kape in brade napravi luknjice za laks (glej pikice na modelu). Povleci laks skozi kroglice stiropora in na koncih naredi vozle (vozle segrej na toploti, da bodo trdnejši). Druge niti laksa povleci skozi stranske luknjice na spodnjem robu kape in spet napravi vozle. Skozi srednje luknjice na bradi in robu kape povleci laks, da se bodo deli povezali (razmak 5 cm). Skozi zgornji rob kape povleci laks, s katerim boš lutko obesil na okensko šipo. Na vse ostale površine prilepi vato: najprej rob in vrh kape, potem brado in na koncu izoblikuj brke in jih prilepi. Vato na kapi malo razcefraj, na bradi pa jo malo posvaljkaj.
Kaj pa naj oblečem?
Tokrat poglejva par oblekic, ki bi prav lahko postale tvoja praznična preobleka. Enostavna, nežna, udobna in cool je tale moda. Oblekica, ki pada nežno ob telesu in je ujeta na ramah le z dvema tankima naramnicama, je eden od letošnjih hitov oblačenja. Sešila bi jo lahko iz mehko padajočega bukleja ali npr. prečno rebraste viskoze. K mini oblekici odlično pristaja ozko krojena mikica s kapuco iz pletenine. Za bolj elegenten look pa po telesu ukrojena majica iz sifona. Kako bi se pa počutila v ozkih črnih hlačah in beli bluzi, ki jo poudarja tkanina na ramenih? Sicer pa, kaj ti želim?! V prazničnem oblačilu veliko dobre in lepih trenutkov ob koncu leta.
Človeček iz jabolk
Ja, tale možiček in ženska sta prav luštkan parček za na praznično pogrnjeno mizo. Poleg tega, da širita božični duh, sta tudi okusna. Potrebuješ: po eno jabolko, en oreh, 2 vejici pušpana, 2 mala storžka, 4 klinčke, nekaj zrnc Janeža za oblikovanje dveh zvezdic, kostanjevo ježico, kos rdečega kartona, kos zelenega traku za pentljo, žico, rdeč in črn flomaster, lepilo, škarje.
Izdelava: "Ženka” z lasmi: čez oreh povleci debelejšo žico dolžine 7 cm in jo pričvrsti na jabolko, kot glavo "ženke”. Polovico kostanjeve prilepi na oreh za lase. Iz vejice pušpana napravi venček in ga natakni preko glave na jabolko, storža natakni na žico in ju nabodi v jabolko - roke. Prav tako zabodi zvezdice janeža kot gumbe. S flomastroma nariši obraz.
Izdelava: "Možiček" s kapo: Oreh in storžka pričvrsti na jabolka, kakor to storiš pri ženki. Na rdečem papirju izriši s pomočjo šestila krog polmera 6 cm in izreži iz njega eno četrtino. Zvij papir v stožec, zalepi robove in pričvrsti kapo na oreh. Okrog vratu zaveži Klinčke pričvrsti z žico kot gumbe. Nariši obraz.
MLADI BOBENCEK
Bilo me je strah
Ko sem bila majhna, sem večino časa preživela pri babici. Bila je moja varuška.
Nekega dne sem si šla po sladoled. Na žalost sem morala čez glavno cesto. Že sem hotela prečkati, ko sem na nasprotni strani zagledala velikega psa. Imel je dolge noge, velik nos in še večja upognjena ušesa. Zbala sem se ga. Lasje so se 'nji naježili, kolena pa tresla tako, da sem mislili, ,da^’j|prn vsak čas padla. Sreča, da nisem imčla Š^jalačic, 1kdjti tuj^sem stara 5
ijeHF I
let in pol, če ne,
ii dlačice najezflT Hotela sem
zakričati in neznansko^ Zatuliti,\ pa'jjisemv'mogla. Mislila sem, da bo vsak Čds škipčil name in me pojedel, kakor je to storil volk. babici \ih Rdeči kapici. Takrat se je obrnil z glavo, hazaj in ja? 'šej-n zakričala: MAMA! Tako sem pravila' sl/ari mami.; \K(|t\ vedno, mi je bila tudi tedaj na ypljo. Prihitela- je7 Veh, me vzdignila, psa pa nagnala, saj je med t,eni , žet preprečkal cesto.
Vseeno sva potem pos.tala" prijatelja, saj je bil to prijazen ‘sbsedov pes. /,^ A \ l.) V'~>.
:	i,	Eva Rosenstein
v4. r, Rečica ob Savinji
Strašno strašen strah
a	\
Pred leti sem se odpravila s starši na praznovanje/Miklavža. Odšli smo k teti, kjer se nas Je, zbralo /veliko otrok in odraslih. V pričakovanju .Miklavžd stnb\ se otroci veselili in se pogovarjali, kakšen' bo in kdo ga bo spremljal. Starši so nam obrazložili, da Mildavža/ spremljajo hudobni hudički ter dobri angeli, Otr - teni pričakovanju mi je smeh zbledel z obraza, srce jpi je začelo hitreje biti, kolena pa so postala tresoča. Ih reš. Prišli so hudički in Miklavž v sobo. Mi otroci pa nismo vedeli, kam bi se skrili, saj se je slišalo iz naših-' ust eno samo kričanje. Oči so se mi izbuljile ob pogledu na grde hudičke. Od strahu smo začeli Jecljati in obljubljati, da bomo pridni in da se bomo pridno učili. Ropotanje hudičevih verig mi je naježilo kožo in zobje so sami od sebe šklepetali. Na koncu pa jih je Miklavž nagnal iz hiše, nam pa razdelil darilca. Še danes ne morem pozabiti, kako me je bilo strah in ob vsakem praznovanju Miklavža mi še sedaj ni čisto vseeno ob pogledu na hudičke.
Lana Pahič
4.	r, Rečica ob Savinji
Že veste, kje boste preživeli najdaljšo noč v letu?
Silvestrovanje letošnje leto prav gotovo odpade pevcu Michaelu Jacksonu, saj se je še pred dnevi nahajal v sobi za intenzivno nego. Jackson ima številne težave z dihali, prebavo, ledvicami in |j||§ jetri. Krivec za njegove težave je bila ponovna -' . plastična operacija. Michaelova žena je kljub govoricam o razhajanju s soprogom videti v skrbeh.
-	Daniel Šmid Danny je pred kratkim v hotelu Bellevue priredil slavnostno praznovanje ob izzidu svoje prve samostojne kasete Usoda se z mano igra. Danny, ki ga bolj poznamo kot prerokovalca, je, kot kaže, tudi dober pevec, saj je prodal že dva tisoč izvodov svoje kasete.
- Zdaj pa še nekaj besed o Dalmatincu z otožnim in čutnim glasom Oliverju Dragojeviču. Oliver je pri nas pravkar napravil majhen promocijski krog in predstavil svojo novo ploščo Vrime. Kot kaže, se je projekta lotil resno, da je plošča odlično aranžirana in producirana. Glasbeno ga lahko primerjamo z Eltonom Johnom.
-	Dan pred novim letom, to je 30.12. obljublja velik žur v dvorani v Kokarjah skupina Black Summer iz Nazarij. Pos-
lušalci bodo lahko uživali v stari rock glasbi. Na žur bo tudi nekaj gostov, med drugimi skupini On-off in Emerson.
Katja
NAGRADNO VPRAŠANJE VAM TOKRAT POSTAVLJA SKUPINA BLACK SUMMER IN KOT NAGRADO PRISPEVA DVE VSTOPNICI ZA VSE NJIHOVE KONCERTE V LETU ’96.
Katera skupina izvaja komad Iron-man?
-	SWEET
-	BLACK SABBATH
-	ROLLING STONES
fei
rovt
itJ'r
Zadruga mozirje

PRAZNIČNI KONEC LETA
VENEC
Pred vrati v letol996. Se tudi vam dozdeva, darje letošnje leto minilo, kot bi trenil? Spet smo pred pragom novega 365-dnevnega "menjavanja svetlobe in teme", že razmišljamo, kaj nam bo prihajajoče prineslo in kaj naj zaželimo najdražjim za praznike in čas, ki pride za njimi, zdravje, mir, ljubezen, uspeh, sreča, zadovoljstvo..., pravzaprav vrstni red ni pomemben, pomembno je, da za vse te želje v prihodnje osebno skrbimo, da se bodo vsaj delno uresničevale. Zato, da bo svet lepši in človek navkljub usodi srečnejši, smo odgovorni vsi. Naj bo vsak dan nov dan, neodvisen od včerajšnjega dne in neobremenjen z jutrišnjim.
Če vam ostaja še kaj časa v teh zadnjih dneh leta 1995, lahko uresničite kako idejo s teh dveh strani, želim vam lepe božične in novoletne praznike ter dvanajst mesecev kvalitetnega življenja. Srečno vse do takrat in še naprej!
Če razmišljate, kakšne bi naj bile lepe naravne idilične jaslice, mogoče ni odveč tale fotografija. Res je njihov čar v preprostosti. Lesen hlevček in figurice iz naravnih materialov. Malo kamenčkev, slame, kak storžek in košček lesa, pa seveda zimzelenega rastlinja in vse bo resnično naravno.
Velikost: cca 35 cm
Material:	iz vinske trte spleten krog
(vence) premera cca 25 cm, svež mah in 5 borovih storžev, ostanki blaga, lepilo (OHO).
Izdelava:	iz vinske trte spleten krog
(vence) oblepimo z mahom. Iz ostankov blaga sešijemo 2 in 6 centimterske trakove. Na koncih dveh 2 cm širokih trakov prilepimo po cn storž. Iz širših trakov napravimo pentljo in jo skupaj s tanjšimi trakovi prilepimo na spodnji del venca. Bršljanove vejice zataknemo pod pentljo. Zadnji trak prilepimo na zgornjem delu venca, spoj po okrasimo s storžem.
Srčki
OKRASNI SIVI
Velikost: 11,5 x 11 cm
Material:	različni ostanki blaga, tanka
flizelina H 200 širine 60 cm, voluminozna lizclina za nalikanje H 640 širine 90 cm, raznobarvni ostanki preje za vezenje Izdelava:	Blago razrežemo na trakove
različne širine (cca 5-9 cm) in daljše robove sešijemo. Sive zlikamo in nanje nalikamo tanko flizelino. Izdelamo še šablono za risanje srčkov in jih zarišemo na pravo stran blaga, pri tem pazimo, da ležijo šivi na zunanjih mestih. Nato srčke grobo izrežemo. Prednjo, po želji tudi zadnjo stran izvezemo vzdolž šivov, robov, ali prosto po ploskvi z različnimi okrasnimi vbodi. Voluminozno fizelino grobo urežemo in nalikamo na prednjo ali zadnjo stran. Srčke izrežemo točno po zarisanih črtah. Hrbtni strani obeh delov položimo eno na drugo in robove obšijemo z zančnim vbodom.
V sredino srca položimo prejo za vezenje v obliki pentlje in jo fiksiramo z napenjalnim vbodom.
