Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl. i sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani y sredo 15. marca 1854. List 21 Kmetijski pomenki v občnem zboru štajarske km. družbe v Gradcu (Dalje.) Gospod dr. Hlubek je razlagal nadalje Mar cei ovo mašino, s ktero se dajo izlušeni ko-ruzji ali turšični storži na drobno zmleti likosti vel já od 300 do 600 fl. Zeleti pa bi bilo da bi si jo napravili mlinarji ali soseske (ob čine) same, in bi potem za majhino mlevšino mleli ljudém turšične storže z zernjem vred ali osmučene. Svjtli najvoda Joan so opomnili potem iz vsih krajev Štajarskega zbraně poslance, da kupčija z domaćim vinom zlo péša, in da je tedaj živa po (Reissmaschine). Omislili so si to mašino peki v treba prevdarjati : kako bi se ti nadlogi v okom pri Gradcu, kjer se vsak z lastnimi ocrni lahko pre šlo. Gospod nadvojvoda so nasvetovali: naj bi se priča velike koristi omenjenega drobljača, kteri v po izgledu imenitnih vinskih dezel, kakor Francoz eni uri 240 funtov praznih storžev predela v dro bni drob (Schrott), ki ga goveda in krave kaj kega, skega Rajnskih okolic, doljne Austrije in Oger napravila tudi na Štajarskem velika vin «... -- - ^ , ». ... «.C.V. »I -------------»VM. -----* rade jejo. Gosp. dr. Hlubek je dal 7 vaganov tega ska zaloga, v kteri bi se vino na debelo pro drobu zmleti v moko, in iz 124 funtov turšičnih dajalo in kamor bi se kupci obraćali, ki hočejo storžev se je namlelo 21 funtov lepe, 21 funtov štajarskega vina kupiti. Tergovstvo s štajarskim srednje, 28 funt. slabe moke in pa 28 funtov vinom se zamore le potem razširiti in povzdigniti, otrobov, vsega skup tedaj 98 funtov. Ker je moka ako se ga en a ke dobre sorte veliko pri del a, pervih dvéh sort tudi za človeško hrano (živež) sicer zavolj velicih nogradskih razločkov ni mogoče prav dobra, tedaj se zamore réči, da iz 100 fun- neprenehoma streči kupeom, ki poprašujejo le po tov storžev se namelje 33 funtov za kuho in peko eni sorti. Posfcmca mariborška sta s krepko in mo dobre moke. Iz moke perve sorte je dal gosp. doh- dro besedo podpírala napravo take občne vinske tar trojni kruh spéci ; terti del 5 druzemu enemu se je vzelo ce polovica, k tretjemu zaioge j , niti a iiuj fsi/ napiti, vi ju /íui uzjvihui pii— stopom štajarskih vinorejeov. Mnoge druge želje so ktera naj se napravi z združenim pri ce terti storzne moke. Dva hleba vsake sorte sta bile razodete, po kterih naj bi se tudi napravljanje bila za pokušnjo zboru podana, in le en glas je vina zboljšalo, in sklep teh pomenkov je bil. dabo bil. da po več krajih na kmetih,« posebno pa vin- pomnoženi odbor vso to zadevo natanko prevdaril ui i, ua jju vit i\ i aj i li li a ivuitiii carji še dosto slaběji kruh jejo 5 5 kakor je bil ta, za kterega se je 3 četert storzne moke vzelo. postavo za tako družbo osnoval invsepripra vil, da berž ko bo moč se bo odperla taka občna Ob času dragine in lakotě ni tedaj boljši na- zaloga štajarskega vina. mestnice krušne moke, kakor je moka iz turšičnih storžev. Cena tega kruha, en dan po peki vaganega, je bila za funt 3 krajc. od perve sorte »v. krajc. od druge, in l4/r> krajc. od tretje sorte, toda storžna moka ni bila v rajtingo vzeta. Se vé da bo funt