ŠTUDENTSKI LIST ŠT. 11 LETNIKXXI LJUBLJANA, 21. JANUARJA 1972 CENA 1Ndin Svoboda, ki je le za pristaše vlade in za člane partije — čeprav je njihov o število ne vem kako veliko — ni prava svoboda. Svoboda je Svoboda tistih, ki misfijo drugače. (rosa luxemburg) MY LIFE IS MY REVOLUTION Tribuna je v krizi. V krizi je delo uredništva. V krfži je naša dobra v olja in naš delovni elan. To pa ni tista kriza, o kateri nam govore politična vodstva z univerz itetnirn komitejem na čelu. Tudi dvojna prepoved je bolj znak nezrelo ¦ sti sodišča kot pa urednikov. Problem Tribune je v tem, da se ne more osvoboditi logike, proti ka teri se vseskozi zagrizeno bori. Tribuna je v letu in pol prešla pot do angažiranega, opozicijskega ča sopisa, ki pa je ohranil v sebi klasično politično strukturo. Enako se do gaja s sedanjim Ijubljanskim študentskim gibanjem. Pristali smo na točki, nekoliko levo od uradnih struktur na univerzi in še mnogo bolj levo od slovenskih političnih struktur. Tako smo zač eli, in to našo pozicijo smo uspeli precej utrditi. Postali smo majhen ce nter moči, in do neke mere je ta očitek upravičen, rmnipulirali s štude nti, jim neprenehoma kazali drugo plat medalje, nap-a.iali gnilost instit ucij, razkrivali našo čistost in poštenost — skratka, nastopali smo s kla sičnih revolucionarnih pozicij, kot že toliko študentskih in drugih levi h gibanj pred nami. Marljivo smo delali v partiji, jo skušali spreminjati, po cele večere smo posedali na sestankih univerzitetnega komiteja in s kušali prepričati Gojka Staniča o našem prav. Dolgo, predolgo smo se ukvarjali z idejo ,,gverilskega pohoda skozi institucije", in ostali vedno praznih rok. Govorimo in razlagamo čiste misli o radikalni spremembi v tej druž bi, o kateri nenehno govorimo, da je gnila in nesocialistična. To radika Ino spremembo z besedami neprenehoma tudi izvajamo, smo veliki ver balni revolucionarji. Tega nas je nekoliko sram, in zato pozivamo k akc iji. Zasedli smo fakulteto in imeli nekaj demonstracij. Beseda je meso p ostala. Ostali pa smo pridni študentje, ki smo ponosni na svoje dobre povp rečne ocene (najboljše ima glavni urednik), v politiki smo sicer levi, pa vendar še trdno v sferi partije in našega političnega sistema. Spoštujem o norme lepega obnašanja in fer politične borbe, kot otroci se veselim o, če nam v univerzitetni komite uspe zriniti tri naše Ijudi ali pa če pre lisičimo izvršni odbor skupnosti študentov, da sprejme stališče, ki je pogodu nam. Po sestankih pa se zberemo v Riu in s kozarcem v roki ra zkrinkamo vse slovenske politike. Delamo se norca iz policajev, kq pa smo povabljeni na Rimsko cesto, smo zelo prijazni in pomagamo Čelik u po vseh svojih močeh. Kajti moramo ostati spodobni in korektni, sic er bomo, kot mi razlagajo doma, izgubili moralno pravico do kritike. V prav ilnik smo celo sprejeli klavzulo, da je lahko urednik Tribune samo rede n študent. Vse to je kriza Tribune. Sistem, proti kateremu smo povsem razum sko zavzeli nasprotno stališče, nam omogoča prijetno eksistenco. Nihč e nas ne preganja. Kot uredniki smo si celo dobili nekakšno avreolo he rojstva. Brucke si nas spoštljivo ogledujejo, politiki razpravljajo o nas, zavedamo se svoje pomembnosti. Ni nam hudega. Postali smo del tega sistema, etablirana opozicija. Nismo fizično ogroženi, svoje duhovne o groženosti pa se še niti prav ne zavedamo. Oblasti sicer ne maramo in se zanjo konkretno ne borimo, smo pa d o vratu vključeni v oblastnoborilsko logiko. Smo karta, na katero se da igrati. Na račun logiks, v kateri živimo, si je že marsikdo pomagal. Iti moramo v parlament, je rekla Roza Luxemburg, samo ne tako k ot mi, ki v tem parlamentu skušamo izboriti prevlado svojih stališč. Na vsakem sestanku preštevamo Ijudi, ki se bodo postavili za nas in nas po dprli. Iti je treba v parlament samo zato, da razgališ njegovo logiko, nj egovo dokončno brezizhodnost. Ker vse drugo je že vključevanje v igr o, preštevanje adutov. A V svoji leto in pol trajajoči ekspanziji je Tribuna prišla do roba. Do roba stare logike. Naprej več ne moremo. Lahko se samo ponavljamo, brez prave potrebe, potrebe zunaj in v nas. Najbrž ta kriza še ni jasno v idna, naklada nam narašča, med študenti jevednoveč simpatij, politiki nas še vedno tolerirajo. Samo vsega je dovolj. Dovolj je laži okoli nas, na katere molče prist ajamo. Dovolj je resnic, ki jih nihče na glas ne pove. Dovoij je laži o na šem revolucionarstvu, o naši zavezanosti marksijanski misli, ki je ni. Ni kakršne revolucije ni, v imenu katere bi delali. Dovolj je tega, da se na sestankih nasmihamo drug drugemu in se trkamo po čelu, ko pa govori mo, smo prijazni in konstmktivni. Dovolj je tega, da skušamo Gojka St aniča pobiti z njegovo lastno logiko. To je ponižujoče zanj in za nas. D ovolj je tega, da prosim urednike, naj ne pišejo preveč besed, kot kurc in pizda. Zakaj se bojimo katoliške slovenske logike! Zakaj smo na sod išču vsi fini in protokolami? Dvakrat je bila Tribuna na sodišču. Obak rat je bilosojenječistafarsa, sodniki pa birokrati in njihovasodbaznanu že vnaprej. Mi pa, čisti in spodobni, smo jih skušali prepričati o svojem prav. Na univerzitetnem komiteju sem bil javno pohvaljen, ker sem se pametno in zrelo obnašal na sodišču. Zakaj! Sodišče je bilo teater, sam o mi smo igrali vlogo neumnega Jurčka, tožilec pa se nam je smejal v p est. Moje življenje je moia revolucija, pravijo v Ameriki. To morda razu memo, ni nam pa še prišlo v zavest, ni še postalo naša eksistenčna nuja. Klasično revolucionarstvo, verbalna onanija. Vse kar smo do sedaj nare dili, bo figo vredno, če ne bomo šli naprej. Edini naš izhod, tako Tribu ne kot nas samih, kot komunistov, je samo popolna odkritost in dosle dnost. To je politični samomor, pravijo. Seveda, to je politični samorr or. Ce bomo dosledni, se bomo politično onemogočili, ne bomo dobili več treh Ijudi v univerzitetni komite, pogruntali nas bodo, nič več ne bodo prijazni, ne bo več političnega dialoga. Za zdaj nas imajo za leve radikalce z rahlo primesjo anarhizma, potem pa bomo naenkrat anarholiberalani norci, neresni, neodgovorni, zlobni, antisocialistični, n evredni dialbga in še marsikaj. Samo, zakaj se tega bojimo, zakaj se boj imo prekletstva politikov? Vemo in pravimo, da je politika umazana, nečedna in nepoštena. Kaj še iščemo v tej politiki? Konkretno te politi ke ne bomo mogli nikoli spremeniti, lahko se vanjo samo vključimo. L ahko smo v njej Don Kihoti poštenja kot konkretno Matevž Krivic, lah ko se gremo zagrenjen cinizem kot Saksida, samo, kaj naj s tem počne mo? Moje življenje je moja revolucija. Toliko omenjani radikalni prelom moramo začeti v sebi, v Tribuni. In če bomo zato prepovedani, če nam bodo ukinili dotacije, če nas bodo vrgli iž uredništva, kaj potem? Mar se bomo za vsako ceno borili za obstoj nečesa, v kar ne verjamemo! Po žvižgam se na časopis, v katerem je treba zaradi fizičnega obstoja žrtvo vati zdaj Ijudi, zdaj članke, zdaj svoje prepričanje. Prav gotovo ni najvažnejše, kolikim govoriš, ampak kaj govoriš. Moj e življenje je moja revolucija. Predvsem moraš govoriti sebi. jaša zlobec Tribuna - Izdaja 10 SŠ LVZ - Urcdništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Trg rcvolucijc 1/11 - Tolcfon 21-280. Tckoči račun: 501-8-78-1. - Rokopisov nc vračarno - Tiska DDU, Ljubljana, Parmova 39 - Poštnina plačana vgotovini. Le^ia naročnina 25 Ndin. Tribuno urcjajo: Franko Adain, Mladon Dolar (glavni urcdnik), Milan Jesih, Vladimir Siinič, Darko Štrajn, Mladen Švarc, Bora Zlobcc (sckretar rcdakcijc in lektor), Jaša Zlobec (odgovomi u rcdnik). Tehnični urcdnik: Toino Podgornik Fotografije: Drev Franc Stalni sodelavci: Milan Dekleva, Jurc Dotcla, Jožc Konc, Pavcl Kristan, Andrej Mcdvcd, Jurc Mikuž, Jernej NOvak, Lado Planko, Marjan Pungartnik, Jancz Storgar, Tomaž Šalainun, Cvetka Tot, Milenko Vakanjac, Petcr Vodopivec, Tomaž \Vrabcr. Vinko Zalar, Pavlc Zgaga, Alcksandcr Zorn. STALISCE SVETATRIBUNE OB ZAPLEMBI 9. STEVILKE TRIBU NE Svet Tribune meni, da članek Adama Franka: Univerzitetni komite med CK in študentsko levico ter pojavi slovenskega neostalinizma ni n apad na ZK kot, vodilno silo" delavskega razreda, kot to trdi obtožni ca, ampak je mišljen kot kritika odnosov nekaterih organov ZK. Ob te m dialogu bi bili pristojni razsojati, menimo, predvsem partijski forumi. To je polemičen članek. Kritika je resda shematična, posplošena in na nekaterih mestih neargumentirana, vendar gre za polemičnost, ki ji ni mogoče pripisovati apriorne tendenčnosti Ocenjujemo, da je bil člane k namenjen predvsem kritičnemu razmišljanju o odnosih znotraj ZK, in da končne sodbe o tem ne more izreči sodišče. Mislimo, da je s tem narejena slaba usluga ZK, ker niti UK niti CK najbrž v tem primeru ni treba braniti s sodiščem Menimo, da za idejna in politična razčiščevan ja takih vprašAnj obstojajo predvsem drugi družbeni in politični foru mi v ZK, SZDL in Zvezi študentov. Ljubljana, 28.12.1971 v d. predsednika k M. Vakanjac STALIŠČE IO SŠ LVZ O TRIBUNI IO SŠ LVZ ocenjuje dosedanje prizadevanje Tribune kot pozitivno v s mislu obveščanja in politizacije študentske populacije. Obenem ugota vlja, da je enostranska usmerjenost koncepta uredništva privedla do ne katerih nezaželenih napak. Zato resno priporoča razširitev koncepta n adaljnjega dela in kroga aktivnih sodelavcev ter apelira na študente in vse zainteresirane, da so aktivneje vključujejo v delo pri študentskem t isku. Menimo, da je bilo posvečeno premalo pozornosti problematiki kot je na primer vprašanje študija in univerze, socialno ekonomsko vpr ašanje, študentski amandma itd. Zato nosita odgovornost tako Svet Tri bune, kot uredniški odbor, ki nista bila dovolj samoiniciativna, da bi bi la ta problematika polnovredno obravnavana. IO bo na Skupščini SŠ L VZ predlagal nov Svet Tribune, nikakor pa ne bo pristal na pavšalno kr itiko. Kakršni koli represivni pritiski na Tribuno in na vse študentsko g ibanje bi pripeljali do nezaželjenih rezultatov in razvrednotenja naš?d osedanje pozitivne dejavnosti. PROTI PERVERZIJI LEVICARSKE PAROLE Zaradi nesprejemljivega opletanja z Dutschkejevo parolo o potrebi po dolgem maršu skozi institucije se mi ob tem zdi potrebno odpreti n ekaj vprašanj, ki zadevajo študentsko gibanje. V naših pogojih je prihaj alo do vseh mogočih tolmačenj te parole, tako da je sam pojem ,,marš a skozi institucije" obvisel v prostoru prekrižanem z različnimi interesi. Ta levičarska parola, ki je nastala v prelomnih trenutkih nemškega študentskega gibanja, nikakor ni pomenila (kakorsi pri nas predstavlja jo tisti, ki so zainteresirani za ,,konstruktivno" ne / aktivnost študent ov) vključevanja študentskega gibanja v sistemski reformizem, pač pa nekaj povsem nasprotnega. Po predstavah slovenskih političnih romant ičnih realistov je dovolj, da nekaj študentov zrinemo v to ali ono instit ucijo; s tem je, po njihovem, marš skozi institucije v polnem teku. Če to parolo podrobneje premislimo, pa razvidimo, da lahko maršir a skozi institucije le tisti, ki z institucijo ni poistoveten, ampak je čiov eško vedno zunaj nje. Tako je pohod skozi institucije lahko tudi navid ez povsem izveninstitucionalna oblika, kot so na primer demonstracije, kajti v tej obliki zainteresirani subjekti praviloma zahtevajo od instituc ionalnega sistema rešitev določene problematike ali v skrajni instanci t emeljno spremembo ali odpravo institucionalnega sistema. Vsak institucionalni sistem je vedno prisotna nevarnost uveljavitve z aprte družbe z represivno logiko. Studentska gibanja, ki zaradi svoje os novne orientacije (odpraviti meščanski red s svetovno revolucijo) nikol ¦ ne morejo biti vključena v meščanske institucije, pa vendar žive v nuji, cla ne smejo mirno prenašati skozi institucije etabliranega reda,ampak m orajo skrbeti NAJMANJ zato, da je institucionalni sistem nenehno obj ekt njihove kritike, da bi ne ustvarjal vedno hujših perverzij. Tako mor ajo na nek način vnašati svoj nemir v same institucije, kar pa še zdaleč ne pomeni nujno fizično prisotnost pripadnikov gibanja v vseh instituc ijah. Toda tu je prisotna še ena dimenzija. V obstoječi sistem vključena univerza daje kadre temu sistemu. V situaciji, ko so institucije relativn o zaprte, mladi kadri pogostokrat ne najdejo niti ustrezne komunikati vne forme za spreminjarje institucionalnega sistema. Njihova eventuel na revolucionarnost iz študentskih let se v zaprtem institucionalnem si stemu spremeni v sprejemanje danega, ker sicer kaj lahko dožive izobč enje. (Lahko si mislimo, kakšen učinek more imeti tak sistem na tiste, ki nikoli ne okusijo tako imenovane akademske svobode.) Smisel marša skozi institucije je torej v tem, da institucije prenehajo biti prostor raz krojevanja človeških osebnosti. Marš skozi institucije more biti samo b rezkompromisno odstranjevanje odtujene moči institucije nad človek om. darkoštrajn REDAKCIJI ŠTUDENTSKEGA LISTA ,,TRIBUNA" Che je mrtev, Mao tako tako že paktira z ameriškimi imperialisti, torej pišem Vam, in na tem svetu edinim preostalim pravim revolucionarjem. Pišem Vam v zv ezi z deseto številko Tribune, ki jo je Vaš kolegij izvolil izdati. Takoj Vam moram povedati, da sem od takrat, ko ste organizirali na PF tribuno o Tribuni, redno od trgoval po I ND za vaš cenjeni list. Priznati Vam namreč moram, da nisem naro čnik Tribune Celo več, moj greh je veliko večji, kot je na prvi pogled videti. Ver jemite mi, potrebno je bilo veliko truda, o'a sem si priboril status ne-naročnika Tr ibune. Težava je bila v tem, da je bila ob mojem vpisu v letnik letna naročnina za Tribuno eden izmed pogojev. Z moje strani je bilo potrebno veliko prepričevanja, da sem se rešil te raritete, tega bisera med biseri žurnalistične literature. Celo zlag ati sem se moral. Povedal sem, da je moj sostanovalec že naročen na Tribuno, ter da bi bilo nepotrebno, da se še jaz naročim. Ne vem, če se zavedate, ampak dejst vo je, da se na takšen ali podoben način na večini Ijubljanskih fakultet, posebno med neizkušenimi bruci, regrutira veliko število Tribuninih naročnikov. V vsake m primeru to ne majhno število ,,hočeš, nočeš - moraš" naročnikov vašega lista precej pripomore k impozantnim statističnim podatkom o prodaji, na katere ste tako zelo ponosni. No, vrnimo se na tribuno o Tribuni. Nestrpno sem pričakoval, da bi v Vašem listu zasledil poročilo o tem dogodku. Resnica je, da ste Vi predlagali, da bi nekd o, ki še ni povezan s Tribuno, napisal poročilo o debati, ki je bila na pravni fakul teti. Tega se nisem lotil iz preprostega razloga: ker se zavedam prednosti, ki jo i mate pred menoj kot izdajatelji. In ker se ne nameravam spuščati v maratonske polemike, sem počakal na Vašo interpretacijo. Niste me razočarali. Resnici nalju bo, ni bilo tako grobih neresriic oz. po domače povedano laži, podobnih tistim, k i jih je uporabil Vaš stalni sodelavec Pavel Kristan takrat na PF. Verjetno se spo mnite, da sem ga zaprosil, naj bi v kratkem ustno podal svoj koncept poročila o poteku diskucije. Po dolgem nebistvenem uvodnem delu je tov. Kristan začel ko nkretno poročati, in ,,citiral" enega izmed diskutantov. Vsem, ki