številka 5 četrtek, 3. februarja 1994 90 tolarjev Dom kulture Velenje »»»»»»»»»»»»»»»»»»»s« Akademija ob kulturnem prazniku Skupščina občine Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje boste v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila svečano akademijo. Ta bo v dvorani doma kulture v Velenju na sam praznični dan (v torek, 8. februarja), začeli pa jo bodo ob 19. uri. V kulturnem programu bo ob tej priložnosti nastopila Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Šmartno ob Paki Frančkov večer V počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika se bo v Šaleški dolini zvrstilo kar nekaj prireditev. Eno večjih snujejo člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki to soboto (5. februarja). Skoraj v celoti jo bodo namenili starosti kulturne dejavnosti v tem kraju Frančeku Klančniku. Kot glasbenik, komponist, zborovodja je prispeval k utripu kulturnega življenja v kraju precej. Zato ne preseneča dejstvo, da mu bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije za življenjsko delo podelila Pevcu Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duha! Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zora do mraka, od mraka do dne! Kdo uči izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet' spred oči, praznoti ubežati, ki zdanje mori! Kako bit' hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit' al'pekel al' nebo! Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! H France Prešeren Galusovo listino. Izročili mu jo bodo na omenjeni slovesnosti. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi bogat kulturni program. V njem se bodo predstavile praktično vse sekcije, ki delujejo pri šmarškem kulturnem društvu. Nadvse zanimivi pa bodo najbrž tudi kadri izTV programa šmarške televizije, kije nekoč obstajala. Svečan, zabaven večer, prežet z obilico zabave in dobre volje, bodo v prostorih kulturnega doma v Šmartnem ob Paki začeli ob 19.uri. ■ (tp) (fPRAVI TO MASKO,S/0 S£ Ni VySr Lf M Si JE OBLAČILA m L Hh RA mOVAjl Šoštanj bo občina, o tem ni dvomiti Želja in težnja po tistem, kar so v Šoštanju enkrat že imeli, pa so potem izgubili, je znova zelo živa. Nadejajo se, da bodo predvsem sami krojili svoje življenje (stran 10). H fbtovos Da prijazna bodo jutra Častniki na Golteh V soboto je bilo na Golteh 3.državno prvenstvo slovenskih častnikov in pripadnikov teritorialne obrambe v smučanju in streljanju. Nastopilo je 40 tričlanskih ekip iz vse Slovenije, velenjski ekipi po dveh zaporednih naslovih v tretje ni uspelo, saj so tokrat zmagali Kranjčani. Velenjske organizatorje, tekmovalce in gosteje sicer zelo motil močan veter, vendar so ga vsi skupaj z veliko naporov in dobre volje le premagali ter tako kronali velika organizacijska prizadevanja. (stran 20) Zaspana jutra, zaspani dnevi... Včasih niso zaspani le odrasli za volanom, zaspani In zamišljeni so tudi otroci, ki hitijo v šolo. Otroci so še vedno tisti, ki so v prometu močno ogroženi in žal pogosto žrtve prometnih nesreč. Zato je preventiva več kot pomembna. Znanje o prometni varnosti jim dajejo učiteljice v šoli, pravo doživetje paje obisk učilnice Avto šole na AMD Velenje. Kaj pomeni ta znak, kje se lahko peljete s kolesom... ? Vprašanja, ki tu dobijo svoj odgovor. M bš, foto:vos (več na strani 20) Protestni zbor krajanov Gorica - Nova prometna ureditev na Gorici v Velenju buri duhove tamkajšnjih krajanov vse od prvega dne zaprtja Ceste V na meji s Sončnim gričem dalje. Zlasti krajani stanovanjskega bloka Koželjske-ga 1 ne soglašajo s predlagano ureditvijo. Preusmeritev tovornega in osebnega prometa mimo blokov je zanje nesprejemljiva. Zato so pred časom ta del ceste tudi zaprli. Za to soboto (5.februarja) pa sklicujejo protestni zbor krajanov Gorice, in sicer zaradi izjav Petra Kosija, kije na občinskem sekretariatu za javne gospodarske zadeve zadolžen za področje urejanja prometa, da bodo cesto pri Koželjskega 1 odprli. Nanj so poleg zgoraj omenjenega povabili tudi predsednika velenjske vlade Sreča Meha in predsednika Skupščine občine Velenje Pankraca Semečnika. Protestni zbor bodo začeli ob 9. uri. Ob koncu tedna bo prevladovalo nestalno vreme z občasnimi padavinami. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ALI POZNATE TA ZNAK? pri okencu sem rad sam Tudi v naši banki uvajamo novost, ki ste jo mnogi že dolgo pričakovali. Diskretnost pri opravljanju finančnih poslov pred bančnim okencem je del poslovnega bontona, del kulture obnašanja in upamo, da jo boste vzeli za svojo... Da bi imeli možnost zaupnega pogovora o vaših denarnih zadevah brez radovednih pogledov in občutka utesnjenosti, vas prosimo, da počakate korak ali dva, dokler je pred vami pri okencu druga oseba. Novost je namenjena vam, drage varčevalke in varčevalci, zato želimo, da bi bila z vašo pomočjo tudi sprejeta. Volitve v treh Krajevnih skupnostih Zbor KS SO Velenje spet popoln V nedeljo so potekale nadomestne volitve za delegate v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje v tistih treh krajevnih skupnostih, kjer so bili že nekaj časa brez svojih predstavnikov. Volitve so povsod uspele, tako, da bo sedaj zbor KS spet popoln, do prve skupščine in še na njej pa je še možno vložiti pritožbe. KS Cirkovce Na volišče je prišlo 78% vseh volilnih upravičencev v kraju, med dvema kandidatoma so se krajani odločili za Franca Novinška ml., ki je dobil 85 glasov. Protikandidat Alojz Koradej jih je zbral 28. V kraju so ostali brez svojega predstavnika v zboru KS, ko je bil njihov predstavnik v tem zboru Branko Avbreht imenovan za sodnika. KS Škale V Škalah je bila volilna udeležba slabša, le 57,9 odstotna, vendar zadostna, da so dobili novega poslanca v občinskem parlamentu. V kraju so ostali brez poslanca, ko je odstopil Stane Lipnik, ki je odstop utemeljil z nestrinjanjem ob sprejemanju odloka o deponiji pepela v Škalah. Volivci so se o-dločali med dvema kandidatoma, zmagal je Anton Tajnšek, ki je dobil 258 glasov, Ivan Hriberšek pa 213. KS Staro Velenje V Starem Velenju so se volilci nedeljskih volitev udeležili 59,5 odstotno. Na kandidatni listi so bili trije kandidati, med njimi je največ glasov krajanov dobil Franc Sever (186), Beno Strozak j i h je zbral 143, Primož Šajna pa 46. V kraju so bili brez poslanca, odkar je s te funkcije odstopil Ivo Kadliček. V kakšni skupnosti bi radi živeli v bodoče? Ker so se na zadnji seji sveta KS Satro Veienje njegovi člani odločili, da bodo prizadevanja za samostojno občino peljali naprej, so se volilci lahko anketno odločali tudi med tremi možnostmi, ki so ponujale odgovor na vprašanje, v kakšni skupnosti bi radi živeli v bodoče. Vsi krajani, ki so se udeležili volitev, se tega internega referenduma, ki naj bi bil svetu KS orientacija za nadaljne delo, niso udeležili. Da bi bilo Staro Velenje samostojna občina se je od tistih, ki so se, izreklo 53% krajanov, da ostanejo v sedanji občini Velenje 35,3 %, da bi se združili v skupnost okoliških krajev, ki mejijo na Staro Velenje pa 11,7%. Skupno je svojo odločitev o tem izrazilo 317 volilnih upravičencev. ■ Bojana Špegel Obisk z republiškega ministrstva za promet in zveze Malo razumevanja za prometne "vozle" Na pobudo krajanov Graške gore in vseh tistih, ki v občini Velenje skrbijo za reševanje cestno - prometnih zagat, seje pred tednom dni v Šaleški dolini mudil državni sekretar Ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik. Bil je to delovni pogovor, na katerem so predstavniki velenjske vlade, sklada stavbnih zemljišč, Zavoda za urbanizem Velenje, velenjske Uprave za urejanje prostora ter celjskega Cestnega podjetja želeli slišati iz prve roke kar najbolj konkretne odgovore na njihova vprašanja s cestno - prometnega področja. Najbrž nihče med njimi s tistim, kar jim je povedal gost iz Ljubljane, ni bil zadovoljen. Namreč le za malokate-ro od 12 sklopov vprašanj je šele čez nekaj let. Za to ne bo dovolj le vestna priprava dokumentov, ampak tudi "pritisk" te javnosti in tega prostora do republike. V drugem, terenskem delu obiska si je gost z republiškega Ministrstva za promet in zveze ogledal cestno - prometni lokaciji v Šoštanju, nato pa se sestal še z vodstvom krajevne skupnosti Plešivec in člani gradbenega odbora za izgradnjo ceste na Graški gori. Pridružil se jim je še predsednik izvršnega sveta občine Slovenj Možnosti za poveza-:na av- tocestno omrežje Celje -Ljubljana so tri, in sicer proti Arji vasi, preko Polzele do Šentruperta ter in Letuša do Šentruperta. Dokončna proučitev možnosti bo pokazala, katera rešitev