Napenjalni vbod
Zančni vbod Ploščati vbod
Križni vbod
Vozličastl vbod @ ®
Stebelni vbod
Margeritni vbod
PRAZNIČNI KONEC LETA
Obleka za večerno priložnost
Prazniki so pred vrati, zato razmišljanje o večernih oblačilih ni odveč. Tistim, ki želite biti posebno zapeljive in elegantne, takoj predlagam visoke pete. fles niso kdove kako udobne, a izbirate lahko med različnimi: šivankastimi, cevastimi, hoduIjastimi... in tudi višina ni strogo določena (6-14 cm). Če pa pogledamo obleko, lahko vedno znova ugotovimo, daje moda brezčasna. Ni mogoče ustvarjati vedno novih in novih modelov. "Posodabljanje“ oblačila ima ključ predvsem v materialu, ne pa v kroju samem. Ta trditev velja zlasti za večerna oblačila. Skrivnost “večernosti" pa ni le v obleki sami, ampak v urejenosti od glave do peta. Urejena pričeska, make up, nakit, spodnje perilo, nogavice, čevlji in kseveda obleka, vas bodo napravile lepo in vaše počutje bo primerno tudi za najdaljšo noč v letu. Omenim lahko le to, "da suhljatim postavam priporočam pletenine, ki so letos posebno moderne. Če pa pogledam barve, ugotovim da črno, belo in rdečo dopolnjujeta še lesketajočo srebrna in zlata. Z vami in vašimi najdražjimi naj bo tudi veliko dobre volje in dobrega počutja. Le tako vam bodo ostali lepi spomini. Pa srečno!
Pomarančne in konjakove tortice

in s to tekočino dobro namočimo tortic Bepaijsppöl minute* potem zmešamo
'ju všgjerno v smetano, stepemo do ko vsako tortico okrasimo s kupčkom sm irazrežPiiio na četrtine in položimo na
Konjakove tortice.
UJftice prerežemo. j.
povrhu ir, obodu s konj potresemo s
Pomarančne tortice
6 skledicam odrežemo rob, da je visok samo še I cm, in v vsako položimo eno tortico.
2 ilici vode j 30g sladkorja I pomarančo
3 kockami sladkorja;
I25ml (1/81) pomarančnega soka, 2-3 žlice
/■ snarančnega liketjrt (po želji) 3/Sl sladke smetane 40 5Og sladkiuja p prahu in I zavitek utrjevalca Kirm fix,
Pomaram ne režim
Za navlažitev zmešamo s in zavremo.
operemo pod vročo vodo, posušimo in zdrgnemo lupino s
kocke nato raztopimo v vroči sladkorni vodi, ohladimo, primešamo
2 ilic r konjaku ah vinjaka
75g tiliijiljriiih sesekljanih m popraženih im mdljeu;
i ošr ki marcipana kamliranimi češnjami ali čokoladnimi bomboni
Priprava
30 cm široko aluminijevo folijo 6-krat preganemo, da dobimo 15 cm dolg kos z 12 plastmi. Nanj zarišemo 2 kroga s premerom 15 cm in ju izrežemo. Dobimo 12 aluminijastih "krožničkov", ki jih zapognemo čez dno konserve s premerom 7,5 cm. Dobimo skledice s 3,5 cm visokim robom.
Testo
penasto stepemo s postopoma primešamo 2/3 od
ter stepamo tako dolgo, da dobimo kremasto mešanico.
stepemo v trd sneg, mu postopoma med stepanlem dodamo preostali sladkor in ga na koncu dodamo kremi.
zmešamo s
presejemo na kremo in jo previdno nekajkrat privzdignemo (ne smemo mešati). Na koncu stresemo v testo
testo porazdelimo v namaščene skledice in postavimo na pekač, ki ga takoj potisnemo v segreto pečico.
175-200 stopinj C približno 25 minut
Pečene tortice takoj vzamemo iz skledic in jih ohladimo.
2 rumenjaka 3 žlicami topic lode.
mig sl,„Ib uja lil I zavitek vanUijevega sladkorja
mmmm
75g mehke Me
n,-	■
SOg jedilnega Škroba (Instill dr. Oeikrr in Jg 11 zrni nam > žličko) pecilnega praSka,
Temperatura pečice: Čas peči lija-
'A
SPORT IN KRONIKA
l.A slovenska odbojkarska liga - ženske
Nova poraza Zgornje Savinjske
Odbojkarice Zgornje Savinjske po desetih odigranih tekmah ostajajo pri eni sami zmagi. Tekmi devetega in enajstega kola so namreč izgubile, srečanje 10. kola z ekipo Bank Austria Bled pa je bilo preloženo. S tem se žal uresničujejo pesimistične napovedi glede možnosti uspešnega nastopanja v ligi, saj so finančne razmere v klubu skrajno zaostrene.
V 9. kolu so Zgornjesavinjčanke na Gomilskem gostile ekipo TPV Novo mesto in razočarale gledalce z nepričakovano slabo igro, v kateri je bilo tudi precej živčnosti. Nekaj več pobude so imele v tretjem nizu, vendar so po izenačenju pri deveti točki spet popustile. Končni izid: 0:3 (-3, -9, -11). Minulo soboto so odbojkarice Zgornje Savinjske v nepopolni postavi gostovale v Kopru pri ekipi Cimosa in izgubile 0:3 (-4, -8, -6). Drugouvrščene Koprčanke so opravile delo v slabi uri, pri gostjah pa se je z boljšo igro izkazala le Lešnikova. Lestvica po 11. kolu:
Infond Branik	n	11	0	33:0	22
Cimos	11	9	2	27:13	18
Bank Austria Bled	10	7	3	23:11	14
Celje	11	7	4	24:16	14
TPV Novo mesto	11	5	6	18:19	10
LIK Tilia	11	2	9	9:29	4
Zgornja Savinjska	10	1	9	7:27	2
Nova Gorica	11	1	10	6:32	2
Jutri gostujejo igralke Zgornje Savinjske pri ekipi Bank Austria Bled.	Franci Kotnik
Lokostrelski klub Mozirje
Uspešen zaključek leta
Lokostrelci LK Mozirje so se v nedeljo, 10. decembra udeležili še zadnje letošnje tekme za slovenski pokal. Tekma je bila v Postojni, poleg slovenskih pa so se je udeležili tudi lokostrelci iz tujine.
Med 135 nastopajočimi so predstavniki mozirskega kluba dosegli naslednje rezultate:
Člani: 2. Štefan Ošep 576 krogov, 12. Miran Terglav 557.
Članice: 1. Jožica Emeršič 568 krogov (nov državni rekordi), 2. Bernarda Zemljak 555.
Mladinci: 5. Sašo Emeršič 550, 7. Janez Zidarn 362. Kadeti:	1. Grega Emeršič
572, 6. Sebastjan Finkšt 481. Dečki: 3. Aleksander Ošep 393.
Veterani: 1. t^išan Perhač 567.
Pred štirinajstimi dnevi so se mozirski lokostrelci udeležili mednarodnega lokostrelskega 24-urnega maratona, ki je bil
v okolici Milana v Italiji. Na maratonu je sodelovalo 113 ekip oziroma 340 tekmovalcev iz šestih držav.
Mozirjani so nastopili s štirimi ekipami, ki so dosegle sledeče uvrstitve:
Moški compound: 2. Mozirje I (Perhač, Ošep, Fink), 3. Mozirje 11 (Emeršič, Emeršič, Sitar), 24. Mozirje 111 (Terglav, Koprivec, Zecner). Ženske compound: 1. Mozirje (Zemljak, Emeršič, Rosa). S tem so člani in članice Lokostrelskega kluba Mozirje uspešno zaključili letošnje tekmovalno leto.
Želimo jim, da bi bilo prihodnje leto zanje prav tako uspešno ali morda še bolj!
Zgornjesavinjski šahovski klub
Tretji hitropotezni turnir
Osmega decembra je bil odigran tretji turnir v hitropoteznem šahu. Tudi tokrat je prepričljivo zmagal Špeh pred Selišnikom in Knapičem. Špeh tudi vodi v skupni razvrstitvi po treh turnirjih, drugi je Selišnik in tretji
Veršnik.
Četrti hitropotezni turnir je na vrsti danes, 22. decembra. Ker bo to naše zadnje srečanje v letu 1995, vabimo vse šahiste, da se nam pridružijo.
Marjan Knapič
Voznik umil zaradi poškodb pri
isezgodil
V zvezi s prometno nezgodo, ki se je pred nedavnim zgodila pri Igli in v kateri je izgubil življenje voznik tovornjaka cisterne, je bilo ugotovljeno, da je le-ta umrl zaradi poškodb pri nezgodi. Obslaj.il je namreč sum srčne kapi. Pri izrednem tehničnem pregledu vozila je bila na njem ugotovljena napaka, za katero pa še ugotavljajo, kdaj in kako je nastala.
Mladega tatu so že prijeli
Policisti so v tem času tudi izsledili storilca kraje v zadružni enoti na Rečici. Spreten tat je bil 20-letni Celjan, ki ima na vesti že nekaj podobnih dejanj.
Vlomilec ni odnesel nič
12.	decembra je v dopoldanskem času neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo last Stanka B. 142) iz Krope. Vlomilec ni odnesel ničesar, povzročil je le manjšo škodo na vhodnih vra-
jjjff
Stricu odnesel denar
15.	decembra so bili policisti seznanjeni z dogodkom, ki se je pred dnevi zgodil v Kokarjah. 16-letni Miha V. iz Ljubljane je 56-letnemu stricu Jožetu P. iz Koknrij med obiskom odtujil
2.500	DEM. Potrebna bo zasebna tožba.
Zaradi vinjenosti trčil v nasproti
vozeči avto
15.	decembra se je ob 16. uri zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti Letuš - Radmirje. 34-letni Franc A. iz Kraš je vozil osebni avto iz Letuša proti Mozirju. V Soteski je zaradi vožnje pod vplivom alkohola zapeljal levo v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljala 41-letna voznica Manja Š.. Pri trčenju je nastala materialna škoda.
Vlomilcev ni bilo
16.	decembra je ob 0.50 tiri Franc J. z Ljubnega sporočil policistom, da v kuhinji njegove hiše gori luč, čeprav bi morala biti hiša prazna. Sumil je. da so v hiši vlomilci. Policisti so kraj dogodka pregledali in niso našli niti vlomilca niti sledov vloma. Podobno se je zgodilo tudi v primeru Marte T. iz Novih Lok pri Mozirju, ki je slišala ropot na podstrešju, a tudi tam vlomilcev niso našli.
Petarde, lepše je brez vas
17.	decembra se je po celi Sloveniji začela akcija, ki bo trajala do 11. januarja 1996 in katere namen je zmanjšanje prodaje in uporabe petard. Akcija je preventivnega značaja in poteka na ta način, da dobi prinašalec petard, katere policisti potem uničijo, skromno darilo. Policisti pridejo po petarde po dogovoru tudi na dom, k sodelovanju v akciji pa vabijo tako občane kot tudi sponzorje, ki bi prispevali nagrade.
Policisti Policijske postaje Mozirje željo vsem občanom in obiskovalcem Zgornje Savinjske doline srečne, in varno leto 19961
PREJELI SMO
OGLASI
Komentar na intervju direktorja JP Komunala Mozirje g. Jožeta Kumra v Savinjskih novicah št. 25, 15.12.1995.
Glede nejasnosti in neresničnih izjav g. direktorja, sem dolžan kot župan občine Gornji Grad, razjasniti naše poglede in videnja komunalne ureditve.
Že v uvodniku novinar napačno interpretira odločitev gornjegrajskih svetnikov. Svetniki se niso odločili, da odvoz odpadkov zaupamo drugemu komunalnemu podjetju (Kamnik), ampak podjetju (v dogovoru smo z enim podjetjem), ki se v Slovenskem prostoru ukvarja samo s to dejavnostjo.
Pomembno je povdariti tudi to, da so se svetniki odločili za postopno odcepitev od komunalnega podjetja, predvsem zaradi nestrinjanja vodstva o drugačni organiziranosti komunale v novih občinah.
