j.- J IZVLEČEK Haloze so bile zaradi svoje nerazvitosti v okviru koncepta pomoči manj razvitim območjem deležne razvojnih spodbud države. Analiza statističnih podatkov in rezultati anketiranja kažejo, da na nekaterih območjih Haloz prihaja do pozitivnih razvojnih premikov. Ključne besede: Slovenija, Haloze, socioekonomska struktura, manj razvito območje, regionalno planiranje. ABSTRACT Haloze: less developed area Due to its developmental challenges, Haloze has been declared as less developed area by the national regional policy. The analysis of statistical data and of the questionnaires showed that some parts of Haloze are experiencing positive development shifts. Key words: Slovenia, Haloze, socioeconomic structure, less developed area, regional planning. Avtorja besedila: SIMON KUŠAR, dr. geogr. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: simon.kusar@ff.uni-lj.si ANDREJ ČERNE, dr. geogr. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: andrej.cerne@ff.uni-lj.si Avtorja fotografij: SIMON KUŠAR, VLADIMIR KOROŠEC COBISS 1.04 strokovni članek . g§ ~ ¥ WSM1 > - ■ // . fh Haloze so vsakemu slovenskemu razumniku sinonim za revščino, zaostalost, nerazsvetljenost, alkoholizem, za Ljubljančana so nekje na robu zemlje, zunaj cest in železnic." Takšno splošno mnenje o Halozah in Haložanih je v uvodu potopisa o "romanju" od Majšperka do Svetih gor zapisal Taras Kermauner (2). S svojimi kolegi je želel preveriti, če to drži. V pristnem stiku s pokrajino in njenimi ljudmi je ugotovil, da so bili bistveni dejavniki, ki so vodili do razvojnega zaostajanja Haloz, socioposestna struktura, vrednote prebivalcev, nerazvita temeljna infrastruktura in neugodne naravne razmere. Od sedemdesetih let 20. stoletja so bile Haloze poleg drugih manj razvitih območij v Sloveniji deležne posebne pozornosti republiške oblasti. Čeprav so prek koncepta spodbujanja manj razvitih območij tudi Haložani okusili sladkosti modernizacije, so Haloze ostale manj razvita pokrajina. V članku so poleg kratke analize pomoči manj razvitim območjem v okviru regionalne politike prikazani tudi najpomembnejši razvojni dejavniki, ki so omejevali hitrejši razvoj Haloz: obmejna lega, odseljevanje prebivalcev, pomanjkanje delovnih mest in slaba oskrba s temeljnimi življenjskimi potrebščinami ter storitvami. V zadnjih nekaj letih je prišlo do nekaterih pozitivnih razvojnih premikov, kar pomeni, da manj razvite Haloze mogoče kmalu ne bodo več sinonim za revščino. Razvojna pomoč Halozam: Haloze kot prednostno območje delovanja slovenske regionalne politike Knjiga Siti in lačni Slovenci (2), iz katere je uvodni citat, je pomenila enega od ključnih korakov za oblikovanje posebne razvojne politike za manj razvita območja v Sloveniji. Do konca šestdesetih let 20. stoletja je veljalo prepričanje, da obstajajo manj razvita območja samo na ravni jugoslovanske federacije. Razvojna pomoč je bila zato usmerjena predvsem v republike v južnem delu skupne države. Toda knjiga Siti in lačni Slovenci je razkrila, da obstajajo velike razvojne razlike tudi znotraj Slovenije in da povojna industrializacija ni prinesla blaginje vsem slovenskim pokrajinam. Kot odgovor na številne ugotovljene razvojne izzive je bil leta 1971 sprejet prvi v nizu zakonov, namenjenih razreševanju problematike velikih razvojnih razlik v Sloveniji. Manj razvita območja so bila opredeljena predvsem v severovzhodni Sloveniji. Že takrat so se Haloze skupaj s celotno občino Ptuj uvrstile med manj razvita območja (6). Regionalna politika obsega ukrepe države, namenjene spodbujanju razvoja v regijah. Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja iz leta 1975 je, ob upoštevanju večjega števila meril, kljub bližini Ptuja Haloze opredelil kot manj razvito območje. Čeprav so se merila za določitev manj razvitih območij v letih 1980 in 1985 spremenila, so Haloze ostale manj razvito območje (6). V obdobju spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij (1991-1999) so bile Haloze uvrščene med demografsko ogrožena obmejna območja, kamor so spadali vse krajevne skupnosti in območja naselij, ki so izkazovali negativne prebivalstvene težnje, opredeljene s kazalnikoma gibanje števila prebivalcev in staranje prebivalstva. Obmejnost je bila prepoznana kot omejitveni razvojni dejavnik, kar je veljalo še zlasti za območja ob meji z Republiko Hrvaško. Med obmejne krajevne skupnosti so se uvrstile tiste, ki so bile v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Konec devetdesetih let 20. stoletja med demografsko ogrožena obmejna območja niso spadale celotne Haloze. Iz sistema manj razvitih območij so bila izvzeta naselja z boljšo prometno dostopnostjo, posebno ob glavni cesti med Mariborom in Zagrebom (6). Leta 1999 se je na področju spodbujanja regionalnega razvoja zgodil pomemben preobrat. S sprejemom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Preglednica 1: Spodbujanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji v letih 1971-2011 (7). leto zakon tipi manj razvitih območij 1971 Zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij manj razvita območja 1975 Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji manj razvita območja; manj razvita obmejna območja (1981-1990); območja v prehodnem obdobju (1981-1990); 1990 Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji demografsko ogrožena območja; demografsko ogrožena obmejna območja; gorsko-višinska območja; območja v prehodnem obdobju (1991-1997); 1999 Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR) območja s posebnimi razvojnimi problemi in ekonomsko šibka območja; območja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo; razvojno omejevana obmejna in območja z omejitvenimi dejavniki; 2005 Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-l) / 2011 Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) obmejna problemska območja; problemska območja z visoko brezposelnostjo (začasni ukrep). se je spodbujanje razvoja z manj razvitih območij preneslo na vse razvojne (statistične) regije. Kljub temu je zakon za spodbujanje razvoja problemskih območij (manj razvitih, v strukturni krizi) predvidel območja s posebnimi razvojnimi problemi. Opredeljeni so bili trije tipi: ekonomsko šibka območja, območja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo ter razvojno omejevana obmejna in območja z omejitvenimi dejavniki. Haloške občine so se uvrščale med ekonomsko šibka območja, območja s strukturnimi problemi zaradi visoke stopnje brezposelnosti, visokega deleža aktivnih prebivalcev, zaposlenih v kmetijstvu, in obmejne lege (6). Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je bil leta 2005 spremenjen in ni predvideval prednostnih območij delovanja regionalne politike. Leta 2011 je bil sprejet nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ponovno opredeljuje manj razvita obmejna območja. Mednje se zaradi obmejne lege spet uvrščajo tudi vse haloške občine (občina Majšperk zaradi visokega deleža Nature 2000). In učinki izvajanja razvojnih ukrepov? Ker sistema spodbujanja skladnega regionalnega razvoja ni spremljal sistem spremljanja in vrednotenja in ker v ta namen ni bila izvedena posebna raziskava, na to vprašanje ni mogoče odgovoriti neposredno. Učinke lahko ocenimo le posredno, s pomočjo analize regionalne strukture. Haloze so bile tako kot druga manj razvita območja v Sloveniji deležna modernizacije. Zgrajena je bila temeljna infrastruktura (vodovod, elektrika, telefon), Slika 1: Ceste v Halozah so zaradi strmega reliefa in neodpornih kamnin večinoma neprimerne za tovornjake in avtobuse, kar otežuje gospodarski razvoj Haloz (foto: Simon Kušar). Haloze: V središču, a na robu Študenti 2. letnika ljubljanskega Oddelka za geografijo (enopredmetni in dvodisciplinarni študij) so v okviru terenskih vaj iz Družbene geografije (predmet Geografsko terensko delo 2) 24. maja 2011 na območju sedmih halo-ških naselij (Stoperce, Kočice, Sedlašek, Velika Varnica, Veliki Vrh, Drenovec, Goričak) izvedli anketo z naslovom "Haloze: V središču, a na robu". Oblikovali so jo prof. dr Andrej Černe, doc. dr. Dejan Cigale, dr Vladimir Korošec, doc. dr. Simon Kušar in prof. dr. Mirko Pak. Z njo so zbrali veliko podatkov o značilnostih poselitve, odnosu domačinov do meje in turizma, veliko vprašanj pa je bilo namenjenih preučitvi temeljnih značilnosti kmetijskih gospodarstev v Halozah. V anketi je sodelovalo 138 domačinov. spodbujal se je gospodarski razvoj v središčnih naseljih nižje stopnje na obrobju pokrajine (Majšperk). Skupaj z okolico Ptuja so se od sedemdesetih let 20. stoletja zlasti na področju gospodarske infrastrukture razvijale hitreje kot nekatere druge pokrajine v Sloveniji. Kljub temu se razvojni zaostanek ni zmanjšal. Haloze so se uvrščale med manj razvita območja v vseh obdobjih spodbujanja njihovega razvoja (7). Razvojnega preboja glede na opredelitev manj razvitih območij v Sloveniji torej niso doživele. Razvojni problemi Haloz: mnenja domačinov Manj razvita območja se soočajo s številnimi izzivi, ki otežujejo kakovostno življenje in uspešno gospodarjenje. Kateri so največji problemi, s katerimi se srečujejo domačini v Halozah? Njihovo mnenje smo preverili z anketo "Haloze: V središču, a na robu" (1). V njej je sodelovalo 138 domačinov. Anketiranci so lahko izbrali tri izmed 11 ponujenih odgovorov, imeli pa so tudi možnost, da še sami dodajo odgovor, ki ga anketa ni vključevala. Prebivalci Haloz so kot tri največje probleme opredelili staranje in odseljevanje prebivalcev (54 odgovorov), pomanjkanje delovnih mest (48 odgovorov) in slabe ceste (45 odgovorov). Glede na majhne razlike pri treh največkrat omenjenih problemih (vsi odgovori so bili izbrani okrog 50-krat) lahko sklepamo, da v Halozah ne prevladuje specifičen razvojni problem, ampak prihaja do medsebojnega součinkovanja različnih razvojnih problemov, ki so pogosto med seboj povezani ali celo odvisni. Slabe ceste in pomanjkanje delovnih mest na primer spodbujajo depopula-cijo, kar pa vpliva na hitro staranje prebivalstva. Med pogosteje izbranimi odgovori sta tudi neustrezna politika do manj razvitih območij (40 odgovorov) in oteženo kmetijstvo (38 odgovorov). Slednje je posledica naravnogeografskih značilnosti pokrajine, medtem ko kritičnost do pomoči manj razvitim območjem problematizira dosedanje sisteme spodbujanja razvoja manj razvitih območij. Kar 21 odgovorov se je nanašalo na pomanjkanje delovne