tega kruha nekoliko dražji, ako se tudi Grof Vilhelm Khunberg je v kratkem pa do bro prevdarjenem govoru dokazal potrebo: naj bi se osnovala u pna ali zastavna naprava, ker taka naprava, v kteri si zamore vsaki kmetovavec l/uiltf ilU^l U V U ^ T 11 l^vi i V-JA UM. IAI VA V T kJMU« 1» âXJ V^V T za pošteni cinž potrebnega dnarja izposoditi V * | « 1 V I • 1 i Vi ziva potreba ne za Stajarsko,temuc tudi za ve cena moke v rajtingo vzame; vendar bo tudi po tem se ziniraj sila dober kup, ker sicerzametovani takorekočpo nič, in bo le delo z mlet storži so vijo nekaj koštalo. Ker je skorja tega kruha posebno dobrega okusa, so ukazali svitli nadvojvoda iz te moke ne koliko suharja (dvakrat pečenega kruha ali cvi baka) spéci, ki se dá lahko delj časa shraniti in utegnil za namako v mleku prav tečno jélo biti. Dalje je gosp. dr. Hlubek omenil še neke last nosti Marcelovega drobljača, ki se zlasti kmeto vavcem priporoča, in ta lastnost je, da zmelje celi storž z zernjem vred v drobni drob, da tedaj ni treba storžev popřej smukati in jih drobiti za pičo konjem in pitavnim volom. Ta mašina storivse to ob enem, in ker so zmleti storži veliko tečniši za živino kakor sicer turšičnemu drobu pridevana rezanica. je lahko verjeti velika korist te mašine. čidel dežel našega cesarstva. Ce bi vsaka de žela tako upnico ali zastavnico imela, bi imelo krne tijstvo veliko pomoč v potrebi, v kteri prevečkrat le pada v roke odertnikov. Nasvet ta je bil eno glasno z željo sprejet: da bi se izpolnil. Od bor družbini bo prevdaril to reč do dobrega in bo osnovo take naprave poslal podružnicam v presodbo, po kteri se bo v prihodnjem občnem zboru sklenila 4a za kmetijstvo vsake dežele važna naprava. (Dalje sledi.) Le eno pa to veliko ie 5 da je ta Mar • Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji. Poslovenil Mihael Verne. Znajdbe po drobnogledih ali povečavnikih. Narava (natvora) je v malem ravno to, kar je v velikem: ravno tako lepo vredjena v sostavi orjaškega slona, kakor v etvarjenju sirnega červiča. Edini razio- celov mlin ali ta mašina predraga, da bi si jo mo gel omisliti tudi mali kmetovavec, ker po razni ve Tudi gosp. dr. M. je v 100. listu lanskih „Novic" lepo raz jasnil to potrebo. ; - Vred. cek je v tem da očí naše ne , v- ™ morejo pri svoji slabosti popolooma seči v sostavo prav majhnih teles, in da jim marsikaj aide, kar najdemo z drozimi pripomočki, kterimi pridemo na pomoč očém, da povekšajo mao gokrat vsako stvar in nam očitno store tudi naj drob s • v nejso. Drobnogledi ali povečavniki nam kažejo nov svet rastlin in žival; nam kažejo, da so tudi take telesca, ki se z golimi očmí celô viditi ne morejo, in da tudi Noriku in NorejL Spisal Davorin Terstenjak. Drugi článek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Keltomanski pisatelji, kteri terdijo, da so Noří cam in Taurisčani Kelti, ktere perve je edini v kterih vsak 5. stoletji po Kristu živsi prepisevavec Strabonov BHIHH^IHiHHi^l^H^^H^^^H těžko take drobtinice iz evojo podobo ima. moogih delov obstoje > Zosim, Strabona nerazumivši, za K e 11 e oglasi! bodo premagali s svojimi terjenji opiraje se na neko > Pesčene žerna se zde vse okrogle, ko jih ogledu lahko vidimo, da jemo z golimi očmí. S