glasilo                  ■ H Hl MMM   ^HHl Mi   I   flA   MHnKI^ B^l    h\I II
renče   Socialistične   zveze   delovnega                ■ H        HH      | H                AHM     I BI II
občine Vrhnika,                                    BI        II I
■ |T          MH I HrHM HM I I HM HI
■ni   HHM ^M^^ I     ■ MM ^Hk^l        IJi I ^Hw
Smiljan ogoralec, Janez Pečar                       Hl Hl I               H     ^HW BUHI      ^IL.                              W   I ^MMk L©tO 2
H MM H H   H __^HK I n JH   H «a^Hk I          H^^ I^HM
SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika.                   HJ MMfl Hll MM1 HM I B   MM I    I MM I
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA     MaJ-junij 1974
NAGOVOR TOVARIŠA JOŽETA SOJERJA, SEKRETARJA °BClNSKE KONFERENCE ZKS OB SPREJEMU TITOVE ŠTA-pETE NA VRHNIKI:
Dragi tovariš Tito!
Zbrali smo se, da sprejmemo nosilce štafete, ki nosi tebi za rojstni dan čestitke in pozdrav vseh delovnih ljudi in občanov ttašc države, posebno naše mladine, ki tako tudi veselo čaka Praznovanje dneva mladosti.
Praznik dneva mladosti pa hkrati pomeni tudi praznik naše socialistične revolucije, v kateri si imel odločilno vlogo prav ti, naš veliki revolucionar, naš dragi tovariš TITO.
Ponosni smo na vse uspehe, ki smo jih dosegli pod tvojim vodstvom in vodstvom ZKJ, katero neomajno že toliko let vodiš.
Tudi mi tu na Vrhniki smo tako kot vsi ostali kraji naše domovine dosegli pod tvojim vodstvom velike rezultate in zboljšanje vsakdanjega življenja. Danes smo lahko ponosni na svoje revolucionarne uspehe.
Naša država je postala del najbolj naprednih sil v svetu in ysi njeni narodi združeni v enotni Jugoslaviji so trdna opora na-Se revolucije. Vsi uspehi, ki smo jih dosegli, so tudi prispevek k trdni odločitvi in odločnosti, da bomo tudi v prihodnje branili našo neodvisnost in suverenost, ki so jo prav v zadnjem času skušale ogroziti akcije italijanske vlade s pomočjo sil mednarod-ne reakcije.
Z iskrenimi čestitkami, ki ti jih danes pošiljamo prek nosil-*ev štafetne palice, izražamo vsi, mladina, delovni ljudje, občani c'ani ZK, vsi, prav vsi popolno pripadnost tvoji veliki misli, in ti Popolnoma sledimo poti, ki si jo na čelu ZK zgradil v svojem dolgoletnem uspešnem revolucionarnem delu.
Zavedamo se tudi nalog, ki nas v tem trenutku čakajo, ter ^a še hitreje uporabimo orožje, ki si ga je delavski razred priboril v novi ustavi, in tako pod tvojim vodstvom in vodstvom ZK enot-n,> združeni nadaljujemo našo revolucionarno pot samupravnega so«alizma.
To pot nam je začrtal tudi VII. kongres ZKS, priprave na X. Kongres ZKJ in akcijski programi, ki smo jih sprejeli, tako da °nio lahko v celoti izvajali naloge, ki so pred nami.
Naloge, ki nas še čakajo, niso lahke, vendar ti obljubljamo, ^a bomo tudi te naloge, ki so pred nami, uspešno, vztrajno in tteoniajno dograjevali.
Dosledno bomo vztrajali pri dograjevanju in realiziranju no-
ustavnih sprememb tako v TOZD, KS, šolah, skratka povsod, hJer živimo in delamo, tako da bo delavski razred lahko v celoti UsPešno opravil svojo zgodovinsko vlogo!
Dragi tovariš Tito!
Želimo Ti še mnogo zdravih let, da bi srečno in dolgo vodil nas vse skozi vse viharje in ovire, da bi še hitreje korakali k ftašernu zgodovinskemu cilju, dokončni izgradnji samoupravnega s°cializma.
Štafeti pa želimo srečno pot do cilja, katerega vsi radostno Pričakujemo.
Vrhnika, dne 10. maja 1974.
6. MAJ — NAŠ OBČINSKI PRAZNIK. O BOGATEM PROGRAMU PRAZNOVANJA OBJAVLJAMO FOTO-REPORTAŽO.
SLIKA LEVO: NAJVIŠJI PREDSTAVNIKI SRS NA SLAVNOSTNI SEJI NAŠE SKUPŠČINE.
SLIKA SPODAJ: Z OTVORITVE SPOMINSKE PLOŠČE NA HIŠI, KJER JE BILA USTANOVLJENA KP VRHNIKA
Vodstvo nove skupščine
NA PRVI SEJI SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA, KI JE BILA 29. APRILA V DOMU JLA NA VRHNIKI, SO VSI TRIJE ZBORI IZVOLILI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE, PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA, SEKRETARJA SKUPŠČINE, PREDSEDNIKE ZBOROV IN NJIHOVE NAMESTNIKE:
predsednik Skupščine občine Vrhnika je DIPL. INŽ. BRANKO STRGAR, podpredsednik pa TONE KRAŠOVEC,
predsednik Zbora združenega dela je ANDREJ VIDOVlC in njegov namestnik MARCEL TURK,
predsednik Zbora krajevnih skupnosti je RUDI DOBRO-VOLJC in njegov namestnik DIPL. PR. STANKO SAVlC,
predsednik Družbenopolitičnega zbora je EMILIJA BRADAČ in njen namestnik ANTON SOKAC,
predsednik Izvršnega sveta skupščine občine je inž. MARJAN KRMAVNER,
sekretar Skupščine občine je DRAGO DEBELJAK,
člani izvršnega sveta skupščine pa:
— inž. Andrej SKRT, za področje infrastrukture (urbanizem, komunala, stanovanjsko gospodarstvo in zeleni načrt),
— Krsto ALEKSlC, za področje splošne ljudske obrambe,
— Helena PELAN, za notranje zadeve in splošne službe,
— Nada ŽNIDARŠlC, za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo,
— Stane NOVACAN, za kulturo in prosveto,
— inž. Marjan KRMAVNER in Miloš MAURI, za družbenopolitični sistem,
— Milan PALATINUS, Vinko MARKELJ in inž. Jože BLA-ZlC za posamezna področja gospodarstva.
Enajsto mesto v izvršnem svetu je skupščina pustila nezasedeno za področja, ki se bodo v prihodnje med delom pokazala kot najnujnejša.
Stvar vseh
(Ob 30. letnici organov za notranje zadeve)
13. maja je minilo trideset Ret, ko je bil na Stražnem vrhu nad Črnomljem ustanovljen oddelek za narodno zaščito — OZNA. V Sloveniji pa sta že leta 1941 delovala narodna zaščita in varnostno obveščevalna služba. Praznik službe notranjih zadev upravičeno uvrščamo med pomembne jubileje naše revolucije.
Prispevek njenih delavcev, ki so nenehno v boju, je velik. Od prvih akcij vosovcev proti okupatorju in njegovim domačim pomočnikom do predlanskega obračuna z ustaško tolpo v bosanskih planinah, je njihova pot polna žrtvovanja (do danes jih je padlo več kot 900), pogumna, polna odrekanja in nesebičnosti. Toda ta pot se kljub hudim preizkušnjam, pa tudi zmotam, ni oddaljila od svojega revolucionarnega porekla.
Služba notranjih zadev je ob polni podpori in brezmejnem zaupanju ljudi med vojno in po osvoboditvi varovala pridobitve revolucije in graditve samoupravne družbe. Njeni delavci pa so tudi danes v nenehnem boju z notranjim in zunanjim sovražnikom, ta boj jih idejno in strokovno izpopolnjuje.
Danes, ko ugotavljamo, da so organi za notranje zadeve uspešno opravljali svoje družbeno poslanstvo trideset let, je čas, da vključimo slehernega občana v sistem naše družbene samozaščite. Sodelovanje v tem sistemu pomeni uresničevanje izvirnih pravic in dolžnosti občana, samoupravljalca, ki s skrbjo in dejavnostjo za lastno varnost in varnost države ter
stran 2
nas časopis
družbe premaguje in odpravlja svojo varnost pri neposrednem opravljanju državnih zadev. To odtujenost bomo vsi premagali takrat, ko bomo odvzeli sovražnikom vse možnosti, ki jih ima, da nam omejuje osebno svobodo in svobodo naše družbe. Organi za notranje zadeve so le del splošne skrbi samoupravne družbe za njeno varnost, to je strokovna služba, ki je neločljiv del samoupravnega sistema, tesno povezan s samoupravljalci in občani. Njihovo delo merimo, odvisno od tega, ali bolj ali manj uspešno
odpravljajo vzroke raznih družbi škodljivih pojavov, ali dajejo dovolj skrbi vzgoji, zlasti mladine, razvijajo odnose med ljudmi, katerih temelji so načela socialistične morale, zavarovanja človeških življenj, objektov itd. Toda prav je, da se zavedamo, da na to oceno vplivamo vsi, kajti uspešnost njihovega dela je močno odvisna od družbenih razmer, katerih tvorci smo spet vsi.
Ob tem jubileju iskreno čestitajo delovni ljudje in občani Vrhnike delavcem javne in državne varnosti.
Vladimir Knavs, Metod Prebil in Branko Fabjan — odlikovanci predsednika republike tovariša Tita
France Popit je prejel Cankarjevo plaketo
Obrazložitev, na podlagi katere se je skupščina občine Vrhnika odločila, da tovariša Franceta Popita razglasi za častnega občana naše občine, na podlagi katere se mu podeli »Plaketo pisatelja Ivana Cankarja«:
S politiko se je France Popit srečal že kot otrok, v svojih mladih letih, ko je spoznaval življenje družbe, v kateri je živel, brezobzirno izkoriščanje delavcev in mladega človeka, licemerstvo, težave in krivice, ki so vedno, kot po pravilu, zadevale tiste in samo tiste, ki so s težavo povezovali dan z dnem in v sebi nosili gnev do družbene ureditve, ki jim ni ničesar zagotavljala razen izkoriščanja.
To je imelo odločilne posledice za življenjski in politični nazor Franceta Popita, za nje-
govo usmerjenost in spoznanje, da mora delavski razred sam izbojevati zmago, izbojevati svojo osvoboditev za prihodnost, za življenje, ki ga bo vreden.
Tako je razmišljal in zato je razumljiva takšna njegova življenjska usmeritev.
3. avgusta 1921 se začenja pot človeka, ki je v svoj življenjski kredo, v svoje cilje, za katere se je bojeval, vtkal spoznanja iz mladih let in jih nosil v svojem srcu vseskozi do leta 1941, pa odtlej naprej do osvoboditve in od leta 1945 do danes.
Ob tem pa je v vsakem obdobju v svojem življenju in delu med ljudmi in za ljudi dal poseben pečat.
