SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 36 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 3 de septiembre - 3. septembra 1998 ŽALOSTNA OBLETNICA Srečanje zunanjih ministrov Letos praznujemo Slovenci v Argentini VeČ častitljivih obletnic. Slovenci do-ma so Praznovali letos 150 let ideje Zedinjene Slovenije in 130 let prvega tabora. A tudi ves svet se letos spominja važne-S3 dogodka. Ne moremo reči, da ga praznu-Je ali se ga veseli. Prav obratno. Letos Poteka namreč 150 let od tedaj, ko sta ^fel Marx in Friderik Engels proglasila ** Komunistični manifest, ki je prine-Sel toliko gorja na svet, na našo domovino 111 ki je tudi povzročil, da smo danes mi v Argentini. Ni prinesel samo gorje, ^Pak tudi na desetine milijonov zločinov, Pokole in genocide. Naj na kratko pregledamo, kako je do prišlo in kaj je vseboval Komunistični n'anifest, da je imel tak vpliv na zgodovino. V Prejšnjem stoletju %e je pričela masi-^ industrializacija in - kot običajno pri Novostih - najprej prinesla s seboj slabe po-8fedice: izkoriščanje in bedo delavcev. Podale so se skupine in ideje, ki so hotele e'avstvu pomagati; na splošno jih poime-^jerno kot socialistične. A nekaj skrajne-ev ni bilo zadovoljnih z mirnimi rešitvami. _ Tedaj je na svetu vladala ideja znano-_ • Mislili so, da bo rešila vse probleme, in so postavljali na njene temelje, čeprav k°t danes vidimo - sploh ni bila tako Mogočna, bila je samo romantična želja vse J^eti in vse poravnati samo na podlagi Poveškega intelekta. Druga ideja je tedaj plavala po zraku: Darwin je to idejo uporabil na ^nji živih bit;j; ideja, ki je sicer resnična, *®e v taki obliki, kot je on mislil. Razvoj se Po krv; Negovo kaže v hudi medsebojni borbi, avi tekmi, nadvladi močnejšega in pogi-j'** slabotnega. Saj je tudi Nietzsche isto r® o človeku in popolnoma logično iskal r^oj v nadvladi nadčloveka. Pa razvoj je .u tudi bistveni del Heglove filozofije, ki ga apliciral na razvoj duha v višje stopnje . stopničkah dialektike: teze, antiteze in •»tteze. Tako Marx kot Engels sta bila iz *“°yših” meščanskih nemških družin, ki pa se vrgla v skrajno revolucionarno poli- co. V svojih pisanjih sta izdelala sistem "jamstvenega,, socializma, materialistične-... Svetovnega nazora in razvojne dialekti ki naj b[ bila filozofsko gonilo razvoja dognanja, predvsem pa socialne in k Hi 06 teorUe revolucije. In v ekonomiji "arx priznal edino vrednost proizvodov elu Proletarcev. , Marx je propagiral odpravo privatne j/^’ne in dedovanja, krvavo revolucijo °‘etariata, diktaturo proletariata in brežino družbo. Tako je Marx s pomočjo Engelsa usta- v Londonu „Zvezo komunistov”, pr- lovil Orgamzacyo s tem imenom. Njen pro-sta sestavila in ga febmarja leta 1848 Javila pod imenom »Komunistični ma- prvem delu Manifesta zahtevata g. ei\)e buržoazije - meščanstva in pro-, ata razredni boj kot edino rešitev de- V ni ^ 'Intgem poglavju govorita o komunis-i1’ ki V ki da so ..najnaprednejši,, voditelji de-V tem ')<)-'u 'n hočejo ..osvojitev 1 t>as| °veštvE :i ne oblasti po proletariatu”. Nastopila flor,asledi\ja, zadnja stopnička v razvoju k v^tva: diktatura proletariata, ki bi vodi-. ~ ^razredno družbo. V tretjem delu kritizirata druga bolj miroljubna socialistična gibanja, v četrtem pa razpravljata o revoluciji v posameznih državah. V vsem manifestu Marx trdi, da delavstvo nima domovine, da bo po razvojni zgodovinski nujnosti združeno premagalo nasprotnike, in končava- „Komunisti odkrito izjavljajo, da morejo doseči svoje cilje samo z nasilnim strmoglavljenjem vsega obstoječega družbenega reda". To je bil na kratko tista vžigalica, ki je 60 let nato prižgala svetovno revolucijo. Sicer se je Marx gotovo obrnil v grobu, ko se je proti vsej njegovi teoretični razlagi o razvoju iz fevdalstva preko meščanstva v proletariat revolucija začela v Rusiji, ki je bila tedaj skoraj popolnoma fevdalna država, in ne v razvitih kapitalističnih Nemčiji ali Angliji. In zanimivo je še to, da sta oba početnika komunizma na Slovane gledala zelo postrani. A tudi pozneje zgodovina ni bila naklonjena njihovi „znanstveni” razlagi razvoja. Rusko komunistično revolucijo je izvedel en sam človek, Lenin, s pomočjo nekaj mornarjev, proletariata ni bilo blizu. Stalin je zasužnjil pol Evrope z „dekadentno” buržoazno diplomacijo in vojsko, Tito je zmagal s podporo zaveznikov in ustvaritvijo mita „narodno osvobodilne borbe” (kakšna ironija za komuniste: narodne!), v Argentini so revolucijo pred leti pričeli mestni študenti brez delavcev ali kmetov. Povsod so komunisti svoj ekonomski sistem lahko vzdrževali le s prisilo, policijo in čistkami. Obljuba Marxa in Engelsa v Manifestu o prihodnji brezrazredni družbi je ustvarila naj bol,j razredno družbo aparatčikov in partijcev, ki so imeli vse pravice in ugodnosti, drugi pa nič ali pa so jim še vzeli življenje. In diktatura proletariata, ki bi vodila v svobodno prihodnost, je obstajala v tem, da so lahko ljudje samo molčali in kimali tedanjemu šefu partije, bodisi to ..ljubljeni” Stalin, Tito, Castro ali Kučan. Razsodni ljudje so takoj opazili, kakšna neznanstvena fantazija je to, kako ne pelje nikamor in ne reši ničesar, stane pa ogromno v trpljenju in žrtvah. Ne upošteva človekovega značaja, socioloških pravil in ekonomske realnosti. Komunisti so najboj nasprotovali svojim starejšim bratom socialistom, ker so ti hoteli miren razvoj in zboljšanje; pa tudi drugim faktorjem kot npr. Cerkvi, ki je bila zanje „opij za ljudstvo”, ker obljublja rešitev na drugem svetu namesto v krvavi revoluciji. In še nekaj: za komuniste