povečavniki pa vsako peščeno žerno se od druzih v podobi in velikosti loči. Nektere bo okrogle, nektere čveterovoglate, nektere liko celtiskih besed. Mi hočemo vse te besede presoje-vati in dokazati, daso oběma jezikoma: celt i-škemu in slovenskemu las tne, in dedovina iz indiškega pervotnega jezika. So pa sledeče. Pravijo namreč: Tauer pomeni v celtiškem jeziku goro, tedaj so Taurisčani Kelti in pre- čunjevite, nektere razne neredne podobě. Narčudovitiše pa je, da s pomočjo drobnogleda, ki miliónkrát povek- suje, v pescenih zernih nov svet mercesov najdemo. V vot-linici pesčenega žerna se je prebivalisče merčesa našlo. V siru je neko pleme majhnih živalic, ki se jim sirni Po- Ti bivavci gor. Tarw *) izvirno ne pomeni gore, temoč tura tora ) bika 5 kteri je tudi symbol nar većega červiči pravi. Golim oče'm se kažejo le ko pičice večavniki pa kažejo, da so stvari čudovite podobe. celtiskega božanstva H u-ta 2 bil. Ime njegovega sym bola so přenesli na goro, kakor Slovenci, kterim (po mercesi imajo ne le očí, gobčka in nog, prezračno telesce, ki je pokrito z dolgo dlačico kakor z bodili. V rastlinstvu se kaže plesnovina, ki se vlažnih prime , kakor eel gojzd miekinih cvetlic in dre- temuč tudi Slomšeku) tudi tora pomeni goro. Saj clo v latinském jeziku pomeni t aur us goro, breg, kar sicer bode malo reci rada vesic. Ve je * peresa, cvetje in sad se dajo na njih do- bele in prezračne kdo verjel, ali poslušajmo rojenega Latinca Quintiliana (Quint VIII. 2.): „Taurus animal sit an m on s, an signum in coelo, an nomen hominis, an radix arbo- nisi distinctum non intelligitur". Dalje Diomeda r is ? dolge, bro razločiti. Cvetlice imajo stebla. Dokler se ne razeveté, je cvetlica majhni zeleni kroglici podobna; kakor hitro pa dozori, je bela. Kakor ni od plesnovine nihče tega*mislil, tako ne- verjetno bi bilo, da prah, ki se vidi na perutih metu- (Diomedes 2.444.): „Fit amphibolia per homonymiam ut cum dicamus t aur um, non scias, utrum de armento, an obscoenam corporis partem, an montem, an qui est da A » • reci y 9 ni druzega ko mnogo majhnih peresic, ako bi in sideribus taurum dicamus". Znal bi kdo Quintiiian pod besedo nions je menil goro Taurus v Azii, ali čemu bi taka hermenevtika bila potrebna? Ker povečavniki tega ne prepričali vidimo, da ima pomen phalla in bika, ter je tudi se Saj v slovenskem jeziku pomeni bik ži- tretji mogoci. Âl v tem premisljevanju, prijatel moj, ti ni treba val in lenišnično peč in debelo tersovo korenje, isegati po daljnih recéh. Ostani sam pri sebi. s povečavnikom svojo lastno kožo. Zgornja Ogleduj ravno ko v latinském pomeni „radix ar boriš". Ta mrenica beseda je vsim indoeuropejskim narodom obča, primeri: tvoje kože je podobna luskinastemu oklepu kakosne ribe. sanskritsko dharma, st hura, Auer Tauer. kakor y Zrajtalo se je, da pesčeno zerno 250 tacih luskin lahko u r tur i tavQog taurus, tor, tur, ter. Ravno taka zagerne, da ena sama luskina 500 potnih luknjic pokriva, je z besedo din, dinas, dun ]) in da je tedaj v prostoru, ki je v velikosti peščenemu Zaun, Anhôhe, Hiig el, Burg, Garten, civitas, zato anglesko denizen civitate zernu enak, 125.000 luknjic se potí, in skozi ktere koža , skozi ktere koža hlapi in gaudens. Najdemo