O ukinitvi JP Komunale nismo v Gornjem Gradu nikoli govorili, govorimo vse skozi o drugačni organiziranosti JP Komunale, v kar je potrebno vključiti tudi sedež podjetja in o tem je bil seznanjen tudi g. Kumer pred imenovanjem za direktorja, iz strani KS Gornji Grad in KS Bočna.
Komentar glede cen odvoza smeti pa naslednji:
Povprečna cena, ki jo g. direktor omenja v odgovoru je netočna. Dejstvo je, da je občinski svet Gornji Grad dne 21.7.1995 na 10. seji sprejel nove, višje cene taks za odvoz smeti (320 SIT po osebi). Bili smo prepričani, da bodo to storile tudi druge občine in s tem zagotovili enotne cene v vseh občinah.
Prvi, ki so ta predlog zavrnili, so bili prav mozirski občinski svetniki, ki so ugotovili, da je dovolj 25% zvišanje cen.
30% znižanje cene, se torej nanaša na našo ceno 320 SIT po osebi, in ne na povprečno ceno 171,22 SIT, kot jo omenja g. direktor. Takšne cene odvoza smeti so v drugih občinah dejstvo, vendar je potrebno povdariti, da je v teh občinah ločeno zbiranje odpadkov.
G. direktor, pa zahteva višje cene storitev ob istem sistemu odvoza smeti in istočasno zahteva sredstva iz občinskih proračunov za nabavo opreme, avtoparka, kompaktorja in za sanacijo odlagališča. In ravno na odlagališču je glavni vir problemov.
Že oblastniki bivše občine Mozirje so si zatiskali oči pred odlagališčem, in seveda nebodigatreba nič vlagali vanj. Po delitveni bilanci pripada odlagališče občini Gornji Grad. Odlagališče ne bomo zaprli, kot to komentirajo v Mozirju, ampak bomo zahtevali red kakršen se za civilno družbo spodobi (ločeno zbiranje odpadkov na deponiji). Glede poslovanja komunale pa naslednje. Dne 7.11.1995 smo na kolegiju županov v Nazarjih z vodstvom komunale dobili podatek od računovodkinje, da bo JP Komunala do konca leta 1995 ustvarila 7 milijonov SIT izgube.
O Nobelovih nagradah ne bi izgubljal besed, saj priporočam g. direktorju naj si ogleda še kakšno občino v Sloveniji, ki ima takšno organiziranost komunalne dejavnosti, kot jo zagovarjamo v občini Gornji Grad. Povedati je tudi potrebno, da bo občina Gornji Grad prikrajšana v letošnjem letu za 4,5 milijona SIT iz naslova stanarin zaradi takšnega odnosa komunale do nove lokalne samouprave.
Ker je na področju JP Komunale še veliko za povedati, ne morem da ne bi omenil zapisnikov Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o poslovanju JP Komunale v preteklosti. Ko si preberete te zapisnike boste ugotovili, spoštovani bralci, da je upor občine Gornji Grad opravičen.
Nova lokalna samouprava je res zaslužna za razpad bivše občine, zato hočemo razčistiti s preteklostjo.
Mi ne manipuliramo z množico in ne ustvarjamo megle kot to počno nekateri. Upiramo se plačevanja obveznosti iz občinskih proračunov (denar davkoplačevalcev) za zgrešene in nerealizirane, predvsem pa lokalno obarvane investicije v preteklosti.
Prepričan sem, ko bodo tudi enkrat v ostalih občinah imeli toliko volje in moči, da bomo razčistili s preteklostjo, ne samo v JP Komunala, ampak tudi v zavodih in zvezah, da bo medsebojno sodelovanje občin na zavidljivi ravni.
Nova lokalna samouprava se je v Zg. Savinjski že “prijela", vendar župani ugotavljamo, da še vedno nekateri ne morejo pozabiti prejšnjega komunalnega sistema, obenem pa navzven hitro pozabljajo, da so bili tako imenovani "svobodomiselni posamezniki" dokaj pomembni sokreatorji in zagovorniki tudi prejšnjega režima.
Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj
MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 720-592 PE Velenje, Tel. 854-391
v zimo z večjo VBRnorno ■ pooon nn vib a koieib
SUZUKI - VELIK NOVOLETNI POPUST______________
VITARA:	200.000,00 SIT SAMURAI 100.000,00 SIT
KREDITI 1-4 LET, ŽE OD R+7,5*
VITARA 3D	34.700	DEM	SAMURAI	LX	24.390	DEM
VITARA 3D Ikarus	35.700	DEM	SAMURAI	VX	24.690	DEM
VITARA 5D	39.700	DEM	SAMURAI	vx/hd	24.700	DEM
VITARA 5D prestice	40.700	DEM
SUBARU - MOJSTRI ŠTIRIKOLESNEGA POGONA krediti 1-4 let, R+9,5%
DARKO OB AflKUPU - TORBA PREIEAEČEAJB!
JUSTY J 12 4WD	22.020 DEM
IMPREZA COMPACT LX 1,6 4WD	29.800 DEM
LEGACY SEDAN G17JM 2,0 4WD
SMUČARSKI PRTLJAŽNIKI SVETOVNO ZNANE FIRME FAPA
ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV
ZA smuči m SAOUIBOARDC - mACAETAl PRTIJAŽAIKI
VSEM ‘BV&LCEM SftVniJSICnt liOlTC
želimo ‘Vesel •božič ni v •hoVem
LETU 1996 ‘VELIJO ZADOVOLJSTVA, USEEHtii ni OSEBOiE SKEČE.
Ixict rail«	Gdje
NAŠiM pOTNikoM iN poslovNiM pARTNERjEM ŽeUmO VESeIe boŽiČNE pRAZNikE iN
'srečno novo Ieto 1996
V SOBOTO, 23.12.1995 ob 18. uri
NOVOLETNI KONCERT GODBE in MePZ
v kinodvorani Mozirje
Vljudno vabljeni
OGLASI
glin

pohištvo
nazarje
Z.a nami je uspešno poslovno leto.
Napočil je čas, da se vsem poslovnim partnerjem in našim kupcem zahvalimo za dosedanje zaupanje in se priporočimo za nadaljnje sodelovanje.
Vsem želimo lepe praznike in srečno ter uspehov polno novo leto 1996!

SKB BANKA D.D.
VELIKO LEPEGA
V NOVEM LETU 1996
VAM ŽELI
SKB BANKA
POSLOVNA ENOTA CELJE
i.A,
u
Sem pc cj.ozdn.im in v Se m o
voščimo veSe praznike ter uspešno novo ielo 1996
OGLASI
m
Okrepčevalnica
Gams
Zekovec

Vsem našim gostom se zahvaljujemo za obisk v letošnjem letu, vsem občanom Zgornje Savinjske doline pa želimo vesele praznike in srečno novo leto 1996.
unBLJcni nn flOUOLETM PLES 1.1.9
DAVIDOV
HRAN
d.o.o.
Prihova 21, 63331 Raiaije,«063/S32-753
Da bi v letu, ki prihaja mir imeli, srečo doživeli,
Vam zdrahe bi služilo,
“a „„mevanje ne zapustn0i jjt r^Tm želi kolektiv
PA
£ioVEöA hrama
- .'e*
LISTAVCEV ODKUPOIEMO
-	bukev, javor, hrast, jesen itd.
I - plemeniti listavci (češnja, oreh, hruška, itd)
-	vse klase
-	plačilo takoj
Informacije: 0609*621-475
Ob izteku leta se vsem strankam zahvaljujemo za zaupanje, vsem
TRAFFIC
TRAFFIC
Tečaj za voznike motornih vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 5.1. in 8.1.1996 ob 16. uri v gasilskem domu Mozirje.
NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA	_____,
OGLASI
Iskrene čestitke in obilo sreče ob novem letu 1996 vam želi
kolektiv trgovin
KRZNAR
- Pobrežje 2 - Spodnji trg 22, Gornji Grad Se priporočamo!
Tel. 832-B86
ZSAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
vošči vsem članom in ostalim voznikom vesele božične praznike in srečno novo leto 1996.
Šoferski pozdrav in srečno vožnjo!
Turistične društvo Nazarie
se zahvaliufe vsem občanom« obrtnikom in podietiem za izkazane nemoč; in Jim želi vesele praznike ter uspehov polno leto 1996!
LjüJbDcr jS<3L*>tDjri


63333, Foršt 32, tel/fax.(063) 841-084
|VKAlfl _ .
V HOBHORAÖE
r M«;:, Šerbela-Rupnik
Marija
Človek potuje po svetu, da bi našel kar potrebuje in se vrača domov, da to najde.
Vesele praznike in srečno novo leto 1996 !
O S
SZ S3
CO M
'o =-"c3 1
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE V PRETEKLEM LETU. ( VESEL BOŽIČ IN DA BI ZDRAVI, ZADOVOLJNI STOPILI V NOVO, 1996. LETO! ŽELIMO VAM LEPE PRAZNIKE IN SE TUDI V PRIHODNJE PRIPOROČAMO!
^n<
TURISTIČNA AGENCIJA
€3310 2AL6C — Šlandrov trg 34
0JOOD
GOSTINSTVO, ä.o.o.
NAZARJE, Lesarska 10 tel., fax 832-462
Za vas pripravljamo po ugodnih cenah: malice, kosila, jedi po naročilu,
poročna m
priporočamo se za obisk
Želimo Vam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE,
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1996.
GALERIJA
OSKAR
KOGOJ
NATURE
DESIGN
vMpoh
TURISTIČNA AGENCIJA
63310 2ALEC - Šlandrov trg 34
m ig m
Vsem lepim željam, ki vam jih ob koncu leta namenjajo vaši znanci, prijatelji in poslovni partnerji, se naj pridružijo tudi naše:
ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA V LETU 1996.
Želimo vam vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno NOVO LETO 1996!
Zahvaljujemo se Vam za zaupanje in nakup naših izdelkov.
Mizarstvo ČASL
d.o.o.
I VELETRGOVINA IN STORITVE
Spodnja Rečica 14,
63332 Rečica ob Savinji, tel. & fax.: 063/ 83 18 10, tel.: 063/ 83 27 27 in 83 20 32
Zdravje in sreča sta bisera dva, naj vas v letu 7 996 spremljata oba.
V6S6L6 BOZICN6 IN NOVOl€TN€ PRAZNIK6
VflM Ž6LI
Kolektiv VTIS-a
OBVESTILA
«MLOMEäii
VETERINARSKO DEŽURSTVO
18.12.	DO 26.12. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417
27.12.	DO 02.01. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED, LJUBNO, TEL. 0609-633-418
03.01.	DO 07.01. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419
08.01.	DO 14.01. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418. IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH.
C------------------------------------------------------
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
V	soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva.
L
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO
18.12.	DO 24.12. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877
25.12.	DO 31.12. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910
01.01.	DO 07.01. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150
08.01.	DO 14.01. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263
V	primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-
242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije._
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
KINO MOZIRJE Jgf ijjg
23.	in 24. 12. 1995
NAJINI MOSTOVI - ameriški film
Režija: Clint Eastwood
Igrajo: Meryl Streep, Clint Eastwood
Potujoči fotograf se ob slikanju mostov zbliža z domačinko. Njuno znanstvo se sprevrže v strastno ljubezen, ki terja; odločitev: odpotovati z ljubimcem ali ostati dpiha...
30.	in 31. 12. 1995 PREGON - ameriški film Režija: Dennis Hooper
Igrajo: Tom Bereriger, William McNamara, Erica Eieniak, Dennis Hooper
Dva vojaka (Berenger in McNamara) dobita nalogo, da iz vojaškega zapora v vojaško oporišče prepeljeta arestanta. To pa je ženska...