je bil končni kriterij resnice: praksa. Kar jim služi, je prav in resnično (zato lahko še danes Kučan govori o več resnicah). A ravno praksa je pokazala, da njihova ideja, da njihov „Komunistični manifest” ni prestal preizkusile zgodovine. Po nekaj desetletjih je žalostno propadla ekonomska politika komunističnih držav, partijci niso bili idealistični borci za boljšo prihodnost delavstva ampak le priskledniki in plezalci na višje položaje. Vsa teorija, ki sta jo Marx in Engels tako slavila kot znanstveno, edino in uspešno, je zgrmela na tla. Praksa je po 150 letih pokazala, kar smo vsi logični in nezaslepljeni vedeli že od početka: komunizem je zmota, laž in zlo; največja nesreča za človeštvo - in tudi za nas Slovence in našo skupnost po svetu in v Argentini. Tine Debeljak Na delovnem srečanju ministrov za zunanje zadeve Slovenije in Hrvaške na gradu Mokrice sta se zunanja ministra Boris Frlec in Mate Granic na ločenem delu srečanja dogovorila, da bosta državi v roku treh mesecev poiskali rešitev za obveznosti in pravice zagrebške podružnice nekdanje ljubljanske banke ter za Nuklearno elektrarno Krško. V roku 20 dni se bosta v Sloveniji sestala finančna ministra obeh držav in če v navedenem roku rešitve ne bo, obe strani soglašata, da se to vprašanje poveri v presojo strokovnjakom Mednarodnega denarnega sklada ali Svetovne banke. Takoj se bodo začela tudi pogajanja za sklenitev sporazuma o nuklearki. Če v roku treh mesecev ne bo moč doseči sporazuma, sporna vprašanja v zvezi z NEK predložita v presojo arbitraži. Zunanja ministra Frlec in Granič ter ministra za gospodarstvo Metod Dragonja in Nenad Porges so v skupni izdavi še zapisali, da se v treh mesecih pripravi dokončen predlog sporazuma o pre-moženjsko-pravnih vprašanjih med državama. V ta namen bo v 20 dneh sklican sestanek strokovnjakov obeh držav. Delegaciji sta pregledali delo komisije za poteka državne meje ter soglašali, da bo komisija delo nadaljevala. Naslednji sestanek bo oktobra v Ljubljani, na njem pa bo vsaka stran predložila svoje pisne predloge za rešitev vseh odprtih vprašanj glede meje. V skupni izjavi sta obe strani potrdili soglasje, da se bosta vzdrževali vseh enostranski ukrepov ter da bosta vsa tovrstna vprašanja reševali v duhu dobrososedskih odnosov. 'ih' Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Frlec in Granič ter za gospodarstvo Dragonja in Porges na sestanku na gradu Mokrice. Obmejna incidenta Slovenski policisti so 24. avgusta na slovenskem ozemlju približno 200m od mejne črte med slovenskim mejnim prehodom Jelšane in hrvaškim prehodom Rupa zalotili dva hrvaška policista, ki sta bila v službenem vozilu, uniformirana in oborožena, na omenjeno območje pa sta se pripeljala po cesti, ki vodi iz hrvaškega kraja Šapjane. Hrvaška policista sta v pogovoru dejala, da nista vedela, da sta na ozemlju Slovenije, da sta opravljala naloge varovanja hrvaške zelene meje ter da sta bila prvič na tem delu meddržavne meje. Po opravljenem pogovoru in pridobitvi potrebnih podatkov so hrvaška policista skupaj z vozilom predali hrvaški strani. Po drugi strani pa hrvaška policija ni ugotovila, kdo je v noči s torka na sredo na ozemlju Republike Hrvaške postavil slovensko zastavo, ki je bila postavljena na 20-metrski stolp med mestoma Plovanija in Markovac, po katerem se orientirajo piloti, ki pristajajo na letališču v Sečovljah. Zastavo so sneli, preiskava pa se nadaljnje. ZEDINJENA SLOVENIJA Spoštovani gospod Marjan Loboda Ob priliki 50-letnega jubileja slovenskega centralnega društva v Argentini Zedinjena Slovenija in istočasne ustanovitve glasila Svobodna Slovenija vam izrekam naše iskreno priznanje za doprinos vašega društva in glasila pri polstoletni epopeji v borbi za narodno in idejno ohranitev naše skupnosti v tej deželi. Odveč bi bilo naštevanje tisočerih zaslužnih žena, mož in mladih, ki so vsa ta leta nesebično in neplačano žrtvovali nešteto ur in marsikatere neprespane noči in večkrat tudi na račun svojega zdravja doprinašali h graditvi tega, kar danes lahko s ponosom imenujemo ..Slovenska skupnost v Argentini”. Naj Neskončni podeli nam vsem dovolj milosti in notranje sile, da bomo mogli mi in zanamci še naslednjih petdeset let s ponosom izpričevati ljubezen do slovenskega naroda in do vrednot, ki so bile že od nekdaj naš začetek in cilj. Slovenska kulturna akcija arh Marjan Eiletz Milena Ahčin predsednik tajnica Spoštovani! Svobodni Sloveniji in Zedinjeni Sloveniji ob visokem jubileju - 50-letnici naše srčne čestitke. Praznujte veselo! Stanka Gregorič in Florjan Falež Glas Slovenije, Avstralija STRAN 3: Move škofije v Sloveniji Zgodilo seje v Sloveniji... —— ------------------ — — | Iz življenja v Argentini POTRES TUDI NA DOLENJSKEM Seizmografi v Sloveniji so zabeležili 30. avgusta dva potresna sunka v oddaljenosti 30 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, na območju med Litijo in Trebnjem: pivi, močnejši, je tla zatresel ob 4.32, drugi pa opoldan. Na Upravi za geofiziko so ocenili, da se je intenziteta jutranjega potresnega sunka gibala med peto in šesto stopnjo EMS. Potres pa so čutili prebivalci cel<* Slovenije, razen na Gorenjskem. Ta potresni sunek z epicentrpm na Dolenjskem je povzročil le manjšo gmotno škodo: najbolj je poškodoval osnovni šoli v Šmartnem in Gabrovki. EZ UKINILA EMBARGO NA IZVOZ OROŽJA V SLOVENIJO Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo 26. avgusta, da je Svet ministrov EZ sprejel odločitev o ukinitvi prepovedi izvoza orodja v Slovenijo. Svet ministrov je omenjeno odločitev sprejel na podlagi ugotovitve, da to omogočata razvoj Slovenije in njena politika do izvoza orodja. POOSTRENI VARNOSTNI UKREPI Na povečano nevarnost terorističnih napadov po nedavnih akcijah v Keniji in Sudanu so se odzvali tudi v jedrski elektrarni v Krškem (NEK), kjer so okrepili 27. avgusta varovanje objekta. Nekoliko poostrene varnostne ukrepe so v skladu z navodili iz State Departmenta uvedli tudi na Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 ŠESTA POSTAJA Veronikin prt je v spomin odtisnjena slutnja svojcev, ki so vedeli za njihovo Kalvarijo, a je niso smeli gledati in niso jim mogli brisati krvavih srag. ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Predstavnik veleposlaništva Danny Hall je izrazil zaupanje v slovenske policijske organe, s katerimi so opravili tudi več sestankov. Po njegovih besedah je veleposlaništvo, tako kot ostala diplomatska predstavništva ZDA po svetu, v slovenskih medlih objavilo tudi opozorilo ameriškim državljanom, v katerem jih je pozvalo k povečani previdnosti- KOPRSKI ŠKOF METOD PIRIH DOBRO OKREVA Koprski škof Metod Pirih, ki so ga v ljubljanski Klinični center zaradi blage možganske krvavitve prepeljali pred dobrim tednom, dobro okreva, potrebuje pa počitek in mir. Kot so sporočili iz Škofijskega ordinariata Koper, bo škof Pirih bolnišnico predvidoma zapustil šele čez mesec dni. Zaradi bolezni je moral škof odložiti obisk med slovenskimi izseljenci v Avstraliji, ki je bil predviden za začetek minulega tedna. PRVI ŠOLSKI DAN 1. septembra bo letos prvič na pot v osnovno šolo odšlo 21.500 prvošolcev. Sku-paj z njimi pa bo v šolo odšlo približno 194.000 učencev. S poukom v srednjih šolah bo začelo 30.370 dijakov, tako da bo v srednjah šolali vsega približno 107.900 dijakov. V vrtce pa se bo po počitnicah vrnilo približno 62.600 otrok, kar je približno 59 odstotkov vseh predšolskih otrok. IZŠEL ZBORNIK DRAGE 1997 Pri založbi Mladika v Trstu je 28. avgusta izšel zbornik študijskih dnevov Draga ’97 z naslovom Med Slovenijo in Evropo, ki ga je kot vsako leto izdalo tržaško Društvo slovenskih izobražencev. Zbornik so uredili Sergij Pahor, Saša Martelanc in Marij Maver. V publikaciji so zbrani prispevki predavateljev in razprave 32. študijskih dnevov Draga ’97, ki so potekali od 5. do 7. septembra lani. Gre za predavanja Giorgia Banchi-ga, dr. Andreja Bajuka, Klausa Einspielerja, dr. Andreja Capudra. Objavljena je tudi pridiga, ki jo je tržaški škof Ravignani imel za udeležence Drage pri tradicionalni nedeljski maši. Prispevki so zapisani po magnetofonskem zapisu in objavljeni v celoti. Letošnja Draga bo potekala v soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra na Opčinah. ZAHTEVA PO ODŠKODNINI ZA STARO AVSTRIJCE V SLOVENIJI Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Joerg Haiderje 24. avgusta v zvezi z razpravo o odškodnini žrtvam holokavsta zahteval odškodnino za vse - torej tudi za Sudetske Nemce ter Staroavstrijee v Sloveniji - ali pa za nikogar. „Očitno protislovje” bi bilo, da bi odškodnino prejeli samo Judje, je dejal Haider. Pred tem po njegovih besedah ne bi smeli privoliti na vstop Češke in Slovenije v Evropsko zvezo. ZDRUŽENJE EVROPSKIH UNIVERZ Na 11. zasedanju generalne skupščine Združenja evropskih univerz v Berlinu je bil rektor mariborske Univerze prof. dr. Ludvik Toplak z veliko podporo rektorjev izvoljen za člana direktorija Združenja evropskih univerz in koordinatorja za območji centralne in jugovzhodne Evrope ter Cmega morja. Združenje evropskih univerz vključuje že več kot 400 rektoijev evropskih univerz. V zadnjih štirih letih je podeseterilo obseg dela, zlasti na področju organizacije konferenc, strokovnih posvetovanj ter univerzitetnih evalvacij. Združenje je postalo največje in najpomembnejše združenje evropskih univerz. Ena značilnosti političnega življenja je ta, da, se včasih dogodki razvijajo vihamo, potem pa se naekrat vse pomiri in teče spokojno naprej. A temu ni varno zaupati, ker pod navidezno mimo površino hudi tokovi pretresajo dno. Te dni izgleda, kot da ni kakih posebnih političnih dogodkov razen afere s prodajo orožja ali borznih padcev. A ni tako. POLOŽAJ SE ZAPLETA Čeprav običajno na tem mestu posvečamo največ pozornosti strankam, imamo vedno na vidiku razvoj celotne družbe in seveda javno blaginjo. In prav z vidika te blaginje ni najbolj priporočljivo, kadar ima izvršilna oblast tako moč, da se demokracija že približuje diktaturi, pa tudi ne, kadar njena moč tako upada, da družbi preti kaos. Je to primer današnje Argentine? Ne čisto tako, a nekaj te primesi lahko zasledimo. Prvo obdobje predsednika Menema je precej dišalo po prevelikem avtoritarizmu. Popolnoma je obvladal svojo stranko in je z lastno večino v kongresu državo krmaril po mili volji. In še tako, če se mu je zakonodajna pot zdela predolga, je segal po dekretih, tako da je postal predsednik, ki je v državi podpisal več dekretov kot vsi njegovi predniki v poldrugostoletni zgodovini Argentine. Kar naenkrat pa se je znašel pred dejstvom, da njegova moč upada. A ne kot predsedniška inštitucija, temveč kar se tiče vodstva stranke. To sicer niti ne bi bilo tako vidno, če ne bi prej pretiraval v nasprotnem smislu. Spričo prejšnjega diktatorskega vodstva stranke je sedaj položaj precej podoben kaosu. V čem je sprememba? Začelo se je s ponovno predsedniško kandidaturo. Ko jo je moral umakniti spričo Duhaldejeve grožnje S plebiscitom, je Menem pognal po vodi tisti sij nepremagljivosti, ki gaje dotlej odlikoval. Ker pa se je odpovedal tekmovanju za predsedniško, je skušal ohraniti vsaj trdno vodstvo