za obvoznico je najumnejša. Po oceni je (zaradi plazov) in zato tudi časovno najbolj od- Po besedah Janeza Dvornika jeza nadaljevanje rekon-strukcije in modernizacijo regionalne ceste R - 342 Šentvid - so 40 :i 1,2 km nnieqji-iie ceste i r velenjske strani. isko vzdrževanje te ceste prevzela republiška Uprava za ceste. Vsaj nekaj, bodo /agofoto rekli nekateri. državni sekretar Ministrstva za promet in zveze pokazal razumevanje. Povedal je, daje treba narediti ostro ločnico med državnimi in lokalnimi pristojnostmi. Skrb za vzdrževanje in posodabljanje cest lokalnega pomena sodi povsem v pristojnost občin, mesto dogovarjanja za finance pa je občinska skupščina oziroma njen proračun. Po njegovih besedah v državnem proračunu za zdaj ni niti tolarja za nove cestno - prometne naložbe, ampak samo za tiste, kjer so dela že stekla. Konkretno za občino Velenje sta to ureditev dveh mostov v Šoštanju in ceste skozi Hudo luknjo. Občutno premalo je tudi denarja za vzdrževanje cest. Ob koncu delovnega pogovora v prostorih sejne sobe Skupščine občine Velenje pa je Marjan Dvornik zbranim "vlil optimizma", in sicer z besedami: treba je pripraviti dokumentacijo za vaše cestno -prometne vozle, videti, kaj od tega je možno narediti. V državnem proračunu se boste "znašli" lahko Gradec. Tudi tu trije tehtni razlogi, zakaj je omenjena cesta pomembna in potrebna za velenjsko in slovenjegraško občino, Janeza Dvornika niso "omajali". Prav nič niso pomagala dejstva, da gre za nadomestno cesto med občinama, kadar se v Hudi luknji kaj zgodi (po tej cesti vozi tudi do 10 tisoč vozil na dan). Pa to, da je cesta slabo vzdrževana, in da je ob neugodnih zimskih vremenskih razmerah neprevozna (krajani takrat morajo v šolo ali na delo, opravkih peš). Tretja težava ceste čez Graš-ko goro pa tiči v ozkosti v njenem spodnjem delu ter dejstvu, da na marsikaterem kraju ne bi prenesla tako velikih prometnih obremenitev. Marjan Dvornik je povedal, da za cesto čez Graško goro v državnem proračunu ni denarja, prav tako cesta ne izpolnjuje pogojev za prekategorizacijo iz lokalne v regionalno cesto. Rešitev te cestne zagate tako ostaja zalogaj občinskega proračuna. Z delovnega obiska državnega sekretarja Ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije Janeza Dvornika GZS, območna zbornica Velenje IIlIKiiKililllllllllCia Srečanje z Jožico Puhar Člani Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Velenje bodo jutri (v petek) gostili republiško ministrico za delo Jožico Puhar. Na srečanju v prostorih hotela Vesna v Topolšici - začeli ga bodo ob 13. uri - bodo gostji najprej predstavili dogajanja v gospodarstvu in pri zaposlovanju v Šaleški dolini, nato pa bodo spregovorili še o aktualnih temah s področja, ki ga omenjena ministrica "pokriva" (plače, socialna politika,...). ■t p Cas za temeljitejši premislek Zdaj stvari vendarle ne bo treba reševati na vrat na nos! -Tako bi lahko rekli po spremenjeni zakonodaji o lokalni samoupravi, ki daje vendarle malo več časa za odločanje. Nekatere kraje, predvsem pa nekatere "odločujoče " krajane je namreč zadnji čas zajela že prava panika, saj so-se bali, da ne bi zamudili zadnjega vagona. Če bi odpeljali, so se bali, bi bilo spet za nekaj let zamujena priložnost. To vrenje, ki je zajelo tudi naše širše območje, ima ponekod vendarle že kar bogato preteklost. Ni namreč res, da bi se po posameznih krajevnih skupnostih šele zdaj prebudil in se želeli osamosvojiti. Vsak v štirih krajih že kar precej časa načrtujejo ustanavljanje samostojnih občin. Najodločnejša pri tem sta Zreče in Rogaška Slatina. V Zrečah so pred leti že do- dobra razburkali slovensko javnost in tudi oblast vse do vrhov, ko so se hoteli odcepiti od konjiške občine. Tedaj čas za to še ni bil. Zdaj seveda je napočil. Kot tudi za Rogaško Slatino, kjer so se krajani / meščani/ že tudi pred dvema letoma na referendumu devetdesetods-totno izrekli za ustanovitev samostojne občine. Med tiste, kjer je želja po samostojni občini vsaj močno tlela, sodita gotovo tudi Šoštanj in Radlje. Veliko pa je tudi krajev, ki so zadnji čas pridobili na moči in pomenu in se zato tudi želijo "osamosvojiti". Toda ob teh je tudi veliko takih, ki po objektivnih conah nimajo pogojev za samostojne občine, vendar so tam