06.	in 07. 01. 1996 WILLY 2. del - ameriški film Režija: Dwight Little
Vloge: Jason James Richter, August Schellenberg Štirinajstletni fant jesse in tri tonski Willy se po dveh letih ponovno srečata Willy in njegova družina so v težavah zaradi razlitja nafte Potrebno jim je pomagati. .
PREDSTAVE - SOBOTA OB 20. URI; NEDELJA OB 17. URI; VSTOPNINA 400 SIT.
KINO NAZARJE
23. in 24. 12. 1995
PREGON - ameriški film
30.	in 31. 12. 1995
KONGO Avanturistični triler
Režija: Frank Marshall
Igrajo: Dylan Valsh, Laura Linny
Skupino znanstvenikov, ki se odpravi globoko na področje
Konga diamante, pokonča neznana sila. Za njimi se odpravi
nova ekspedicija. Prične se nevarna in napeta pustolovščina.
06.	in 07. 01. 1995
POGUMNO SRCE - ameriški film
Režija: Mel Gibson
Igrajo: Mel Gibson, Sophie Marceau
Mel Gibson je za svoj novi režijsko-igralski projekt izbral slikovito pripoved o Williamu B.. Hartu, ki se je po dramatični izkušnji (izgubi starše in svojo ljubo) odločil, da se bo; boril za svobodo Škotske. V filmu je veliko spektakularnih prizorov bitk. Poleg teh zgodovinskih prizorov pa je film se poln lepih romantičnih prizorov, ki prikazujejo Williamovo ljubezen do svoje drage.
PREDSTAVE - SOBOTA ON 20. URI; NEDELJA OB 17. URI;
PREDSTAVE U KINU UUBNO OB SAVINJI IN GORNJI GRAD ODPADEJO DO IO OI.I996.
nnnuvmun
NIZKE IN VISOKE GRADNJE, NA TRGU 7, MOZIRJE, tel.: 832-530, fax: 832-636
Ob zaključku leta I99S se vsem poslovnim partnsrjsm zahvaljujemo za izkazano zaupanje; ki si ga želimo tuđi v prihodnjem letu.
Vsem voščimo prijetne praznike in uspešno novo leto 1999!
ZAHVALE IN OGLASI
Pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš
a ne v temi,
saj vsak dan svetla lučka
v naših srcih zate gori
v upanju, da v večnem domu
združeni s tabo bomo vsi.
V SPOMIN
Te dni mineva leto žalosti in praznine v našem domu, od kar je ugasnilo dobro in plemenito srce moža, očeta in dedija
Antona
SEVŠEKA
iz Lok pri Mozirju
Vsem, ki mu prižigate svečke in postojite ob njegovem tihem domu, iskrena hvala.
. Vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi ljubljene
Marije MREVLJE
iz Mozirja
Je čas, ko se začne in je čas, ko se konča. Rojstvo in smrt, začetek in konec vsake biti, vsakega življenja. Z bolečinami in veseljem na začetku ter z bolečinami in žalostjo na koncu. Ne prvemu, ne drugemu ne utečeš. Ko se zgodi... Ko se ustavi čas... Ko ostanejo tisti, ki so jo imeli radi...
Hvala vsem, ki ste Marijo spoštovali, ji v življenju naredili karkoli dobrega, nam izrekli sožalje, posuli njeno zadnjo pot s cvetjem, darovi, petjem, govorom in jo še poslednjič pospremili ter se je boste še naprej radi spominjali.
VSI NJENI
Oj ti Igla, krasna skala, koliko bridkosti si zadala.
ZAHVALA
Z vožnje se ni vrnil naš dragi
Dani
(20.1.1963 - 10.12.1995) iz Gornjega Grada
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najbolj žalostnih dneh stali ob strani, ste in še sočustvujete z nami, vsem, ki ste se prišli od njega poslovit, darovali sveče, rože, za sv. maše ali za cerkev. Hvala nadalje vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, še posebej g. župniku, g. organistu in pevcem ter govornikoma. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu za življenja kaj dobrega storili, predvsem pa smo hvaležni tistim, ki boste molili, da bi bil Bog milostljiv njegovi duši.
Mama, ata in bratje
MAVRIČ
NEPOSREDEN PRENOS SILVESTRSKE MAŠE
za 1. program RA Slovenije v nedeljo,
31.12. ob 9. uri iz cerkve Marije Nazarje.
Pri maši pojeta domači ZBOR in OKTET SAVINJSKE AVE. VABLJENI1
POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o.
Parižlie 11/c, Braslovče
gTel. 063 720-003. 720-660
Kompletne pogrebne /torilve Izdelavo vencev in o/talih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
V življenju le delo in skrb si poznal, sedaj od vsega si truden zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Franca
GOSTEČNIKA
Kebrovega ata iz Radegunde.
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga v hudi bolezni obiskali, se z mislimi spomnili nanj in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu prinašali cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala zdravniškemu osebju zdravstvenega doma Mozirje, g. župniku Suhoveršni-ku za opravljen obred in tolažilne besede. Hvala govornikoma g. Acmanu in g. Steinerju za lepe poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke.
Hvala vsem.
Žalujoči: žena Štefka, sin, hčerki, bratje, sestre z družinami in teta Angela.
...
OVEN od 21 j. do 20.4.
PIŠE: ASTROLOGINJA MILENA ZAKRAJŠEK
'čen, kardinalen
ÄBFÜbrs
j' obdobje bo v vsakem primeru v prvi polovici leta. Finančna situacija pa se bo uredila v marcu, ko vam bo Merkur poklonil komunikativnost in novo energijo 2a doseganje novih ciljev. Poskušajte vse ponujeno tudi izkoristiti, da april ne bo povzročal čustvenih nemirov. Prezahtevni boste in posesivni, kar bo vodilo v prepire in razdražljivost. Še posebno ob koncu tega obdobja ne dovolite, da vas čustvena vznemirjenost in enoličnost življenje vodita v depresijo. V juniju vas bo Neptun napeljeval k drogam, odločno se mu uprite, da zdravje ne bo načeto. Julija se žrtvujte za ideal, ker boste kar kmalu razočarani. Precej boste odvisni od partnerja, ker se v pomembnih stvareh ne boste znali odločiti v svojo korist. Mučila vas bo ljubosumnost in le pred starimi prijatelji boste položili karte na mizo. Spoznali boste lastno nezmožnost in trmoglavost. Konec avgusta bo pravi čas za dopust, izkoristite ga sami s partnerjem, lahko se povrnejo nežne urice v dvoje. Septembra boste emocionalno na višku, dodatni zaslužek vas bo navdušil. Ker boste čez vse leto ljubili le svojo svobodo in neodvisnost, za kar bo kriv Uran v vodnarju, je dobro, da oktobra brzdate svoje prenagljene misli in besede. Lahko se vam krvavo maščuje. Ukazovalni boste, pa pogosto sami ne boste vedeli, kaj hočete. Naučite se že nekaj iz izkušenj prejšnjega leta. Jesen bo nemirna na delovnem mestu in dobro bo, če se boste obvladali. So stvari, ki se jih morate naučiti. Delovni boste, pa vendar z rezultati svojega dela ne boste zadovoljni. Južni mesečev vozel vas uči potrpljenja, prisluhnite tudi dobrim namigom, saj vam Kiron stoji ob strani. Oktober bo precej napet, ker boste verjeti samo sami vase in vsvoje izkušnje Nagnjeni boste k pretiravanju. Iz čistega Veselja po Oblasti si boste naDrati karsnekajiSovražnikov. Poskušajte razumeti tudi drugačnost drugih ljudi, pred-vsem zato, da se boste vi bobe počutili. December bo sicer obdobje, ko se boste malce pomirili, Jupiter pa vam bo nakazal čas širokih potez in mirno obdobje ter nove usmeritve za nadaljnjo prihodnost.
BiK od 21.4. do 20.5.
Element: zemlja
Temperament: melanholičen m fiksen Planet vladar. Veneta
V prvem tromesečju tega leta vam je čas izredno naklonjen, tako tudi vašim investicijam, kar se bo posebno dobro obrestovalo v marcu, ko bosta Sonce in Merkur tvorila opozicijo. Imeli boste optimalno življenjsko moč, moč razvoja in individualnost ter izjemnost, zato lahko leto ‘'’96 pričakujete v polnem upanju, saj boste vsi pripadniki tega znamenja pozitivno vladali čez i leto. V ljubezni sta Vam posebno naklonjena marec in april in lahko se zgodijo spremi tie boste dojeli. Poletni meseci so lahko zelo delikatni, kajti zgodi se " v prepovedanih sadovih. Julij vam obljublja več pozitivnih dni ter še več :senečenj. Pomembno je, da v tem mesecu partnerja ne delate Ijubo-odsotnost bo povzročila nemir. Čez celo poletje boste gradili na svoji ognja podarja nesluteno moč energije in osvajanja novih ciljev. Bogata že v naslednjem mesecu. Zdravstveno se boste skozi vse leto dobro na občasne prehlade, ki vas lahko položijo v posteljo. Težave bodo eveliko telesno težo, ki bo neprijetna za vaše počutje. Luna bo na vas vplivala na moč čustvovanja in življenjskih izkušenj. Vaš element vam iških izkušenj ter čutečo telo in dobro materialno življenje. V naslednjih oktobru in septembru, vam bo ponagajal Uran, zato boste včasih . Rezultati tega stanja pa so lahko glavoboli in vnetja. Finančna situacija bo zadovoljiva, vseeno pa bodite pozorni, da sodelavci z vami ne bodo ma-mesec ne bo ravno miren, kakšnih težkih zdravstvenih problemov ne potrebovali le več počitka in mirnega spanja. Pazite, da zaradi okupi-boste pozabili na svojo težo, saj so odvečni kilogrami lahko prav zoprni, leraturo, saj vam bo močno koristila že v decembru. V zimskih mesecih se <miška in inovatorska moč in moč spreminjanja obstoječih stanj. Vaše se bo precej spremenilo in bo na partnerja delovalo kvečjemu sprejeli drugačnost.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Elementarni Temperament: spremenljiv Planet vladan Memur
Negativni vplivi Saturna na vaše znamenje bodo prenehali že v drugi polovici januarja. Dober položaj za začetek novega leta. Ponudila se vam bo izredna priložnost za napredovanje v stat Primidili se vam bo izredna možnost, še posebno tistim, ki ste rojeni v prvi dekadi. Kljub temu pa boste morali prvi korak narediti vi in če se boste držali nasvetov svojih prijateljev, ušpeh ne bo izostal. Vpliv Plutona bo poskrbel za srečno spremembo, ki vam bo še posebno, dobrodošla v marcu. Saturn bo stabiliziral razrahljane odnose v družini že kar na začetku tega obdobja. Še se boste v juliju trudili in pokazali dobro voljo, boste tudi napredovali. Partner vam bo stal ob strani, ne spreglejte njegove pomoči. Kompromis bo tudi najboljša rešitev v iem obdobju. Zdravje bo stabilnejše v drugi polovici leta, ko boste imeli že yse najhujše za seboj. Ne pozabite pa, da morate tudi vi nekaj storiti sami zase. Če se boste zapirali med štiri stene in objokavali svojo usodo, se bo občutljivost pokazala v obliki depresije. Tisti, ki ste rojeni v začetku meseca, boste še nekaj časa čutili vpliv Plutona, ki vas bo občasno odnašal iz plitvine v temačnost oceanov Dopust načrtujte v osmem mesecu, nekje v borovem gozdičku, kjer se boste nadihali svežega zraka in uživali v miru, kar bo pozitivno vplivalo na vaš celoten organizem. Samskim dvojčkom se obeta stalna zveza, zato je prav, da mislite na nakup stanovanja ali adaptacijo starega. Najbolj primeren čas za stalno zvezo je med 23. 7. in 22. 8.. Pozna jesen vam bo prinesla več fizične okretnosti, nove prijatelje in priljubljenost v družbi. Svojo nestalnost boste poskušali ukrotiti tako, da boste svoje napake tudi priznali. V oktobru bo občutljiv celoten dihalni sistem, zato je priporočljivo, da obvladate nemir in živčnost in izogibajte se formalnih ovir. Že novembra boste zableščali v novi luči in priznanje prijateljev ter sorodnikov vam bo dobro delo. Gradite na sebi in ne uničujte novega spoznanja. Če že v ljubezni ne bo vse potekalo v skladu z vašimi pričakovanji, pa vam bodo vsaj na zdravstvenem področju zvezde naklonjene. Poskrbite vsaj v decembru za to, da bo okolje mimo in se posvetite treznemu razmišljanju o vzrokih za vse, kar se vam dogaja.