nad stranko. Spoznal je, da mu ta tudi uhaja iz vajeti. Kar poglejmo. Že na zadnji konvenciji so poleg odsotnosti zastopnikov province Buenos Aires še delegati iz Santa Fe zapustili zasedanje. K temu je bilo treba prišteti še številne posamezne odsotne. Provinca Santa Cruz z guvernerjem Kirschnerjem mu je že neka,j časa nepokorna. Ko je šlo za volitve vodstva stranke v prestolnici, je Menem ukazal, naj sestavijo eno samo listo. Število predstavljenih list pa je bilo rekordno. Jasno postaja, da je konec absolutizma. SODNA FRONTA Pretekli teden je vlado doletel še en udarec. Menem je predsednik države in obenem tudi predsednik stranke, kjer je guverner JJuhalde podpredsednik. Mandati trajajo do leta 2000. A sedaj je Menem sklical kongres, ki naj izvoli novo vodstvo, katerega mandat naj tr;ya nadaljnja štiri leta, torej do leta 2002. S tem bi si zagotovil vodstvo stranke domala za celotno prihodnjo ustavno dobo. Če bi kateremukoli peronističnemu predsedniškemu kandidatu uspelo zavzeti predsedniško mesto, bi oblast dejansko imel v rokah Menem. Še več, predlagal je, naj bi ne bilo nobenega 'izmed predsedniških kandidatov na listinah bodočega vodstva. S tem bi vse možne predsednike izoliral od stranke. In če bi bil peronizem poražen, potem bi bil samo on voclja opozicije. Jasno je, da se Duhalde s tem ne strinja. A ker je naveličan notranjih bojev in ve, da ima predsednik še vedno v rokah vajeti Tone Mizerit strankinega aparata, se je odločil za sodno pot. Pri sodišču je zahteval, naj ta kongres prepove, ker ni sklican v soglasju s pravilnikom stranke. In, glej, sodnica Servim de Cubria je pristala na to in prepovedala izvedbo kongresa. Iz tega pa lahko povzamemo dva važna zaključka. Prvi se tiče stranke. Menem bo seveda vložil priziv na sodno zbornico ® kakršnakoli bo sodna odločitev, bo vse prišlo pred vrhovno sodišče, ki se bo P° vsej verjetnosti nagnilo na stran predsednika. A medtem bo poteklo toliko časa, da bo vladna strategija proti Duhaldeju izgubi-la svoj smisel. Iniciativa je tako prešla' roke Duhaldeja, ki bo kot predsednik strankinega kongresa sklical konec leta nadaljevanje zasedanja, ki je bilo ob prejšnji P1^ žnosti prekinjeno. Drugi zaključek pa je še bolj kočiji''; Kaže, da se sodne odločitve vedno boli oddaljujejo od vladnih interesov. To v normalnih razmerah ni nič posebnega, a kdor je navajen, da mu sodišče vedno da prav, se čuti ogroženega, kadar se pogosto zgod' obratno. Opazovalci zadnje čase pogost* beležijo, kako celo prej vladi nakloni®11 sodniki nastopajo do vlade vedno mafll naklonjeno, torej vedno bolj neodvisno. je za družbe sicer pozitivno, a za meneffli' zem porazno. PARLAMENTARNE BARIKADE Menem naletava na rastoče težave šev vladnem parlamentarnem bloku. Peronih tična poslanska skupina nikdar ni bila kal poslušna, a zakon o delavski fleksibilizacU1 kaže na res kaotičen položaj. Trikrat Je kongres sklical zasedanje, trikrat vlada n* mogla zbrati zadostnega števila poslance'’1 a ne ker bi odpovedali provincijski zavezniki, temveč zaradi odpora v lastnih vrstah’ Opozicija sicer igra z nesocialno, a politi' no sprejemljivo pojavo odsotnosti, a odg0" vomost leži bistveno v vladnih poslancih- Da se Menem zaveda svoje slabosti* lahko razberemo iz dejstva, da je zC neštetokrat zagrozil, da bo fleksibilizaci)0 izpeljal po dekretu, a tega doslej še $ storil. Vzrok temu pa je, da tudi podjetni1 ne soglašajo z vladnim osnutkom in ^ hočejo zakon, ne dekret, ki bi ga katerih bodoči predsednik z novim dekretom lah^0 odpravil. No, za to sredo so napovedovali “°" končen spopad v upanju, da bo vladi uspe' lo doseči blaženi kvorum s podporo odloč' lne prisotnosti Bussija in Alsogaraya. A to ni prava rešitev. Mnogi opazoval^ se sprašujejo, če se ne bi vladi splačaj0’ vsaj kar se tiče gospodarskih zadev, sprejo ti ponujeno roko za sodelovanje opozicUe' To bi bilo umestno zlasti z vidika, da se tudi Povezava vedno bolj bliža vladnen’u gospodarskemu programu. Zato skoraj nikogar ni presenetilo, da se je v ekiP' svetovalcev predsedniške predkandidatiA)c Graciele Fernandez Meijide pridinžil ek0-nomist Gustavo Carballo, bivši član ^ ktorija velepodjetja Bunge y Bom, ki J* svoj čas bil soudeležen pri gospodar5 volilni platformi Menema. Carballo je dno zanimiva osebnost. Bil je eden ntl*® gospodarskih sodelavcev tedanjega rrollističnega predsednika Frondizija in Cafierorh in nato z Menemom. V Bunge* Bom je začel delovati leta 1990 in vo« podjetja Alba, Cia Quimica in Alanor. ^ je stopil v stik z vodjem Solidarne fron ^ (Chaco Alvarez) in pred nekaj meseč* Gracielo. V primeru, da bi ta zmagal® 11 notranjih volitvah, bi Carballo imel nalOe za Povezavo sestaviti vladno sturkturo gospodarskem področju.. No, tudi tukaj je desnica približala levici ali obratno. Se celebra el dfa del inmigrante Na Slovenskem kmalu Con motivo de celebrarse el 4 de septembre el Dla del Inmigrante, las colectivi-dades radicadas en la Ciudad de Buenos Aires participaran en los festejos a realizar-se los dfas 5 y 6 de septiembre proximo a Partir de las 11 de la manana en el Rosedal de Palenno, en la interseceion de Avda. Figueroa Alcorta y Avda. Sarmiento. Participaran mas de 30 colectividades c°n stands donde expondran una muestra cultural del pals de origen con artesanlas, teratura, mušica, trgjes tipicos, etc. y donde serviran comidas tipicas. En el escena-n° Principal actuaran 50 conjuntos de can-t0, mušica y danzas, y el domingo 6 se llevara a cabo el acto central, con presentation de banderas, un cuadro coreografi-co y palabras alusivas. El evento