so slišali oba, j e bilo jasno, da je Pavel Kristan pripisal diskutantu, ki ga je citiral, misli, ki jih ta sploh ni izrekel. Tu sem ga prekinil in rekel, da ,,na takšen način, z izmišljanjem in adaptiranjem tujih izjav po svojem okusu, ne more objektivno poročati." Glo boko sem prepričan, da je objektivno poročanje predpogoj za vsakogar, ki se na merava resno ukvarjati z novinarstvom. Kasneje se angažirani novinar lahko spus ti v subjektivno komentiranje, toda le na podlagi resničnih dejstev. V člankih M ladena Dolarja in Franka Adama tako hudih misprezentacij ni bilo. Moram pa navesti besede nekoga med vami, ki je rekel: ,,Tudi delna informacija je pravzapr av dezinformacija." Omejil se bom samo na enega izmed primerov, čeprav jih je bilo več. Med debato na PF je bilo zastavljeno vprašanje prientacije nekaterih Va ših urednikov. Konkreno, Vladimir Simič je na sestanku drugega letnika PF izjav il, da funkcije v študentski organizaciji ne more sprejeti zato, ker je po prepričan ju anarhist, in tako ne more opravljati funkcije, ki temelji na sistemu. Padio je vp rašanje, če sta on. in redakcija orientirana v tej smeri. Jasnega odgovora ni bilo in tudi mhče se ni potrudil, da bi se od kategorizacije anarhista distanciral. Ne regis trirati tega dela diskusije se mi zdi delnn informacija in resna napaka Vaših člank opiscev. Novoletne želje izpod peres Vaših urednikov (,,iskreno vse najboljše vse m anarhistom, krimmalcem. . . ") dodajajo že znanim še nekaj novih pomislekov. Sedaj pa, če sedijo v redakciji Tribune anarhisti in uporabljajo ta list med drugim za propagiranje svojih anarhističnih stališč, nikakor ne more biti NJIHOVA Trib una glasilo Ijubljanskih študentov, ker le ti niso anarhisti. S te strani gledano se m i vprašanje, ali Tribuna ,,izraža hotenja in ideologijo celotne študentske populacij e", sploh ne zdi tako ,,močno stereotipno", kakor to trdi Vaš urednik Franko A dam. Kar se tiče besed ,,jebemti" in podobmh: ali mislite, da vulgarnosti, ki jih tisk ate, manifestirajo vaš radikalizem, ali pa ste mnenja, da je ta del našoga jezikovne ega zaklada zapostavljen, in mu je treba priboriti mesto, ki naj bi si ga zaslužil? To, da tiskate tudi angleški SLANG, je najbrž odraz Vašega prizadevanja za izob raževanje študentov na filološkem področju. Predlagam Vam, da se angažirate pr i kopiranju fotografij iz pornografskih revij. Kako bi šele to bilo radikalno! Mnog oče bibil tisti izmed soudeležencev debate na PF, ki je izjavil, da mu je Tribuna v šeč, kcr si njeni avtorji mnogo upajo m ker stojijo za tistim, kar objavljajo, še bol j zadovoljen s svojim listom. Sicer ne vem, če je omenjeni tovariš misli na takšne ,,neustrašnosti" ali na kakšne druge. Če gre za kaj drugega, bi bil lahko tudi razo čaran, Vi pa lahko poizkusite To bi bilo, cenjena redakcija, samo del tistega, kar bi se dalo napisati. Ker je moj čas omejen, ne bom več dosti pisal. Prosim, da članek v celoti in v avtentičn i obliki objavite. Če tega ne boste naredili, boste negirali svoje izjave, ki ste jih dali na PF. Res je, da je članek malo daljši, vendar se Vam ni treba izgovarjati s p rostorom, ki ga ima-te.očitno dovolj. Sklicujem se na že omenjeno deseto št. Trib une, v kateri ste s svojimi fotografijami zavzeli dobro četrtino prostora. Tako ne ekonomiziranje s prostorom v časopisu je res radikalno! Format teh fotografij ta kim velikanom slovenskega tiska najbrž tudi ustreza? ! V trenutku, ko to pišem, ne morem pozabiti omalovažujočih besed Vašega stalnega sodelavca Jožeta Kon ca, ko je govonl o svojih študijskih kolegih, ki delajo pri RTV Ljubljana, Delu it d. Pošiljam Vam svojo fotografijo (moja hipokrizija je razprostrta samo na 3X4 cm) in Vas prosim, da zraven objavite naslednje besedilo: Želim vsem Ijudem, ki so v tem čudnem življenju zgubili kompas, da bi ga na šli v letu 1972. Srečno novo leto želim tudi anarhistom, dokler ne zganjajo anar hije, kakor tudi kriminalcem, dokler ne počno kriminala, ter posebej sestričnama Anici in Treziki iz Gornjih Slaveč. Brez spoštovanja Drago Vratuša, študent ekonomije P.S.S pozdravom ,,brez spoštovanja" se hočem vsaj malo vključiti v Vaše radikal ne sheme. Ne bodite užaljeni, ker tudi do marsičesa Vi nimate spoštovanja. Kone c koncev imamo vsi pravico do svojega mnenja. Uredništvo in uprava Tribune sta na svojem sestanku dne 9.1.1972 sprejela sklep, da se študentu Dragu Vratuši podeli enoletna BREZPLAČNA naročnina, ki stop i v veljavo takoj. Uredništvo in uprava Vbb, b I UUtN I , bVUJ UULb LADJA ŽIVLJEIMJA PLOVE PROTI TOKU PLANKTONPOTUJE STOKOM Prišlo je, da ne morem več molčati. Izrečenih je bilo preveč besed, v preveč s meri, pa tudi kar tjavendan. Pa bo brž kdo rekel: vsak ima svoj prav. Ni res! Mn ogi se premalo potrudijo ali pa se sploh ne potrudijo, da bi si ta svoj prav ogledah z več strani in se zavedli, da obstajajo tudi resnična kolektivna občutja, mišljenj a. Najprej gre za Tribuno. Marsikdo ji očita zaprtost in tematsko ozkost, ampak jaz verjamem uredniku, ki pravi, da člankov ki bi jih pisali nestaini sodelavci, s koraj ni. Zakaj? Kdo le brani pišočim Ijudem (ki so jih tribunaši ne le enkrat va bili k sodelovanju) izražati svoj vznernirjujoči danes? — Mislim, da predvsem rmno' gi neutemeljeni zunanji in notranji predsodki, ki jih ima sicer precejšen del slove nskih bralcev do tega, neposredno govorečega študentskega časopisa. Pa tudi rev e smo, kot pravi urednik, skrii: v varno zassbnost godrnjamo brez haska. Ker se zdi, da se mnogi med nami ločijo od starejših, nepovratno skompromi tiranih generacij le.po letih (po sprejemanju današnjega sveta in vtapljanju vanj pa prav nič), to lahko postane usodno za nas, ki imamo poleg mnogih prednosti tudi to, da smo lahko zelo gibljiva družba. Ne moremo si namreč privoščiti troh nečihstolčkov in nedotakljivih avtoritet ne pri Tribuni ne na fakultetah in ne pri raznih študentskih organizacijah. Potrebujemo le sposobne usmerjevelce, ne pa Ijudi, ki bi mislili in delati skoraj vse namesto nas Nismo otoki in marsikaj, ka r se dogaja se nas tiče. Pa venHnr dovoljujemo da se z reševanjem raznih stvarni h in načelnih vprašanj našega vsakdana ubadajo le pogumnejši posamezniki. Če bi mnogi drugi vsaj del svojih sposobnosti vložili v skupne akcije bi bili prej moč no izpostavljeni aktivisti manj izpostavijeni, bolj razbremenjeni (kersemnogi raz dajajo na več strani), vsi skupaj pa bi bili verjetno bolj učinkoviti Predvsem pa, tovarišija: berimo Tribuno, poslušajmo Študenta, prebirajmo p anoje in imejmo odprte oči in ušesa tudi tam, kjer ne gre le za naš Ijubi kruhek. Sam si je kriv tisti, ki toži, da ni obveščen in da drugi manipulirajo z njim! ALENKA BOŽIČ, FF ENAKE STARTNE OSNOVE Kritika ekonomistov, da brez izenačevanja startnih osnov človeka v socializm u radikalnejša akcija Zveze komunistov ni mogoča, je samo v tehničnem termin u izražena zahteva po ponovni razdelitvi socialne moči. To pa se da doseči bolj ali manj samo z ukinitvijo tistih delov naše skupne prakse, ki avtomatično rojeva jo neprogramirane razlike. Zahteva po enakih startnih osnovah je precej podobna tisti ideološki varianti zgodnjega kapitalizma, ki je hotel dokazati, da se vsi Ijudje rojevajo enaki (da so ob rojstvu neizpisana tabla). Vizija s preteklostjo neobremenjenih Ijudi ni samo ekonosmka nuja nastajajočega kapital izma, pač pa v množično zavest vključena utopija nerazredne družbe. Po izvedenih političnih revolucijah se je pokazalo, da kapitalizem ne uresničuje zahtev, postavljenih v splošnem gibanju za emancipaci jo človeka — privatnika. Pojav in razvoj delavskega gibanja samo dokazujeta dej stvo, da je kapitalistični način proizvodnje ustohčil novo obliko alienacije in da je zgodovinski nosilec nadaljnjega boja za osvoboditev človeka tisti sloj, ki se je znašel v objektivizirani ra7laščenosti — proletariat. Socialistična enakost (problem enakosti je -ena-kost—, je zgrajena na tezi, da je vsak človek družben, da pripada družbi. Ne sme mu biti glede moči predsojen o.,V svet stopa skozi institucije, ki ga ne smejo kvalificirati kot orodje nekega nj emu tujega interesa. Kulturne institucije, ki ga svetu posredujejo, morajo biti po družbljene. Na obstoj tradicionalnih družbenih (kulturnih) institucij se v sociali stični utopiji veže cel kup pogojev: 1. Družina ne sme biti oblikovana tako, da bo otroka uporabila kot orodje s vojega obstoja — naj ji bo zagotovljeno vzgajanje otrok kot avtonomnih celot, n e pa da so že na začetku obremenjeni s služenjem odraslemu svetu. Industrijski proletariat je že na začetku svojega boja intuitivno začutil, da je en.i bistvenih p ostavk njegovega boja izločanje otrok iz ekonomske konkurence odraslih (glej u strezna mesta v Kapitalu). Toda ta boj se ni zaključil z ukimtvijo proizvodnega izkoriščanja, saj so bila s tem izločena evidentna mesta ekonomskega izkoriščan ja. Toda v tradiciji je ostala avtoritarna družina, ki ji nasprotuje edino dejstvo, da je vmes še svet, ,,ki otroke skusi, starše pa pokori". Neracionalizirana so torej ost ala vsa prikrita jedra ekonomske podrejenosti (izkoriščenosti) otroka po človek u. 2. Generacijska odtujitev je institucionalizirana. Človek je najprej otrok, nato uveljavljajoči se mladec, zatem konformni in odgovorni ustvarjalec ter na koncu sebe osmišljujoči starec. Konformna in afirmativna dejavnost tekmujočih karier je povezana z nasilnostjo in nekompromisnostjo eksistenčnega interesa. 3. Toda generacijska odtujitev od družbe (če otrok služi, je najbrž odtujen, ni pri sebi, je nepodružbljen) ni osnovna. Determinira jo slojna odtujenost, če gled amo položaj posameznikav razponu dodeljene mu socialne moči. Nižji sloji (me rilo je stopnja soudeležbe pri odločanju o skupnih zadevah) so veliko bolj oddalj eni od tako imenovanih vertikalnih kanalov družbene mobilnosti kot pa višji. Po t navzgor je povezana z veliko večjim rizikom, zato je pot do moči veliko bolj pr edrzna in brezkompromisna. Tak uspešnež je dosti bolj obremenjen s prejšnjim okoljem, bistvo njegovega napredovanja ni v njegovi rasti, pač pa v rasti njegove prejšnje okolice. Po vsem svetu tako nastajajo generacije frustriranih revoluciona rjev, ki morajo reševati svet. Bolj ko je družba nedemokratična, več je odvisno o d posameznika, od njegove nenadomestljivosti. 4. Slojna različnost se najvidneje pokaže v političnem r.istemu. Njegova osno vna funkcija je v organizirani participaciji vseh družbenih slojev v kreiranju obla stnih odločitev, hkrati pa zagotavlja hegemonijo enega sloja (razredno oblast). 0 rganizirana participacija pomeni v taki hegemoniji kanaliziranje pritiska nižjih slojev (marginalnih slojev, socialne manjšine) v navidezne, psevdodemokratične oblike odločanja. V razpravah o socialni diferenciaciji so bili opredeljeni ,,naravm" in ,,družbe ni" viri nastajajočih oblik. ,,Naravne" bi lahko imenovali tudi subjektivni, ker so opredeljeni kot neenako razporejene življenjske moči, ,,družbeni" pa sovpadajo z objektiviziranimi. Tako poimenovanje ni brez smisla; povezuje se namreč s pro cesom družbenecja razvoja in pn tem kaže na možne rešitve. Da so vin objektivi zirani, pomeni, da je posameznik, dan v take razmere, sam sebi prepuščen izbiri med vključevanjem v družbo kot neenakopraven član, da sprejme vse oblike f ru stracij, ki v takerri primeru nastopijo, kot normalne, lahko pa izstopi, dvigne nee nakopravnost na politično raven. V marksistični politični ekonomiji je jasno označen odnos dela in postvarjen ega dela. Kapital so objektivizirani odnosi, do katerega ima vsako novo ustvarjan je vrednosti odnos delovne sile. Kapital rojeva kapitaliste, to je družbeno funkcij o razpolaganja z opredmetenim delom. Toda s stališča kapitali^acije je okrog ka pitala zbrana strukturirana množica kot delovno Ijudstvo, kar se v konstituiranju družbe kaže kot obdobje liberalizma. V njem je odnos med kapitalom m delom neizdiferenciran, vse to pa vpliva na ideologijo in druge nadtvorbe. Liberalizem je prehod do kapitala, v katerem se opazno razmejita proces objektivizacije (pos tvarjanja) dela in proces posedovanja lete. Posedovanje tistega, kar pripada druž bi v celoti, omogoča parcialnim interesom, da se konstituirajo kot družbeni. Celice družbenega procesa v obdobju liberalizma izgubljajo jasnost. S tem se razblinjajo tudi marksistične opredelitve, ki se morajo vednoznova potrjevati ko t praksa. Tako se dogaja tudi pojmu delovne sile; nadomeščajo ga dogodek, plač a, delovni človek, samoupravljalec, neposredni proizvajalec, potrošnik, avtentičn i interes. Bolj ali manj jasno se to pokaže takrat, ko nekdo odide v tujino, da bi s vojo ,,delovno silo" prodal za določen čas in se potem vrnil domov, obogaten z možnostjo za vključitev v napore srednjega razreda. V smislu takega zamegljevan ja je tudi sindikalna politika omejena. Sistem zahteva od njih, naj strokovno ugo tavljajo višino življenjskih stroškov, da bi jih potem vračunal v ukrepe socialne p olitike. Pri tem pa pozablja na visoko stopnjo entropije: iluzorno je namreč prič akovati, da bo denar tekel iz panog, ki so visoko kapitalne, v tiste, ki pnnašajo n izke prof ite. Profit je konstituens kapitala, ki pa se ne vdaja brez boja. Proti kapi talu, ki je oblast prevzel pohtično (birokracija je le vmesni člen, v bistvu temelji na interesih kapitala, ker se vzajemno omogočata; tako je njun konflikt samo na videzen in kratkoročen — poglejmo samo slovenske razmere), se ne moremo bor iti nepolitično. Profit se pokaže v sferi delitve, njegovi lastniki pa so politični su bjekti, saj si le tako lahko zagotavljajo kapitalizacijo profita. Tak proces omogo ča trend, da se družbena lastnina (deklarirana) spušča na raven grupne lastnme, kar je opazno v obnašanju podjetij. Toda naj to nikogar ne navede na misel, da j e institucija družbene lastnine zaradi tega neuresničljiva. Je le z realnostjo posre dovana utopija, h kateri težimo. V kapitalistični proizvodnji se opredmeteno delo kaže v obhki kapitala z nju nimi posledicami v pohtčnem sistemu. Če naj se v socialistični revoluciji izvede prehod na družbeno lastnino, pa se opredmeteno delo pojavlja kot kapital, je to znak, da je treba tako revolucijo revolucionirati, ne pa da se ta nujnost odlagaz oblikami kapitalizacije dohodka. Participacija v minulem delu lahko pomeni dvo je: delavcu vračamo tisto, kar mu je bilo v nenormalnih okoliščinah odtrgano od normalno plačane reprodukcije delovne sile; lahko pa pomem to, da odloča o dr užbeni lastnini — o opredmetenem delu (čeprav z malim kosom) kot o lastnim, namenjeni v kapitalizacijo, kar pomeni uveljavljanje privatniškega, ne pa parcialn ega odnosa. Če moremo zadostiti parcialnemu interesu samo prek ustanove priv atne lastnine, je to dokaz,'da smo stopili nazaj. Kajti nemogoče je, da bi se vsi sp remenili v posestnike kapitala. Tu se torej vračamo k družbenosti. Kapital v svoji osnovi zahteva privatizacij o rlelovne sile. To v političnih posledicah privede do: a) socialne osvoboditve (p ravica do lastnine nad kapitalom je v rokah grupe ali posameznika, neenake prav ice do šolanja itd.), b) do pohtične nesvobode. Politična nesvoboda se