ljudje, ki to zagovarjajo in pridobivajo za svoje načrte tudi krajane. Predvsem v takih primerih bo seveda sedanji čas dobrodošel. Dobrodošli bodo pogovori, na katerih bodo lahko tehtno pretehtali pluse in minuse. Včasih namreč lahko tudi svoboda pomeni le životarjenje. Danes je kar težko zapisati, koliko občin naj bi nastalo na prostoru sedanjih osmih občin/nekdanjega/ celjskega območja. Po nekaterih organih naj bi jih bilo 35, po drugih še celo več. Za velenjsko občino je bilo "najbolj zagotovo ", da bodo tu nastale tri nove občine: Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki. Mnogi v Starem Velenju se s takim mojim zapisom seveda ne bodo strinjali, pa še kje drugod ne. Tako ne vemo, ali bo namesto treh tu pet občin. Še več? Tudi v Celju so nekateri dolgo govorili le o treh, pa so že doslej ob Celju interese po samostojnih občinah izrekli še na Dobrni, Teharjah, v Štorah. Pogovarjajo se in tehtajo stvari še v Vo-jniku in še kje. V Mozirju govorijo o šestih ali sedmih občinah, v Žalcu celo o osmih. Tudi v konjiški občini so računali na tri, pa jih bo morda tudi pet, enako v šmars-ki. Da je tri tisto število, ki naj bi v glavnem v večini primerov zadostovalo za delitve sedanjih občin, kaže tudi laški primer; enako, morda z občino več, naj bi bilo v Šentjurju. Vse pa kaže, da pri snovanju novih občin ne bo šlo le za preoblikovanja sedanjih občin, ampak naj bi se spreminjale tudi meje: tako tiste med posameznimi krajevnimi skupnostmi v istih občinah, kot tudi med občinami. Poznamo primer Podkraja in Šentilja, čisto zagotovo še m usmeritve Vinske Gore. Premiki se obetajo na meji med šentjursko in šmars-ko občino in še kje. Kaže, da se nam obeta res še razgibano preoblikovanje. U/Kr/ na kratko Iz dela velenjske vlade Parkiranje ob občinski stavbi bo stalo manj Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na zadnji seji sprejel sklep o višini parkirnine za uporabo javnih parkirnih površin vzdolž občinske stavbe. Kot veste so doslej uporabniki za parkiranje plačevali poprečnino v višini 200 tolarjev. Po novem bo cena za parkiranje 50 tolarjev dnevno, ne glede na število ur. Osnutek odloka o proračunu Velenjski izvšni svet je sprejel osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto. Objavljen bo v skupščinskem gradivu, o njem pa bo tekla beseda na zasedanju zborov občinske skupčine, ki bo predvidoma v drugi polovici februarja. Upravni odbor stanovanjskega sklada Izvršni svet je oblikoval predlog o imenovanju upravnega odbora Stanovanjskega sklada občine Velenje. Za predsednika predlagajo Janka Luknerja (RLV), za člane pa: Boruta Meha (Gorenje), Toneta Brodnika (izvršni svet), Francija Lenarta (RLV) in Matjaža Natka (KS Šoštanj). ■ mkp Mleko še vedno na Vrhniko Šoštanj - Čeprav so mlečni proizvajalci občine Velenje že pred časom napovedovali, da bodo svoje mlečne tržne viške oddajali le mlekarni v Arji vasi tako kot že pred časom, ostajajo pri "starem". Koržetov sklad, ki za zdaj upravlja z omenjeno mlekarno, seje namreč odločil, dajo bo prodal. Med kupci so se pojavile zadruge (tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina). Če se bo sedanji upravljalec po oblikovani kupnini odločil zanje, bodo kmetijci velenjske občine v celoti preusmerili oddajo mleka v Arjo vas (sedaj 40 - odstotkov proizvodnje oddajo mlekarni na Vrhniki), sicer si bodo za 2 milijona 800 tisoč litrov mleka, kolikor ga vozijo tja, poiskali drugega kupca oziroma odjemalca. Vse naj bi bilo znano še v prvi polovici tega leta. »(tp) V torek prva skupščina ŠOŠTANJ - V torek, 8. februarja, se bodo na prvi skupščini zbrali člani Govedorejskega društva Šaleške doline. Ocena minulega dela društva, predstavitev dejavnosti zveze rejcev govedi rjave pasme v Sloveniji ter delovni program za obdobje do naslednje skupščine društva so osrednje točke te seje. Začeli jo bodo ob 9. uri v prostorih kulturnega doma v Šoštanju. »(tp) Bolnišnica Topolšica "Dušimo Poslovne novice Na podlagi uredbe o načinu, rokih in pogojih razdelitve kontingentov za uvoz blaga (Ur. list RS, št. 15/93 in uredbe o določitvi obsega kontingentov za uvoz blaga v letu 1994 (Ur. list RS št. 72/ 93) OBJAVLJA GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - ZDRUŽENJE TRGOVINE RAZPIS