Že kot otrok je spoznal boj za ekonomski položaj izkorišča-
Tov. France Popit na ogledu obratov na Verdu
nega delavca, tako doma na Vrhniki kot kasneje, ko se je vozil v šolo v Ljubljano v neurejenih železniških vozovih z delavci, za katere sam pravi, da so odločilno vplivali na njegov razvoj.
Med njimi je vzljubil delavsko preprostost, spoznal njihove težave in poglede na življenje.
Njegova šola je bila življenjska šola.
V njej je občutil vse protek-cionaštvo, ki so ga uživali sinovi bogatašev in meščanov.
V sedmem razredu gimnazije je bil izključen iz vseh šol v Jugoslaviji zaradi naprednih pogledov, ki so se oblikovali v srednješolskem aktivu SKOJ in ob listu Slovenska mladina.
Izključen je bil zaradi privrženosti idejam komunizma.
To je dokončno opredelilo že tako usmerjeno politično vizij-sko naravnanost, ko je videl izhod in rešitev le v boju zoper obstoječi družbeni red.
Leto 1935 pomeni začetek njegovega organiziranega političnega dela. France Popit se je po izključitvi iz šole preživljal kot delavec. Leta 1936 je bil sprejet v SKOJ, štiri leta kasneje — 1940 — pa v članstvo Komunistične partije.
Na to je vplivala po svoje tudi okoliščina iz rojstnega kraja, kjer je že od leta 1926 v ilegali delovala organizacija KP.
Napredni delavci z Vrhnike in Notranjske so bili obsojeni na prestajanje kazni v zloglasni Sremski Mitrovici.
Te ljudi je spoznal in spoštoval, z njimi se je srečeval in ti so nanj, kot pravi, odločujoče vplivali.
Tako se je opredelil za politiko, ki je zagotavljala dobro delavskemu razredu.
France Popit je bil od leta 1935 do leta 1941 med organizatorji in potem glavni organizator KP na Vrhniki in na Notranjskem.
Gibanje za pravice delavcev je pridobilo tod že široko bazo, pritegnilo je ljudi.
Društva kmečkih fantov in deklet, levo krilo Sokolov, klubi esperantistov so bile tiste celice, kjer se je kovala nova napredna misel pod vodstvom KP.
V kulturnem življenju Vrhnike so bile prav tako prisotne napredne ideje. Igre, ki so jih prikazovali, so predvsem usmerjale ljudi v razmišljanje in v boj za boljše življenje.
Bile so angažirane, usmerjevalne in vzbujale naj bi predvsem odpor do vsega, kar so prikazovale, to pa je bilo ponižanje, trpljenje in krivice, vse kar jo takrat doživljal delavec in majhen človek.
Knjižnice na Vrhniki in na Notranjskem so takrat hranile marksistično in napredno literaturo in tako po svoje vzbujale narodno zavest v Cankarjevem rojstnem kraju in njegovi oklici.
Tako organizirano in usmerjano življenje je imelo predvsem tele značilnosti, ki so pomembne za nadaljnji razvoj in ki so vezane na delo in prizadevanja Franceta Popita.
Predvsem se je tod razvijala KP, napredne sile so dobivale širše temelje, organiziranost boja za delavske pravice na Vrhniki in na Notranjskem je bilo v nenehnem vzponu.
Vse to je prispevalo k odločujoči diferenciaciji: ideja KP ima med delavci in delovnimi ljudmi močno podporo, široko zaslombo v bazi.
Vrhnika in Notranjska stopata v letu 1941 organizirani za boj proti okupatorju.
Organizirajo se prostovoljci — borci za obrambo proti fašizmu in nacizmu. France Popit popelje v letu 1941 v boj, v partizane tovariše, s katerimi je skupaj koval napredne misli in se bojeval za novo podobo družbe, ne le za njih, ampak za vse, in ne le z njimi, ampak z vsemi naprednimi ljudmi tedaj.
Od aprila 1941 je bil sekretar Okrožnega komiteja KPS za Vrhniko, Cerknico in Notranjsko in od leta 1943 naprej komisar Notranjske operativne cone.
Veliko priznanje in velika odgovornost za opravljeno delo in za načrtovano politiko in akcijo, ki mora uspeti in zmagati. In zmagala je!
da lahko le v živem stiku z delovnimi ljudmi vedno znova in znova odkriva pravo vsebino dela in išče pobude za politično delovanje.
V svojem političnem delovanju je ohranil marsikaj, kar je spoznal koristnega in učinkovitega v svojem političnem delovanju poprej. Predvsem se zavzema za pravilen odnos do dela, ki mora biti resen, priza-deven in osvobojen besedičenja.
To hkrati pomeni, da se jc treba problemov lotevati zavzeto in tam, kjer so in da je smisel vse dejavnosti v rezultatih dela.
Ce pa je delo tisto, kar naj krasi slehernega človeka 10 komunista, potem je tudi v ospredju načelo, ki ga France Popit postavlja, da mora vsak živeti od svojega dela.
Zato se tudi bojuje proti neupravičenemu bogatenju, proti izkoriščanju drugih, proti vsem deformacijam.
In še tole: svoje politično delo je pričel kot mlad delavec, skojevec in komunist, zato z razumevanjem vključuje v življenje partije in v njeno del° mladi rod.
Tovariš France Popit, naš rojak, na pogovoru z gostitelji v Borovnici
Leto 1945 in leta po vojni. France Popit nosi s seboj ideje mladih let in vojne, ki so ga oblikovale v takšnega človeka in prvoborca za uveljavitev pravic delovnega človeka, kot ga poznamo še danes.
Opravljal je vrsto odgovornih političnih nalog od člana Izvršnega sveta, sekretarja Okrajnega komiteja ZK v Kranju in v Ljubljani, zveznega in republiškega poslanca, predsednika RS Zveze sindikatov do predsednika ZKS. Bil je delegat na kongresih v republiki in v zvezi.
Kljub vsem tem in številnim drugim odgovornim dolžnostim je France Popit vedno našel dovolj časa, da se je vračal na Vrhniko, bil tu aktiven tako kot nekdaj, skupaj z delavci, mladino in občani. Sodeloval je v mnogih delovnih akcijah pri postavljanju spomenika borcev NOB, pri izgradnji doma borcev, doma TVD Partizan in kopališča.
Vračal se je v svoj rojstni kraj in sodeloval v teh akcijah ne le zato, ker je čutil potrebo, da tudi sedaj sodeluje pri delu in pomaga tam, kjer je nekoč deloval kot aktivist, ampak tudi zato, ker je vedel in spoznal,
France Popit, Vrhničan, No-tranjec, Slovenec in Jugoslovan. Tak je. Tak je vplival na razvoj partije, na oblikovanje zavesti delavskega razreda, na njegovo vključevanje v boj za svobodo in na njegov razvoj v socialistični družbi. Del teb ljudi je, ideje, ki je vplivala in vpliva, osvobajala in osvobodila, povezovala in oblikovala vse to, kar danes imamo.
Del tega je soustvarjal France Popit. Zrasel je iz vrst delovnih ljudi, ki mu venomer dajejo  moči  za nova snovanja-
Ko Franceta Popita razglašamo za častnega občana naše občine in mu podeljujemo pri' znanje občine Vrhnika, plaketo pisatelja Ivana Cankarja, jc to odraz našega priznanja občanu Vrhnike, ki si je s svojim
delom, naprednimi idejami, bojen1 za delavske pravice, pridobil ugled in spoštovanje ne le m*4 nami, ampak v celotni nasi družbi.
Dopisujte
v Naš časopis
STRAN 3
Krajevna skupnost Podlipa
Tajnika krajevne skupnosti Podlipa, tovariša Kajetana BRENCETA, sem komaj odtrgal od dela za gasilsko veselico, »i je bila naslednjega dne, in ga Poprosil, da sva se skupaj zapeljala k predsedniku krajevne skupnosti Srečku LESKOVCU, k Smrekarju po domače. Zelo odkritosrčen pogovor je zadel vsakogar in vse. Ni bilo treba veliko spraševati, misel je kar sama tekla od problema do problema in od rešitve do rešitve.
Krajevna skupnost zajema samo dve vasi, Podlipo in Smrečje, je pa po dolžini kar 15 kilometrov velika. Od tega
kadamska, ponekod nevarna in slabo vzdrževana. Podlipa je krajevna skupnost, ki ne pozna asfalta. Saj vedo, da ni denarja, vedo pa tudi, da v občini le marsikaj zgradijo, njihov most čez Podlipščico pa čaka na obnovo že tri leta. Avtobus včasih sploh ne pelje čezenj, ker ni dovolj trden. Po mnenju tajnika in predsednika krajevne skupnosti skupščina občine Vrhnika premalo skrbi za objektiven prioritetni red pri gradbenih in obnovitvenih delih. Oba sicer priznavata tudi svojo lastno krivdo za nerešene probleme — toda ta krivda je le v tem, ker tukaj živijo.
Predsednik in tajnik
je le ena tretjina krajevne skupnosti nižinska, ostalo leži v hribovitem svetu. Na robu Polil ograj skih Dolomitov meji krajevna skupnost Podlipa na krajevne skupnosti Horjul (občina Ljubljana Vič-Rudnik), Rovte (občina Logatec), Zapla-n<>, Staro Vrhniko in Ligojno. Pravo stečišče sosednjih občin in krajevnih skupnosti, pa vendarle vodi skozi Podlipo le makadamska cesta, ki daje kraju varljiv videz odmaknjenosti in zapuščenosti.
Za uvod objavljamo le še nekaj najosnovnejših statističnih podatkov, ki naj pripomorejo k večjemu razumevanju problemov, s katerimi se krajevna skupnost Podlipa največ ukvarja. Prebivalcev je 468 na 53 hišnih številkah v Podlipi in 51 hišnih številkah v Smrečju. 11 hiš pa je v obeh vaseh novih — še brez številk. Skupaj je zaposlenih 140 ljudi. Na delo hodijo največ na Vrhniko in v Ziri. »-Čistih« kmetijskih proizvajalcev je skupaj le 15 (Podlipa 5, Smrečje 10). Zanimivo pa je, da se v Podlipi kar 50 °/o gospodinjstev ukvarja dodatno tudi s kmetijstvom, v Smrečju pa 40 %>.
V krajevni skupnosti so trije obrtniki, dva gostilničarja in ena trgovina. Ni nikaršne industrije. Sta pa dve šoli: »štiriraz-rednica« v Podlipi in podobna (nepopolna) na Vrhu nad Rov-tami. Iz Smrečja se šolarji višjih razredov vozijo v Ziri, nekateri pa v Šentjošt in v Horjul, iz Podlipe pa na Vrhniko. In njihova edina cesta veže ta čudna pota. Ta pa je slaba, ma-
Več kot so pripravljeni, sami nikakor ne morejo žrtvovati. Za asfaltiranje skozi Podlipo je vsako gospodinjstvo ob cesti pripravljeno prispevati kar 3.300 din v povprečju. Na takšen način bi lahko zbrali kar 135.000 din. Po predračunu pa bi asfaltiranje ceste skozi vas stalo za 1500 metrov 56 starih miljonov. Od tega bi jih morali plačati sami kar 28. Le kje naj
trov ceste, kdaj lahko upajo na asfalt do Vrhnike. Vedo, da je to še zelo daleč, a menijo, da bi jim skupščina občine kljub temu morala povedati, kdaj bodo na vrsti. Pripravljeni so čakati, da bi le vedeli, kdaj se jim bo želja uresničila.