jo v gerskem 0-iv, cumulus arenarum, vunanje stvari v-se pote- Sandhaufen, v nemškem D u n e n, Dun en, in v slaven Ko bi clovek to čudovito napravo kože svoje le ekem tyn = hrib, veza, dom, primeri: Radotyu5 Li V • guje. enmalo prevdaril, očitno bi mu bilo, da snažnost života je potreba neobhodna za zdravje njegovo. Kako brezštevilne so stvari, ki jih je Stvarnik nas majhen, in znabiti nar manjši del stvari na svetu vesoljnem. Koliko več je še v naravi tvojim počutkom popolnoma skritega ! Cez 30 tisuč rastlin in nekoliko tisuč merčesnih plemen nam je že znanih; al vse to ni botyn, tynska gora, Tynje vesi, in holmi na Ceskem in Koroskem. Ravno tako je z besedo pen caput, acer-vus, Bergspitze, gerški fittvoç, slavenski Ban, caput po vsi zemlji razširil! Kar vidiš, je le nationis illiricae, leciski pungis, punnis in punne, sanskritski punga acervus; sem spada tudi slovenska beseda penj, panj, zato slovenska imena Pen, in ime vasi Penoje. Pri galičijskih Polacih je beseda pie- nič ni na v pomen Bergspitze še tudi poznana 4 proti vesoljnosti. Kako bi naše čuđenje in stermenje še le rastlo, ko bi se nam enkrat dno morja in rek odgernilo, ko bi mogli BerggipfeI, HugelgipfeI, nemore biti za temeljiti dokaz Tudi celtiška beseda bri, adjektiv brig, bre na druge planete priti! In kar je pri tem še nar vimenih, ker jo tudi slovenski jezik pozna: breg, brig, bolj čudapolno, je to, da v nar manjših stvaréh velike Berg. Breg po pravem pomenu Uf er, ripa, zato san • skritski para ga, ad ulteriorem ripam iens. Zlo se upirajo keltomanski pisatelji na besedo ma narave vladuje tolikosna modrost, kolikorsna v nar većih delih. Narava je tudi v malenkostih tako redna in pravilna, kakor v nezmernih svetih med nami, kterih ob- sežje je treba po milionih meriti. Stvarnik skerbí z ravno tako dobrotljivostjo za červa, ki po prahu lazi, kakor za soma, ki se v morju ko stolp dviguje. gus, mag, ma gen, campus, locus 5), vendar tudi to pozná slovenski jezik in mi koreniko mag še nahajamo v besedi magila. Nar berže je sanskritski mah i ere Naj nam bo to kazalo, da narmanjša naših sostvari je kakor besede b e r d o scere, izvirna korenika besed mag. magen, magila j vredna nase skerbí kakor mi! j ker je vredna spoznana živeti sanskritski verdh, crescere y ka ř) Leibnitz Collectanea etymolog. 142. Da vi es Mytho logy of the Druids 352. 508. Poland History of the Druids 4) Leibnitz Collectan. str. 125. Leibnitz 116.118. etymolog. 79. 98. 5 ) Dr. Zeus Grammat. Celtic. 5. 6. 121 » naravniše spitze Naj že je kakor hoče, in naj, kar se se daj tuđi izpeljevati. za gotovo povedati ne more, delajo Gerki z a se, da bi Ravno taka je s celtiško besedo karn, ^elsen- razširili sedanjo majhno gerško kraljestvo v veliko in kor nekteri jezikoslovci hočejo; ali meni se zdí berdo. bardo , iz par parvan 2 9 tudi to ima slovenski jezik: kar, ker, čer, mogocno, kakor je nekdaj bilo, ali naj delajo za R rupes, die Felsenspitze. toliko je gotovo, da bandero gerške vére se pred Tadi beseda bann, kar po Leibnicu pomeni a 1- stavlja sedaj kot klic na vojsko, in da v tacih okoljsinah tu m visoko, imamo Slaveni v besedi Ban rektor, do- je mikavno, poznati véro starovercov, in toliko važnisi