za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz tekstilnih izdelkov za široko porabo od l.januarja 1994 do 30. junija 1994. V dneh od 9. do 13. februarja 1994 bo v Pordenone - Italija 7. sejem Samuental, na katerem bodo na ogled najsodobnejši stroji in tehnologija za obdelavo kovinskih predmetov. Združenje MANAGER in Društvo za vrednotenje dela Slovenije, organizirata POSVETOVANJE O VREDNOTENJU DELA - PLAČAH POSLOVODNIH DELAVCEV, ki bo 15. in 16. februarja 1994 v Zdravilišču Dobrna in 8. in 9. marca 1994 v hotelu Bernardin v Portorožu. Na razpolago imamo katalog sejmov na Dunaju. Dobili smo nov spisek Ponudb in povpraševanj iz Gospodarske zbornice Slovenije, med njimi tudi naslednje: v delu, a koristi od tega nobene!" Kljub številnim protestom proti načrtovani postopni ukinitvi Bolnišnice Topolšica (zlasti ob koncu minulega leta), v zvezi z njeno nadaljnjo usodo še nič novega. Stvari počasi tečejo. Zaposlenih novi ustanovitelj- republiško Ministrstvo za zdravstvo-še ni seznanilo z obliko, kajšele vsebino dejavnosti bolnišnice. Po besedah direktorja Bolnišnice Topolšica dr. Janeza Po-lesa so v medklicih uspeli dobiti nekaj pisnih dokumentov, ki pa niso doživeli potrditve na ustrezni strokovni ravni. Oba vodilna moža v skupini za pulmologijo pri republiškem kolegiju internističnih strok (prof. Šorli in prof. Keber) sta se sicer na zahtevo republiškega ministra za zdravstvo Božidarja Voljča dobila, rezultat tega dogovora pa naj bi bila naslednja rešitev za bolnišnico v Topolšici: ohranili naj bi 153 postelj, kar je precej manj kot jih imajo doslej. "Takšno razmišljanje ima, po naši oceni, vsaj dve pasti. Na pljučnem oddelku naj bi sicer ohranili 120 postelj, vendar le dotlej, dokler ne bodo v celjski bolnišnici pripravili ustreznih tovrstnih zmogljivosti. Direktor Bolnišnice Celje dr. Demšar sicer odklanja vpletenost v direktno reševanje Bolnišnice Topolšica, argumentirano in strokovno pa zagovarja mnenje, da regionalna bolnišnica brez nujne pljučne diagnostike ne more biti. To je razumljivo, vendar je vprašanje, kako velik naj bo ta nujni urgentni oddelek. Po naši oceni je 20 postelj, za kolikor se opredeljujejo, preveč," pravi dr. Janez Poles. Druga past predlagane rešitve tiči v 33 posteljah internega oddelka. Kajti, to je premalo za opravičljiv obstoj samostojnega oddelka. Enovita bolnišnica, brez ločenih oddelkov.....Od tu dalje je scenarij znan - omejevanje in s tem siromašenje internističnih diagnostičnih dejavnosti oziroma storitev, kijih sedaj opravljajo za bolnike. Takšnim in drugačnim igricam s tem še vedno ni konec. Dovolj zgovoren je med drugim tudi Dogovor o obsegu in izvajanju zdravstvenega varstva v tem letu. Njegovi podpisniki: republiško Ministrstvo za zdravstvo, združenje zdravstvenih zavodov, zavarovalnica, zdravniška zbornica, združenje socialnih zavodov ter naravnih zdravilišč namreč ponovno predlagajo zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja v Sloveniji za odstotek in omejujejo tiste oddelke, področja, kjer zasedenost zmogljivosti ni dosegala načrtovane (ginekologija in porodništvo, dermatologija, okulistika.....). V prilogi pa se, zanimivo, kar naenkrat med temi področji "najdejo" tudi pulmologija in internistika. Število oskrbnih bolnišničnih dni pa zmanjšujejo v tistih zdravstvenih ustanovah, v katerih so presegli zmogljivosti in ne v tistih, kjer so imeli proste postelje. "Nerazumljivost in manipuliranje s statističnimi podatki potrjujejo nekatera dejstva. Načrtovalci pozabljajo ali nočejo vedeti, da smo ob prekoračitvah imeli vse postelje polne, da smo ležalno dobo hudo zmanjšali pod slovensko povprečje, da je lani ta bila še manjša kot v letu 1992, na kateri gradi načrtovalec. Kljub metanju polen pod noge smo lani dosegli več kot 94 - odstotno zasedenost oddelkov. Samo mimogrede nekatere bolnišnice so lani zabeležile le 60 - odstotno zasedenost, vendar se jim "nič ne zgodi". Pa smo tam, kjer tudi na področju zdravstva nimajo glavne besede stroka, ekonomski kazalci, ampak politika." O stroki najbrž ni potrebno izgubljati besed, saj jo načrtovalci na nek način priznavajo. Do nedavnega še skriti ekonomski kazalci o cenah storitev v bolnišnicah, govorijo namreč v prid Bolnišnici Topolšica. Preverjanje Službe družbenega knjigovodstva, naročilo