cuenta con el auspicio de la Direction General de Relaciones con Colectividades y Cultos del Gobiemo de la Ciudad de Buenos Aires y han comprome-tido su participation las siguientes colectividades: alemana, armenia, bielorrusa, boli-viana, brasilena, bulgara, colombiana, co-reana, croata, checa, chilena, dominicana, eslovena, espanola, helenica, irlandesa, italiana, japonesa, judia, libanesa, lituana, paraguaya, peruana, polaca, portuguesa, rusa, siria, ucrania y uruguaya. nove škofije Uspešno opravljena naloga Slovenija je končala enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu ZN Slovenski veleposlanik v Organizaciji Z(iruženih narodov Danilo Tiirk je 1. septembra švedskemu kolegu Hansu Dahlgre-nu predal predsedniško mesto v Vamost-em svetu; Slovenija zaključuje enomeseč-n° Predsedovanje temu najpomembnejše-1,111 organu mednarodne organizacije. V času dveletnega nestalnega članstva v o° Ljubljana še enkrat prevzela njegovo T^ilo, najverjetne v drugi polovici priho-'‘teiega leja. Veleposlanik Tiirk je predsedovanje VS, 1(1 Je po njegovih besedah ena najbolj zahte-^ diplomatskih nalog, označil kot us-F^Po. »Slovenija je dokazala poznavanje in ^Umevanje svetovne problematike ter .r^sobnost za oblikovai\je sklepov, ki mo-biti sprejemljivi za vse člane,” je v Pogovoru za Dnevnik dejal Tiirk. V tem 7s11 je k pomembnim odločitvam privedlo °gajanje na vsaj štirih pomembnih sveto-Jteih kriznih žariščih: v Iraku, Kongu in F>tji ter na Kosovu. Varnostni svet se je pod slovensko tak-pteo najbolj intenzivno ukvarjal z Irakom. ®tem, ko so oblasti v Bagdadu prekinile delovanje z inšpektorji ZN za odkrivanje ®r°^ja za množično ubijanje, so članice VS .tej problematiki obširno razpravljale šti-in s pobudami Slovenije oblikovale fikrat t*i fijave za tisk. Na podlagi slednjih bodo iV° ŽAJDELA članice VS v prihodnjih dneh oblikovale nov odnos do Iraka, ki ga v Bagdadu nedvomno ne bodo sprejeli z navdušenjem. »Pričakovati gre (namreč) odložitev možnosti za ukinitev sankcij proti Iraku in okrepitev pritiska za obnovitev sodelovanja z inšpektorji UNSCOM ter predstavniki Mednarodne agencije za atomsko energijo,” je povedal veleposlanik Tiirk in dodal, da Irak ukinitev mednarodnih ukrepov lahko pričakuje šele po dokončni razjasnitvi in ureditvi razorožitvenih vprašanj. ‘ Na predlog .Slovenije je VS dvakrat razpravljal tudi o Kosovu in 24. avgusta v zvezi s slednjim sprejel predsedniško izjavo, v kateri je pozval k- prekinitvi ognja in k pogajanjem predstavnikov jugoslovanske vlade in Osvobodile vojske Kosova ter omogočanju oskrbe beguncev in pregnancev s humanitarno pomočjo. Tiirk je pri tem poudaril, daje bil VS edini mednarodni organ, ki je avgusta obsodil srbsko nasilje nad civilisti na Kosovu; slovenski veleposlanik je ob tem izrazil tudi zaskrbljenost nad molkom Evropske zveze, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Nata. Mnepja so se najbolj kl esala v razpravi o tem, ali naj VS sploh izrazi mnenje o uporabi sile proti jugoslovanski vojski, glede na to, da je Kosovo znotraj meja ZR Jugoslavije in zato po mnenju nekaterih (2) - KONEC ZGODOVINA KOT CEDILO rob Habjanovi knjigi Mejniki slovenske zgodovine Posredoval Vinko Levstik K sreči Jerinova še živi, zato sem pokli-v.. tudi njo. Povedal sem ji, zakaj jo em. Odvrnila mi je, da Habjanovo kpji-u ima, da pa je še ni prebrala, glede ^bjanovih trditev o 22 pobitih ranjencih tlj.Je Povsem jasno dejala, da o tem ne ve je . 'te se to gotovo ni zgodilo. Poleg tega tejena knjiga izšla trideset let pred Šinko-v°> kar pomeni, da bi Jerinova prav tev0Vo v tem času lahko Šinkovčevo trdi-I dopolnila oziroma raziskala, če bi bilo ^ ba tem. ^ koncu sem obiskal še Vlada Habja-‘ ovedal sem mu vse, kar seni »odkril” v Lti teiegovo trditvijo. Najprej je vztrajal j. ^ojem, ko pa sem mu navedel vse M r°tenosti, nelogičnosti in pomisleke, je jJ;. 11 i 1. da so tisti takrat tam bili pobiti, da ne more trditi, da je šlo za , °brance Vuka Rupnika, saj so takrat \j^l°te)li hajkale različne skupine vojska, p,, drugim je prišel v takratni ofenzivi ^ Partizanom na tisto območje tudi bataljon. To je sicer znano, ven- Iriik ov dar je to območje precej obširno. Glede ranjencev je sprva vztrajal, potem pa je le dodal, da so bili med pobitimi takšni, ki so bili kot ranjenci pred tem v Pavli, v času poboja pa da so bili že odpuščeni in pokret-ni. To seveda potem niso več ranjenci. Dodal je tudi, da so ti še vedno bili v sestavu bolnice. Toda v tem primeru bi jih Jerinova v svoji knjigi vsaj omenila, saj je ves čas omenjala tudi celotni sestav in organiziranost bolnišnice, ne pa samo ranjence. Habjan je za nameček dejal, da je prav on Šinkovcu dal podatke, saj je bil kot ranjenec v Pavli takrat tam blizu. Tudi Jerinova mi je rekla, da je bila takrat tam blizu skrita. Na koncu je Habjan še vedno ponavljal, da so bili vsi pobiti ranjenci, čeprav za to ni bilo več nobene osnove niti potrebe. Kot vidimo, to, kar je Habjan napisal, ne drži. Verjetno so res bili tam takrat pobiti partizani, morda tudi kakšen od njih, ki seje prej zdravil v Pavli (kar je na koncu povedal Habjan), toda prav gotovo ni šlo Slovenska škofovska konferenca je letos spomladi ustanovila posebno komisijo z nalogo, da pripravi predlog za morebitno ustanovitev novih škofij v Cerkvi na Slovenskem. Predlog naj bi osemčlanska komisija, ki ji formalno predseduje ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, dejansko pa jo vodi mag. Peter Kvaternik, škofovski konferenci predložila pozno jeseni. Trenutno pa obravnavajo več možnosti, ki