pojavlja p redvsem kot nemoč posameznika, ki si mora v tekmi za življenje in smrt zagotov iti svoj obstoj. Ne sme se organizirati, ne sme vladati, ne sme imeti politične stra nke. Te težnje so se obdržale še naprej skozi ves zgodovinski boj proletariata s k apitalom. Uveljavljena pravica do štrajka je pomenila ilegaliziranje štrajka, ker so takoj vse oblike organiziranega upora prišle pod prisilo in kontrolo vladajočega a parata. Izsiljene pravice niso več pravice, ampak popuščanje kapitala, ki jih lahk 0 vednc znova ukine v imenu države in svoje moči. Socializem ne ukinja opredmetenega dela. Je le stopnja zgodovinskega razvoj a, na kateri se tudi delovna sila drugače formira kot v kapitalizmu, ko se osvoba ja do suženjstva. Kapital zahteva nemočne posameznike, ki so prisiljeni prodajat 1 delovno silo. Socializem ne ukinja nujnosti dela, ne, nujnost dela ga konstituir a. Toda to ni odnos kapital - delovna sila, ampak odnos družbena lastnina — de lovna sila. Socializacija delovne sile pomeni, da je posameznik priznan kot nosi lec delovne sile v svoji celovitosti. Pred njim ni zapore oblasti, zato sta izobrazb a, socialno varstvo delo njegove neodtujljive pravice. Kdor mu to krati, mu krati s pozicije oblasti. Taka oblast zanj ne more biti več njegova oblast nad samim se boj (torej podružbljena), zato se ji mora upreti. Stavka v socializmu torej ni nes misel, da nekdo stavka proti sebi: je le stavka proti oblasti, k( ga hkrati kot druž beno bitje. V socializmu smo do opredmetenega dela vsi v odnosu delovne sile. Samo ta ko je mogoča transformacija kapitala v družbeno lastnino. Samo v tem smislu je mogoče razumeti nagrajevanje po delu kot socialistično prvino. Takoj ko se del ovna sila obremeni s privatnim razpolaganjem z družbeno lastmno, pa pnhaja do izkoriščanja. m. pungartnik SOCIALNI PROJEKT TRIBUNE Odnos med socialistično in meščansko revolucijo Razgovor z dr. Milanom Kangrgo, prof. na zagrebški filozofski fakultet i, in urednikom filozofske revije ,,Praxis" ,,. . . meščanska družba se kaže kot družba brez prihodnosti kot substanciona Ine smiselnosti. Na njenih bistvenih predpostavkah ne more biti nič drugače, kot je, tu nam nobene reforme in popravki ne morejo pomagati prodreti tega začaran ega kroga samoreproduciranja na nivoju (lahko rečemo tudi: na vedno višjem ni voju) zadovoljevanja potreb. Ta svet nosi svojo usodo v samem sebi, v svojem last nem okrilju, v svojih lastnih predpostavkah: njegova usoda je razprostreti se, izp olniti in dovršiti do zadnjih možnosti v globalnem planu, kot danes čisto jasno to kažejo in potrjujejo vse obstoječe razvite in nerazvite družbe. Ta svet nas vodi n aravnost do svojih lastnih meja. Tu se postavlja vprašanje: Ali je to naša usoda? Kako bomo dobili in izborili to, kartemu svetu, da bi bil tak, kot je, nujno manjka — njegovo zyodovinskost? Kaj tu socializem pomeni? Politični prevrat? Socialni prevrat? Demokratizacij o družbenega življenja? Samoupravljanje kot nov pohtični sistem? Višji standar d? Izholjšanje življenjskih pogojev za vsakega posameznika? Več materialnih sre dstev za zadovoljevanje človekovih potreb? Višjo stophjoproizvodnih sil? Enak ost, toda v čem? Enakopravnost? Pravno varnost? Svobodo mišljenja? itd. Vse to so zares vehke naloge za vsako družbo, narod in skupnost, ki zgodovinsko star tajo z deficitom na svojem lastnem meščanskem ternelju, — naloge, ki so v skladu z osnovnimi parolami, ki jih je proklamirala meščanska revolucija, ki je tudi odpr la ta svet, v katerem živimo. Vsekakor je tu r'ovolj dela za vse nas, pa tudi za nov e generacije, ki bodo prišle. Vprašiinje je pravzaprav, ali je to m prav to — naloga socializma? Ali pa je to še zmerd) izpolnjevanje našega nedokončanega meščans kega dela? Nekaj je vendarle gotovo: tukaj in v tem ne sme biti varanja in samop revar. Ker bi šlo sicer za usodno in daljnosežno, prav zgodovinsko — epohalno za blodo. . . " (Dr. M.KANGRGA, RAZMIŠLJA O ETICI,) TRIBUNA: Tov. Kangrga, vaš članek ,,Fenomenologija ideološko-političnega na stopanja jugoslovanskega srednjega razreda je prvi sistematičnejši poskus opredel itve ideologije ,,kontrarazreda" (dr. Šuvar) jugoslovanskemu delavskemu razredu Članek je jugoslovanskim apologetom rezbil teorijo o ,,delovnem Ijudstvu", polit ični birokraciji pa otežil manipuliranje z delavskim razredom kot ,,edinim razred om v naši družbi". Nekateri slovenski filozofi in sociologi trdijo — deloma na po dlagi empiričnih raziskav, da v naši družbi realno ni mogoče govoriti o razredih, ampak kvečjemu o slojih, grupacijah, jedrih ipd. Kaj mislite o tem stališču? KANGRGA: Dejstvo, da nekateri naši sociologi, filozofi, ekonomisti idr. ne govirijo (ali ne želijo govoriti) o razredih, je mogoče razumeti t udi samo kot razredno vprašanje (ki spada v problem ideologije kakor jo je opredelil ravno Marx). Kaj drugega pa je socialna diferenciacija, o kateri se na podlagi empiričnih raziskovanj vse več govori in piše, če ni razredna diferenciacija? Ne gre samo za to, da imamo razpon plač od 60.000 pa do čez milijon Sdin, ampak razen tega — in to je socialno v prašanje — v obstoječem sistemu obstaja možnost (brez vsake, kje šel e delavske kontrole!) najrazličnejših špekulacij, tatvin, goljufij, ropanj a družbene lastnine, podkupovanja, korupacije, bogatenja na vse strani, razprodaje interesov naših podjetij in celotne države v transakcijah z i nozemskimi partnerji itd. Kako je mogoče, da pri nas nekdo (kako je pridobil tolikšna sredstva, morda z delom? ) gradi vile in vikende, ki st anejo sto do dvesto milijonov dinarjev? Kako je to ,,socialno stratifika cijo" mogoče razumeti drugače kakor kot razredno vprašanje, če upo števamo še trdovratne boje za oblast, položaje, privilegije, obstoj finan čne oligarhije, ki diktira bistvene tokove razvoja naše ekonomije v sme ri povsem jasno izraženega ,,kapitalskega odnosa"? A ta kapitalski od nos seveda ni nič drugega kot kapitalistični odnos. TRIBUNA: Kaj je po vašem mnenju omogočilo, da se je naša družba organiziral a in da deluje, tako kot ste pravkar povedah, m kaj tako stanje še naprej omogo ča? KANGRGA: Naši narodi so pod vodstvom KPJ izvedli revolucijo, ki je v sebi nosila bistvene elemente socialistične revolucije. Vendar so te so cialistične elemente izrinile družbene sile (birokracija, tehnokracija, sr ednji razred), ki po svojem ekonomskem, socialnem in političnem in p a seveda kulturnem in idejnem interesu stojijo na nasprotnih razrednih pozicijah kot faktični (neposredni) in zgodovinski interes delavskega r azreda. S tem je postavljen pod vprašaj sam naš socalizem, saj še vedno ni prišlo do bistvene, temeljne spremembe osnovnega socialnega odno sa, v kateri pa bi ravno delavski razred moral biti dominantna sila naše družbe (a tisti, ki bi bili prvi poklicani, da bi tu kaj napravili, nenehno samo ponavljajo, kako bi moralo biti!). Vendar socializem ne nastaja s am od sebe, mehanično, zanj se je treba boriti, drugače ostaja gola fra za najnavadnejše manipulacije. Kadar se v Zvezi komunistov (kakor se je zgodilo na Hrvatskem) la hko pojavi ocena, da so protisocialistične sile (nacionalisti idr.) ,,ukra dle" njene parole in da so se jih posluževali v svojem boju, tedaj nekaj ni v redu v njenih vrstah m pri njenem vodstvu. Kako se kaj takega spl oh lahko dogodi? Katere in kakšne so potem te parole? Je potem me ščan (ali nacionalist) komunist in komunist meščan? Tisti, ki je na na sprotnih, torej meščanskih pozicijah, ne more osvojiti /,,ukrasti"/ ko munističnih parol, drugače bi delavski razred imel iste