ga je ministrstvo zaradi izgub, je namreč pokazalo, da so v Bol- nišnici Topolšica daleč najcenejši v Sloveniji. Strošek dejavnosti v specialistični ambulanti je v to-polški bolnišnici nižji za 57 - odstotkov kot v Slovenj Gradcu ter 54 - odstotkov v primerjavi s celjsko bolnišnico. Strošek bolnišnično -oskrbnega dne z ležanjem, hrano, zdravili, diagnostiko in notranjimi prevozi, paje nižji za 36 - odstotkov kot v slovenjegraški bolnišnici in za 34 - odstotkov v primerjavi s celjsko bolnišnico. "Ob vsem tem se človek upravičeno boji, da bo Ministrstvo za zdravstvo, ki je očetovstvo priznalo, slabo opravljalo to dolžnost. Merila za majhne in velike, za tiste, ki so bližje Ljubljani in druge nekoliko bolj oddaljene, so preveč različna. Veseli smo, da so nas tako številno v naših prizadevanjih podprli občani, vendar sem prepričan, da bomo morali izrabiti v tem prostoru vse tiste pravice, ki nam jih zakon dovoljuje. Tako odločen DA za obstoj bolnišnice kot smo ga slišali na srečanju konec minulega leta, pa pričakujemo, bosta še ponovili tudi sosednji občini."Na konkretna dejanja bo treba torej še počakati. Bo morda negotovost zmanjšal ali celo odpravil pogovor z republiškim ministrom za zdravstvo Božidarjem Voljčem v Velenju ali Topolšici, ki ga načrtujejo v prihodnjih dneh? »(tp) - Bolgarska firma iz Sofije nudi les za pohištvo (elemente in deske): češnja, jesen, hrast, bukev in parjeno bukovino, kostanj in javor. - Belgijsko podjetje nudi rabljena tovorna vozila. - Britansko slovenski trgovinski svet, Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Slovenije organizirajo že tretjo skupno poslovno konferenco, ki bo 17.ini 8. marca 1994 v prostorih konfederacije britanske industrije v Londonu. - Hrvaška firma išče proizvajalca celofana za kuverte z okenčkom. - Italijansko podjetje povprašuje po elektro varjenih mrežah za betonske plošče. - Italijansko podjetje povprašuje po pokrovih za inšpekcijske kanale, plošča ali mreža. - Italijansko podjetje povprašuje po PVC granulatu. - Italijansko podjetje išče proizvajalca preciznih mehanskih sklopov po njihovih načrtih z nu-merično kontroliranimi obdelovalnimi stroji. - Vsedržavno združenje obrtnikov in malih podjetij za deželo Ligurijo, organizira 24., 25. in 26. februarja 1994 BUSINESS FORUM v Genovi v Italiji. Forum je namenjen razširitvi komercialnega in proizvodno tehničnega sodelovanja s podjetji iz Ligurije. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TEL.: 063/856-920, FAKS: 855-645. Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica Velenje Kaj se dogaja? V prejšnji številki našega tednika smo pisali o optimizmu, na katerem naj bi gradili delavci velenjskega Veplasa nadaljnji razvoj svoje firme. "Klic v sili" pa nas je prepričal, da temu ni povsem tako, da se znotraj njenih zidov nekaj dogaja. Ta burijo duhove, med delavce pa vnašajo skrb za njihov kos kruha. Tistim na vrhu očitajo delavci domačnost, reševanje zadev na pamet, marsikatera odločitev naj ne bi bila v skladu z notranjimi in drugimi dokumenti. Glavno besedo pri vodenju naj bi imeli zunanji člani upravnega oziroma sanacijskega odbora. Direktorji posameznih Veplasovih hčera menda delajo z omejenimi pooblastili. Neuspešni sanaciji Veplasa naj bi botroval razdor v vodstvu, managementu, nekatere napačne kadrovske odločitve padanju prodaja v posameznih hčerkah. Občutek imajo, da si nekateri močno prizadevajo firmo uničiti po znanem scenariju. Ko smo pobarali o razmerah oziroma o tem, kaj se dogaja v Velenjski plastiki predsednico sanacijskega odbora in direktorico zasebne firme Gorenje Gospodinjski aparati Širitev sodelovanja Perspektiva iz Šoštanja Cvetko Tinauer, nam je povedala, da imajo revizijski postopek. Poleg službe družbenega knjigovodstva pri tem sodelujejo tudi kriminalisti Uprave za notranje zadeve Celje. Ne eni in ne drugi doslej o morebitnih ugotovitvah še niso ničesar povedali. Na Upravi za notranje zadeve pa smo izvedeli, da se "po hiši" ne sprehajajo brez razloga, delujejo v procesu preverjanja lastninskega preoblikovanja podjetja. Prve informacije v zvezi z zadevo bodo za posamezna področja znane čez približno 14 dni. Za zdaj pa niso dobili še nobene ovadbe, niti je niso napisali. ____ »(tp) V Velenju sta prejšnji