predvidevajo ustanovitev najmanj dveh in največ petih novih škofij, je povedal vodja tiskovnega urada Slovenske škofovske konference dr. Janez Gril. Komisjja ima zgolj svetovalno vlogo, zato bodo njen predlog posredovali v Rim, kjer bodo dokončno odločali o ustanovitvi novih škofij ter imenovanju novih škofov. V skladu s koncilskim naukom naj bi bil namreč škof kot duhovni voditelj v čimbolj neposrednem in pogostem stiku z verniki; prevelike škofije tak stik onemogočajo. Zato so se v letih po koncilu za ustanavljanje novih škofy odločale tudi Cerkve zahodnoevropskih držav, medtem ko v vzhodnoevropskih državah ta proces zaradi totalitarnega sistema in s tem omejene verske svobode poteka šele v zgdnjih letih. Ob koncilsko-pastoralnem načelu komisija pri oblikovanju predloga upošteva še druge. Tako je pomembno, ali-je kraj, ki naj bi postal sedež nove škofije, v preteklosti njen notranji problem. Posebno pomembna so predvsem razhajanja med ZDA in Rusijo, zaradi česar je izrazil upanje, da bosta predsednika Clinton in Jelcin na današnjem sestanku v Moskvi poskušala zbližati različna stališča. Kar zadeva nedavne očitke Sudana, češ da se VS izogiba kritiki domnevno neutemeljenega ameriškega bombardiranja farmacevtske tovarne, ki naj bi s finančno podporo savdskega terorista Osame bin Ladena proizvajala kemikalije za živčni plin VX, je Tiirk pojasnil, da je pritožbo Sudana in njegovo zahtevo po imenovanju preiskovalne komisije dal v razpravo na neformalnih posvetovanjih 24. avgusta, dan po sprejetju sudanske zahteve. ne za 22 ranjencev, na čemer je bil poudarek, pa tudi za Rupnikov domobranski bataljon ni šlo. Omenjeni odstavek v Habjanovi knjigi je imel namen domobrance čim bolj očrniti. To bi lahko Habjan naredil s kakšnim primerom, ki se je dejansko zgodil. Toda pri tem bi se moral zavedati, da nismo več pod komunizmom, ko je bilo v tisočih in tisočih knjigah napisano vse mogoče, saj so avtorji vedeli, da »nikoli nihče” napisanega ne bo preverjal in jih »vlekel za jezik”. Habjanov prikaz odnosa partizani-domo-branci se prav nič ne razlikuje od dosedanjega propagandnega pisanja. Tudi on, čeprav na dolgo in široko razglablja o domobrancih, nikjer ne zapiše, da so partizani leta 1941 in 1942 pobili več sto Slovencev, da so pri tem uporabljali surovo in lažnivo propagando, da so izrabili vse tegobe okupacije in grdo izrabljali narodnoosvobodilna gesla. Za temi gesli pa so organizirali grozljiv aparat komunistične revolucije, ki je do poletja 1942 pobil okoli 400 Slovencev. Šele takrat so se ti bili prisiljeni začeti braniti; in to v vseh pogledih v nemogočih situacijah. Za oboroženo kolaboracijo in tudi za zločine kontrarevolucije so zato glavni krivci komunisti. Seveda je to tema, ki zaradi zakoreninjenosti dosedanjih propagandnih shem zahteva natančnejše pisanje in podatke, vendar tu zanje nimam prostora. že imel podobno vlogo oziroma je že bil versko središče, je pojasnil dr. Gril in kot takšni središči pri nas omenil Celje ter Ptnj, ki sta bila škofiji že v rimskih časih. Upoštevati je treba demografski vidik: ali neko območje teži oziroma gravitira na neko središče ter ali so ljudje, ki tam živijo, povezani. Pri odločitvi je bistven še ekonomski oziroma gospodarski vidik. Nova škofija mora biti namreč samostojna tudi po gospodarski plati, da bi lahko preživljala škofa in vse službe, ki so potrebne za delovanje škofije. Ob tem pa je, kot posebnost Slovenije, bistven še nacionalni oziroma narodnostni vidik, saj je Slovenija kot majhna država močno izpostavljena raznarodovalnim težnjam. Naše meje so bile vedno ogrožene in okrog slovenske dežele so različna gospodarska, upravna, politična središča, ki privlačijo ljudi tudi prek meja, je pojasnil dr. Gril in dodal, da se bodo s pridružitvijo Slovenije Evropski zvezi odprle meje ter bo pomembno, da bi tudi na našem nacionalnem ozemlju imeli več takšnih močnih središč. , Slovenska katoliška Cerkev je sedaj upravno razdeljena na tri škofije: ljubljansko nadškofijo ter mariborsko in koprsko škofijo. Po besedah dr. Grila gre za sredr\je velike škofije; ljubljanska in mariborska obsegata ozemlje, na katerem živi približno 850.000 do 860.000 ljudi, najmanjša koprska ima približno 240.000 prebivalcev. Tudi v prihodnje naj nove škofije ne bi bile preveč majhne. Zato bo šlo predvsem za delitev ljubljanske nadškofije in mariborske škofije, medtem ko se koprska škofija, ki je že zdaj majhna - kljub dvema močnima centroma v Kopru in Novi Gorici -verjetno ne bo delila. Koprska škofija je med tremi slovenskimi škofijami najstarejša, njeni začetki segajo v 6. stoletje. Škofija je v stoletjih spreminjala svoj obseg in položaj, v današnji obliki pa je bila ustanovljena leta 1977. Mariborska škofija je bila ustanovljena v 13. stoletju kot lavantinska škofija s sedežem v Št. Andražu, premestitev škofijskega sedeža v Maribor pa je leta 1856 dosegel Anton Martin Slomšek. Najmlajša pa je ljubljanska škofija, ustanovljena sredi 15. stoletja, ki se je kot sedež nadškofije in metropolije prvič pojavila med letoma 1788 do 1807, ponovno pa je bila v nadškofijo povzdignjena leta 1961, v metropolitijo pa leta 1968. Po STA Predrli predor pod Golovcem Izvajalci ljubljanskega gradbenega podjetja SCT so 28. avgusta predrli 594 metrov dolgo desno cev predora Golovec. Gre za edini dvocevni predor v Sloveniji s tremi pasovi v vsaki cevi in obenem za najzahtevnejši objekt vzhodne avtoceste Ljubljana. Predor je sestavljen iz dveh krakov oziroma dveh predorskih cevi (krak „C“ 563 metrov, krak „D“ 594 metrov). Gradnja se je začela