sile v Halozah. Takšen odgovor je po eni strani pričakovan, saj zaradi odseljevanja mladega prebivalstva ustrezne delovne sile najbrž ni več. Po drugi strani so v Halozah potenciali za zaposlitev, ki niso izkoriščeni. Opremljenost z infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, internet) z izjemo slabih cest med opredeljenimi razvojnimi problemi v Halozah ni posebej izstopala, kar kaže na uspešnost opremljanja naselij s temeljno infrastrukturo (voda, elektrika), pa tudi na manjše povpraševanje po okoljski in telekomunikacijski infrastrukturi v pokrajini. Obmejna lega kot razvojna priložnost? Eden izmed ključnih razvojnih dejavnikov v Halozah je obmejna lega. Ta namreč deloma onemogoča stike, saj so ti bolj ali manj omejeni izključno na posebne točke, kjer je prehod meje mogoč. Meja med Slovenijo in Hrvaško na območju Haloz se uvršča med stare meje, ki so se izoblikovale med 12. in 14. stoletjem. Večinoma ne poteka po slemenih, ampak prečka površje goric, kjer se menjavajo kmetijska zemljišča (ponekod v zaraščanju), gozd in razložena naselja, zato je njen potek v pokrajini komaj viden. Na območju Haloz ceste prečkajo mejo kar 52-krat, oziroma na vsakih 650 m. To kaže na stare povezave med območjem Haloz in sosednjo pokrajino na Hrvaškem (11). 60 50 40 30 20 10 0 1 1 1 1 11 11 11 1111. A* J? J? 4rr S - / & V S / / v S / / y jr/ / j v £ Slika 2: Največji problemi v Halozah po mnenju anketiranih domačinov (1). Slika 3: "Pozor! Državna meja" V Halozah je to pogost znak, ki opozarja na obmejno lego pokrajine (foto: Vladimir Korošec). Meja z Republiko Hrvaško je zunanja meja Evropske unije in hkrati meja držav, ki so podpisnice Schengenskega sporazuma. Potovanje znotraj "šengena" je mogoče brez ovir (pregledov potnih listin), medtem ko je za prestop schengenske meje treba opraviti stroge mejne formalnosti. Na območju Haloz sta dva mejna prehoda za mednarodni promet (Gruškovje, Zavrč), mejni prehod za meddržavni promet pa je v Zgornjem Leskovcu. Na območju Haloz sta tudi mejna prehoda za obmejni promet (Drenovec, Meje) (9). Ob osamosvojitvi Slovenije 25. junija 1991 Haložani na vzpostavitev formalne državne meje niso bili pripravljeni. Največje težave imajo lastniki zemljišč, ki imajo posamezne zemljiške parcele tudi na drugi strani meje. Ob meji je stalen policijski in carinski nadzor (11). Kakšne izkušnje imajo z mejo in obmejno lego, smo povprašali tudi prebivalce Haloz. O (ob)mejni problematiki so bili najbolj zgovorni prebivalci Vinorodnih Haloz, ki jih v večji meri zaznamuje bolj neposredna obmejna lega. Večina od 138 anketiranih (54,7 %) Haložanov obišče Hrvaško zaradi izleta, zabave in dopusta. Zaradi obdelovanja zemljišč, zaposlitve ali druge vrste poslovnih obveznosti obiskuje Hrvaško le 7 % anketiranih Haložanov. Pomemben motiv je še obisk sorodnikov in prijateljev, kar je kot razlog navedlo 26,7 % vprašanih. 40,9 % anketiranih na Hrvaško sploh ne gre. Na Hrvaško gre vsak dan le 3 % anketiranih prebivalcev Haloz. Najpogostejši motiv za vsakodnevno pre- stopanje meje je obdelava zemljišč. Vsaj enkrat na teden gre na Hrvaško 9,8 % domačinov, pri čemer kot motiv prevladuje obisk sorodnikov in prijateljev. Anketiranci, ki gredo v sosednjo državo ponavadi le enkrat na mesec (6,1 %), to izkoristijo predvsem za nakupe v Zagrebu, Krapini in Cvetlinu. Največ Haložanov (40,9 %) gre na Hrvaško le enkrat ali največ nekajkrat na leto in to večinoma na izlet ali dopust. Stiki Haložanov s