RAK Od 22.6. do 22.7.
Element: voda
Temperament: flegmatičen, kardinalen Planet vladar: Mesec r
Z mirnim obnašanjem in pravilnim razmišljanjem boste raki uresničili svoje najgloblje želje, ker vam bo Jupiter dal občutek, da morate kljub spremembam, ki vas čakajo, stati z obema nogama na tleh. Vseeno pa vas bo občasno ovirala skrivnost in pesimizem, ki ga nosite v sebi, kar bo v prvem tromesečju vaša največja težava. Ojdlpov kompleks bo vaša šibka točka. Če ste rojeni v prvi dekadi, se lahko pripravite na boljšo priložnost ali zamenjavo delovnega mesta. Rojeni v drugi In tretji dekadi boste na priložnost čakali vse do poletja. Dobro načrtujte vse priložnosti in spremembe, ki vas čakajo v začetku marca, da razočaranje ne bo preveliko. V začetku junija si privoščite nekajdnevni oddih, da boste lahko sprejemali odgovornost, ki vam jo bodo nadrejeni zaupali. Vpliv Neptuna bo na vas deloval depresivno, zato je prav, da se družite z ljudmi, ki vam dvigujejo moralo in dobro voljo. Zdravstveno boste na lestvici dviganja in padanja, še posebno kar se tiče zob in sklepov. Posvet z zdravnikom ne bo odveč. V ljubezni boste doživljali preizkušnje in potreba po varnosti in ljubezni bo na prvem mestu. Neka veza se bo razbila tudi brez vplivov planetov. V jeseni se boste rešili nekaterih dolgoletnih vezi, kar bo vzrok, da boste razočarani nad samim seboj. Mirno obdobje bo sledilo, še posebno ugodni bodo dnevi okrog druge polovice desetega meseca in začetek enajstega. Ljubezen vam bo v tem času želo pomembna, ki pa ne bo samo sredstvo za preganjanje dolgega časa, temveč popoln občutek privrženosti, še posebno ker boste vedeli, da se iz te veze lahko nekaj resnega rodi. Verjetno boste postavljeni pred dejstvo prej, kot pričakujete. V prazničnih, dneh boste želeli čim več zabave, da bi pobegnili pred neprijetnimi stvarmi. Tisto s starejšim sorodnikom pa boste morali urediti še pred koncem leta. Ni na mestu, da se pustite prositi. Morda je praznični čas le pravi čas za besede, ki jih drugače tako težko izgovorite. Če boste pustili kakšna vrata odprta, boste ugotovili,: da vam partner ni Jagat. In še vedno bo nekaj možnosti. Denarja ne bo manj kot običajno, vseeno pa se lahko nadejate večjih izdatkov, ki bodo najverjetneje povezani z vašo družino. Ob koncu leta boste razmišljali o prihodnosti in preskromni bi bili, Če si boste zatiskali oči pred resničnostjo.	-/ -
LE|V ocl 23.7. do 23.8.
Element: ogenj
Temperament: koleričen, liksen Planet vladar: Sonce
Ne pretiravajte s starimi zadevami, temveč se v novem letu koncentrirajte predvsem na nove cilje, dragi levi. Sončevo leto vam prinaša veliko sprememb na vseh področjih vašega življenja. Že sam januar bo razburljiv, še posebno na ljubezenskem področju. Imeli boste veliko želja in zahtev, še posebno kar se tiče partnerja, toda le redke boste uresničili. Februarja in marca ter vse do začetka aprila vas bo razganjalo od želja po fizičnih užitkih. Če ste rojeni med 24.7. in 27.7., bodo v partnerstvu nastale značajne spremembe in to kar za obe strani, Jupiter bo prinesel novo svežino, zapihal bo povsem drugačen veter, vendar bodo navade prerasle staro strast. Druga polovica leta je nadvse primerna za poroke, če ste na poti, da končno rečete ‘da' svojemu izvoljencu. Je pa tudi obdobje dobrih izgledov za uspeh in napredovanje v delu, še posebno tistim levom, ki ste rojeni v prvi dekadi. Sprememba se bo pokazala predvsem v denarnici. Kar se tiče zdravja, se v letu '96 nimate česa bati, še posebno tisti, ki ste rojeni v prvih dneh vladanja Sonca. Lahko pričakujete le manjše težave v predelu srca zaradi negativnega vpliva Urana. Dopust si privoščite v začetku osmega meseca In napotite se v kraj, kamor vas že dojgo vleče srce, pa si zaradi prigovarjanja drugih ljudi tega niste privoščili. Jesenski meseci so za vas izredno pozitivni, če ne boste še naprej divjali s pravljično naglico. V mrzlem novembru boste v ljubezenska jadra loviti sila ugodne vetrove in samo vprašanje časa je, kdaj vas bo odneslo na odprto morje. Še posebno donosni poslovni pogovori bodo razveselili vašo podjetniško žilico v enajstem mesecu, ker se vam bo uspelo izvleči iz finančne krize. V prazničnih dneh se odpovejte pretiravanju v hrani in pijači, v nasprotnem primeru lahko flradi lahkomiseisostwiastanejo težave in obisk pri zdravniku bo neizbežen. Višek energije raji uporabite v koristne namene, še posebno če ste ročno spretni. Sorodniki vam bodo hvaležni, če jih boste večkrat obiskalt. Zimski večeri vam prinašajo višek na vaši življenjski skali in dobro izkoristite vse ponujene priložnosti, da boste lahko še naprej vladar. Izpolnite obljubo, da je ne boste vlekli še eno leto.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
Element: zemlja
* Temperament melanholičen, spremenljiv Planet vladan Merkur .
Prva dekada devic boste čutile izredno močan vpliv, ki ga bo tvoril zemeljski trigon z vašim soncem in tranzitnim mesecem, kar bo nadvse ugodno za poslovne pogovore in uresničitev skritih sanj. Ker ste že tako nagnjeni k planiranju in sistematizaciji, bo vaša vsaka naslednja poteza čvrsto v vaših rokah Vendar se že na začetku leta otresite svojih strahov, da vse. kar naredite ali izgovorite, ni popolno. Perfekcionist, kakršen ste, boste kmalu ugotoviti, da boste morali včasih tudi popustiti. Kočljiva sta cija na delovnem mestu bo predvsem v pomladanskih mesecih, ko boste hoteli izpeljati načrt, da bi se še bolj priljubili nadrejenemu, ker se zavedate le-teh koristi Že naslednji mesec pa boste morali popust», da ne bo ljubosumnosti. Device, ki delate v pisarniškem poklicu in prekopavate po zastarelih računih, boste do začetka poletja uspele vse posle urediti na pozitivno, brez strahu da bi izgubile nit. Poletje bo čas obračuna doma, ker pa se vam nikakor ne bo izšlo, bo slabo razpoloženje vplivalo na celo družino. V naslednjem mesecu bo Saturn vplival na vašo komunikativnost In močan občutek odgovornosti vas bo močno prevzel. Misel, da se je svet zrušil na vas in da ste pod težo odgovornosti odpovedali, se bo držal vse do prvega jesenskega meseca. Na nek način pa vam pozicija daje tudi občutek odgovornosti in resnosti do svojega razmišljanja. Ker večkrat delate tudi delo kolega, se to tudi v prihodnjem letu ne bo spremenilo. Občasno se boste počutili ogoljufani in proti temu boste nemočni. Pozabite na občutek nemoči, kajti Saturnova opozicija bo kar kmalu minila. Po tem dogodku se boste počuUli močneje in nič vas ne bo več presenečalo. Zdravstveno kakšnih večjih težav ne bo. čeprav ste zelo prefinjene strukture in še posebno nežni in občutljivi, boste morali popaziti le na vaša prebavila. Občutljiv bo tudi vaš živčni sistem, zato se ravnajte po občutku in ne zapravljajte svoje energije v neskončnost. Ker ste device tudi hipohondri, se odpovejte brskanju po medicinskih leksikonih in ne preučujte družinskih bolezni. Ničesar novega ne boste izvedeli. Poletni mesec si privoščite v naravi, lahko bi povabili tudi sodelavce ali prijatelje, predvsem pa ljudi, ki bi jim zaupali. V jeseni si boste zadali nov cilj, od katerega ne boste odstopali za nobeno ceno. Želja po novih ljubezenskih doživetjih se bo izpolnila, če boste prej razčistili z vprašanji, ki vas motijo, če boste formulo čustev in obveznosti dobro zmešali, je pozna jesen lahko nežna in čuteča, ne samo po barvah narave, temveč s pomočjo vaših emocij tudi topla. Zima vam bo prinesla nova spoznanja osebi in nove spodbude O neodvisnosti, ki jo tako težko pričakujete. Ob koncu leta boste od stalnega partnerja veliko pričakovali, več kot boste pripravljeni sami dajati in iz razočaranja boste iskali povsem nove potrditve v delu.