minus, princeps, gubernator. Leibnic izpeljava iz bann tudi besedo Bann, Fahne, ab elevatione, fann con-spicuum, pen caput in ban nus proclamatio je to stva 9 v ker je to bandero razstavil, kolos ruskega car sonce nikdar ne 3 Kore zahaj a kterem, kakor „Neven" pravi 9 9 ki ni le deržava, temuctako rekoc cel svet 9 nike vsih teh besed najdemo v sanskritu (in tako niso ki obsega deveti del ljudi naseljene zemlje in 28 občinsko celtiške, temoč dedovina vsih indoeuropejskih cele zemlje del kterega, ako bi ga popotnik prehoditi jezikov): bha glànzen,'conspicuum esse, bhan erschal- hotel in bi vsaki dan 16 milj hoda storil i bi mogel enako len, schreien 4). Dalje V se se opirajo na besedo nart 5) potovati skoz cetert leta — v • • 1 «"T f • ktero se razširja od Nem vis i valor, virtus, tudi ta je indoeuropejska nar, san- cije do Kine in Amerike, od belega do cernega ekrit. vir, sabinski ner, gerski avt]Q, slavski nar, to- morja f v kterem na enem mestu sapa iz ust zmer rej narava, nrava, virtus. Tako je z besedami alb, zuje v led, na druge dinj A zorij a elpin lib alpes lob 9 kterim odgovarjajo nase leb lab G rek i so scer kristij pa ne katolisk lub lb 9 zato Lubno, Lobnica, kristijani; gerška vera se tedaj loči od katoliske vere Libotin, Liboje, Lobelj itd., imena slovenskih vesi rek itd. 6). (Dalje sledi.) i gor 9 9 in sama se je Plj v d stranki : eni so ne dinj Greki 9 drugi z e d i n j e n i Greki ; p Ozir po svetu v poglavitnih rečéh ločijo od katoliske 9 e r v i se drugi so $ se večidel d Rusi staroverci in gerška vèra sploh. Greki imenujejo Nezedinj s katolisko, se tedaj „zedinjeni Greki se imenujejo tudi st Ker v sedanji turski vojski Rusi pravijo, da se ver ci zato, ker se ravnajo v verozakonu šegah in in v taroda vnîh h vojskujejo za véro, da bi na Turškem resili brate svoje, cerkvenih napravah po kristijanski veri, ki je bila v ger ki spoznavajo ravno tisto véro kakor oni, in ker se na- škem carstvu ustanovljena sproti močni katoliški glasi *) oglasujejo zoper to početje, (v 5. stoletju, tedaj pred 14 sto leti) po zmialu patriar- ktero jim ni breznevarnosti za katolisko vero, bi ne uteg- hov v Carigradu, Aleksandrii, Antiohii in Jeruzalemu Novice" razločke gerske vere osnovana. Ker se staroverci terdno deržé pravil te p o * « m m . m __ ailo odveć biti 9 ako 55 od katoliske tištim popisejo, ki jih ne vejo, ktere vediti pa je sedaj toliko važnisi, ker se je na meji gerškega h m i si i h prave cerkve, se imenujejo tudi p ver ci in sv.ojo kraljestva v turski dezeli, Epiru s imenovani, punt med doxe Kirche) zovejo p r a v o si vero (ortho » erskimi prebiravci vnel, ki so tudi kakor Rusi staro verci. Dežela Epirus ima blizo 375.000 stanovavcov med kterimi je 312.000 kristijanov, kteri so deloma cerkev od katoliske Zgodbe popisati te razkolnosti ali razdertije, ki je pod papežem Leonom IX. popolnoma ločila gerško pada v namen te& sostavka •J -------j—---- 7 ----- • v. v.«...