interese kot me ščanski (srednji) razred. Kako bi npr. meščan mogel ,,ukrasti" parolo 0 ekspropriaciji ekspropriatorjev? Da bi z ekspropriacijo (razlastitvijo) razlastil samega sebe? Katere in kakšne parole ima in kakšne naloge si torej zastavlja Zveza komunistov? TRIBUNA: Pisali ste o tem, da se pri nas med socialistično revolucijo dogaja tud 1 meščanska, politična revolucija. Kakšen je njun medsebojni odnos? KANGRGA: Mogoče je reči: kadar socialistična revolucija ni in če ni konsekventno na delu ali pa stagnira na katerem koli področju družbe nega življenja), tedaj se manifestira meščanska revolucija in vsi njeni el ementi. Naša težava je v tem, ker smo startali (zgodovinsko gledano) z deficitom na doseženi stopnji meščanske demokracije, ekonomske raz vitosti dežele v celoti in splošnega kultumega nivoja sploh (posebno še v nekaterih okoljih), in moramo vse to nadoknaditi zdaj v borbi za soc ialistične družbeno ekonomske odnose. Iz teh težav se je rodila (oport unistična ali celo kapitulantska in desperatorska) teza in z njo poveza na praksa, da bi bilo bolje pustiti socializem za ,,boljše čase" ali ob str ani, dokler ne ustvarimodovolj močne (meščansko-kapitalistične) ma terialne baze. Tisti, ki to žele ali na razne načine izvajajo v praksi, se pr i tem poslužujejo mistifikacij, ker tudi naprej govorijo o socializmu, a v praksi delajo ono prvo. Tak ,,dvojni" ali ,,dvospolni" socializem nam ni potreben, ker mistificira realne odnose, sile, smer gibanja, ideje, jas nost same stvari itd. Tako na eni strani trdimo, da v socializmu ne sme biti govora o kapitalu, a na drugi strani na ves glas kričimo, da nam ka pitala manjka in ga tudi za vsako ceno želimo uvoziti. Kakor da je kap ital nekak ,,kos" materialne dobrine! Sedaj poteka pri vas v Sloveniji diskusija o delničarstvu, ki ga želijo prav tako naivno prikazati kot ,,so cialistično" itd., kot da ne bi nosilo s seboj nobenih drugih socialnih r eperkusij! A Marx je jasno pokazal (in tu je jedro njegove znanosti), da je kapital pravzaprav družbenoekonomski odnos (lastninski odnos). In tam, kjer je na oblasti kapital, nujno obstaja in deluje tudi kapitalist. Mi pa to preskakujemo, kakor da se nas ne bi tikalo. To pomeni, da na m gre za kapitalski odnos, ki zagotavlja in podaljšuje vek meščansko-k apitalističnega sveta dela, blaga, denarja, kapitala kot specifičnega dru žbenega odnosa. To ni pot ukinjanja vsega tega. Rešitev ni v izbiri med birokratizmom in tehnokratizmom, kar je v bistvu ena in ista vladavin a nad delavskim razredom v njegovem imenu. Rešitev je samo v izvajan ju samoupravljanja v praksi z realno dominacijo delavskega razreda. TRI BUNA: Kakšno vlogo pnpisujete pn tem študentskem gibanju in jugoslovan ski levici sploh? KANGRGA: Kar se tiče levice, se pri nas dogaja čudna stvar! Že sam pojem je proskribiran in politično oficialno sumljiv. Ne vem, če boste v kateremkoli partijskem dokumentu našli, da se ZK deklarira kot lev o gibanje (kar ima precej daljšo zgodovino in je obremenjeno s stalinis tičnimi nominacijami Jevega" in ,,desnega"). To bi bilo treba ponovn o dobro premisliti. Kajti Zveza komunistov je levo gibanje! V socializ mu kot še vedno razredni družbi ZK po svojih idejah in po svoji glavni usmeritvi ni centrumaško neopredeljena, ni desna, ampak predstavnica vseh levih, torej progresivnih sil družbenega razvoja v brezrazredno dru žbo. Tu ne bi smelo biti napak in nesporazumov, ker se kakor smo vid eli iz najnovejših dogodkov pri nas, in posebno na Hrvatskem taki ,,n esporazumi in ,,napake" drago plačujejo! Vse to se nanaša tudi na študente in na tkim. ,,študentsko gibanje". Kot levo se mora bonti za samoupravni socializem, vse drugo qa vodi na meščanske pozicije, nasprotne interesom delavskega razreda, ali v k onzervativizem in reakcionarstvo. pripravila: v. zalar, f. adam STALIŠČE IO SŠ LVZ 0 ZADNJIH DOGODKIH V SR HRVATSKI 10 SŠ LVZ ocenjuje, da je bila 21. seja ZK Jugoslavije nujna za reše vanje nekaterih temeljnih problemov glede odgovornosti komunistov pri družbeno političnem dogajanju. Ljubljanski študentje smo že prej opozarjali na nevarnosti, ki jih po vzroča ekstremni nacionalizem, kar pa žal pri nekaterih najodgovornej ših subjektih jugoslovanskega družbenega življenja ni dobilo potrebne ga odziva. Tako kotvsem drugim smo tudi hrvaškim kolegom vselej odkrito in argumentirano povedali, s katerimi njihovimi postopki in stališči se ne moremo strinjati. Naša kritika je bila načelna in diferencirana, in tako ne moremo molčati ob tem, ko argumente in načelni politični boj za menjuje represija kot politična metoda. Ne moremo pristati na različno tretiranje soodgovornih oseb za nas talo situacijo, zato opozarjamo na bistveno razliko med častnim umik om in kazenskim progonom. Menimo, da bodo kazenski pregoni in politični procesi prej okrepili šovinistične težnje, kot prispevali k odpravi objektivnih družbeno poli tičnih in ekonomskih vzrokov. 10 SŠ LVZ se zavezuje, da bo med Ijubljanskimi študenti organizir al razpravo o družbeno politični situaciji v SFRJ, po kateri bomo spre jeli celovitejšo oceno, obenem pa bomo zahtevali sklic seje predsedstv a ZŠJ. Ne moremo pa si predstavljati te seje brez legitimnih predstavni kov študentov Hrvatske. PRIPIS Stališča 10 SŠ LVZ je podpri 10 ZŠ PK; zaradi sorodnosti obeh stal išč objavljamo tekst samo enega. IZJAVA FO SŠ FF OB ZADNJIH POLITIČNIH DOGODKIH V JU GOSLAVIJI FO SŠ FF v celoti podpira stališča 10 SŠ LVZ o zadnjih dogodkih v SR Hrvatski. Ostro protestiramo proti ravnanju RTV Ljubljana in ča sopisa DELO, ki sta s svojim nepopolnim poročanjem o teh stališčih dezinformirala javnost, kot tudi proti poskusom forumov, ki hočejo Ij ubljanski študentski organizaciji onemogočiti avtonomno izražanje sta lišč in ji vsiliti svoje ocene. V zvezi z 21. sejo ZKJ, govorama tov. Tita na njej z nekaterimi poli tičnimi in administrativnimi ukrepi, ki so temu sledili oziroma so nap ovedani, pa dodajamo: — ne moremo se strinjati z izrazito negativnimi ocenami študent skega gibanja v Beogradu 1968 (,,kontrarevolucionarne težnje" ) in s p ozivom na obračun s ,,pobudniki in voditelji znanih študentskih nemi rov" (v Beogradu); — ne moremo se strinjati z negativnimi ocenami (in poskusi one mogočanja) korčulanske letne šole, kjer se leto za letom zbirajo najbo Ijši predstavniki jugoslovanskega in svetovnega marksizma (Bloch, Mar cuse, Goldmann, Mandel. . . ); — protestiramo proti sklepom nekaterih hrvatskih forumov, da bodo ukinili štipendije vsem tistim študentom, ,,ki so delovali v naspro tju s programom ZK Hrvatske". Ljubljana, 14.12.1971 FO SŠ FF ILEGALCI, ILEGALCI Novice o lovu na ilegalce v Zagrebu so znane, nepotrjene pa so vest i, da se je podobno, toda bolj subtilno in prikrito, dogajalo tudi v Ljub Ijani Početje zbuja mešana občutja — tudi taka, da se morda vračamo v trpke čase, ko so oči in ušesa UJV segla do zakonske postelje. Misli b i bilo težko oporekati če ne bi vedeli, da je našA UJV pri svojih akcija h hudo dosledna (pomisli na dosledno skrb za sleherne študentske dem onstracije!). Ker sem torej prepričan, da bo UJV tudi tokrat dosledno ravnala, s e odrekam vsaki zlobni misli. Celo nasprotno; začetek akcije me je nav dušil, ker odpira neslutene možnosti V drugi fazi (prva naj bi bila odkrivanje ilegalcev) bo UJV (če ne bo usodno zatajila) poiskala vse lastnike sob, ki izkoriščajo povpraševanje in oderuško izkoriščajo študente. Tudi tod tiči razredni sovražnik! Potem bo v tretji fazi, ko bo točno znano število ilegalcev in izkori ščanih študentov, začela