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Clement: zrak
Temperament: sangvinHen. kardinalen Planet vladar: Venera
Že na začetku leta bodo vaša čustva neurejena in zmedena. Močno boste čutili vpliv Kirona, kar bo povzročilo kiselkast okus. Njegov vpliv bo tudi obračun z vami, vendar bodo že prvi sončni žarki povzročili prenehanja glavobolov in večjo kondicijo. Pivi poletni meseci bodo lepši, ker vam Jupiter nudi izredne priložnosti, le prisluhniti mu morate. Venera in Jupiter v konjunkciji s Soncem vam nudita izredne priložnosti, to bo obdobje, ko boste mrzlično razmišljali o novih posegih. V vašo notranjost se bo priplazil praznični duh in s svojo prijaznostjo boste osvojili okolico, tudi tiste, za katere ste mislili, da so vam nedosegljivi. Ko se bo bližala pomlad, boste naklonjeni zapravlpvosti in precej neodgovorni boste do svojih bližtpi.. Julij bo manj prijazen. Čeprav bo takrat kar nekaj planetov kraljevalo v vašem astralnem znamenju, se bo v vas prebudila ura preteklosti, na katero ste že skoraj pozabili in vas bo prisilila k urejanju družinskih nesoglasij. Od partneria boste pričakovali uteho, od znancev pomoč, vendar bo obojega bolj malo. Septembra si vzemite čas za počitnice in s seboj povabite koga. ki ga imate radi. Oktober bo čas žetve, tako v materialnem kot duhovnem življenju in še posebno zadnji dnevi tega obdobja vas ne bodo razočarali. Oktobra vas bodo nekateri dogodki prisifili, da si v bodoče ideale ne boste postavljali več tako visoko, ker boste spoznali, da so vsi ljudje samo ljudje. Takšni in drugačni. Prijatelj vam bo pokazal pot, na kateri se boste otresli svoje krčevitosti in popustili v ograjenosti od vsega, kar ni popolno. Zaradi pozornosti do svojega telesa vaša skrb ne bo posvečena samo vašemu počutju, zato z zdravjem ne bo posebnih tež„v. Le občasno boste čutili Izčrpanost, za kar bo kriv predvsem vaš strah do bolezni. Najbolje van, bi koristili kratki izleti jn sproščeni dnevi nekje blizu vode. Hrani posvečajte več pozornosti, saj obstaja možnost neprijetnih alergičnih reakcij. Decembra vam bodo vsa vrata odprta. Resnici na ljubo, čeprav vam ne bo šlo vse dobro od rok, bodo rezultati zavidljivi. Celo leto '96 vas bo Venera čez dan polepšala, vi pa primaknite še nekaj olepševalnih pripomočkov, da bodo komplimenti prijateljev šli še bolje v uho. Tudi zadnje dni starega leta boste zdravstveno neprestano v skrbeh, čeprav ne boste imeli pravega vzroka za pretirano skrb. Težko se boste odločali med domačimi in kemičnimi zdravili ter samo posteljo. Je prav, da združite vsaj dve komponenti za vašo duhovno potrditev, da ste se prav odločili. Ker vam delo ne bo pretirano dišalo, si boste zaželeli spremembe, katero boste dosegli tako, da se boste enostavno umaknili ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11.
Element: voda
Temperament: flegmatičen, fiksen Planeta vladarja: Mars. Pluton
Leto '96 se bo začelo konfuzno, ko bo beseda o ljubezni. Ne boste si na jasnem, ali je partner resen ali vam pripravlja le presenečenje. Ves januar bo napet, ker se bodo prijatelji vmešavali v vaše čustveno življenje. Če ne boste previdni, se lahko zgodi, da boste plačali le vi. Škorpijoni, ki ste vezani, boste spomladi občutili vso moč posesivnosti in ljubosumnosb. Čeprav vam partner ne bo dal povoda, boste nervozni že ob najmanjši priliki. Situacija se bo zrahljala v prvih poletnih dneh, ker se boste pričeli zavedati, da bi imelo vaše počutje slabe posledice. V juniju in juliju ob delu ne boste počivali, vseeno pa se boste morali nadpovprečno truditi za pozitivne rezultate, še posebno, če se ukvatjate s trgovino. Avgust bo pozitiven v študiju in ker nekaterih šti/ari še ne obvladate, se boste morali zelo trudSi. Potrebovali boste prijatelja, ki vam bo pomagal iz te neugodne situacije in iz te zveze se lahko izplete nekaj več. Finančna situacija ne bo sijajna, vendar boljša kot na začetku leta. Horoskop vam priporoča, da pazite na živce in življenjsko energijo, ki jo boste še močno potrebovali, še posebno v prvih dneh oktobra, ker se boste za svoj uspeh lahko zahvalili zvezdam in seveda tudi sreči. Polni boste entuziazma, zato se boste lahko lotili problema, ki se ga izogibate. Saj veste, ljudje smo drugačni in za svojo drugačnostjo moramo stati. Zberite pogum, nihče vas ne bo užalil. Jesenske mesece boste uživali na lovorikah svojega dela in ponosni boste nanj. Vendar razumite - kar ste letos ulovili, ste ulovili. Trigon Saturna in Rib vam podatja podporo inheslutena sporočila. Dobro jim prisluhnite, da zaradi številnih vtisov, ki se bodo strnili v vaši miselnosti, ne boste zmedeni in neodločni. Saturn vam pošilja iaedno psihično moč, ki jo boste tudi potrebovali v boju z rakom. Prisluhnite intuiciji in cilji, ki so pred vami, ne bodo nedosegljivi. V mesecu novembru bo nekaj nesoglasij z ljubljeno osebo, predvsem zaradi vaše nepotrpežf vosti in togosti. Izbruhi so odveč. Vaš vladar Pluton s sovladarjem Marsa bo cel december močno vplival na vas. Nahaja se v hiši denarja ter kozoroga, zato vas finance naj ne skrbijo. Možnost na ustvarjanje družine, kar predvsem velja za samske škorpijone. Z domačimi boste ohranili dobre odnose vse do konca leta, ko bo vaša glava polna idej. Ker pa se boste obotavljali, z izidom dogajanja, ne boste povsem zadovoljni. Vse dogodke boste posneli na občutljiv in nenehno se vrteč film svoje vedno budne podzavesti. Ostali boste odličen prijatelj.
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Element: ogenj
Temperament: Merilen in spremenljiv Planet vladar Jupiter
Svobodni strelci boste že januarja '96 izkoristili vse možnosti, da se približate osebi, ki jo že nekaj časa poznate in jo skrivno opazujete in veliio si boste imeti povedati, čeprav vajini pogovori ne bodo zelo globoki. Trudila se bosta, da bosta čas, ki vama bo na razpolago, preživela pozitivno, pa vendar ne bo potekalo vse gladko. Vezani streti se boste dosti manj budili na področju osvajanja, ker se zavedate, da vam je uspeh zagotovljen. Uporabi boste ves svoj šarm In inteligenco in željeno tudi dosegli. Dobro vam bo šlo od rok tudi delo in vse kaže, da bo tako tudi ostalo, razen manjših težav, ki se bodo tu in lam pojavljale skozi vse leto. Pomlad se bo začela malce kritično glede na zdravje, ker boste pretiravali v hrani. Lahko nastanejo prebavne motnje. Februarja se bodo nesoglasja v družini polegla in prav je. da se občasno odločite za krajše izlete s svojo družino. Možnosti in povabil bo več kot dovolj Izkoristite, saj vas ne bo veliko stalo. V poslovnih pogovorih je na mestu previdnost. Ne zaupajte ljudem, ker vas na tem področju lahko razočarajo. Marca boste uspešni predvsem v ljubezni, ker pa vas bo v partnerskem odnosu nekaj motilo, boste nervozni. V tem primeru je dobro, če se pogovorite s partnerjem, če težav ne boste mogli sami rešiti. V marcu bodite previdni s financami, večja vlaganja preložite na naslednji mesec. Če to ni mogoče, se posvetujte s strokovnjakom na tem področju. Vaši odnosi z družino, predvsem s starejšimi osebami, se bodo ohladili v aprilu, situacija pa se bo rešila še pred koncem meseca. Maja vas bodo avanture dolgočasile, vzrok pa bo ležal predvsem v vas samih. S svojo vedro naravo boste v poletnih mesecih prebrodili marsikatero težavo. Partnerju morate dopovedati, da potrebujete svobodo in neodvisnost za uspešno delo in dobro finančno počutje. Z dodatnim trudom boste napolnili svoj žiro račun, v izdatkih pa bodite kljub temu realni. Nasiednjiftnesec bo precej pozitiven, čeprav malo naporen za stare veze. Ni izključena melanholija in nerazpo loženje, zato potuhnjeno počakajte na čas, da kriza mine. Jesenski meseci bodo delovno utrudljivi, čeprav se zdravstveno ne boste počutiti najbolje. Zato je priporočljivo, da v redno prehrano dodate čimveč sadja. V oktobru boste v partnerju iskali predvsem prijatelja, s katerim se boste lahko pogovarjali, nadvse vas bodo privlačile filozofske teme. Vse možnosti imate, da svoje misli sprevriete v realnost, saj boste veliko razmišljali o spremembah. Pri vožnji bodite previdni, da ne bo popustila koncentracša, še posebno ste ogroženi v novembru. V decembru se varujte nepremiškenih situacij v pogovoru z nadrejenimi, da se odnosi s sodelavci ne bodo izostrili. Ker ste plemeniti in družabni, boste spoznali, da so med zemljo in nebom stvari, ki jih vsi ne razumemo.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Element: zemlja
Temperament: melanholičen, kardinalen Planet vladan Saturn
Prva dekada kozoroga bo pod močnim vplivom Saturna, aspekt pa bo tvoril sekstil, kar bo vplivalo negativno na vaše razpoloženje. Nazaupljnri boste do drugih in tudi do sebe. Venera in Mars sta planeta, ki vas bosta obiskala in sta sinonim za ljubezen in energijo. Čeprav bo situaciia po praznikih precej neopredeljena, kar vas bo še posebno vznemirilo, bi bilo prav, da začnete razmišljati pozitivno. Na živce bodo šli nekateri ljudje iz bližine in nikakor ne boste zbrali poguma, da bi se jim postavili po robu. Ker niste navajeni, da bi se branili, boste pod vplivom drugačnosti prisiljeni nekaj spremeniti. Zberite pogum, saj niste sami. Že marec vam prinaša dobro pozicijo in lahko se zgodi, da v polnosti spremenite svoj položaj. Posebno težkih sprememb v zdravju ne bo, vendar pa boste kmalu spoznali, da niste tako trdni kot mislite. Na glas povejte, kaj potrebujete. Če ste še svobodni, boste gradili na novi veri, ki bo močno vplivala na vaše počutje in nova ljubezen bo odkrila svetove, ki so vam doslej ostali zakriti. Na delovnem področju boste želi pozitivne sadove in uživali boste v rekordih, ki vam bodo dani v drugi polovici leta. Veliko sodelavcev bo pozitivno razmišljalo o vas in njihove potrditve boste nadvse veseli. V juniju in juliju spremenite jedilnik, da se vam ne bo zdravje maščevalo. Posegajte po zdravi zelenjavi in se odpovejte maščobam. Vezanim kozorogom svetuje astrolog, da končno odpre svoje srce in dušo, še posebno ugoden bo mesec avgust. Samskim kozorogom svetujemo globok pogled na delovnem mestu. Lahko se vam nasmehne sreča. Septembra bo ljubezen do partnerja okrnela, kriva pa bo predvsem vaša želja po priznanju na delovnem mestu, ker se boste še posebno angažirali. Hrepenenje bo kaj kmalu splahnelo, ker boste spoznali, da sodelavci le niso tisto, kar ste si želeli. Veliko notranje moči in volje boste usmerjali v družinsko življenje, kar se bo pozitivno obrestovalo že na koncu septembra, saj vam Venera ponuja izdatno možnost, da uskladite čustva in delo Obtožbe sorodnikov, da ste čudaški, vas bodo močno prizadele, vendar naj vas to ne ovira na vaši poti, saj je vse samo del igre. V jeseni nikar ne zanemarite svojega telesa in s tem fizične aktivnosti. Tekajte, plavajte ali se priključite društvu aerobike ali joge. November bo čustveno stabilen, ker boste tako hoteli vi. Vzemite se v roke glede vaše črnoglednosti, da se zdravje v decembru ne bo poslabšalo. Ob koncu leta boste žalostni zaradi neizpolnjene želje, po kateri ste kar nekaj časa hrepeneli. Nemir boste obvladovali s hladnostjo, ker ne boste želeli, da bi drugi vedeli za vaša notranje stiske.
VODNAR od 21.1. do 20.2.