Pa tudi to bi radi vedeli, če je res, da stane vzdrževanje makadamske ceste v petih letih toliko, kolikor bi stalo asfaltiranje. (Odgovor pričakujejo od Komuinalno-stanovanjske-ga podjetja na Vrhniki!) Ker pa vedo, da ne morejo pričakovati veliko, bi radi vsaj dosegli rekonstrukcijo nekaterih najnevarnejših ovinkov proti Smrečju. Se jim bo želja izpolnila?
Cesta je njihov največji, a ne edini problem. Pravijo, da bi bilo treba razširiti telefonsko omrežje. Podlipa ima eno samo telefonsko številko. Smrečje je na boljšem, ker ima telefonsko zvezo prek Horjula.
Gasilci pa razmišljajo o novem domu — pa ne le za svojo organizacijo. Dom potrebujejo za uspešno delo vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju. Brez dvorane je težko karkoli uspešno organizirati. Gasilci so v kraju prav gotovo najbolj delovna organizacija. 17. maja letos so pod pokroviteljstvom IUV dobili nov gasilski avto in 13 novih uniform. Tudi mladinska organizacija dela kar dobro. V Zgornjem Smrečju so mladi zelo aktivni na kulturnem področju v KPD Ivana Cankarja v Šent-joštu. V kraju delujeta tudi krajevna organizacija ZB in SZDL. Zlasti na področju kulture se v poslednjem času stvari premikajo. Začeli so tudi z organizacijo izletov, za katere vlada veliko zanimanje.
Razveseljivo je, da se v zadnjem času zelo dobro razvija kmetijstvo. Skoraj vsako gospodarstvo    (tudi polkmetje)
Znamenitost Pođlipe stara domačija, kjer so snemali film »Erazem
in potepuh«
jih dobijo?! Občani ne razumejo, zakaj bi morali sami plačati kar 50 % investicije, kakor za lokalno cesto ali ulico. Cesta skozi Podlipo pa je širšega pomena. Močan (tudi tovorni) promet teče skozi Podlipoi na Ziri in naprej. En del sredstev za to cesto bi vsekakor morala dati širša družbena skupnost. In če je toliko problemov že z asfaltiranjem borih  1500 me-
ima kosilnico, pa tudi težjo mehanizacijo. Občutek zapostavljenosti pa imajo tudi na tem področju. Zadruga nekako bolj uveljavlja nižinske predele. Kljub spremembam pa so še na najslabšem tisti, ki jim je dodaten (ali celo glavni) vir dohodka gozd. Na področju izkoriščanja gozdov so predpisi še zelo togi, monopolni in zavirajoči.
Ob koncu našega pogovora sta oba sogovornika izrazila željo, da bi vsi občani krajevne skupnosti bolj sodelovali pri odločanju o krajevnih zadevah. Zlasti naj to store tudi tisti posamezniki, ki zelo radi kritizirajo, storijo pa le malo ali nič. Ce pa že kritizirajo, naj to storijo raje na skupnih sestankih in ne v gostilnah.
Doto Hvalica
Dopisujte
v Naš časopis
OPRAVIČILO
V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA ČASOPISA SE NAM JE V SEZNAM ODLIKOVANCEV S PRIZNANJEM OF VRINILA NELJUBA POMOTA.
PRI TOVARIŠU BREN-ClCU JE NAMESTO IME JANEZ PO POMOTI NAPISANO FRANC.
ŠESTAVLJALEC SEZNAMA SE ZA NAPAKO ISKRENO OPRAVIČUJE, TOVARIŠU JANEZU BRENČIČU PA ČESTITA ZA PREJETO PRIZNANJE.
In memoriam
13. maja je umrla priljubljena družbenopolitična in pedagoška delavka Joža Lukačevič. Ob veliki izgubi iskreno žaluje tudi uredništvo. Za spomin in slovo' naj bodo objavljene besede, ki so bile pretresljivo izrečene ob odprtem grobu in fotografija pokojnice v njenem najljubšem okolju — med prvošolčki.
DRAGA KOLEGICA JOŽA!
Nemočni stojimo ob tvojem grobu. Radi bi se poslovili od tebe in se ti zahvalili za tvoje dragoceno življenjsko delo. Dobrih 30 let življenja si, draga Joža, poklonila mlademu vrhniškemu rodu. Še kot zelo mlado dekle si se odzvala klicu domovine in se pridružila partizanskim četam. Pomagala si osvoboditi naše prelepe slovenske kraje in se že takrat zapisala mladini, našim najmlajšim borcem — pionirjem. Z vsem svojim mladostnim žarom si jih vodila in poučevala in se ob osvoboditvi dokončno odločila, da boš stopila v učiteljske vrste. Prva leta učiteljevanja si preživela na najtežjih delovnih mestih v naši osvobojeni Primorski, kjer si orala ledino med našim, slovenskim življem. Po uspešnem delu si pred dobrimi petindvajsetimi leti prišla na Vrhniko in postala član našega dokaj številnega kolektiva. Brž si se vključila v delo in leto za letom vstopala v razred med nove učence in jim bila izredno priljubljena tovarišica. Posebno uspešno pa je bilo tvoje dolgoletno delo v elementarnem razredu, kjer si kot odličen pedagog stotine vrhniških prvošolčkov skorajda igraje naučila branja, pisanja, računanja in drugih veščin. Vedno si vso svojo skrb posvetila vsem otrokom, še posebno pa tistim učenčkom, ki so bili kakorkoli prikrajšani in prizadeti, da so tudi oni dohitevali v znanju svoje vrstnike in uspešno končali razred. V tem svojem iskrenem prizadevanju si nam bila svetel vzor. Za to tvoje delo topla zahvala.
Ves naš kolektiv se zaveda, da smo s teboj izgubili odlično pedagoško in družbeno delavko in da bo med nami še dolgo ostal tvoj svetli lik človeka pedagoga. Strti se poslavljamo od tebe in ti moremo zaželeti le miren poslednji dom, tvojima dragima, hčerki in soprogu ter ostalim sorodnikom pa naše globoko sožalje.
Fotokronika
G. maja: Gostje na pogovoru s predstavniki delovnega kolektiva
v Borovnici
Gostje v ParketEirni Verd
S podpisa samoupravnega sporazuma o financiranju splošne in skupne porabe v občini Vrhnika
OK ZMS Vrhnika in njene akcije
1. V počastitev praznika dela so na predvečer praznika po vseh okoliških hribih zagoreli kresovi, ki jih je prižgala mladina. S tem se je tudi začelo praznovanje meseca mladosti oziroma niz akcij, ki potekajo ves mesec. V počastitev občinskega praznika smo v nedeljo, 5. maja organizirali tek osvoboditve, teden dni kasneje, to je 10. maja ob 17. uri smo
sprejeli štafeto mladosti pred Domom JLA. Tudi kviz o delavskem gibanju je pod streho. V počastitev dneva mladosti smo se v soboto-, 25. maja udeležili orientacijskega pohoda, ki ga je organiziral občinski odbor ZRVS, popoldne ob 17. uri pa je bil v Verdu organiziran Tek mladosti. Sprejem pionirjev v mladince je bil v četrtek, 23. maja v Cankarjevem
domu in sicer za vse tri šole.
2. V počastitev občinskega praznika je bil v nedeljo, 5. maja ob 10. uri organiziran Tek osvoboditve, ki se ga je udeležilo 18 tekmovalcev, med katerimi je nastopil tudi veteran Franc Kovač, ki je kljub invalidnosti dobro tekel, saj je ugnal več kot polovico precej mlajših udeležencev teka.
Pokal teka osvoboditve je osvojila ekipa garnizona Ivana Cankarja, za katero je tekel tudi bivši mladinski državni prvak v krosu, vojak Lazarević, ki je premočno zmagal pri članih. Drugi je bil Franci Petrič, tretji pa spet vojak. Pri mladincih je zmagal Sandi Jerič pred Susmanom in Hladnikom. Drugo mesto v ekipnem tekmovanju pa je zasedla ekipa Mladinskega aktiva Verd.
3. Kakor skoraj vsako leto, tako je tudi letos skozi Vrhniko šla Štafeta mladosti. V petek, 10. maja smo sprejeli štafetno palico od postojnskih mladincev pri mitnici na avtocesti, od koder je štafetno palico nosilo blizu sto mladih. Pred Domom JLA, kjer se je zbralo okoli tisoč ljudi, je bil sprejem štafete. Predsednik mladine je po govoru prebral pozdravno pismo tovarišu Titu za njegov 82. rojstni dan. Sledil je kratek kulturni program, ki so ga pripravili pionirji, nakar je ob zvokih godbe štafeta nadaljevala pot proti Logatcu, kjer smo jo na občinski meji predali logaškim mladincem.
Jakob Susman
Sedma
revija
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Vrhnika je za občinski praznik 6. maja organizirala 7. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov.
Na reviji so sodelovali mladinski zbor osnovne šole Ivana Cankarja (zborovodja T. Jur-jevčič), otroški zbor osnovne šole Janeza Mraka (zborovodja Stanka Umek), otroški zbor osnovne šole Borovnica (zborovodja Zore Marija), mladinski zbor osnovne šole Janeza Mraka (zborovodja Stanka Umek), mladinski zbor osnovne šole Borovnica (zborovodja Zore Marija), Moški zbor Parketar-ne Verd (zborovodja T. Jurjev-čič) in otroški zbor osnovne šole Ivana Cankarja (zborovodja Julči Drašler).
Revija je pred nabito polno dvorano Cankarjevega doma zelo lepo uspela. ZKPO občine Vrhnika pa je z njo množično in na dostojni kvalitetni ravni proslavila občinski praznik.
DH
Naslov našega uredništva:
Vrhnika, Cankarjev trg 8
Končno
Po celoletnem »brez vlad ju« so končno tudi na Logu dobili vodstvo krajevne skupnosti. 16. maja je konferenca krajevne skupnosti na svoji prvi seji izvolila petčlanski svet, predsednika in podpredsednika (Ludvik ROŽNIK in Tone va-HEN). Svet krajevne skupnosti ima nedvomno težko nalogo, saj bo moral z delom pridobiti zaupanje občanov, ki so nekoč že bili razočarani nad vodstvom svoje krajevne skupnosti.
Sele v prihodnjih petih letih
Na Komunalnio-stano-vanjskem podjetju na Vrhniki smo (na vprašanje v zvezi s hudim onesnaženjem Ljubljanice) zvedeli, da je rešitev le v novem sistemu kanalizacijskih in čistilnih naprav, ki bodo na Vrhniki zgrajene najkasneje v prihodnjih petih letih.
Novo v ZRVS
Vrhniška organizacija ZRVS se je v aprilu začela temeljito pripravljati na orientacijski pohod in izpite za rezervne vojaške starešine. Vseh pet osnovnih organizacij ima v svojih programih začrtano organizacijo priprav na izpite. Organizirani bodo pogovori o vprašanjih, ki so bila objavljena v Naši obrambi.