graditi (ob morebitni pomoči JLA) stanovanj a za njihove potrebe. Mimogrede bo poleg lahko zgradila še kakšen blo k za upokojence z dna. Akcija bo pokazala, da se UJV korenito spreminja, da se socializira in utira pot zdravemu socializmu. Če pa bo stvar ostala pri prvi fazi, p a bodo žal imeli prav tisti, ki grdo in hudobno mislijo. Ivan Bernik, M O , K I G A N I Kot nadvse dobronamerni član MO bi hotel nekaj povedati. Da ne bi bil prekratek, najprej nekaj misli o tem, kakšna bi lahko bi la študentska dejavnost na internacionalnem (mednarodnem) področju: 1. Velik problem je — vedeti, kaj se danes kje dogaja. Zato naj bi bil a prva resna skrb študenta, ki deluje na tem področju — zbirati informa cije (neposredne, neformalne) in jih posredovati množicam (sredstva z a to imamo), ki jih ne morejo ali ne smejo dobiti. Na primer: v študen tskem krogu obveščanje o tujih študentskih in drugih naprednih giban jih, o tujih reformah univerz (saj so daleč pred nami) o kulturnih in dr ugih dogajanjih, 2. Spremljanje domače (uradne, visoke itd.) politike s stališča štud entov, in: kritika, obup ali kaj podobnega itd: KAJ MISLIM: o političnih seminarjih (tujih in domačih) — takoj bi bilo treba neh ati sodelovati na vseh seminarjih (kajti v večini imajo sumljivo ozadje). Stara resnica je, da je 95% vseh seminarjev politični turizem (na čigav račun). Edina dobra lastnost teh seminarjev je morda — osebni stik (p retok informacij na štiri oči). Zato predlagam — kvečjemu prirejanje i nternacionalnih (ali domačih) študentskih srečanj. Prvi in edini pogoj: udeleženec naj bo aktiven, angažiran in ustvarjalen; če to ni, ga je treb a že prvi dan poslati domov na njegove stroške. Srečanje naj bo brez v naprejšnjega programa, program naj bo sestavljen na kraju samem (rec imo -•- izmenjava informacij). o političnih sejah (doma, v Beogradu itd.) — jih ne potrebujemo, to je zapravljanje časa, sebe, idej — to je previdno topoumljenje (prizade vanje za politično ali kakšno drugo kariero): o našem MO: najprej, kar je dobro: edina izjema je delo skupine za slovenske manjšine, pa še to le zaradi osebnosti, ki jo vodi (in pa seveda zaradi posebne strukture dela na tem področju). Kaj to (MO) je: nedejavnost (govoričenje na sejah, nobenih idej, k adar pa so, ,,ni časa" ali kaj, in jih ne uresničimo — nekateri so namreč radi ala gala. Odbor, ki na vseh sejah in sejicah obravnava največji pro blem — kaj naj bi delal, nima pravice obstajati in trošiti denar), megalomanija (vtikanje nosa povsod), posebno tja, kjer ni treba, delo pa nikjer ustvarjalno ali uspešno), mešetarjenje (npr. reševanje denarni h težav kam je šel denar — z dobičkom od prodaje majic, — to je bra njevski posel, ni pa nobene afirmacije — kvečjemu slovenskih komplek sov — itd.), visoka politika (pogovarjanje z razno živino, cd katere nim amo kaj izvedeti, s katero ses.iimamo kaj pogovarjati — rezultati so jas ni že vnaprej), politični turizem (prijetna stvar, ni kaj reči), spletkarjen je — politično in kar tako (novi sekretarji MO, odnosi z 10, Beogrado m itd.), posestvo informacij (vsi nimajo dostopa do vseh informacij!), da o turistih sploh ne govorimo, ipd: Skratka, kompleksen gnus. Takega MO ne potrebujemo, ker dela veliko škodo. Grupa študento v, ki kosteni v pregretih študentskih političnih strukturah (ki so samo laboratorij poznejše znano — kakšne karierej in ki se potika po zasuše ni strugi nepremičnosti, naj bo samoumevno uničena. študentje (in dijaki) — razformirajte MO, in ustanovite — nov cent er študentske dejavnosti na mednarodnem področju. božo ogorevc PRIPRLI NEVARNAŠTUDENTA Aretirali so ju, ko sta širila letake in gradivo sovražne vsebine BEOGRAD, 7. januarja (Tanjug) Varnostni organi v Beogradu so danes aretirali študenta Milana Nikoliča in Pavluška Imširoviča, ki sta o btožena, da sta zagrešila kaznivo dejanje po čl. 117 združevanja proti n arodu in državi ter kaznivo dejanje po členu 118 kazenskega zakonika — sovražno propagando. Aretirali so ju, ko sta širila letake in drugo gra divo sovražne vsebine. , Med preiskavo so pri obeh obtočencih zaplenili večje količine razne ga gradiva, katerega vsebina priča o organiziranem delu sovražne skupi ne. Ta skupina se je povezovalaz nekaterimi organizacijami in Ijudmi v tujini. Kaj iz te Tanjugove novice lahko zvemo? Bralec, del tako imenova ne izsušene javnosti" verjetno takoj pomisli na nevarno protidržavno zaroto, ki jo vodijo nacionalisti, informbirojevci ipd. Toda kritični bral ec ne zve skoraj nič. Postavlja vprašanja, na katera ne dobi odgovora: K akšna je bila ta sovražna vsebina lepakov? Kakšne vrste gradiva je poli cija našla pri preiskavi? S katerimi organizacijami in Ijudmi v tujini sta obtoženca imela zveze? Mar ni ta informacija ena izmed tistih laži, ki so v našem tisku tako pogoste, pa ne samo v tisku, tudi v delovanju javnih organov — sodišč. Suha Tanjugova novica nas ne more pustiti neprizadete. Milan Nikolič je eden poznanih beograjskih radikalnih marksistov. Spominjamo se nj egovega nastopanja na Korčulanski šoli in njegova članka ,,Razredno i n nacionalno" (Praxis 3/4). Zahtevamo vsaj (dokler sami ne dobimo to čnih kontrainformacij) javnost kazenskega postopka proti obema štud entoma ter izčrpno in vsebinsko poročanje sredstev javnega obveščanj a o tem primeru. Vznemirjeni smo . . . uredništvo , Priznanje je ,,škodljiv film V Delu od 29.12.1971 beremo pod gornjim naslovom: ,,V dveh bejrutskih kinematografih so na zahtevo svojetskega velep oslaniitva v Libanonu nehali vrteti film ,,Priznanje', ki je bil narejen p o zapiskih Arthurja Londona in prikazuje, kako so tega češkoslovaškeg a komunista v obdobju stalinizma preganjali. V sovjetski zahtevi po pr epovedi je rečeno, da ta film ,,škodi sovjetski ureditvi in lahko spodko plje dobre stike med Libanonom in Sovjetsko zvezo." Libanonski notr anji minister je sovjetski zahtevi ugodil in film prepovedal. Film ,,Priznanje" je režiral grški režiser Gavras Costa, avtor znanega filma , Z" ' Jugoslaviji se kaj takega ne more pripetiti. Imeli smo slavnostno pre miero filma v Zagrebu, na njej je bila tudi Londonova žena, film je bil deležen pozitivnih kritik, za predvajanje v kinematografih pa ga nismo kupiii, da ne bi ozlovoljili ,,velikega brata". Le tega ne vemo, ali smo bi li sami tako ,,uvidevni' ali pa so nam že takoj po izredni projekciji v Z agrebu sovjetski diplomatje povedali, kako ,,škodljiv ' je ta film. E.S. N I O R S znanstveno raziskov alna organizacija, v sodelovanju z Inštitutom ,,J. Stefana" in Zv ezo raziskovalnih organizacij SR S vabi k sodelovanju vse Ijublja nske študente, ki jih zanima zn anstveno delo na najrazličnejši h področjih in projektih. S tem razširjamo našo akcijo, ki smo jo sprožili že pred meseci i n ki je že prinesla prve uspehe (izdajo dveh strokovnih knjig v enem mesecu). K sodelovanju vabimo: - študente, ki jih zanima raziskovalno delo na področjih naravoslovni h in empiričnih ved, predvsem fizike, kemije, biologije, elektronike, m atematike, psihofiziologije itd. . . - študente, ki jih zanima individualno in kolektivno znanstveno delo na področju humanističnih ved, predvsem filozofije in sociologije NIORS v Ljubljani sicer trenutno še nima stalnih prostorov, vendar nam je v zadnjem času uspelo urediti nekaj izjemno ugodnih pogojev z a znanstveno delo. Preko Inštituta ,,J. Stefana" nudimo vso pomoč na šim mladim raziskovalcem iz prve skupine: laboratorije, možnost redne ga dela na posameznih projektih našega programa ali programa Inštitut a, pomoč v obliki mentorstva in sodelovanja