Element: zrak
Temperament: sangvinilen, fiksen Planeta vladarja: Uran, Saturn
Novo leto se bo račelo v veselem razpoloženju, kar vas bo navdalo z duhom veselja in globokega spoznanja, da vas imajo ljudje radi. Vedrega duha boste in vedno pnpravljeni za vesele in dobro družbo. Februar bo v vaših mislih kritičen, ker se boste močno bali za svoje zdravje. Ko boste spoznali, da ni tako, kot ste si v mislih predstavljali, se vam bo odvalit kamen od srca. Z navdušenjem boste sprejemali prijatelje in jih gostili. V marcu boste čutili izjemno potrebo v ljubezni, partner pa nikakor ne bo razumet vaše želje. Vodnarji, rojeni v prvi dekadi, ste otroci svobode in napredka, kar bo tudi leto '96 še močneje nakazalo. Venera bo delovala skozi tranzitni mesec april, kar pomeni ra vas še posebno močan mesec v telepatskem delu. Če pa se ukvarjate s politiko, vam bo ta mesec še posebno naklonjen. V vaše poslovno življenje bodo prinesti nove emocije in veliko spremembo. Poletni meseci zdravstveno ne bodo ravno prijetni. še posebno zato, ker si boste dopovedovali, da vas nenehno obletavajo virusi. Z družinskim življenjem boste zadovoljni, še posebno mlajše osebe vas bodo navduševale s svojo domiselnostjo. V naslednjem mesecu si privoščite obilen počitek. Čeprav vam potovanje ne bo posebno dišalo, se le odpravite na sončno obalo, kjer boste v miru lahko premišljevali. V avgustu bodite previdni s prehrano, da se počutje ne bo poslabšalo. Jesen bo polna želja po samostojnosti. Uresničitev nekaterih želja vas bo peljala na novi poti filozofiranja in notranjega preobrata in družina vas bo videla v povsem drugačni luči. V družbi boste dajali vtis, da je vse v najlepšem redu. v resnici pa boste čutili nekak medprostor, pri tem pa ne boste vedeli niti tega, kako se je to lahko zgodilo. Premišljevali boste o preteklosti. poskušaS boste sami s sabo razčiščevati, kat vam ne bo prineslo nič pozitivnega, samo dojeli boste nekatera stališča. Jesenski mesec bo zadovoljil vašo željo po zdravju in luč, ki bo svetila v vaši notranjosti, bo še posebno razveselila vašo okolico. Edino, kar bo občasno kalilo dobro razpoloženje, bo zavest o tem, da vse, kar vas obkroža, je tudi minljivo. September in oktober bosta meseca, ko se bodo priložnosb za dober zaslužek kar vrstile. Ker ste delu že po naravi predani, uspeh ne bo izostal. V finančnem položaju ne bo težav, ker boste napredno razmišljali in si hoteli zagotoviti brezskrbno bodočnost. Oktober bo zdravstveno slabši, ker boste do svojega telesa brezbrižni, ker boste pozabili na težave pred meseci. Držite se pravil, ki ste si jih postavili, da se vas ne bo loteval občutek praznine. Krasne priložnosti vam ponujajo zvezde na ljubezenskem področju in brez večjih naporov boste obvladovali položaj. November in december bosta pomembna na poslovnem področju, vendar ločite prijateljstvo od poslovnosti, ter ne zaupajte preveč besedam, da vas ne bodo zvabile na toplo. Zdravje bo do konca leta nespremenjeno in preveč premišljevanja lahko povzroči samo glavobole.
RIBI od 21.2. do 20*3.
Element: voda
Temperament: flegmatičen, spremenljiv Planet vladar: Neptun, tradicionalno Jupiter
Januarja bo situacija v ljubezni precej napeta in prepreka boste ravno vi! Stimili boste v partnerja, ker se bodo dogajale stvari, v katere še sami ne boste povsem verjeli. Pred vami bo kar nekaj težav, premišljevali boste in iskali razloge, na koncu pa boste prisiljeni sprejeti opravičila, Iti vam bodo prinešena na pladnju. V svoji občutljivi notranjosti boste zaznali alarmni signal, ki vas bo opozarjal. Februar in marec bo mesec notranje napetosti in občutljivosti. Partner vam bo neprestano oponašal, da za njega nimate časa, ker se preveč posvečate svojim prijateljem, kar bo delno tudi res. V denarnih in poslovnih dejanjih boste precej uspešni in imeli boste vso podporo sodelavcev. Februarja pazite na pozicijo Jupitra v strelcu, ki vam odpira vse možnosti za uveljavitev v širši družbi. Saturn vas oporarja, da je prišel čas, da spoznate sami sebe in vzpostavite svoj image navzven. Menjala se bo tudi vaša življenjska pot in razčistil se bo odnos s partnerjem. Uran v Neptunu kaže na spremembe idealov in sanj. Pluton v Jupitru bo tvoril kvadrat, kar kaže na poletne mesece komunikativnosti in prevelike občutljivosti nrbesede. Možno je, da vas bo avgusta pretresla negativna novica, ker boste ani nad enim od sorodnikov. Jupiter vam ponuja veliko prijateljev in znancev ter st sodelovanja v skupinah. Možnost, da v letu '96 doživite šok, je velika. Jesen bo čas čustvene discipline in urejenosti. Mesec oktober bo utrudljiv, ker se boste preveč razdajali za poslovne in družbene dejavnosti, nase pa boste včasih kar pozabili. Misel na bolezen bo odveč, lahko pa posvetite več pozornosti svoji teži. S partnerjem razčistite odnos in si končno povejta, kaj si želita in kaj si med samo pomenita. Glede na praznike, ki so pred vami, pa jih le preživite v skupnosti in se ne vdajajte iluzijam, ki vaju lahko ločujejo. Finančno boste imeli srečno roko, ker se boste po intuiciji odločiti za tvegano potezo, ki vam bo kar kmalu prinesla izreden dobiček. December bo zdravstveno slabši in precej bo nezadovoljstva, ker boste iskali samoto in se ob tem ne boste ozirali na druge. Manjkalo vam bo odločnosti in samostojnosti, da bi karkoli lahko spremenili. Težave, ki jih boste imeli, bodo v očeh drugih prav malenkostne. Pomislite na svet lačnih in ubogih, pa se vam bo razpoloženje kar kmalu popravilo, saj vas vaša nežna duša na to vedno znova opozaija.
SPOŠTOVANE
STRANKE!
Hvala za zaupanje v preteklem letu!
Želimo Vam prijetne praznike,
v letu, ki prihaja, pa izpolnitev vseh tihih in glasnih želja.
Vaša
Na trgu 6333Q Mozirje*i. Tel.: 063A831 981
r

OKREPČEVALNICA
BOHAČ
želi vsem svojim gostom prijetne božične praznike, v novem letu ’96 pa obilo zdravja in uspeha.
Prijazno vabljeni še naprej v naš lokal!

A

KVAS
Na trgu 27, Mozirje
VSEM STRANKAM ŽELIMO
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
HVALA ZA ZAUPANJE
iW(^tS&tS&<S*SfG&G&<S&tS*S>(S*Stt9*Sft3*V
urarstvo
tmdiei a \m\ aenemcij
No trgu 25, 63330 MOZIRJE, tel.: 063/ 831 215
Vesele božične praznike ter srečno 1996. leto želimo vsem občanom Zgornje Savinjske doline!

PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.

lila iluiiiia iailnijj
Ob bližajočem se novem letu bi se
Zavarovalnica Triglav rada zahvalila vsem svojim zavarovancem in poslovnim partnerjem za sodelovanje, zvestobo in zaupanje.
g Ig (g g
Vam in vašim družinam želimo prijetno praznovanje in uspešno Novo leto 1996 z željo, da še naprej ostanete z nami.
zavarovalnica triglav
OBMOČNA ENOTA CELJE
gostišče GĐAD VRBOVEC
V razkošnem ambientu odličnega gostišča lahko tudi v predprazničnih dneh v krogu družine, prijateljev ali sodelavcev poskusite številne specialitete iz bogate kulinarične ponudbe in kar 70 vrst najkvalitetnejših slovenskih vin.
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 1996!
SE PRIPOROČA GOSTIŠČE GRAD VRBOVEC NAZARJE, tel. 832-800
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO F*FRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA
Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788
Vsem našim poslušalcem želimo obilo prijetnih trenutkov ob poslušanju programov tudi v letu 1996
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
107,8 Hhž
ZA RAZVEDRILO
vprašanja, a
možgane
Najprej eno nagradno vprašanje:
Imate mogoče v rokah Savinjske novice? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, je nagrada vaša. Podarjamo vam naslednja življenjsko pomembna vprašanja, katerih smisel vas bo presunil, še preden boste nanje našli odgovor. Le korajžno preberite.
1.	Če bi lahko živeli kjerkoli na svetu, ali bi?
2.	Ali tudi vi zmečete najdebelejši krompir na sosedovo njivo, če vam rečejo, da ima neumen kmet debel krompir?
3.	Ste tudi vi najprej spremenili svojega moža v tisto, kar ste si želeli, sedaj pa se pritožujete čezenj, da ni več tak, kot je bil pred poroko?
4.	Če bi se lahko brez bolečin spremenili v veselo in ne ravno pametno rastlino, bi to spremenilo vaš način življenja? Bi sploh opazili razliko?
5.	Večeijate v ugledni restavraciji z dekletom, v katerega ste zaljubljeni. Nenadoma priteče v restavracijo človek, ki maha z rokami in prestrašen pripoveduje, da mrtvi vstajajo iz grobov, da se rušijo hiše in umirajo ljudje. Vsi gostje brezglavo oddivjajo iz restavracije. Ali boste pustili napitnino?
6.	Se kdaj pogovarjate sami s sabo? Če se, ali si tudi odgovarjate?
7.	Kaj storite s hotelskim računom, na katerem je najkrajša številka številka njihovega telefona?
8.	Ste tudi vi porabili vse svoje življenje, da ste spoznali, da so najbolj zveste žene - sivolaske?
9. Imate radi glasbo? Bi glede na to pred vrati kopalnice, v kateri se kopa pojoča lepotica, h ključavnici prislonili uho?
10.	Se tudi vi družite samo z najslabšimi ljudmi, da vam žena ne bi ušla z najboljšim prijateljem?
11.	Po natančnem pregledu vam zdravnik pove, da imate pred seboj samo še pol leta življenja. Ker pa nimate dovolj denaija, da bi mu do takrat izplačali zdravljenje, vam doda še šest mesecev. Bi sprejeli ponudbo?
12.	Kaj ste delali na severnem tečaju v noči od 15. septembra do 15. marca?
13. Se vam kdaj zazdi, da imajo manekenke simetrične obraze? Levo stran obraza povsem enako desni. Tudi očesa imajo enaka. Še posebej desna.
14.	Ali imate tudi vi babico, ki za rock skupino Šank rock misli, da ne pojejo, temveč demonstrirajo proti jedrskim poskusom na otoku Muroroa? .
15.	Kaj tudi vi mislite, da ste mladi, čeprav vas svečke na torti stanejo že več kot torta sama?
16.	Če ste nekomu nekaj obljubili in dali besedo, da boste to obljubo tudi izpolnili, ali ste zmožni to dano besedo tudi držati, če pa ste jo že dali?
17.	Vas mogoče razganja pomlad, čeprav je še ni? Jo imate v hiši? Koliko je stara?
18.	Ste tudi vi kdaj tako leni, da nočete ven v lepem vremenu, ker se vam ne ljubi vleči sence za sabo?
19.	Ali veste, da je Charles Lindberg preletel ocean? Ste bili kaj razočarani, ko so vam povedali, da je pri tem uporabil letalo?
Če ste na vsa vprašanja odgovorili pravilno, vas v življenju ne more več kaj dosti presenetiti... razen prihodnja številka Savinjskih novic mogoče...