Pomemben dogodek za vrhniško organizacijo so bile tudi volitve, še zlasti zato, ker bo organizacija imela v prihodnje svojega delegata v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. S tem so občani Vrhnike brez dvoma izkazali zaupanje organizaciji, nas pa to
obvezuje, da bomo še bolj zavzeto opravičevali to zaupanje. Aktivnost organizacije je bila nagrajena tudi ob vrhniškem občinskem prazniku, saj je občinska organizacija ZRVS prejela priznanje OF.
Svojo aktivnost so okrepile tudi vrhniške partizanske enote. Za starešine je bil organiziran ogled okoliškega terena, ki je bil popestren z obujanjem partizanskih spominov tov. Kragulja in tov. Vintarja.
Za pripadnike partizanskih enot je bila v aprilu izvedena vaja, katere glavni namen jc bil: preverjanje kondicije in spoznavanje z nočnimi oblikami bojevanja.
Janez Žnidaršič
Za
naš prvi
rojstni
dan
pa smo stari eno leto. dvanajsta številka je za mesečnik pac obletnica. in mnogi pred enim letom niso verjeli, da bo izšla tudi 12. številka našega Časopisa, z malo dobre volje, trme in vztrajnosti v uredništvu in z veliko mero vašega razumevanja in potrpežljivosti smo pa le uspeli. shodili smo in odslej bomo od številke do številke trdnejši na lastnih nogah.
krog naših sodelavcev se polagoma širi, najosnovnejše pionirsko delo je opravljeno, tudi tehnično se polagoma posodobljamo. dobili smo nov fotoaparat, obljubo za lastne prostore, morda bomo dobili poklicnega urednika. skratka vse kaže, da bomo postali Časopis v pravem smislu besede. o tem pa kaj veg ob drugem rojstnem dnevu.
Urednik
Mladi pevci na reviji zborov 6. maja
nas Časopis
STRAN 5
Kraguljevi spomini na partizanska leta
Končno smo le začeli z objavljanjem že večkrat obljubljenih in napovedanih spominov. Pravijo pač, da je vsak začetek težak. Ker je to prav gotovo tudi res, upamo in verjamemo, da bo, ko bo zapisovale spominov steklo, naše delo veliko lažje.
V današnjem uvodu skuša tovariš Kragulj na kratko in Ze'o jasno začrtati okvir, v katerem so se dogajale zgode in Prigode, ki nam jih bo pripovedoval.
Prosili ste me, naj povem nekaj stvari, nekaj doživljajev ,z vojnega časa. Ker se mi zdi Prav, da zvemo kaj tudi o tistih naših ljudeh, ki so med v°jno zelo požrtvovalno delali Za nas, po vojni pa .smo nanje kar pozabili, rad ustrežem vaši zelji. Nekaj spominov sem že Pripravil. Toda od takrat je m»nilo že mnogo časa, zato je težko te stvari skupaj spraviti. Ko je bila Jugoslavija napadena, sem stanoval na Stari Vrhniki pri Rodetovih. Tam sem imel priliko videti, kako hrabro so Italijani zasedli Jugoslavijo, saj so se bali vsakega 2naka ob cesti ali na drevesu. K° so zasedli vsa glavna mesta v Sloveniji, so se naselili tudi v ligojni pri Vrhniki. Kmalu zatem pridejo pome in me odže-neJo na njihovo komando v Li-Sojno k Polk, po domače se ta-
ko
pravi. Tam me sprašujejo,
0a kod sem doma, kaj delam tukaj in zakaj so na drevesih rdeči križi. S temi križi je bilo zaznamovano drevje, ki ga je bilo treba podreti, ker je kas-neje tam tekla pot z Vrhnike Proti Ligojni.
K Rodetovim je zahajal Sta-ne Kavčič iz Borovnice, saj je v tej hiši včasih stanoval s svojo mamo. Prav kmalu mi je zaupal vest o vstaji slovenskega Uk jugoslovanskih narodov. Takrat sem delal pri Prošniku na Vrhniki, skupaj z Mrakovim Francetom in Dešarjem Jenc-z°m iz Horjula. Dobro smo se razumeli in smo že takrat kakš-110 zagodli Italijanom. Partija in Osvobodilna fronta sta pozivali svoje pristaše, naj zbirajo orožje, municijo in drug vojaški material. Popravljali smo stare pištole in jih shranjevali v bližini svojega doma. Spominjam se, kako sem nesel veliko Pištolo avstrijskega porekla iz ^rošnikove delavnice v Podče-m. Prav tako se spominjam, kako sva z Mrakovim Francetom organizirala sestanek na Gril-cevem griču nad Vrhniko zaradi zbiranja orožja ter odhoda fantov v partizane. Na sesta-nek so prišli Mrakov Franc, vitar Jože, Bradeško Tine in Matevž, Štancerjev Oto in Pevčeva dva. Povedali so, da orožje imajo, ker pa namera-VaJo oditi v partizane, ga hra-ftijo zase. Po večini so ti fantje 'os kmalu odšli v partizane.
Takrat so k Rodetovim iz fodčela razen Kavčiča prihajali Se Cene Logar, Fortuna Matevž jn Stane Dobovičnik. Iz Ljubljane pa sta prihajala Zlatner,
ilegalno ime Miklavž, in Darinka. Sprva sta prinašala Poročevalca, pozneje pa samo matrice zanj, pred Italijani sta to skrivala v aktovki z dvojnim dnom. Kavčič je postavljal jav-ke v Razorski dolini pri Fortu-ni, v Podlipski dolini, pri Voljču, pri Mrvcu, na Podpcsku pri Plečnikovih itd. Skratka, kamor si stopil, s katerimkoli si govoril, povsod si čutil, da je skoraj ves narod proti okupatorju. Masovni sestanki so bili na stari Vrhniki nad vasjo pod kozolci, okoli Špikla, okrog Špiklovega čebelnjaka, kasneje na Suši, v Ligojni okoli transformatorja, na Drenovem griču v bližini Kuclerja in v sami Kuclerjevi delavnici, na Logu pri Vrhovcu, v Podlipi za šolo, na Krošljevem griču pri Krošlju, v Žažarju pod Ža~ žarjem proti Podlipski dolini, v Rovtah v Praprotnem brdu, v Zaplani pri starem Prčonu. Vse te sestanke so vodili člani takratnega okrožja, jaz pa sem jih spremljal kot kurir. Ta široka aktivnost OF je Italijane vznemirila. Začeli so z racijami; Nekega dne okrog štirih popoldne so začeli loviti ljudi po gostilnah in po cestah, vlačili so jih v Polakovo tovarno, sedanjo Industrijo usnja Vrhnika. Tam so jih na nek tajin-stven način odbirali za internacijo, zelo malo pa so jih izpustili. Govorilo se je, da sta bila med italijanskimi vojaki dva Vrhničana, ki sta dajala podatke.
Povedati tudi moram, da so kmalu po okupaciji odšli v partizane prvi Vrhničani in sicer: Franc Popit, Tone Vidmar-Luka, Paseta, Andrej Verbič, Ciril Mlinar in še nekateri. Druga skupina pa je odšla po omenjeni raciji. Ti so prišli na Staro Vrhniko. Nekaj časa smo se skrivali na Celu, od tam pa smo se premestili na Rupe in kasneje v Celarje v bližini Šentjošta. V tem logorju so bili: Stane Dobovičnik, Johan Sr-še, Ivan Cankar, Tolsti, doma nekje iz Goric pri Podpeči, kasneje Gorjan in njegov brat France, rekli so jim Kranjčeva dva, Švejk iz Butajnove in Vanjo Škrabar. Jaz sem imel stalne stike z njimi, saj sem bil na pol v ilegali. Ob neki akciji za hrano se ustavimo pri Mrvcu v Podlipski dolini. Ob tej priliki nam začne Stane Dobovičnik deliti ilegalna imena. On postane Krt, Cankar Gams, jaz Kragulj itd. Od takrat vsa ta imena.
Nekako ob istem času je nastal prvi logor okrožja v Razorski dolini. Po mojih spominih sta prišla takrat v Razor-sko dolino Franc Popit in Nace Voljč-Fric. Spominjam se, da nam je Popitova mama poslala rdeče zvezde, do takrat še nismo nosili na kapah zvezd. Spominjam se, da smo bili v opuščeni hiši na začetku Ra-zorske doline: Franc Popit, Nace Voljč, Stane Dobovičnik, Vanjo Škrabar in jaz. Karabi-nerji so se nam že čisto pribli-
žali, Vanja, ki je stražil, pa jih še ni opazil, videl in slišal je zelo slabo. Skozi odprtino na podstrešju je gledal nekam daleč, karbinerji pa že pod hišo... Iz te hiše smo se preselili nasproti Fortuna v majhne smrekice. Tam smo bili Popit, Kavčič, Dobovičnik, Fortuna in jaz. Okrožje je imelo logorje od Vranjih pečin do Cela, to je hriba nad Staro Vrhniko. V te logorje so prihajali: Popit, Hribar Janez. Žan iz Borovnice, pisatelj Seliškar, Karel Gra-beljšek-Gaber. Šinkovec Nan-de-Petl, Cene Logar iz Horjula, Žitko Janez, Malavašič Dolfe-Zajc, Fortuna Matevž in Ivan, Trček Franc-Ovsov in drugi.
Istočasno, ko je bila prej omenjena četa v Celarjih, logaška četa s Pehačkom v Ži-beršah, okrožje v Razorski dolini, je bil na Špici varnostni vod, v katerem so bili: Ture iz Ljubljane, Mrak Franc in Er-na, Brenčič Janez in Dora, Ver-bičeva smo ji rekli. Z njimi je imel zvezo Meten Franc s Stare Vrhnike.
Pri okrožju je odgovarjal za gospodarsko komisijo Šinkovec Nande-Petel, za vaško zaščito Škrabar Vanjo, sekretar okrožnega odbora OF je bil Malavašič Adolf-Zajc, za tiskanje Poročevalca in Radijskega vest-nika je skrbel Matevž Fortuna-Srnjak. V Fortunovem čebclj-njaku smo imeli tiskarno-teh-niko, ki jo je poganjala lastna elektrarna. Kakor sem že prej povedal, so nam za Poročevalca iz Ljubljane prinašali matrice, v naši tehniki pa smo Poročevalca na ciklostilu, pozneje na šapirografu razmnožili. Prav tako tudi Radio vestnik. Imeli pa smo tudi svoj radijski aparat. Natiskano smo sortirali in določili za vsako vas število izvodov, na zavitke napisali naslove in še ponoči raznesli na vse kraje, da so dobili vsi va-ščani enkrat ali dvakrat na teden novice iz vseh front in kaj se je zgodilo doma.
Ker sem že omenil gospodarsko komisijo, naj povem še to, da je bil Šinkovec Nande poleg svojih organizacijskih sposobnosti znan tudi po velikem, lahko rečem največjem nahrbtniku in kadar so kilogrami presegli normalno težo, me jc na dolgih relacijah zelo rad imel za sodelavca. Takrat me je Petelj navadil tudi kaditi.