teden generalni direktor turške gru-pacije Ihlas Ahmet Turgal in generalni direktor Gornja Gospodinjski aparati podpisala pogodbo o medsebojnem sodelovanju. S podpisom pogodbe seje gru-pacija Ihlas, ki združuje tako trgovska kot proizvodna podjetja, začela uveljavljati v Turčiji tudi s prodajo izdelkov bele tehnike.Sodelovanje me Ihlaom in Gorenjem Gospodinjski aparati bo potekalo v dveh smereh. Gorenje gospodinjski aparati bo pošiljalo v Turčijo izdelke bele tehnike, iz vseh treh programov, pri čemer bodo prvo pošiljko 5.000 velikih gospodinjskih aparatov odpremili že marca, da bi bili aparati na voljo kupcem. Sicer pa boste Ihlas in Gorenje Gospodinjski aparati postavila v Turčiji skupno montažnico pralnih in pomivalnih strojev. V Ihlasu računajo, da bodo že prvo leto prodali okrog 60.000 izdelkov bele tehnike, izdelane v Gorenju Gospodinjski aparati, računajo pa, da bodo prodajo povečali v treh letih tako, da bodo prodali že okrog 300.000 velikih gospodinjskih aparatov. M(ek) Zvone Dragan pohvalil Gorenje Med nedavnim obiskom v tovarni traktorjev Zetor v Brnu v Češki republiki je naš veleposlanik Zvone Dragan ob ocenjevanju dosedanjega slovesko - češkega sodelovanja dal za zgled prav Gorenje. Med pogovorom z vodstvom Zetorjaje genaralni direktor Miroslav Polaček posebej poudaril, da je Gorenje, generalni zastopnik za njhove traktorje v Sloveniji eden najpomembnejših poslovnih partnerjev Zetorja. Sicer pa so v Zetorju, kjer bodo letos izdelali 15.000 traktorjev in jih odpremili v 50 držav sveta, začeli proučevati možnosti, da bi sestavne dele za njihove traktorje izdelovala tudi slovenska podjetja. Med pogovori v Brnu, ki sta se jih udeležila še dir<^tor Gorenje Beteil-igung Ivan Vitežnik in direktor Gorenje Trgovina, je Zvone Dragan poudaril, daje Gorenje primer za nastop sloveskih podjetij na trgu Češke republike po vzpostavitvi cone svobodne trgovine. »(ek) Republika Slovenija Skupščina občine Velenje Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE na podlagi določil 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list Republike Slovenije št. 12/90) PROSTA DELA IN NALOGE RAVNATELJA KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončano usmerjeno izobraževanje na VII. stopnji - 5 let delovnih izkušenj - znanje iz računalništva Kandidat bo izbran za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s konceptom razvoja Kulturnega centra Ivan napotnik Velenje, naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. 0 izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po imenovanju na skupščini. _ __ _ at X. _ _ 4 KAS CAS KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o. 63320 Velenje, Koroška 37/b, tel.: (063) 854-321, fax: (063) 855-796 RAZPIS A ) RAZPISNI POGOJI ZA ODDAJO ČIŠČENJA POSLOVNIH PROSTOROV KP VELENJE 1) Predmet razpisa del: Predmet razpisa je izvajanje čiščenja poslovnih prostorov. 2) Lokacija del: Dela se nanašajo na poslovne prostore Komunalnega podjetja Velenje na lokacijah Koroška 37/b, Koroška 45 in Koroška 3/a in sicer: 1. Poslovna stavba na Koroški 37/b, tlorisne površine 1.140 m22. Poslovna stavba na Koroški 45, tlorisne površine 410 m2 3. Poslovna stavba na Koroški 3/a, tlorisne površine 850 m2 3) Pričetek del: Predvidoma s 01.04.1994. 4 j Trajanje del: Nedoločen čas, z vsakoletnim preverjanjem in trimesečnim odpovednim rokom. 5) Obveznosti ponudnika: 1. Ponudnik mora prevzeti v delovno razmerje, od sedanjega izvajalca štiri (4) delavke in se pisno obvezati, da jim bo zagotavljal vse pravice po kolektivni pogodbi. 2. Ponudnik si mora sam priskrbeti vse informacije o razmerah in pogojih čiščenja obravnavanih poslovnih prostorov, za kar mora k ponudbi priložiti pisno izjavo. 3. Ponudnik mora k ponudbi priložiti Elaborat izvajanja ponujenih storitev, ter cenik delovnih urin pripadajočega čistilnega materiala. 6) Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - ponudbena cena - celovitost ponudbe - reference pri izvajanju tovrstnih del - finančni pogoji pri poravnavanju storitev 7) Plačilni pogoji: Plačilni pogoji se bodo določili s pogodbo. 8 ) Ostale zahteve: 1. Naročnik bo štel za veljavne le tiste ponudbe, ki bodo sestavljene v skladu s tem razpisom. 