sosednjo Republiko Hrvaško so torej razmeroma skromni. Le desetina anketiranih ima pogostejše stike, medtem ko velika večina omejuje te stike na dopust ali pa na Hrvaško sploh ne hodi. Na vprašanje, kako schengenska meja vpliva na delo in življenje ljudi, je večina anketirancev podala oceno, da nanje strog mejni režim ne vpliva. Ostali so omenili le večjo prisotnost policije. Podobno redkobesedni so bili tudi pri vprašanju, katere so prednosti in priložnosti obmejnega položaja Haloz. Večina se je strinjala, da meja nima pomembnejših pozitivnih vplivov. Kot potencial omenjajo možnosti za razvoj turizma in mirno okolje, saj so Haloze odmaknjene od delo nakupi izlet, zabava, dopust obisk sorodnikov, prijateljev Slika 4: Najpogostejši razlog za obisk Republike Hrvaške; N = 138 (1). drugo Preglednica 2: Pogostost čezmejnih stikov in motivi obiska Hrvaške (1). najpomembnejših prometnih poti. Slabosti in nevarnosti obmejnega položaja so po mnenju anketiranih povezane predvsem s slabšanjem razvojnih možnosti: z nadaljnjim odseljevanjem mladih, staranjem prebivalstva, težavami s prisotnostjo policije in nelegalnim prečkanjem meje. Odseljevanje prebivalcev? Od druge svetovne vojne do danes se je število prebivalcev Haloz zmanjšalo za več kot tretjino. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja se je število prebivalcev zmanjševalo zaradi odseljevanja domačinov v bližnja industrijska središča in celo v tujino, medtem ko v zadnjem obdobju prebivalstveni razvoj ogroža negativen naravni prirast (4), ki je posledica staranja prebivalcev. Na minimalno rast števila prebivalcev po letu 2002 vpliva priseljevanje lastnikov počitniških bivališč in širitev zazidalnih zemljišč v nekaterih središčnih naseljih. Na statistične podatke o demografski strukturi Haloz vpliva tudi dejstvo, da je veliko prebivalcev v Halozah zgolj prijavljenih, prebivajo pa zunaj pokrajine (5). Da postajajo Haloze zanimive za bivanje, dokazujejo tudi rezultati naše ankete. Od 138 anketiranih se jih je kar četrtina v Haloze priselila. Priseljeni so bodisi podedovali hišo in parcelo (39,5 % priseljenih) bodisi so hišo ali parcelo kupili (60,5 % priseljenih). Kupci nepremičnin v Halozah so se na to območje priselili v različnih časovnih obdobjih, skoraj polovica pred letom 1990. Prevladujoči motiv za priselitev je bila ohranjena narava. Ostali so se preselili po letu 1990, od tega četrtina po letu 2000. Priseljeni po letu 1990 so kupili hiše ali vikende (36,3 % priseljenih po letu Slika 5: Demografski razvoj v Halozah: tipologija naselij (4). pogostost stikov število delež (%) prevladujoč motiv vsak dan 4 3,0 obdelava zemljišč večkrat na teden 2 1,5 enkrat na teden 7 5,3 obisk sorodnikov in prijateljev večkrat na mesec 3 2,3 enkrat na mesec 8 6,1 obisk sorodnikov in prijateljev, nakupi večkrat na leto 18 13,6 izlet, dopust enkrat na leto 36 27,3 izlet, dopust nikoli 54 40,9 Posledice depopulacije vplivajo na starostno, izobrazbeno in dejavnostno sestavo prebivalcev. Po statističnih podatkih iz leta 2007 je bilo v Halozah 13 % prebivalcev starih do 14 let, kar je manj od regijskega in državnega poprečja. Nizek delež mladih je v dobri polovici haloških naselij, od tega je v dvajsetih naseljih celo nižji od 10 %. Največ takšnih naselij je na območju Leskovca, Žetal in Majšperka (4). Pozitivnim demografskim spremembam sledimo v izobrazbeni sestavi, ki se najhitreje spreminja v naseljih, v katerih število prebivalcev narašča in se socialno