s starejšimi raziskovalci. . . Za člane iz druge skupine pripravljamo organizacijo enotnega kolek tivnega sistema dela na temeljnih problemih humanističnih ved, nudim o pa tudi mnogo ugodnosti za individualno delo. ocelotni Jugoslaviji, izredno učinkovito in hitro izdajanje originalnih k njig, razprav, člankov itd. . . Poleg študentov vabimo k sodelovanju tudi mlajše in starejše znanst vene delavce, ki jim prav tako nudimo nekaj ugodnosti (posebno v zvez i z založniško dejavnostjo), v zameno pa pričakujemo, da nam pomaga jo in sodelujejo pri naših organizacijskih in znanstvenih načrtih. Pišite nam! NIORS Ljubljana pp. 574, 61001 SAOPŠTENJE FOSS—a Filozofskog fakulteta u Beogradu povodom hapšenja studenata Milana Nikoliča in Pavluške Imširoviča 1. Kao izvršno telo organizacije kojoj uhapšeni student Milan Nikolič pripada, FOSS FF smatra za potrebno da obavesti javnost o nekim njegovim karakteristik ama. Milan Nikolič, apsolvent grupe za sociologiju na r j|o/ofskom fakultetu, poz nat je na svojoj grupi kao vredan i ozbiljan student. Po prirodi svojih studija zain teresovan je za društvene probleme, posebno za položaj radničke klase u našem društvu. U radovima Milana Nikoliča objavljenim u studentskim listovima i časo pisima, pristuna je težnja za naučnom in kritičkom analizom. 2. FOSS FF izražava čudjenje što lice koje nije službeno angažovano u istrezi iznosi informacije koje bi trebalo da poseduju samo ovlaščena lica. FOSS FF je z abrinut zbog mogučnosti de se činjenice koje bi tek istragom mogle biti utvrdjen e, koriste na političkim skupovima tako što se političkim skupovima tako što se politički kvalifikuju dela koja sudski još nisu dokazana. Smatramo da se na ovaj način unapred nameče javnosti odredjeni stav i da se ometa utvrdjivanje istine. 3. FOSS FF očekuje da če dobiti zvanična obaveštenja o razlozima hapšenja da bi na osnovu njih mogao da zauzme svoj stav. ZA FOSS Filozofskog fakulteta Predsednik Milan Mladenovič VAJE ZA EKOLOŠKO APOKALIPSO Človek! Lahko si prvi v tvoji ulici ki bo doživel ekološko uničenje! Zakaj čakati do 1980? ! Ne pusti se presenetiti od bodočnosti! Že sedaj se pripravljaj za konec civilizacije! Vadi za apokalipso, tukaj je nekaj navodil: Začni pripravljati svoj okus in želodec za menu 8O.tega leta: primešaj detergent vsemu, kar popiješ ali poješ. Že sedaj ga je veliko vsepovsod in še več ga bo v bodoče. - nauči se prebavljati travo in vse ostale koliko toliko užitne rastline. - začni pitati svojega psa, mačka papagaja za poglavitne jedi bodočn osti. - razvij okus za črve in žuželke, Tvoji predniki se niso branili hrane iz pod kamenja. vadi lakoto - pred spanjem popij kozarec industrijskih odpadkov z ledom (ali ton ikom). Upoštevajoč dejstvo, da bo večina pripomočkov in produktov izginila v naslednjih desetih, dvajsetih letih, vam priporočamo ta majhni posku s: - odklopi plin — odklopi vodo — odklopi telefon — odklopi kurjavo — odklopi elektriko usedi se gol na tla in ponavl[aj to geslo: NAPREDEK JE NAŠ NAJVAZNEJSI IZDELEK! NAPREDEK JE NA ŠNAJVAŽNEJŠI IZDELEK!!! In ko se približuje konec, je pravi čas, da začneš kopičiti stvari. Začni kupovati stvari ki bi jih potrebovcjl po Propadu, na kredit — potem se ne bo nihče potrudil izterjati ga ! — ko smo že tu—izmisli si nekaj uporabnega, kar boš počel z denarje m, sedanji namen se mu bo izgubil. Poudarjamo — bo pomanjkanje papirja! — najdi nove možnosti za uporabo nekaterih v bodoče, neuporabni h stvari—kot elektrika, modrčki, straniščne školjke, alarmi zvonci.... — navadi se čistega telesnega vonja. — sedaj je čas za trgovino bodočnosti — začni izdelovati loke in pušči ce iz kamna, naprednejši lahko eksperimentirajo z bronom. — za tiste, ki so podjetnejši kupite zemljišče, ampak dajte nekaj den arja na stran za nakup orožja, da boste svojo posest lahko uspešno b ranili pusti kajenje - ali izropaj tobačno tovarno. — zbiraj uporabne predmete vžigalLe sponke, sukanec...... - uči se streljati z lokom in puščicami pripravi se za modo bodočnosti ženske se lahk zgledujejo po juna kinjah , filmov groze". Manj izvirni lahko začnejo gojiti dlake po vs em telesu—pomni gola opica jemrzla opica! — gospodinje lahko vadijo pobijanje z gospodinjskimi stroji. Vsak bi si moral kupiti Taborniški priročnik ali bolje samega tabornika. TOREJ V PRIČAKOVANJU BODOČNOSTI - POMNI : PEHAJ SE ZA BODOČNOST IN PRE MIŠLJENI SAMOMOR ! OGLAS Absolventi, študenti strojništva, prosim, če mi kdo posodi (proti odškodnini) zapiske predavanj: hidro mehanika (Kuhelj), toplotni stroji — parne in plinske turbine, parni ba tni stroji (Černigoj), parni kotli (Andree), tehnične meritve (Poljak). Pokliči, prosim, tel. 312-749, vsak dan po 15. uri. Vnaprej hvala. zdravko novotny Dne 24.XI 1.71 smo imeli čast prebrati neko resnično informacijo, ki je informirala, da bosta gospoda šahista iz obeh blokovskih formacij (nemara simbolično) svoje bojno polje (kockasto belo—črno) postavil a na slovenski prt na Bledu. Vesoljni svet se čudi: Fisher Spaski se bos ta dajala, da bo veselje vseh šahirajočih in kalkulirajočih vse naokrog ogrevalno prehlajeno svetovno atmosfero. Ta spektakel bo s svojim dev iznim kapitalom uvozila Ljubljanska banka. Koliko je ta velespoštovan a institucija našega gospodarskega življenja vložila v posel, do centa to čno ne vemo, vemo le, da so se ponudbe za organizacijo gibale od pet deset do dvesto tisoč dolarjev. IMa zdravje dr. štrajn Po tem se lahko samo vprašamo, kje je bila taista Ljubljanska bank a, ko so se občani trudili in prispevali samoprispevek za vrtce in podo bne nepotrebne reči—koga razen navadnih občanov danes zanimajo š e take ustanove: imejte svetovne dvoboje, in vaše skrbi bodo rešene; obrnite se na vašega najboljšega svetovalca — Ljubljansko banko!!! OGLAS (zdi se, da) Uredništvo in uprava Tribune nujno potrebujeta svojega stalnega odvetnika (pravnega svetovalca). Nudimo: stalno zaposlitev na relaciji Tribuna — sodišče (dinamič en in zanimiv posel, možnost strokovnega izpopolnjeva nja, stikz mladimi generacijami). Želimo: solidno strokovno znanje, dostojen in uglajen nastop (z aradi sodišča, ne nas), političen posluh, ugledne predni ke, zveze na pravih mestih, vedeževalske izkušnje, sposo bnost razpoznavanja pravega od nepravega, neskončno potrpljenje, neomajen optimizem, avanturisti in ločenci izključeni! Cenjene ponudbe pošiljajte na upravo Tribune, tu. (Dokler je še čas). ZGODBA O KMETU Star kmet se vrača s košnje po pohu, pa pade in se zgubi. Tava in išče pravo pot do svoje domačije, pa je ne najde. Bliža se polnoč in kmetič postane utrujen. Vleže se sredi polja in počiva, misli pa se mu vračajo k njegovi kmetiji. Kmalu zaspi. Ko se zjutraj zbudi, vzame pipec in si odreže kos klobase. Ko se naje, vzame sekiro in torbico ter išče naprej. Po četrtem dnevu mu zmanjka hrane, zato si odreže kos stegna. Vid in sluh mu začneta pešati, on pa še vedno tiči v polju. Deseti dan si speče še drugo stegno, iz pšenice, ki je rasla povsod okoli, pa si pndobi košček kruha. Ker ne more več hoditi, sedi kar na tleh v žitu in kriči, da bi ga slišali s sosednje kmetije in bi ga prišli iskat. Ko ga po dveh mesecih le pndejo iskat, še komaj diha, tako se je izmučil. Naložijo ga v rnajhen voziček in ga odpeljejo na dom. Doma pnpravijo škatlico iz lepenke, jo napolmjo s senom, v škatlico pa položijo kmetiča, da si odpočije od vsega gorja, ki ga je prestal. Čez nekaj dni se mu zdravje povrne, le nogi mu nista mogli zopet- pognati, in počasi se začne debeliti. > Nikoli več pa ga niso pustili , kositi na polje. uroš kalčič