- i civ v u u rv u 11 n n u . nu opu m«* » uuiuvu »v^n . , Gerki, deloma (slavjanski) Albanezi in (rumunski) y kterem hoćemo le ob kratkem povedati pravila gerske Vlah i. Eoaka mešanica stanuje tudi v druzih turskih cerkve, po kterih se loči od katoliske. dtzelah: v Albánii, v Tesalii in Macedonii. Se bolj kakor v pravém gerškemkraljestvu (ki ima (Konec sledí.) svojega lastnega kralja O to na parskega) so se v imenovanih turskih okrajnah slavjanski narodi, ki so se v 6. stoletji tukaj naselili, pomešali z majhnimi ostanjki Helencov, kterih omika scer ni nikdar prave poti našla v une bolj severne kraje. Slavjanska in gerška krí se tedaj ni nikdar zedinila v en narod, in ker je en narod vedno narodska omika. Le v tem so si ti narodi edini Slovanski običaji » 9 druzega preganjal in sovražil, tudi ni bila mogoča bili, da so so vrazili Turka. Sovraztvo do Turkov je 08tal edini narodni značaj teh ljudstev, ki so podložni turškemu sultanu. Al v teku časa se je tudi v tem marsikaj spremenilo; veliko albanskih narodov v Albánii in tračiskem polotoku se je poturčilo in pod ime- Aruautov" stopilo pod bandero profeta Mahomeda. Ženitovanje v Dalmacii poleg turske meje. (Dalje.) Po dokončanem kosilu se spremljajo na poroko domaćin pa iznese dare in daruje svate od pervega do zadnjega: naj prej iz desne roke dá vsakemu pozlacen cvet (pušelc), kterega si obdarovanec za uho zatakne ali na persi; na to dene vsakemu na levo ramo robec govoreč na priliko: starašini, kteremu ga naj prej daje 9 >5 nom 55 Ti so zdaj naj huji sovrazniki Grekov, in z njih pri pomočjo le je zamogla turska vlada v letu 1821 ubra gospod starašina, da ti je cast!" Starasina od svatov je paziti dolžan, da vsaki svat svoj dar dobí; zraven tega mora tudi paziti, da dobí robec za druzega sta-rega svata od svata, ki je ostal doma v ženinovi hiši 9 niti » da se ji niso mogli, po izgledu malega gerškega kraljestva, tudi stanovnik! Epira, Albanije, Tesalije in Macedonije odtergati. da ukazuje in pripravlja karkoli za pir, in za popa, ki bo ženine poročal ; zastavnik gleda, da dobí robec , ki se bo izneslo pred za cerkveno zástavo, in za dete nevesto, ko bo prišla v hišo. Eichhoff 120. ety. 92. Celt. 78. Leibnitz 102. 3") Leibnitz Coll. 4 Eichhoff 234. 5 Dr. Zeus Gramm. Današnja Ce magora se je velela o času Plinia (Plin. H. N. III.) ager Labeatum, to ni nic druzega kakor okrožje Labljanov, Lobljanov, Lubljancev, Lbljancev == Gorcev, Cernogorcev. Univers", katolisk list v Parizu, svetuje celo Napoleonu Kadar se darovi med švate delijo, popevajo snahe in dekleta sledečo pesem : Risan (Risano) grad lepo naše stanje! Na tebi so troja vrata stala: Na ena vrata sonce je sijalo , 55 Na druga pa In na tretia v • voda vrela Kostovi, svatovi, da naj naravnost rece rusovskemu caru: „Ti imaš pod naj hujim jarmom 14 milionov katoliških kristijanov. Francozka dežela ne more več terpeti mučenja njih; postavi spetaltarje njene ! Moja zmaga naj osvobodí katoliško vero — in ta svoboda katoličanov naj je delež mojega plena Med njima sta déver devíca 5 Ter čakajo dara od dekleta, Stanina se hitra našla mati Iznesla je gospodske darove , Da daruje vse po redu svate $ 84 Damacin je darove prejemal Vse svatove po redu daroval, Vsakemu dal, kar je koga le šio Déveru pa konja in deklico. Tud Stanin je oce vun izišel In deveru svojo hcer izročil : Vari meni mo j o lepo Stano Od mojega do Kostovga dvora". vredjenih ljudskih sol, dohaja soseske same. Vradni a 9 je naznanil znesek sre- ki so bili kovani 99 danajski časnik ;?0est. Corr. b c r n e g a dnarja in cekinov. od leta 1848 do letos: cek i nov je bilo «kovanih leta 1848 za 4 mil. 780.203 fl. 50 kr., 1849 za 4 mil. 784.627 fl., 1850 za 5 mil. 425.858 za 7 mil. 539.976 * . 