ter gospodarsko razvijajo (3). Žal je stopnja izobrazbe Haložanov še vedno močno pod regijskim in republiškim poprečjem. Malo možnosti za delo in oskrbo? V Haloških občinah je malo delovnih mest (brez samo-zaposlenih na kmetijah). Največ jih imata občini Videm (508) in Majšperk (497), vendar je razmerje med delovno aktivnimi prebivalci, ki potrebujejo delo, in številom delovnih mest le 24 oziroma 34, kar pomeni, da sta občini kljub temu izrazito bivalni. V obeh občinah je približno desetina delovno aktivnih prebivalcev (samo)zaposlenih v kmetijstvu. Najmanjše število delovnih mest imata občini Zavrč in Žetale, vsaka manj kot 150 (10). Vse haloške občine imajo 2073 delovnih mest (brez samozaposlenih v kmetijstvu), a kar 6783 delovno aktivnih prebivalcev, ki ne delajo na svojih kmetijah. To pomeni, da mora teoretično skoraj 70 % delovno aktivnih delati v občinah zunaj Haloz. S takšnim Preglednica 3: Spodbujanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji v letih 1971-2011 (7). število delovno aktivnih prebivalcev: samo- število delovnih mest število delovno aktivnih zaposleni v kmetijstvu brez samo-zaposlenih v indeks delovne občina prebivalcev (jan. 2012) (jan. 2012) kmetijstvu (jan. 2012)* migracije tip občine Cirkulane 892 102 222 28 izrazito bivalna Majšperk 1640 156 497 34 izrazito bivalna Makole 849 99 244 33 izrazito bivalna Podlehnik 774 90 374 55 pretežno bivalna Videm 2360 210 508 24 izrazito bivalna Zavrč 522 56 133 29 izrazito bivalna Žetale 555 96 95 21 izrazito bivalna haloške občine skupaj 7592 809 2073 31 izrazito bivalna pokrajina Opombi: Občini Majšperk in Videm obsegata tudi naselja zunaj območja Haloz; * - število delovno aktivnih prebivalcev glede na občino zaposlitve. Slika 6: Majšperk z industrijskim Bregom je bil pomembno zaposlitveno središče na obrobju Haloz. Zaradi deindustrializacje je večina industrije propadla, tudi tovarna obutve Planika. V eni od njenih opuščenih hal je zdaj trgovski center (foto: Simon Kušar). 1990), ki so zdaj namenjeni stalnemu prebivanju. Priselili so se predvsem iz širše okolice Maribora. Med motivi za nakup nepremičnine v Halozah prevladujejo ugodna cena nepremičnin, ohranjena narava in prijazni ljudje. Za Haloze je značilen prostorsko izrazito neenakomeren prebivalstveni razvoj. Tako na eni strani število prebivalcev v prometno dostopnejših središčnih in dolinskih naseljih narašča (tudi zaradi priselitev), na drugi strani pa se nadaljuje odseljevanje prebivalcev in gospodarsko nazadovanje naselij v obmejnem pasu in težje dostopnih delih gričevja (4). Medtem ko je leta 1981 v središčnih in njim bližnjih naseljih živela dobra petina Haložanov, se je do leta 2010 njihov pre-bivalstveni delež povečal na eno tretjino. razmerjem med delovno aktivnimi prebivalci in številom delovnih mest se Haloze uvrščajo med izrazito bivalne pokrajine. Delovna mesta je mogoče najti predvsem v središčnih naseljih. Leta 2008 opravljena raziskava je na območju Haloz opredelila 8 središčnih naselij 1. ali 2. stopnje. Kot središčna naselja 1. stopnje so bila opredeljena Stoperce, Podlehnik in Zgornji Leskovec. Središčni naselji 2. stopnje sta Cirkulane in Videm pri Ptuju. V Halozah je tudi 6 naselij, ki si delijo funkcije središčnega naselja 2. stopnje. Ta naselja so: Breg-Majšperk, Žetale- Čermožiše in Zavrč-Goričak (8). V mreži središčnih naselij v Halozah je v primerjavi z letom 1996 prišlo do velikih sprememb. Takratna raziskava je opredelila 7 središčnih