leta 1996, vseskozi pa so jo zaradi izredno težkih geoloških razmer ovirali nepredvideni dogodki. Izredno težavne geološko sestave hriba in več plazov je narekovalo izvedbo potrebnih podpornih ukrepov, ki so omogočili nadaljevanje gradnje. Zato se je podaljšal rok izgradnje, povečali pa so se tudi stroški. Obe predorski cevi predora Golovec bosta za promet odprti prihodnje leto, ko bo za promet v celoti prevozen približno 40-kilometrski avtocestni obroč okoli Ljubljane. Gospodarski Pisali smo pr Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Schiffrer o gospodarstvu v Sloveniji Predsednik Zbornice Herman Zupan pozdravlja poslanca Marjana Schiffrerja V petek, 21. avgusta je Slovensko latinskoameriška trgovska zbornica organizirala srečanje, to pot skupno s Slomškovim domom. Povabljeni so bili člani in prijatelji, da poslušajo predavanje lic. Marjana Schiffrerja, poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Kar lepo število udeležencev se je nabralo, ko je predsednik Herman Zupan pozdravil navzoče, zlasti novega člana Zbornice prof. Tineta Vivoda, in kratko podal sliko o delovanju 'te ustanove v zadnjem času. Opisal je razne stike in dogovore, ki ji je navezal na svojem zadnjem potovanju v Slovenijo z namenom, da se ojačijo gospodarski stiki med Argentino in Slovenyo. V tej zvezi je omenjal tudi prisotnost na veleposlaništvu RS v Buenos Airsu opolno-močenega ministra Tomaža Kunstlja, katerega delovapje bo prvenstveno usmerjeno v gospodarsko področje. Predsednik Zupan je tudi še na kratko analiziral svetovni gospodarski položaj po padcu „azijskih tigrov” in menil, da se v dobi globalizacije Slovenija in Argentina, sicer zemljepisno oddaijeni, soočata s sličnimi problemi. Besedo je nato prevzel poslanec Schiffrer, ki je govoril o gospodarskem in socialnem položaju v Sloveniji. Predavanje je bilo zanimivo, tako zaradi svežosti podajanja, ki smo ga pri Schiffrerju Sicer' že vajeni, kot zaradi podatkov in tudi svojevrstnega pogleda na slovensko realnost. Tako smo lahko zvedeli o procesu kapitalizacije Slovenije, ki ima od vseh tranzicijskih držav najmanj tujih investicij. Dejansko izgleda, da se Slovenija boji tujega kapitala. Pod Triglavom gre vse počasi, a Sloveniji se mudi, ker obstaja nevarnost, da bi ostala zunaj Evropske skupnosti. Predavatelj je govoril o močni mreži tovarn, ki pa imajo svojevrstne težave. Tak je primer Litostroja, ki ga je že hotela kupiti holandska ABB, da bi v Sloveniji proizvajala turbine za vso Evropo. Vendar so ponudbo zavrnili pod geslom: ..Tujcem ne”. Glede izvoza-ima Slovenija tudi svojevrsten položaj. Pred osamosvojitvijo je bila zunanja trgovina pretežno usmerjena na Balkan; ta pot pa se je z odcepitvijo od bivše Jugoslavije zaprla. Vendar je Sloveniji uspelo, da je v kratkem času spremenila smer, tako da trenutno kar 80 odstotkov izvoza odhaja na Zahod. Pn i odjemalec je Nemčija, nato Italija, Francija in še Hrvaška. V Sloveniji trenutno ni opaziti večjega zanimanja za izvoz v Latinsko Ameriko, ki je za njih daleč. A tako se dogaja, da gredo slovenski izdelki v Nemčijo, od tam pa jih Nemci prodajajo v Južno Ameriko. Glede kmetijstva je predavatelj menil, da pridnost in Iznajdljivost slovenskega človeka vedno reši nove težave, ki nastajajo zaradi hitrih sprememb na tržiščih. S kmetijstvom se danes ubada komaj 5% slovenskega prebivalstva. Vse je mehanizirano, oprema je izredna in stroji so najmodernejši, kar jih je na trgu. Schiffrer je ob vsaki omembi kazal optimizem glede gospodarstva v Sloveniji. Menil je, da se bo država lahko rešila sedanjih problemov, a pojasnil je, da glede političnega položaja nima enakega optimizma. Po končanem predavanju so poslušalci stavili še nekaj vprašani, nakar so se še precej časa zadržali v živem pomenku ob okusnem in bogato postreženem prigrizku. Redni občni zbor na Pristavi V vrvežu, običajnem pri nas sredi leta, je Društvo Slovenska pristava skušalo pregledati delo v preteklem poslovnem letu. V nedeljo, 23. avgusta je po nedeljski maši bil sklican redni letni občni zbor, osemintrideseti po vrsti. Začel gaje predsednik društva inž. agr. Franci Schiffrer s pozdravom navzočih članov (okoli štirideset) in z molitvijo za blagor duš vseh članov, ki so umrli v pretekli poslovni dobi. Po običajnih točkah so podali poročila odborniki, ki so bili zadolženi za posamezne referate. Iz vseh je bilo razvidno, da se je pristavsko življenje razvijalo s skupnimi napori, saj so se razne dejavnosti pojavljale v poročilih domala vseh odbornikov. Razveseljivo je bilo slišati, da število učencev v Prešernovi šoli ne upada, da se mladci in mladenke redno zbirajo, sklepajo prijateljstva in se duhovno utrjujejo, da tudi dekleta in fantje prihajajo, gojijo šport, se srečujejo na taborjenjih in se pripravlja- Drobne novice Cordoba, avgust V nedeljo dne 1. avgusta je bila v salezijanski cerkvi Pio X. lepa slovesnost. Med drugimi, ki so prejeli ta dan diakonat, je bil tudi naš sorojak begunec Leopold Kavčič, doma iz Gornje Radgone. V Argentino je prišel pred enim letom ter je nadaljeval bogoslovne študije v salezijanskem bogoslovju v Cordobi. Prej je študiral v Italiji. Novo mašo bo imel 21. novembra, t.l. Nedeljske slavnosti se je udeležila tudi mala skupina Slovenk in Slovencev iz Cordobe. naletel tudi na odločne protikomunista Stalno se družimo in z zanimanjem P0-slušnjo strahotne zgodbe o nesreči, ki sojo pripravili komunisti narodu doma. Uruguay Las Piedras, julij Najlepše se Vam zahvaljujem za posl3' ne Izvode „Svobodne Slovenije”, ki smo j® v redu prejele. Tu je kar pet slov. šolskih) sester, ki z veseljem segajo po tem lepe*11 listu. Saj nam prinaša precej novic iz nas« lepe, a tudi zelo preizkušene domovine. 