TKAČKE - EAČKE
Umor v Celju
Na vlaku Ljubljana - Maribor se je pred dnevi zgodil krut umor. Naš reporter Rac se je pogovarjal z očividcem zločina na tem vlaku. Po opisu železniškega uradnika se je zgodilo naslednje: morilec, moški v dežnem plašču, je vstopil na vlak s perona, šel naravnost v vagon za kadilce, kjer je našel svojo žrtev, jo petkrat divje zabodel, pri čemer je bil vsak ubod smrten, in zapustil vlak pri nasprotnih vratih, skočil na železniški tir, s tem pa prekršil železniške predpise!
Zaključek obletnice valete
Na deseti obletnici valete so nekdanji sošolci in sošolke ugotavljali, kateri od njih so se poročili, in so na svoje presenečenje s pomočjo razredničarke Germove, ki jih je učila matematiko, prišli do zaključka, da se je v njihovem razredu poročilo 10 odstotkov fantov s kar 100 odstotki deklet. Namreč dekleta v razredu so bila samo tri, fantov pa trideset.
Zahvala
Prejeli smo prelepo kopijo Tizianove slike "Kristusovo rojstvo". Neznanemu pošiljatelju se najlepše zahvaljujemo za prelepo darilo, ki je uspešen prenos umetniškega originala, ki je drugače izpostavljen na ogled v Pariškem Lovru. Bralci mogoče ne vedo, da slikar prikazuje prostor; v katerem se je rodil Jezus Kristus. V uredništvu smo si bili enotnega mnenja, da je bil prostor, kjer se je Jezus rodil, povsem brez pravega udobja. Otrok je moral spati kar na slami! Očitno so bili Jezusovi starši revni. Tako nam gre še težje v račun, kako so si mogli privoščiti in naročiti sliko pri Tizianu.
Prometna nesreča na Ljubnem
Včeraj popoldan se je na Ljubnem zgodila prometna nesreča. Naš novinar je bil na mestu dogodka in je takoj, ko je videl množico ljudi, ki se je zbrala na kraju nesreče, pristopil zraven, da bi dobil podatke iz prve roke, kakor se reče. Ljubenčani so obkrožili ponesrečenca, tako da našemu reporterju ni uspelo priti bližje. Za takšne primere imamo novinarji na zalogi cel kup trikov in naš Rac je uporabil enega močnejših, ko je pričel vpiti: "Jaz sem oče ponesrečenca! Prosim, spustite me skozi!" Ljudje so se obzirno umaknili, tako da se je Rac prizorišču nesreče povsem približal in v svojo veliko zadrego na cesti ugledal mrtvo kravo.
v
Čestitka
Na tem mestu nam je čast čestitati Dobroveljčanki Angeliji za njen visoki jubilej. Prav lepo se tudi zahvaljujemo za košček torte, ki nam ga je prinesel v uredništvo Tračk in Račk njen mož. Torto smo hvaležno sprejeli, še posebej, ker je možakar s tem namenom prišel peš z vrha Dobrovelj. Pojasnil je: "Moja žena ima danes šestinosemdeseti rojstni dan in bi rada videla, da bi njeno veselje delili z njo, saj že leta prebira vaš časopis..." Ni pa se končalo pri tem. Le nekaj ur po tem se je ob zaključku redakcije možakar spet oglasil. "Ali je kaj narobe?" "No, ja..." je rekel plaho, Angelija me pošilja nazaj, da povem, da je stara šele petinosemdeset let.
RAC
ZA RAZVEDRILO
MINI
SLOVARČEK:
BAAS : Socialistična stranka v Siriji NODUS : Vozel
OLENEK: Mesto v Sibiriji RANIGANJ : Mesto v zahodni Bengaliji
ZGORNJESA VINJSKI ALPINISTIČNI KLUB "PLANIKA"
organizira v začetku naslednjega leta začetno alpinistično šolo. Vsi interesenti se vključno do 12. januarja 1996 prijavite na tel. št. 841-060 (Grudnik Jernej), kjer boste dobili podrobnejše informacije.
V Novem letu pa želimo veliko hribovskih užitkov vsem prijateljem goral
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Križanko izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do ponedeljka, 8. januarja 1996, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, SAVINJSKA CESTA 4,	63331 NAZARJE s pripisom "NAGRADNA
KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet nagrad, ki jih je prispevala DROGERIJA MAXI iz Mozirja:
1.	nagrada:	blago	po	izbiri	v	vrednosti	5.000	SIT,
2.	nagrada:	blago	po	izbiri	v	vrednosti	4.000	SIT,
3.	nagrada:	blago	po	izbiri	v	vrednosti	3.000	SIT,
4.	nagrada:	blago	po	izbiri	v	vrednosti	2.000	SIT,
5.	nagrada:	blago	po	izbiri	v	vrednosti	1.000	SIT.
i morila Kte tefcalt prat) to...
PREROČIŠČE DELFI TEL. 090 4130
Astrologinja Stella in znana jasnovidka Jožica iz Poljanske doline vam razlagata in svetujeta...Strošek 78 sit/po, min.
ANTENE IN RTV SERVIS
J Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. ■ Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgrad-Jnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194.
j SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE
j Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni ci...Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko, Bočna 81, tel. 843-611.
RTV SERVIS PURNAT
goril
s.p.,
radio
I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in I tudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424.
[TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
[Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, [gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
|NOVO! GRAVIRANJE V MOZIRJU!
|V Urarstvu AUBREHT v Mozirju vam nudimo graviranje I napisnih ploščic, novoletnih daril, ur itd. Tel. 831-215.
I "NATAŠA" d.o.o. KEMIČNA ČISTILNICA Šoštanj
I imamo sprejemno in oddajno mesto vseh vrst artiklov v iNazarju v hiši bistro “ERBO". Se priporočamo!
ZAPOSLIMO TRGOVKO
'Telefon 832-886.
11 ?
iloGJodJc
O.
• Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah Vleka vozil Odkup poškodovanih vozil
Vesel božič in + * srečno novo leto!
Tel. 832-132, 832-822, 832-474
Menjam bikca za telico iz A
kontrole, tel. 831-269.
* * *
Prodam motorno žago Jonsered
625, tel. 844-085.
* * *
Prodam avto Fiat 750, lahko tudi po delih, trije ležaji v kolesih novi, 2 zimski gumi malo rabljene, motor dobro ohranjen, tel. 831-372.
* * *
Prodam prašiča cca 200 kg, cena
po dogovoru, tel. 841-271.
* * *
Prodam kombinirko za les 5 kombinacij, Robland K 26, Ver-buč Stane, Brezje n.h. Mozirje.
* * *
Prodam komplet gume zimske s platišči nove za Fiat 750, Raz-
točnik, Lesarska c. 21, Nazarje.
* * *
Prodam znamke z albumom, tel. 841-220.
* * *
Ugodno prodam osebni avto Z 128, odlično ohranjen, 26.500
km, tel. 831-641.
* * *
Golf JXD 87-88 98.000 km prodam, 845-192.
* * *
Iščem natakarico ali kuharico za okrepčevalnico Cetara, inf. 841-164.
* * *
Prodam prašiča za zakol 110 kg,
tel. 841-253.
* * *
Prodam nove traktorske gume in nemškega ovčarja mladiča, tel. 832-749.
* * *
Poslovni prostor v Okonini oddam, tel. 841-776.
* * *
Ugodno prodam PC 386 DX 33
Mhz ČB monitor, tel. 832-336.
* * *
Prodam novo češko frajtonerico
za 1.000 DEM, tel. 841-255.
* * *
Synthesizer Yamaha psr 500, 5 oktav, midi, velike tipke in tudi s pedalom, cena 1.200 DEM, tel.
832-559 Koren.
* * *
Prodam prednji snežni plug za
traktor Štore 504, tel. 841-189.
* * *
Prodam spalnico staro 3 leta, tel. 831-179.
* * *
Prodam malo rabljeno otroško
stajico, tel. 831-644.
* * *
Prodam excentrično stiskalnico 3 t, cena po dogovoru, tel. 846-042.
* * *
Prodam lepo ohranjena otroška oblačila št. 10., bunda, smučarski komplet (bunda+hlače) in podložene kavbojke. Tel. 831-676.
I
12 A LES M* J;
S “ fS ü V z7 l0|,	090
tel: 832
Savinji 011 in 841
267
Vsem našim zvestim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje, v novem letu pa želimo veliko sreče, zdravja in poslovnih uspehov.
Kolektiv podjetja IZOLES MOZIRJE
fin
LMJJ
POGREBNE STORITVE
□b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV)
-	DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU
-	IZKOP GROBNIH JAM
-	POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ
-	UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE
ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO	štigllC JOŽiCa
Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029
'KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1. Številki SN
IME IN PRIIMEK
Na trgu 36, Mozirje
TISTI, KI ŠE NE VESTE, KAJ BI PODARILI SVOJIM NAJDRAŽJIM, LAHKO PRI NAS DOBITE DARILNE BONE!
NAJ VAM BO LETO ’96 NAKLONJENO KAR SE DA, KOLEKTIV RIVON NIMANA PA VAM ŽELI, DA BI SE VAM IZPOLNILE VSE ŽELJE, TAKO V POSLOVNEM KOT V DRUŽINSKEM ŽIVLJENJU!
mmm m mmm
MMmtm ULLUV
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI,
ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV:
mGIAVMM,mmB7IA Vesele božične TEL M: 063-720-138	praznike in srečno
TEL 063-720406	leto 19961
PJIKUS
\Xo P T I K A
OPTIKA OPTIKUS
V GRABNERJEVI HIŠI V MOZIRJU, TEL: 832-966
(/am že,// v-eee/e, /ož/c/te,/?raz«/£e, /« greesfO /VotAO /eto.
SPECIALISTIČNI OKULISTIČNI PREGLEDI
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Parižlje J, Braslovče
TEL. 063/720-181,	720-065, fax: 720-065
MOBITEL 0609-617-441
Vse za VODOVOD
CENTRALNO OGREVANJE in opremo kopalnice
zahvaljujemo za zaupanje, o tetu
iggć fia Q/am zetimo jjze/viem
zdzaoja, ixeae in Ui-jietov tez tejjo
jjzaznovanje 113 o lica.
Kolektiv trgovine Cizej
je/idta
ue&eie ßojtäte fwz$*u6e
tft
V #
4/ieota vožnja (a aauem Cefat
IM6
a
d.o.o. Levec
RENAULT
Celje - skladišče D-Per
7/1995
<R> 7cičritai T TTv A IllllllllIllUlIHIIll I ® ^aSClla LUKAČ s.p. 5000002527 26
, „ » „ iU“ Tel. & fax: 063 / 833 - 797, 831 - 668
1
COBISS s
V svojem proizvodnem in prodajnem programu vam po konkurenčnih cenah nudimo:	~	J
-	vse vrste zaščitnih rokavic
-	delovna oblačila iz lastne proizvodnje, PREVENT-a in ostalih
proizvajalcev _ ^	j
-	delovno obutev INTEKTOB, ALPINA, KOPITARNA...
-	ter vsa ostala zaščitna sredstva*

Nudimo vam tudi
znamko WEST BLUE JEANS.
Vsem poslovnim partnerom in našim kupcem se za izkazano zaupanje zahvaljujemo in jim želimo prijetne praznike ter uspešno leto 19961	..i-sser,.; ^
MIZARSTVO KOVAČ
Ljubija 55, 63330 Mozirje, Tel.: 063/ 831 681
Vsem kmetom, dobaviteljem lesa, poslovnim sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in znancem želimo LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 1996 PA OBILO SREČE ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV PRI DELU!
Kolektiv Mizarstva Kovač
OSREDNJA KNJ. CELJE