Po vaseh se je organizirala vaška zaščita, za katero je bil odgovoren Škrabar-Vanja. Zaščita je bila zelo močna. Zaščitniki so podnevi delali, ponoči pa stražili, ker so Italijani najrajši ponoči vdirali v vasi.
Povedati še moram, da je bil leta 1942 ves dolomitski predel osvobojen razen Vrhnike, Logatca, Rovt, Horjula, Polhovega Gradca in Dobrove. Partizani so se podnevi s kolesi vozili po Stari Vrhniki, Ligojni, Drenovem griču, Bcvkah, Sinji gorici, Logu itd. Takrat se je govorilo, da bo vojne že čez dva meseca konec. Ko sta okupator
in domača reakcija videla ogromen razmah naših sil, sta organizirala belo gardo, najprej v Šentjoštu. Ko je nekega večera naša patrulja, v kateri so bili Leskovec Jaka, Pajser Jaka in Tone, prišla v Šentjošt, so z zvonika začeli streljati nanjo. Nekaj tednov kasneje so v Dolomitih nastale nove belo-gardistične postojanke. Belogardisti so polovili naše aktiviste, jih odvlekli v postojanke in jih postavili pred odločitev: ali v internacijo zaradi sodelovanja s partizani ali pa v belo gardo. Zaradi strahu so se mnogi odločili za belo gardo. Moram pa povedati tudi to, da so se nekateri zaščitniki sami povezali z belo gardo, na primer Škantlov Matevž s Stare Vrhnike, prej naš vnet aktivist, član vaške zaščite, še pred nekaj tedni mi je dal nov mitraljez, češko zbrojevko. Ko spet pridem k njemu, mu rečem: Ali imaš kaj hrane za nas? On pravi: Veš kaj, pridi jutri zvečer, bo svež kruh. Naslednji večer pa sem se prej ustavil pri Jerebu, kjer smo se tudi pogosto ustavljali. Ena izmed deklet mi vsa preplašena pravi: Pojdi hitro na hrib, pridem takoj. Ko potem malo postojim na hribu, res pride za mano in mi v strahu pripoveduje, da jje Škantlov Matevž postavil belo gardo na vasi. Že med njenim pripovedovanjem počijo streli pri Škantlu. Mimo sta namreč prišla Ivo Kenk s Stare Vrhnike in Leskovec Jaka z Vrhnike, oba partizana. Namesto mene, ki so me čakali, so beli napadli njiju. Končalo se je srečno. Približno tako je bilo tudi v Podlipi. Nekateri zaščitniki pa so kljub temu, da so bili mobilizirani v belo gardo, ostali zvesti našemu gibanju, imeli so z nami stalne stike vse do svojega odhoda v partizane.
Partizani so nekatere belo-gardistične postojanke napadli, a ker so bili Italijani in beli v premoči, se jim ni posrečilo bele garde uničiti. Partizani so morali Dolomite zapustiti, kljub temu, da je bilo to ozemlje zelo pomebno zanje, saj je tu peljala glavna cesta Ljubljana—Trst, tu je bila tudi meja med nemško in italijansko okupacijsko cono. Čeprav so Nemci to mejo prepregli z bodečo žico, jo zaminirali, so šle vse naše zveze z Gorenjsko preko te meje. Po odhodu partizanskih vojaških enot iz Dolomitov so tu ostali le aktivisti okrožnega komiteja in okrožnega OF odbora, ter aktivisti rajonskih komitejev in odborov OF. Čeprav jim je bilo delo zaradi okupatorskega nasilja otežkočeno, to ni prenehalo. Lahko rečem, da se v Podlipski dolini in okoliških krajih to delo še danes čuti. Aktivistova ali kurirjeva noga je prinesla naš časopis ali radijske vesti in drug tiskan material v vsako hišo, ne glede na to, kakšne pripadnosti so bili njeni  stanovalci.  Spominjam se,
da tedaj skoraj ni bilo mladega človeka v tej okolici, da ne bi znal zapeti katere pesmi iz partizanske pesmarice. Še danes jo znajo. Hočem reči, da naša prisotnost v teh krajih tudi po odhodu partizanskih vojaških enot ni prenehala. Aktivnost naših ljudi od funkcionarja, kurirja ali vaškega aktivista pa do simpatizerja je v teh krajih vzbudila takšen polet in moralo v ljudeh, da ga moja preprosta roka ne zna do kraja popisati. V mnogih primerih so ljudje čakali na naš časopis ali Radio vestnik tako kakor so čakali otroci bajtarjev na kos kruha od matere, ki ga je šla služit h kmetu sosedu. Ce bi ponoči med vojno stal na vrhu Ulovke in poslušal lajati pse, bi slišal, v katerih smereh se partizani približujejo hišam, kje hiti kurir z nujno pošto iz okrožja v bataljon, v četo, odred glavni čtab ali pa k vaškemu predsedniku.
To je bilo povedano na kratko, skoraj bi rekel v nekaj besedah, kaj se je med vojno dogajalo v tej okolici. V prihodnje pa nameravam pripovedovati o dogodkih, ki sem jih preživel s tovariši.
Ta naša starodavna
in ljudstva ob njej
Vrhnika ni poznana samo zaradi svojih naravnih lepot v bližnji in tudi bolj oddaljeni okolici, temveč tudi zaradi svojega položaja ob zelo ugodni naravni poti iz srednje Evrope, predvsem iz Podonavja k Jadranskemu morju in v severno Italijo. Zelo ugodna naravna pot tod mimo je zato, ker so Postojnska vrata najlaže prehodna v vsem alpskem in predalpskem svetu. Skozi Postojnska vrata in dalje čez Kras ta pot zaradi primitivnih prometnih možnosti pred 2000 in več leti gotovo ni bila brez težav, a v primerjavi z vsemi drugimi severno od Jadranskega morja in Italijo pa je bila prav gotovo najkrajša in najlažja.
Ta, po naravi najprimernejša pot s severa proti jugu Evrope, je že od davne preteklosti prinašala našim krajem velike gospodarske in kulturne prednosti: nastala so prva pristanišča, skladišča in nakladališča, razvila se je trgovina z raznovrstnim blagom in pojavili so se kulturni stiki v obliki zamenjave raznovrstnih umetniško izdelanih predmetov.
Pa ne samo koristi, temveč tudi nemalo opustošenj in gorja je prinesla ta pot, saj se je po njej pomikala vrsta ljudstev, ki so v svojem pohlepu po bogastvu in tuji lastnini neusmiljeno pobijali nedolžne ljudi in požigali revne in razkošne domove. Tedaj je bilo pobitih stotisoče ljudi vseh sta-
rosti, uničena nešteta mesta ter opustošena rodovitna polja. In prav o prehodih bolj ali manj divjih, bolj ali manj kulturnih ljudstev mimo današnje Vrhnike, bo predvsem govora v tem zapisu.
V starejši železni dobi, ki se je pri nas začela okoli tisoč let pred našim štetjem in jo imenujemo tudi halštatska po mestu Hallstadt v bližini današnjega Salzburga, so živeli na sedanjem slovenskem ozemlju Iliri, prvo po imenu znano ljudstvo. Na to ozemlje so se naselili s severozahoda Evrope in se v večini bavili s pastir-stvom, s poljedelstvom znatno manj. Le tisti, ki so živeli v obmorskih krajih, so se bolj bavili z ribištvom ali pa z gusarstvom, to je ropali so grške in rimske trgovske ladje, ki so plule v mestne kolonije na vzhodni jadranski obali.
Precej obljudeni so bili v železni dobi tudi južni predeli današnje Slovenije, kakor Kras, Notranjska in Dolenjska, ker so tod mimo, kot je bilo že prej omenjeno, zaradi primerne lege in ugodnega prehoda peljale trgovske poti iz celinske notranjosti. To nam pričajo bogate najdbe denarja in umetno izdelanih predmetov za vsakdanjo rabo kot orožje, posoda in nakit, kar so trgovci prinašali iz dežel daljnega severa in juga. Iz tega obdobja je dobro poznana situla (neke vrste vrč), ki so jo izkopali v Vačah pri Litiji in jo sedaj hranijo v arheološkem muzeju v Ljubljani. Je neprecenljive vrednosti, ker so na njej umetniško vdelani prizori iz znamenite Homerjeve pesnitve Iliade. V zvezi s tem naj omenim posebno enega od velikih raziskovalcev — arheologov Slovenca Valterja Šmida, ki je med obema vojnama veliko kopal po Sloveniji in tako pomagal do mnogih pomembnih zgodovinskih odkritij. Raziskoval je tudi na Vrhniki, le škoda, da svojih odkritij ni objavil v kakšni znanstveni reviji. K sreči pa se je ohranilo precej najdenega gradiva in poleg tega tudi dragocen načrt starega zidovja ob Ljubljanici. Iz teh raziskav in najdenega materiala so strokovnjaki ugotovili, da je tu ob Ljubljanici ostanek trga zgodnjerimskega prekladališča.
O stari vodni in kopni poti do Jadranskega morja ter o precej razviti trgovini ob njej govori tudi pripovedka o Argo-navtih, ki so pri iskanju čarobne ovnove kože pod vodstvom Jazona pluli iz Grčije do Črnega morja in se od tu vračali po Donavi, Savi in Ljubljanici. Na Vrhniki —■ Nauportusu so ladjo oprtali na ramena, oziroma po valjih povlekli do reke Timav, od koder so po morju odjadrali v domovino.
V četrtem stoletju pred našim štetjem je pridrlo iz zahodne Evrope, prav iz današnje Francije, na ozemlje Slovenije in še dlje na jug keltsko ljudstvo, ki se je pomešalo s tu živečimi Iliri. Ker pa so bili Kelti nosilci višje kulture (Laten-ske po kraju La Tene v Švici) in bolj bojeviti, so kmalu zavladali nad manj razvitimi rodovi. Bili pa so Kelti v manjši-
ni, zato so prevzeli od Ilirov jezik in ime. Kot poljedelci, bojevniki in trgovci so Kelti uporabljali veliko železa, in to za izdelovanje orodja, orožja in nakita. Prvi so tudi začeli uporabljati plug na dve kolesi in kolovrat ter kovali denar. Gradil so tudi utrjena mesta in gradove.
Arheologi so odkrili, da je tudi na tleh današnje Vrhnike stala keltska naselbina, ki so jo ustanovili že v prvi polovici četrtega stoletja pred našim štetjem.
Ostanki rimskega zidu
2e dvesto let pred začetkom našega štetja so začeli pohlepni, a vojaško dobro urejeni in disciplinirani Rimljani s pripravami za nova osvajanja, a tokrat proti vzhodu na ozemlje Ilirov, kjer so slutili bogate vire za svoj nadaljnji gospodarski razvoj in še večjo vojaško krepitev. Tu so namreč bili še obsežni, a ne izkoriščeni bogati rudniki, veliko rodovitne zemlje in neizčrpne množice ljudi, ki naj bi bili rimski gospodi kot brezpravni sužnji porok za še udobnejše in razkošnejše življenje.