1)1 Cruz del Eje, avgust Veseli me, ko opažam vaše zanimanje za nas Slovence, ki se nahajamo daleč od Bs. As. Mi smo pač tako daleč od vas, daje človeku neverjetno draga vsaka domača beseda, ki jo dobi od sorojaka. ... Slovencev nas je tukaj samo nekaj. Od novejših emigrantov samo še eden. Drugi so tuknj že nad 20 let. Veseli me pa, da sem med njimi Na Vnebohod so imeli v spittalskri11 taborišču prvo sv. obhajilo, ki ga je prejel0 okoli 50 slov. otrok. Popoldne so Intel1 akademijo z igro „Visoki gost Na h binkoštno nedeljo je bila v taborišču birm3-Papeški delegat dr. Jože Jagodic je podelil ta zakrament kakim 150 birmancem. Pt Svobodna Slovenija, št.17; 1. sept. 19^ * Slovenija, m Zaganjalke Med kraškimi izviri so nekateri zelo redki in zanimivi, katerih je nekaj tudi v Sloveniji. Gre za izvire, ki bruhajo vodo vsakih nekaj minut, vmes pa voda ne teče. Najbolj znan je pri nas Presihajoči studenec pri Solčavi, kjer priteka voda v 20 minutnih presledkih. Zaganjalka pri Cerknem ima sedemminutne presledke, kjer voda tri minute narašča in tri minute upada. V časih se popolnoma presuši, vmes pa se sliši pihanje in grgranje. Neenakomerno diha pa izvir Pendirje-vka v Gorjancih. Znanih je še šest takih izvirov, ki vzbujajo pozornost redkih opazovalcev. Nihanje vode je odvisno tudi od vremena, letnega časa in — tudi vetra. Razlaga je enostavna: V jezercu v notranjosti skal se nabira voda; ko dose# | vrh, se po principu natege - sifona izpraal1 v enem sunku. Morda vam je že pribruhn1 6 la voda, kadar ste odprli pipo. To je istl princip la Naš stari znanstvenik in opisovalec Val- vasor si je hotel sam ogledati to čudo, ° Lintvem pri Vrhniki. Kmetje so mislili) ■ sedi v notranjosti zmaj, ki puha vod0,. , presledkih na dan. Dokaz: zmajevi mla#J ribice). Valvasorje sam podrezal s palic0 suh izvir in voda je res pritekla; učenji prav verjel, da je s palico razdražil lintver: 1 na, a čudovit pojav je vestno opisal. - ■ . :s**^ A. Štirje slovenski literati grejo v Južno Ameriko jo na nove obveznosti, ki jih prinaša živl-'jenje. Skrb za rojake, ki potrebujejo pomoči, je predvsem delovno polje krožka Zveze slovenskih mater in žena, ki že 21 let delpje na Pristavi. Njihovi napori potrebujejo pomoči vseh Pristavčanov. Blagajniško poročilo je pokazalo, da je blagajna v zadovoljivem stanju, zato se bo dalo še kaj narediti. In ravno orient je potem tekel razgovor: o tem, da bi s prozornim materialom pokrili dvorišče. S tem bi se izognili neprijetnostim dežja, ki tako rad obišče pristavske prireditve. Nadzorni odbor, ki je stalno spremljal odborovo delo, je predlagal, da občni zbor izreče razrešnico odboru, in navzoči so izrazili svojo pohvalo s ploskanjem. Tako je poteklo prvo leto lani izvoljenega odbora. Ker pa ima odbor še (vsaj) eno leto dela pred seboj, je bil občni zbor kmalu končan in spet smo vstopili v hitri ritem meseca avgusta. GB Štirje slovepski pisci bodo v prvih dveh tednih septembra gostovali v Kolumbiji, Venezueli in Mehiki, kjer poznajo slovensko umetnost predvsem po velikih gledaliških predstavah; v okviru pete bralne turneje s podporo ministrstva za kulturo se bodo pesnika Svetlana Makarovič in Brane Mozetič ter prozaista Drago Jančar in Andrej Blatnik predstavili v Bogota, Caracasu in Ciudad de Mexico. Sklad Vladimirja Bartola je za turnejo, na kateri bo literate spremljala še dr. Jasmina Markič, asistentka za špansko jezikoslovje na filozofski fakulteti, natisnil predstavitveno knjižico umetnikov V španskem jeziku (60 strani, naklada 400 izvodov); splošni uvod s predstavitvijo Slovenije, njene zgodovine in književnosti je napisal Marko Jenštrle, literaturo je prevajalo več domačih prevajalcev in Špancev, največji je delež Marjete Drobnič. Prevode za predstavitveno publikacijo z naslovom Cuatro Eslovenos so od Špancev prispevali Matias Escalera Cordero, lektor za španščino na FF, prpf. Juan Octavio Prenz, prvi profesor španske literature v Ljubljani (zdaj profesor v Trstu) in nekateri drugi. Prevajalka Marjeta Drobnič ima ta čas v delu tudi prevod Jančarjeve knjige Posmehljivo poželenje, je dodala Markičeva. Pri izdaji je sodeloval tudi Pavel Fajdiga. Omenjeni sklad se je v zadnjem obdob- >o ju «speeializiralČ za predstavljanje in uV^, javljanje slovenskih sodobnih literatov ^ tujini; to bo v nekaj letih skupno že turneja, ki so jo pripravili, diuga v šl ^ kem govornem prostoru ter po ‘S!0 severnoameriški še ena «čezoceansk j., bralna turneja (Marseille, Bruselj in P3* Madrid, ZDA, zdaj tri južnoameriške ve). Namen turnej je navezati stik z obcl »5 tvorn (ki avtorje že pozna ali jih srecawjjj spodbudi k branju), z 'drugimi pisateljitet uredniki revij in založniki. . „ Pri Skladu Vladimirja Bartola °ceI^Zj * jo, da z neposrednimi stiki na bralnih nejah dosežejo veliko več kot z intenzi^ prevajanjem slovenskih avtorjev. ' Španski govorni prostor slovensko ^ jiževnost slabo pozna, meni dr. Markič, kar pa se popravlja. K temu P1 vajo tudi na fakulteti v oddelku za roma ^ ke jezike, kjer redno izdajajo svojo re'll0' 5 i\jej se literarne teme dopolnjuje). 2 krajšimi prevodi. Rev\jo si izmenjuj*^ univerzami v tujini, tudi južnoameris Če ne upoštevamo tistega, kar so na P0^ do slovenskih izseljencev prevedli in lZ; . v Argentini, je Blatnikovo delo MeUr kože (Cambios de piel, založba Libert3^ Prodhufi, 1977) po dveh izdajah Bartd0 1 ga Alamuta šele druga slovenska Pr° kuiiga v španščini, ugotavlja Marl