50 kr., 1851 1852 za 11 mil. 171.150 fl., Potem svatovni starašina pokliče dévera, da iz- 1853 za 9 mil. 844 633 fl.; — srebernega dnarja: peljá nevesto iz komore k mizi na molitvo. Tedaj jo leta 1848 za 16 mil. 39 012A. 6 kr., 1849 za 18 mil. brat in eden od deverov peljata, brat za desno, déver 84.922 za levo roko. Ko je tako pripeljana, pokličejo svati . 14 kr., 1850 za 8 mil. 363.785 fl. 53 kr., 1851 za 4 mil. 673.873 fl., 1852 za 4 mil. 989.960 fl i njene starise (ali njih namestnike) in vso drugo rodbino, 1853 za 16 mil. 576.346 da ji dajo dobro molitvo, pa, vzemsi veliki kolač (ver- ce kino v za 43 mil. 546.478 tenj) in na njem sreberno čašico vina, ga dajo naj prej 68 mil. 727.899 v vsem skupej tedaj 40 kr.* srebra za Vojna barka (parnik z očetu, ki se na stol vsede in praša priklicane devere: 300 konj in v stana 31 naj večjih topov nositi) na čast Kaj iščete od mene grešnika?" Oni ma pa odgovorijo: maršala Radeckemu napravljena in po njem „RadeckiíC 13 kr. 5) Mi iščemo od takega bana, da rečeš dobro besedo svo imenovana, od ktere se že « * dolgo dolgo nic slišalo ni 9 jemu detetu, tako tud tebi Bog dal vsako dobro, ki ga se izdeluje na Angležkem in že to spomlad bo v Terstu splavala na morje; po do voljenju cesarjevem se ima zne- želis od njega! uc Tedaj reče deržé kolač s čašovroki: n hcerka! da ti Bog dá vsako dobro srečo in vsako do- sek, ki manjka prostovoljnim doneskom, donesti iz der bro 9 kakor bi tudi jaz sam sebi rad!a Izgovorivši to žavne dnarnice. Přetekle dní ste se iz rusovsko serkne malo vina iz kozarca Dober cl o vek ! Dobro ti reče ! Dobro ti reče ! 9 pevci pa zapojejo: Hitro se steče ! U dobre čase Pod polne čaše. veliko čast ! 9 Vsemu rodu in plemenu na Našim pa mladenčom u najbolji čas Vsaki reci in pomisli: da je dober čas! Tako am tud naj Bog dá dober cas! Po tem se z gori rečenimi besedami podá materi kolač, ki jo blagoslovi takole: „hcerka! Bog ti daj dobro srečo! kolikorkrat bos od svojega rodu do svojega doma koračila, toliko ti Bog daj dobrih in srečnih časovi" Ravno tako tudi gre po versti ostala rodbina. V imenovani pesmici se le na město .dober člověk" devajo rodbinska imena. Nevesta se na vsaki pripev prikloni samo kadar se 9 veli „našim mladenčom", tedaj ne, ampak pred se sramozljivo gleda. Po z verseni dobri molitvi, pusti déver deklico in ostane poleg brata, glasonoša pa vzemsi kolač ga nese k poroki, kjer ga potem dá popu. Tako vzame in pusti déver caso; ko pa iz nje ženini pijejo vina, se dá nevesti in pri nji ostane za spomin. Ko starasina svatom zapové vstati in se na pot spravljajo, prinese fant, ki je dolge puške prejel zdaj nabité, in dá vsakemu svojo, deklice pa in snahe stopijo v kolo in pojejo: U ime Boga, u čas dober sonce izteče ! Pojdi z dvora starasina, doba ti je, Konji so ti osedláni, ter te čakajo. In junaki oroženi, ter te gledajo. In tako prepevajo vse svate po redu. Ko pa svati odhajajo, pojejo naslednje pesmice: Odvila se zlatna žica od vedra neba, To ni bila zlatna