Oprti torej na močne vojaške postojanke, zlasti v Ogleju, so začeli Rimljani v času vladanja prvega cesarja Oktavijana Avgusta z vojaškimi pohodi na ozemlje Ilirov na področju severno od alpskega in našega predalpskega sveta. Ti so se sicer hrabro upirali, ali veliki premoči rimske vojske le niso bili kos in zato so tudi podlegli. Po velikem uporu Iliro-Keltov, ki je temu kmalu sledil in so ga Rimljani po nekaj letih krvavo zadušili, se je njihova oblast tu močno utrdila.
Prebivalstvu v na novo zavo-jevanih ozemljih so Rimljani zaplenili vse imetje ter jih spremenili v sužnje, kolikor se niso seveda umaknili v težje dostopne hribovite predele in tam dalje živeli v relativnem miru in svobodi.
Rimska doba je bila vsekakor naprednejša od predrimske to je Iliro-keltske. Napredek se je kazal v umnejšem obdelovanju zemlje, v uvajanju novih rastlin, na primer vinske trte, v spretnejši graditvi mest in prometnih objektov (marsikje še danes stoje mostovi, ki so jih zgradili Rimljani) ter v uvajanju rimske zakonodaje in politične uprave. Delno so tudi izsušili Ljubljansko barje ter regulirali Ljubljanico tako, da so
uravnali njeno strugo od Pod-peči proti Ljubljani (Emoni). To so napravili predvsem zaradi prevažanja podpeškega marmorja in drugega gradbenega materiala.
Posebno v graditvi cest so bili Rimljani neprekosljivi mojstri, saj so uporabljali svojevrstno tehniko pri gradnji in ceste trasirali po geološko najprimernejših terenih, izogibajoč se prenekaterih prezahtevnih cestnih profilov, da ne bi bili prevozi prenaporni. Trasa ceste iz Emone v Nauportus in še dalje je potekala približno tam, kjer se še danes vije, oziroma se bo vila avtocesta iz Ljubljane na Vrhniko in dalje proti Logatcu.
Tako so tudi preko naših krajev kmalu začeli graditi solidne ceste ter ob njih prva mesta kot Emono in Nauportus. Ta so postala središča uprave in trgovine ter centri, od koder so širili svojo kulturo in latinski jezik. Ob cesti so ustanavljali vojaška taborišča z utrdbami, katerih ena je bila na prostoru sedanje župne cerkve na Hribu, ki pa je nastala verjetno šele po tretjem stoletju našega, štetja in to zaradi varstva že ogrožene ceste.
Rimski oblastniki so precej izkoriščali tudi železovo rudo, ki je je bilo še kar dosti, posebno v okolici Vrhnike, pri Vačah in v Šmihelu pri Postojni. Posekali pa so nemalo gozdov, ker so les nujno rabili za gradnjo trgovskih in drugih ladij. Vendar pa gozdov na Krasu niso uničili samo Rimljani, ker je bil Kras že prej bolj redko poraščen.
V četrtem stoletju našega štetja je začel rimski imperij naglo slabeti in propadati. Bogastvo in sužnji so bili glavni dejavnik za pomehkuženi e rimskih državljanov, medtem ko so se prav v tistem času ne-rimska ljudstva, posebno germanska, hitro krepila in razvijala svojo vojno tehniko po vzorcu rimske. Niso pa propadanja zakrivali samo našteti činitelji, bistveno je bilo predvsem dejstvo, da se je sužnje-lastniški red preživel in so njegovi nosilci po neizprosnem razvojnem zakonu morali prej ali slej izginiti.
Da bi lažje Rimljani odbijali napade in preprečevali vdore germanskih in drugih napadalcev, so tudi na sami Vrhniki in v njeni neposredni okolici zgradili obrambni zid s številnimi utrdbami. Še danes lahko sledimo ruševinam tega zidu nad Verdom in dalje pod Ljubljanski vrh. Pa tudi nekatera imena kot Frtica in Mirke (lat. murus — zid) nas najbrž na to ■spominjajo.
Nauportus je bil prvič hudo prizadet od samih rimskih le-gionarjev, ki so tu varovali del Ilirika, da ne bi prišlo ponovno do uporov. Ko so ob smrti cesarja Augusta leta 14., ko ni bilo večjih bojev, legionar je zaposlili pri delih na močvirnih območjih, kjer so verjetno regulirali Ljubljanico, ali pa gradili cesto po Ljubljanskem barju, so se uprli in ob tej priliki plenili po okolici ter zažgali mesto Nauportus.
Najhujše razdejanje v teh krajih pa so povzročili pohodi divjih Hunov sredi petega stol., saj so prav oni uničili večino mest in pobili največ ljudi.
Stari pisci takole opisujejo to mongolsko ljudstvo: Prvotno so živeli v stepah med Uralom in Kaspijskim jezerom. Bili so grdega obraza, posebno moški, ker so dečkom takoj ob rojstvu porezali lica, da jim zaradi brazgotin kasneje niso mogli rasti ne brki ne brada. Bili so zelo utrjeni, hrabri in divji, to pa zato, ker so se neprestano bili za plen in pašnike.
Vrhunec slave in moči so dosegli Huni, ko jim je vladal kralj Atila. Z večjo vojsko se je leta 452. napotil proti Rimu, da bi ga izropal in porušil, in prav na tem pohodu je njegova vojska porušila mesti Emono in Nauportus, tako da so za njima ostale le ruševine. Brez ovir je prihrumel do vrat »večnega« Rima, a na prošnjo papeža Leona I. je vsemogočni Atila mestu prizanesel. Vrnil se je na Ogrsko, kjer je kmalu umrl, zadet od kapi. Hunska država je zaradi nesloge med Atilovi-mi sinovi razpadla.
2e leta 476. pa je germanski poveljnik najemniških čet v Rimu Odoaker odstranil zadnjega, komaj štirinajst let starega cesarja Romula Avgustula, ki so mu rekli tudi cesarček, in tako napravil konec nekdaj tako slavni rimski državi. Odslej je to naše ozemlje prehajalo v roke raznim osvajalcem, dokler niso v drugi polovici šestega stoletja začeli prodirati z ravnin severno od Karpatov proti zahodu Slovani. Ena veja teh je sčasoma prevzela ime Slovenci, in to so bili naši neposredni predniki.
Slovani so torej dobrih sto let po pohodu divjih Hunov začeli s prodiranjem proti jugu in zahodu ter poselili ozemlja do Jadranskega morja in do Furlanske nižine, kjer so se trdoživi ohranili do današnjih dni, čeprav so jih, posebno one v današnji Benečiji, zadnjih sto let načrtno potuj čevali.
Anton Aškerc, naš pesnik balad in romanc, je napisal pesem Atila in slovenska kraljica in je po pesniški svobodi (licen-za poetica) postavil nasproti Atilu in njegovi divji hordi Beneške Slovence s kraljico Vido na čelu, čeprav so takrat Slovani še v prvotni domovini mirno obdelovali polja in pasli svoje številne črede.
Zamislil si jih je obkoljene v Landrijski jami, nedaleč od Sv. Petra Slovenov pri Čedadu, kjer jim preti smrt od gladu in mečev humskih vojščakov. Ali bistra in hrabra Vida je z zvijačo rešila svoj tabor. Poslala je Atilu meh žita s sporočilom, da hranijo še toliko mehov žita v jami, kolikor je v njem čistega zrnja. Kralj Hunov naj bi se sporočila ustrašil in za vedno zapustil lepo Benečijo.
Namenoma je pesnik postavil prav Beneške Slovence v boj z Atilo, ki je v pesmi gotovo predstavljal brezobzirnega zatiralca, samo zato, da bi jih bodril v težkih dneh narodnega zatiranja, ki se je nad njimi začelo po letu 1866., ko so v dobri veri glasovali za Italijo, da bi
se s tem rešili absolutistične avstroogrske monarhije.
S ponosom lahko ugotavljamo, da duh Aškerčeve pesnitve še danes preveva naše rojake onkraj meje na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji-tako da jih tudi najhujši in podli izpadi nekega Almirante-ja in njegovih pajdašev ne bodo nikoli zlomili. Borili se bodo, dokler jim ne bodo priznane vse pravice, ki jim pripadajo P° mirovnih pogodbah in dogovorih ter končno tudi po vseh postavah človečanstva.
To sem napisal predvsem zato, da nam ostane v spominu tudi ta davna preteklost, ki je bila pogosto neprijetna in da j° spoznajo tudi naši najmlajši občani.
Viri: Realna knjižnica — Zgodovinska učna snov za ljudske šole v Avstroogrski, Zgodovina starega veka, Skripta Višje pedagoške šole, Brošura ob 50. letnici vrhniške šole, Obzornik 74/3, Zgodovina slovenskega naroda, Slovenske balade in romance.
Hinko Ravbar
Čenče,
čenče,
čenče
Naše prve čenče v pretekli številki so sprožile prenekatero čenčo. Nekateri menijo, da so čenče preveč čenčaste in spet drugi, da so preveč navadne, češ, koliko hujših stvari je V naši občini, ki bi morale priti v čenče. Kakorkoli že, vsi menijo, da so čenče potrebne -— tudi v Našem časopisu.
1.
Predsedstvu občinske konference ZMS na Vrhniki smo V prejšnji številki malo za šalo in malo zares očitali nedelavnost — predvsem pa nesklepčnost. To seveda ne drži vedno, saj so se na sprejemu po slavnostni seji skupščine za občinski praznik zbrali v nedvomno »sklepčnem« številu. Naš predlog: še na svojih sejah naj bogato strežejo s hrano in pijačo, pa z udeležbo ne bo težav.
2.
Na zboru občanov na Zapla-ni je predsednik krajevnega odbora SZDL vrgel izkaznico nekega člana predenj na tla z »zelo glasno« ugotovitvijo, da nima njegovega podpisa, Zapla-ninci sedaj razmišljajo o tem, če se splača ponarejati podpise v izkaznicah SZDL — zaradi »političnih metod« vročekrvnega predsednika.
3.
To pa za spremembo sploh ni čenča, je preprosta žalostna resnica: v Cankarjevem domu na Vrhniki so »prastari« stoli glasnejši od slehernega govornika, pevca in igralca. Kulturni skupnosti predlagamo organizacijo izvirnih koncertov »za škripajoče stole in slepoto odgovornih faktorjev«.
STRAN 7
4.
In še druga resnica o stolih na Vrhniki: v starem domu JLA teh koncertov ne bo, ker tam stolov sploh ni — v dvorani je namreč strelišče.
■Pa tretja resnica  o stolih?
Vrhnika  (oziroma  Verd) ima
tovarno stolov! Četrta resnica
0 stolih pa ni o stolih, temveč
0 stolčkih. O da, teh pa je dovolj.
5.
Vrhnika potrebuje poklicnega organizatorja kulturnega življenja in še posebej prireditev, organizatorja, ki bo vedel, kaj je uspešna propaganda in Primeren repertoar in ne nazadnje, ki bo vedel, da je cvet-učni šopek, postavljen pred 0rkester JLA iz Ljubljane, na vsem svetu darilo orkestru in ne le dekoracija, ki jo sekretar ^eke organizacije po koncertu odnese s sabo še za naslednjo Prireditev ali okras delovnih Prostorov.
6.