naselij, vendar so bila vsa, z izjemo Majšperka, središčna naselja 1. stopnje (8). Reforma lokalne samouprave z ustanovitvijo majhnih občin, boljše možnosti samozaposlitve in spodbujanje podjetniškega razvoja so sistem središčnih naselij v Halozah v samo dvanajstih letih temeljito preoblikovali. Primerjava mreže središčnih naselij v Spodnjem Podravju v letih 1996 in 2008 kaže, da so največ sprememb doživela prav haloška središčna naselja (8). Glede na rezultate ankete se Haložani z vsakodnevnimi potrebščinami oskrbujejo v bližnjih središčnih naseljih, v nekaterih naseljih pa kot središčno naselje 2. stopnje nastopa kar Ptuj. Ptuj je tudi naselje, ker se opravijo nakupi, značilni za naselja višje stopnje sre-diščnosti. Sklep Haloze so manj razvito območje. To dokazujeta analiza izbranih razvojnih dejavnikov in izzivov, pa tudi analiza formalno opredeljenih manj razvitih območij v Sloveniji. V zadnjem času se je nazadovanje najbolj dostopnih območij v pokrajini zaustavilo. Tam je zaznati zaustavitev odseljevanja, priseljevanje prebivalcev, ki kakovostno bivalno okolje zaznavajo kot bivanjsko prednost, v manjši meri je opazen tudi razvoj gospodarskih dejavnosti, predvsem v središčnih naseljih, ki so okrepila svojo vlogo. Kljub nerazvitosti imajo Haloze veliko razvojnih priložnosti. Domačini jih vidijo predvsem v kakovostnem naravnem okolju, naravnih vrednotah in neokrnjeni naravi, v manjši meri tudi v nižjih življenjskih stroških in možnostih za razvoj kmetijstva. Z izgradnjo avtoceste med Ptujem in slovensko-hrvaško mejo se bo dostopnost pokrajine močno izboljšala, kar bo lahko pomembna razvojna priložnost Haloz. Vprašanje pa je, če bodo Haložani znali in zmogli izkoristiti to veliko razvojno priložnost. Spreminja se tudi splošno mnenje o Halozah. Anketa med študenti geografije (N = 65), ki je bila izvedena jeseni leta 2011, je pokazala, da Haloze niso več sinonim za nerazvitost. Prva in daleč najštevilčnejša asociacija v povezavi s Halozami je bila vino (tri četrtine odgovorov). Haloze torej že postajajo primer vinogradniške in bivalne pokrajine, kar sta kot razvojno priložnost Haloz izpostavila tudi Korošec in Pak (5). Viri in literatura 1. Haloze: V središču, a na robu. Anketa za gospodinjstva, 2011. 2. Kermauner, T. 1969: Od Majšperka do Svetih gor Siti in lačni Slovenci. Maribor 3. Korošec, V. 2008: Raznolikost razvojnih priložnosti na območju Haloz. Haloze - pokrajina, ljudje in vino. Ptuj. 4. Korošec, V. 2010: Demografski razvoj Haloz po letu 1991 in možnosti regionalnega razvoja. Geografski vestnik 82-1. Ljubljana. 5. Korošec, V., Pak. M. 2010: Razvojni problemi Haloz na primerih katastrskih občin Gorca in Slatina. Dela 34. Ljubljana. 6. Kušar S. 2003: Problemska regija kot element za zasnovo regionalnega razvojnega programa. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Kušar S. 2005: Manj razvita območja kot element politike skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji: pretekle izkušnje in prihodnji izzivi. Dela 24. Ljubljana. 8. Potočnik Slavič, I.. Rebernik, D. 2011: Omrežje centralnih naselij in dnevna migracija. GeograFF 9. Ljubljana. 9. Predstavitev slovenskih meja in mejnih prehodov na zunanji schengenski meji. Medmrežje: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/ll9/526 (22. 3. 2012). 10. Statistični urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp (29. 3. 2012). 11. Zupančič. J. 2011: Obmejni značaj spodnjega Podravja. GeograFF 9. Ljubljana.