žica od vedra neba, No to bila zlatna Stana od dobra roda. Zavila se zastavniku okolj zastave. Prošla je Stana od roda (žlahte) Kakor bučela od roja. Přijela se svoj ga devera Ravno ko zlato cevice. (Dalje sledi.) Novičar iz mnogih krajev $ C. k. ministerstvo kupčijstva je razglasilo, da no-ben tergovec (kupee), ki teržuje na drobno, ne smé dveh kup čij (štacun) imeti ne na enem, pa tudi v dveh krajih ne. C. k. ministerstvo je ukazalo > sose vnovic skam (občinam), ki imajo potrebno premoženje, živo na serce položiti, naj z b olj sa j o p la čil o učite V « Ijem 9 ker perva in poglavna dobrota, ki izvira iz dobro turške vojske spet dve izmišljene vojski pripovedale; enkrat so Rusi Turkom Kalafat vzeli Rusom Gjurgjevo 9 oboje je prazna govorica. y drugikrat Turki Za marvec so se z većino gotovo pa se pripoveduje, da so Rusi po večdnevni pri-zadevi pokončali tište okope (šance), ki so jih Turki napravili nasprot Brajle in jim vzeli baterije, da Turki iz tega mesta ne morejo streljati na barke rusovske ja-drajoče po Đonavi. Ka la fata pa Rusi niso napadli, ondašnje armade podali proti Kala raš u in proti Krajoví, v taborišču pred Kalafatom pa pustili le okoli 10 do 12.000 mož. Zdej je gotovo da je knez Paskievič Erivanski iz voljen vojsko-vodja rusovske armade ob Donavi. Kosovska vlada še zmirom vse žile napenja v pripravah za vojsko, In kar je zvedila, da bote angležka in francozka armada poslale vojne barke tudi na izhodno morje, skerbi na vso moč tudi za brambo na tem mestu in popravlja in napravlja terdnjave na rusovskem bregu izhodnega morja; tudi poleg Odese bo nek postavila taborišće z 30.000 y vojaki, in bo v Sebastopol v se veci moc djala. Kakor je francozki minister unanjih oprav razposlal pismo vsím poslancom svoje vlade, v kterem zagovarja pravico francozko-angležkega postopanja, ravno tako je storil tudi rusovski minister, zagovar jaje pravo rusovsko. — Za potrebe deržavine bo tudi francozka vlada najela 250 milionov frankov. Maršal St. Arnaud, dosihmal vojni minister, če lih je bo-lehen, gré na Tursko za vojskovodja francozkega in pride 21. t. m. v Toulon, kjer bo 36.000 vojakov za odhod pripravljenih. — Kraljica angležka je 10. t. m. ogle-dovala angležke vojne barke, ki so drugi dan imele od-riniti na izhodno morje. Minister Clarendon je naznanil gornji zbornici, da odsihmal zamorejo na Turšken* tudi kristijani pred sodbo priče biti, kar jim dosihmal ní bilo pripušeno Punt Ger kov v Epiru omahue. V A z i i zavolj hode zime počiva rusovsko-turška vojska. Stan kursa na Dunaji 13. marca 1854 Obligacije deržavnega dolga \ 5 4 3 2 V 7 2 » 99 99 2 84 74' 69 54 43 % Oblig. 5% od leta 1851B 108 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 84 . 211 8 fl 2 « Zajemi od leta 1834 99 99 1839 1183/ 5} « 99 99 99 99 99 99 99 99 w"20» » 20» « 4 99 Esterhaz. srećke po 40 fl Windišgrac. Waldšteín. Keglevičeve Cesarski cekini HH^^^HBI Napoleondor (20frankov) lOfl.13 Suverendor.......17 fl. 55 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. . 29 '/4 fl» 79 V2 fl. 29 „ l»v4 » 6 fl. 4 V Terstu 11. marca 1854: 72. 46 . 58. 49 Prihodnje srečkanje v Terstu bo 22. marca 1854. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jozef B/aznik.