Naša fotokritika je obrodila Sadove: organizacije in naše Uredništvo na Cankarjevem tr-gu 8 že imajo nove napisne table. Tudi izmaličenega napisa delikatesa na bližnjem vogalu ni več. Morda pa nam bo uspelo pregnati tudi rdečo »ameriško ladjo« izpred Mantove, ki sicer ne kvari estetskega vide-Za parkirnega prostora, zato pa Prav gotovo vznemirja manj bogate od tistega, ki je avto ^zavrgel« v spomin na lastno nadutost in »presitost«.
7.
, ^n ker smo že pri avtomobilih, svetujemo tistemu, ki je Pred Mantovo ukradel z urednikovega spačka oba brisalca, Vsaj malo socialnega čuta. Če Je dež in so brisalci za varno v°žnjo nujno potrebni, naj pu-sti vsaj enega.
Bom Počitka
a no
Kako kaj napreduje gradnja doma? Dom dobiva dokonč Zunanjo obliko. V njem pa kar mrgoli najrazličnejših obrtnikov. Ce bo šlo tako naprej, bo-°-° prav kmalu položeni tlaki ln tudi pleskarji bodo dokončali Sv°je delo. Tudi s stroški je doslej šlo vse v redu. Bistvenih Podražitev materiala ni bilo. Vsa oprema bo domača in je tudi že naročena. Verjamemo, ua bodo vsa dela opravljena v Predvidenem    roku. Uprava
dom
Vse
a mora čimprej pripraviti potrebno za sprejem varovancev. Vse kaže, da bo interesentov več kot smo predvide-Vali zlasti iz okolice.
Franc Stržinar
NAJPOGOSTEJE OMENJANA IN KRITIZIRANA DELOVNA ORGANIZACIJA V NAŠI OBČINI JE PRAV GOTOVO KO-MUNALNO-STANOVANJSKO PODJETJE VRHNIKA. VČASIH KRITIKO ZASLUŽIJO, VELIKOKRAT PA LETIJO NANJE STRELE ŽE ZATO, KER SE UKVARJAJO Z DEJAVNOSTJO, KI ZELO NEPOSREDNO PRIZADEVA VSAKODNEVNE INTERESE IN POTREBE SKORAJ SLEHERNEGA OBČANA. DA BI LAHKO SODILI NEPRISTRANSKO IN POŠTENO, JE PRAV, DA SPOZNAMO OBE PLATI MEDALJE. PREPUSTILI SMO ZATO BESEDO TOVARIŠU VLADIMIRJU ROTU. V NEKOLIKO DALJŠEM ZAPISU VAS BO SKUŠAL SEZNANITI TUDI S TEŽAVAMI KOLEKTIVA KOMUNALNO-STANOVANJSKEGA PODJETJA IN NAKAZATI NEKATERE REŠITVE ZANJE.
Dejavnost komunalno-stanovanjskega podjetja
Dejavnost Komunalno stanovanjskega podjetja je takega značaja, da je močno povezana s standardom in ostalimi življenjskimi pogoji vsakega občana. Prav iz urejenosti na področju komunalno stanovanjskega gospodarstva v mestu ter občini, se občuti standard in družbena zainteresiranost. Na Vrhniki je velikokrat slišati upravičeno, velikokrat pa tudi neupravičeno kritiko dela Komunalno stanovanjskega podjetja. Ne v opravičilo, ampak v informacijo bomo skušali prikazati dela, ki jih opravljamo, ter predlog bodoče ureditve.
Sedaj vodimo in urejamo naslednje dejavnosti:
■— urejanje in vzdrževanje cest IV. reda in zimska služba,
— urejanje in vzdrževanje parkov in zelenic,
— urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave,
— urejanje in vzdrževanje glavnega vodovoda,
— urejanje in vzdrževanje glavne kanalizacije,
— urejanje in vzdrževanje javne snage,
— urejanje pokopališča,
— urejanje in vzdrževanje športnih in kulturnih objektov,
— vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih objektov,
— urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč,
— projektiranje in načrtovanje za lastne potrebe in potrebe občanov.
Poleg teh pa imamo v svojem sestavu še naslednje dejavnosti: transport, vodovodno inštalaterstvo, zidarstvo, mizarstvo, pralnico in geodetske storitve.
V večjih, pa tudi srednje velikih mestih obstaja za vsako dejavnost svoje podjetje, kot npr. cestno podjetje, vodovod, kanalizacija, javna snaga, javna razsvetljava itd.
S tako razdelitvijo dejavnosti se lahko doseže strokovnost na vsakem področju. Toda, kot nam je znano, tudi tam zadeve niso vedno najbolj urejene. V naši občini pa taka razdelitev dela ne bi imela ekonomske osnove, zato se tu srečujemo z velikimi težavami, v stalni živčni napetosti, pritisku občanov, neurejenimi odnosi z občino, s premalo zaposlenimi delavci — predvsem strokovnjaki.
Trenutno je sestav naslednji:
1. direktor
2. gradbeni tehniki
3. geometra
TOZD INGENIRING
4. osebe v administraciji
5. osebe v računovodstvu
6. skladiščnik
7. inkasanta
8. delavci
3 6 1 2
45—50
Vsekakor je za tako obsežno in raznoliko delo premalo delavcev, predvsem pa premalo strokovno usposobljenih ljudi, ki bi direktno odgovarjali za posamezne dejavnosti.
Prav sedaj, ob ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti, je čas, da se tudi v naši občini na področju Komunalno stanovanjskega gospodarstva napravi red.
Osebno smatram, da je na Vrhniki dovolj dobrih strokovnjakov, ki jih je potrebno združiti v skupen team, ki bi vodil in urejal vso dejavnost na področju Komunalno stanovanjskega gospodarstva. Nikakor pa se ne sme dopustiti tako stanje, kot je bilo doslej, ko so strokovnjaki iz istega področja in iste dejavnosti na različnih delovnih mestih samostojno in samovoljno, brez skupne povezave različno odločali o zadevah širšega družbenega pomena.
Menim, da bi tak team uspešneje in v zadovoljstvo vseh opravljal te naloge, združen s proizvajalno delovno enoto ter vzdrževalno servisno službo. Predvsem pa je potrebno uredili odnose in razmejiti pristojnosti med občino, krajevnimi skupnostmi in posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Vse strokovne zadeve bi moralo reševati na novo reorganizirano podjetje, seveda v tesnem sodelovanju z vsemi samoupravnimi skupnostmi. Dejavnosti na relaciji podjetje—samoupravna skupnost bi morale biti urejene pogodbeno.
Pri tem pa ne bi smel noben izmed partnerjev gledati le na finančni uspeh, pač pa vedno stremeti za najboljše strokovne in čimbolj funkcionalne rešitve. To bi dosegli le z dobrimi strokovnimi službami, v katere bi povezali vse strokovnjake, katerih delovno področje je na nek način povezano z upravljanjem podjetja, zlasti pa tiste, katerih delovne naloge se nanašajo na pripravljanje predlogov, odločitev, analiz, ekspertiz in podobnih materialov, potrebnih pri odločanju. Seveda tu ne mislimo le na strokovnjake s tehničnega področja, ampak tudi na strokovnjake z drugih področij. V strokovne službe bo potrebno vključiti tudi vse vodilne delavce podjetja, ki naj bodo strokovno usposobljeni. Iz tega jasno izhaja, kakšno vlogo ima za uspešnost podjetja strokovnost.
Predvsem pa bo potrebno posvetiti več pozornosti željam in interesom občanov, ki bodo svoje potrebe in ideje posredovali preko samoupravnih interesnih skupnosti.
Sedaj je že ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost, ki ima v svojem setavu še 5 samoupravnih enot:
a) samoupravno enoto za stanovanjsko graditev,
b) samoupravno enoto za reševanje socialnih vprašanj (solidarnostni sklad),
c) samoupravno enoto za. gospodarjenje s tanovanjskim skladom,
č) samoupravno enoto za gospodarjenje s skladom stavbnih zemljišč,
d) samoupravno enoto za gospodarjenje s skladom mestnih zemljišč.
Ob ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti bo potrebno te enote delno preusmeriti. Enote pod točkami a, b in c se lahko združijo, ker so po svoji dejavnosti močno povezane, enote pod točko č in d pa bi se morale tudi združiti in preusmeriti v samoupravno komunalno interesno skupnost, kjer bi bil tudi sklad krajevnih skupnosti, ki je tudi že ustanovljen.
O vsem delovanju na področju Komunalno stanovanjskega gospodarstva je obvezno čimpreje doseči samoupravni sporazum, po katerem bi delovni ljudje in občani kot uporabniki komunal-
- DIREKTOR
Tajništvo Informacijska pisarna
TOZD OPERATIVA
Splošni sektor
pravna služba
ref. za obvešč. jav.
kadrovska služba
čuvaji
snažilke
kurjači
Računovodstvo
računovodja vodja skladov financ, knjigovodja mat. knjig. I. in II. saldokontist blagajna
VODJA INGENIRING A
VODJA OPERATIVE
projekti va urbanizem lokacijska dok. geodetska grupa
priprava dela
strok, vodenje skladov
nadzor
analitika
prodaja parcel
Novogradnje
vodovod kanalizacija ceste parki
jav. razsvet.
elektrifikacija
zidarstvo
mizarstvo
pleskarstvo
Vzdrževanje
stan. in poslov, obj.
vodovod
kanalizacija
ceste in zim. služ.
parki in zelenice
javna razsvetljava
tržnica
pokopališče
šport, in kultur, obj.
Večje gradb. grupe
nih storitev soodločali na področju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, predvsem pa o naslednjih vprašanjih:
— o dolgoročnih in srednjeročnih programih razvoja posameznih komunalnih dejavnosti v občini, oziroma krajevni skupnosti ter o letnih planih dela komunalnih organizacij,
— o investicijah v komunalne objekte, oziroma naprave ter o njihovem financiranju,
— o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev,
—■ o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije,
— o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, o sestavu komunalne organizacije, kakor tudi o osamostvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take organizacije k drugi organizaciji,
— o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami,
— o cenah in tarifah komunalne storitve in prispevke,
—• o vrstnem redu zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah v primerih, ko zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb hkrati,
— o imenovanju in rezreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij,
— o statutih komunalnih organizacij,
— o drugih vprašanjih, za katere je tako določeno z odlokom občinske skupščine ali družbenim dogovorom v občini.
Naloge, ki jih moramo čimpreje rešiti, pa bi bile:
— posvetiti več pozornosti drobnim uslugam,
— čimprej pričeti z gradnjo solidarnostnih stanovanj,
— urediti javno snago,
— dokončati pokopališče in mrliške vežice,
— zgraditi nov rezervoar in čistilne naprave za vodovod in razširitev vodovodnega omrežja do Dragomerja in BeVk,
— zgraditi kolektor in čistilne naprave za kanalizacijo,
— opremiti strojni park in preiti na mehanografsko1 obdelavo podatkov,
— zgraditi upravne in poslovne prostore.
Da bi delo uspešneje potekalo, naj bi bila bodoča ureditev podjetja takšna, kakršno prikazuje tabela na strani 7.
Vsekakor ni to edina in najboljša varianta. S tem smo hoteli le prikazati dejanska dela in potrebe na tem področju. Predlog smo pripravili v največji želji, da se stanje uredi in da pri tem sodeluje čim širši krog občanov in odgovornih forumov ter da se spodbudi delovna zavest v podjetju in pri občanih. Le tako bomo dosegli uspeh in nadaljnji razvoj, da bomo lahko ponosni na videz in urejenost naselja.
V upanju, da smo vsaj delno prikazali dejansko stanje in potrebe jutrišnjega dne, pričakujemo podporo družbenopolitičnih forumov za uresničitev potreb in želja občanov.
Vladimir Rot
m jar m m m m m
Klic pomladi
Tudi v gore je prišla pomlad. Toplo sonce aprilskih dni se je naglo spuščalo k zahodu. Zlati žar je obseval samo še vrhove Debelega vrha in Sušnega brega. Prekrasen je bil pogled na Veliko belo steno, ožarjeno od zahajajočega sonca, ki se ponosno dviga nad dolino Anžlo-varja. V zraku je trepetalo novo življenje pomladnega večera. Vonj prebujajoče se zemlje in sveži dih gozdnih globin je vel naokoli. Polagoma je vse tonilo v večerni somrak.
Prevzel me je opoj prebujajoče se pomladi in prisluhnil sem utripu narave. Krenil sem v Debeli vrh, v kraljestvo velikega petelina. Močno ugret sem prišel na »Rajštajg« (jahalna steza), ob katerem so izvrstna petelinja rastišča. V Sušnem bregu sem sedel na trhel panj, v kritje nizkih smrek in čakal. Sušni breg je lahno šumel v pomladnem vetru, ki je pozibaval golo drevje. Mogočno se je dvigala proti nebu silhueta stare bukve, katere krošnja se je kot v pravljici odražala od nebesnega svoda, ožarjenega od prelesne svetlobe večerne zarje. Na njej se je že več kot pol veka vedno znova glasila ljubezenska pesem velikega trubadurja.
V dolini se je že pojavilo prvo zelenje, ki se vzpenja vse
višje v breg. Zacvetela je češnja. Na osojnih robovih pa še vedno leži dovolj snega, in na njegovi belini ni težko najti velikih umazanih lis od iztrebkov, ki pričajo, da so rastišča že zasedena in da tja hodi v gredi skrivnostni pevec. Preživel je že več pomladi, kljuboval gromu, prestal nevihte, bičan z vetrom, ledenim dežjem, in snegom. 2e peta pomlad prihaja, odkar je zasedel rastišče, ki mu ga je prepustil prednik, zadet od svinčene toče. V tem času se je moral že nekajkrat krvavo pomeriti s svojimi tekmeci in jih prisiliti, da so se umaknili. Ali mu bo uspelo tudi tokrat?
Ptičji zbor je počasi utihnil in mrak se je vse bolj in bolj gostil. Pod menoj v grapi se je oglasila sova. Obšla me je nestrpnost, napenjal sem sluh, si z dlanmi zaslanjal učesa in lovil zrak, da bi lažje zaznal ropot kraljeve ptice. Tedaj se je nad menoj potegnila frfatajoča črta. Petelin se je pognal v gredi z velikim truščem, da sem se ga skoraj prestrašil. Ves razburjen se je sprehodil po veji mogočne jelke, jezno šavsnil vršič in ga spustil na tla. Stisnil se je nizko do veje, stegnil vrat in nepremično strmel ter poslušal. Nenadoma se je odgnal v zrak, nekaj časa krilil
na mestu, potem pa se je zapeljal v krošnjo stare bukve. Tu se je nato vnela srdita borba, med njim in njegovim mlajšim tekmecem, ki je zdel na debeli vodoravni, iztegnjeni veji. Zaletel se je proti njemu in ga z udarci peruti skoraj zbil z veje. Zatem sta se začela nervozno prestopati, se ponovno pognala drug v drugega in se neusmiljeno obdelovala, da je frčalo svatovsko perje daleč okoli. Mladec se je kmalu zasopel in začel pešati. Starec pa ga je vztrajno napadal in kljuval, ves prevzet od ljubosumja in slep za okolico. Zmeden razpraskan in poražen se je mladec umaknil za sosednji rob. Zmagovalec pa se je ponosno sprehodil po veji sem in tja, udaril s perutmi, dvignil glavo, razširil rep v pahljačo, povesil perutnice in zapeljal kočijo. Izza Velike gore se je razlil sij polne lune. Petelin je vzdrgetal, dvignil glavo in previdno nekajkrat zaklepal. Nenadoma je vneto zatrljal prvi del svoje ljubezenske pesmi, odtrgal »kluk«, glavni udarec in namesto brušenja čudno zakrehal. To kre-hanje mu je povzročalo velik napor. Nekaj časa se je tako pačil, nakar se je umiril za spanje. Prepričan sem bil, da bo zjutraj pel še bolj burno in hrepeneče. Obšla me je neka notranja tesnoba ob misli, da mu bo morda to jutro poslednje. Po vseh štirih sem se naglo zmuznil izpod njega in v medli mesečini odšel skozi gozd proti »Petelinovi koči« — lovski koči. Spotoma sem pregnal srnjaka, ki me je dolgo karal in se jezil, da je moral z ležišča.
Luna je prešla že dobršen del poti, ko sem se naglo odpravil proti Sušnemu bregu. Poševno padajoči odsev lune je dajal okolici prekrasno podobo. Vso je bilo še v spokojni nočni tišini. Kot prikazen sem se pomikal naprej skozi stoletni gozd, le tu in tam sem trčil ob kamen, ki se je strkljal po strmini, ali pa je počila suha veja pod nogami. Ko sem prišel v bližino, kjer sem zvečer petelina zaslišal, sem počakal. Pomladni veter je zašumel v vrhovih mogočnega drevja. Nekajkrat se je skoraj po meni usula močna ploha iztrebkov. Ozrl sem se v krošnjo bukve in opazil temno gmoto na veji. Noč je začela rahlo bledeti. Oglasila se je taščica, znanilec mladega jutra. Za njo se je ves ptičji zbor in pozdravljal pomladno jutro-. Petelin pa je trmasto molčal. Z nasršenim vratnim perjem je nepremično strmel proti meni, ki sem stal ves otrpel ob bukovem deblu. Prav tedaj me je začelo ščege-tati v grlu in me siliti na kašelj. Nagonsko sem si želel, da bi se oglasil in končal mučno tesnobo živčne napetosti. Končno je le udaril s kratko odsekanim, trdim enozložnim trkanjem in prenehal, jezno sikal in se nenadoma spreletel v vrh sosednje bukve. Komaj je pristal, je že zapel. Pogumno, krepko in zdržema je zvenela njegova tajinstvena pesem, pesem ljubezni in hrepenenja po novem življenju. Zajel sem sapo in se oddahnil, nato pa sem se med »brušenjem« naglo pognal v strmino do panja, v krit-
je smrek. Bil sem prav pod njim. Na vzhodu je zažarela jutranja zarja. Moj pevec pa je zanosno »klepal«, »tri j al« in »brusil«. Dvignil je glavo-, jo sklonil kot v pozdrav vzhajajočemu soncu. Obšla me je nepopisna radost ob skrivnostni podobi. Za hip me je zgrabila lovska strast, da bi si utrgal kovinski cvet sredogorja. Iz zlobne misli me je zdramil petelin, ki je prav tedaj nenadoma prenehal s svojo skrivnostno pesmijo. Povesil sem puško in trdno sklenil, da mu vsaj tokrat še prizanesem. Kakor da bi razumel moje misli, se je znova vpel. Zaigralo mu je sr-
ce, povesil je peruti, se ves razširil, v prsih pa mu je razbij3' lo, drobil je kitico za kitico-Izza bližnjega roba se mu )e odzval glas neveste, ki ga ]e vneto vabila. Zavedel se J? svojega poslanstva, razširi' mogočne peruti in se v elegant' nem loku lagodno speljal oP nje.
Zdramil sem se iz zamaknj6' nosti, veder in krepak. Pomir' jen sem odšel v dolino. SpotO' ma sem ga videl še enkrat, tokrat na tleh. Vozil je kočijo-, Se šopiril in se zdaj pa zdaj P0' gnal visokov z rak. Krog njega pa so veselo kokodakale drU' žice. Tone Rus
Od Zaplane do Dubrovnika
Krajevna skupnost in krajevni odbor SZDL sta dolgo razpravljala o tem, kako mlade v kraju bolj angažirati. Sklenili so organizirati izlet, ki naj da vzpodbudo za nadaljnje delovanje.
Izlet v Dubrovnik so si udeleženci morali plačati kar sami, a je kljub temu dosegel svoj namen, saj jih je združil v skupni akciji.
In rezultat: Mladi so ustanovili svoj aktiv in so zelo dejavni v Gasilskem društvu. Pripravljajo igro s svojo gle-
dališko skupino in sodelujejo v vseh krajevnih organizacijah-Svojega namena pa nikak°r niso dosegli tisti, ki so se p0' trudili širiti lažne vesti, češ,-d3
so na izlet šli s sredstvi Gasil' skega društva. Šli so s svoji111 lastnim denarjem in z zvrhan0 mero volje do skupne akciji ki pa je nekateri očitno ne k8' žejo preveč.
Mladi bodo z lastnim akti' vom in z zelo- delavnim pred' sednikom Milanom Minškom» prihodnje prav gotovo še vel1' ko dosegli.
Udeleženci izleta v Dubrovnik. Manjka le fotograf — duhovni vodJ" izleta Gregor Mesec
Občinsko prvenstvo v streljanju
Občinski odbor ZRVS je v sodelovanju s strelsko družino ot' ganiziral aprila treninge z malokalibrsko puško za člane ZRV~P> člane strelske družine, mladino, pionirje in pripadnike JLA' Treningov se je udeležilo 120 tekmovalcev.
Tekmovanje je bilo izvedeno v počastitev praznika šesteg3 maja, in sicer v nedeljo, dan pred praznikom. Ekipe so bile tri' članske, hkrati pa so rezultati veljali tudi za vrstni red posame2' nikov. Zaradi razmočenega terena v Matjaževki so morali orga' nizatorji izvesti tekmovanje le za stoječi stav. Vsak strelec ,le streljal z desetimi naboji na klasično krožno tarčo (maksimam1 rezultat torej 100 krogov). Oglejmo si kakšni so bili rezultati:
Ekipe:
1. Strelska družina I — 187 krogov
(Vinko Sladic, Franc Gutnik, Anton Saj o vic)
2. ZRVS — Log — 180 krogov
(Jože Dolžan, Pavle Popit, Franc Cepon)
3. Strelska družina II — 151 krogov
(Franc Grom, Franc Krajne, Franc Dolinar)
Posamezniki:
1. Janez Žnidaršič — 75 krogov (ZRVS — Vrhnika)
2. Pavle Popit — 72 krogov (ZRVS — Log)
3. Franc Gutnik — 72 krogov (Strelska družina)
Sporočamo vsem ljubiteljem strelskega športa, da ima strel' ska družina treninge z zračno puško vsako nedeljo od 9. do ure V starem domu JLA. JŽ