2. Opcija ponudbe mora biti najmanj 30 dni po izteku razpisnega roka. B ) RAZPISNI POGOJI ZA ODDAJO ZAGOTAVLJANJA MALIC 1 j Predmet razpisa del: Predmet razpisa je priprava in razdeljevanje prehrane med delom (malic) za okoli 260 zaposlenih. Število koristni kov ni zagotovljeno zaradi dela na terenu in drugih razlogov (odsotnosti, bolezni, osebni razlogi) 2) Lokacija del: Razdeljevanje malic naj bi se izvajalo v Komunalnem podjetju Velenje, na lokacijah Koroška 37/b in Koroška 3/a, v obstoječih in opremljenih namenskih prostorih. 3 j Pričetek del: Predvidoma s 01. 04. 1994. 4 j Trajanje del: Nedoločen čas, z vsakoletnim preverjanjem in trimesečnim odpovednim rokom. 5 j Obveznosti ponudnika: 1. Ponudnik mora prevzeti v delovno razmerje, od naročnika dve (2) delavki in se pisno obvezati, da jim bo zagotavljal vse pravice po kolektivni pogodbi. 2. Ponudnik si mora sam priskrbeti vse informacije o razmerah in pogojih izvajanja razpisanih storitev, za kar mora k ponudbi priložiti pisno izjavo. 3. Ponudnik mora k ponudbi priložiti Elaborat izvajanja ponujenih storitev, s cenikom in okvirnim jedilnikom. 6) Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: -ponudbena cena - celovitost ponudbe - reference pri izvajanju tovrstnih del - finančni pogoji pri pora vna vanju storite v 7.) Plačilni pogoji: Plačilni pogoji se bodo določili s pogodbo. 8.) Ostale zahteve: 1. Naročnik bo štel za veljavne le tiste ponudbe, ki bodo sestavljene v skladu s tem razpisom. 2. Opcija ponudbe mora biti najmanj 30 dni po izteku razpisnega roka. Informacije so vam na voljo pri: KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, SKUPNE SLUŽBE, g. Jože Melanšek tel: 063/855 - 594, fax: 063/855 - 796 Rok za dostavo ponudb: Rok za dostavo ponudb je: 15. 02. 1994 do 12. ure. Naslov: KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, TEHNIČNI SEKTOR, Koroška cesta 37/b, 63320 Velenje (v roke ga. Mira Kokotj, z oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ČIŠČENJE ALI MALICE CIMOS CITROEN SERVIS IN PRODAJA AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOVLEKA AVTOTRGOVINA AVTOMEHANIKA JOŽE MURŠIČ Žarova ulica 7, 63320 Velenje tel./fax: 063 856 - 852 VSI, KI SE BOSTE DO KONCA FEBRUARJA ODLOČILI IN VPLAČALI AVTOMOBIL ZX VAM DODATNO POKLANJAMO ORIGINALNO MAKETO ZMAGOVALNEGA CITROENA ZX RALLY RAID. Del. čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do fct. ure VLJUDNO VABLJENI! PRODAJA IN SERVISIRANJE CELOTNEGA PROGRAMA VOZIL CITROEN! tO je JELOVICA OKNA, VRATA, SENČILA, MONTAŽNE STENE, PRENOVA OKEN o^H^aDO [p® cDSSdKJSKDK] Cš[!BaZA\[}a I ilO/ popusta za 1U #0 takojšnje plačilo brezplačen prevoz za nakup nad 50.000 SIT m JELOVICA ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 CELJE, Božičeva 3, tel./fax: 063/25-881 ABD DRAVINJA, Slovenske Konjice SAVINJSKI MAGAZIN, Žalec Pogovor z inšpektorjem Jakobom Grošiom o prisvajanju tuje lastnine Prizadeti (še) molčijo... V časopisih berem naslove "pri-goljufana vsota se veča", "skoraj šestdeset goljufij", "pozabljal naročilnice". Nastopajoči v zadevi so vedno enaki: oškodovanec in tisti, ki si na nepošten način prisvaja tujo lastnino. Pojav, ki je star kot človeštvo in ga zasledimo v vseh - izmih. Tokrat imam občutek, da se je s pojavom množičnega zasebnega podjetništva to še razcvetelo in dobilo svojstveno obliko. Razmišljal sem, ali se v naši bližnji okolici dogaja tudi kaj takega. Kje naj zadostim svoji radovednosti? S policaji se ne poznam, še ustrašim se jih; enako je s tožilstvom. Domislil sem se nekdanjega atletskega sobor-ca Jakoba Grošla, vodje inšpekcije na SDK Podružnici Velenje. Dogovorila sva se za pogovor po delovnem času - prej ni utegnil. Namignil sem tudi morebitno objavo v Našem času. "Odkrito povedano, tvoja radovednost mi je kar dobrodošla. Če nameravaš o tem pisati, tudi prav, bo vsaj kdo morda našel kakšno misel zase. Tuja šola je namreč za drugega najcenejša. Jasno je, da ne smem govoriti o osebah, temveč le o zapaženih in ugotovljenih pojavih. Morda nekaj zgodovine. Tako imenovani Markovičev zakon o podjetjih je povzročil pravo eksplozijo zasebnega podjetništva. Šalili smo se že, da kdor je trenutno imel 2.000 (še) dinarjev in nekaj prostega časa za ureditev papirjev, je že ustanovil podjetje. Bila bi zanimiva razprava: aii je ta množica podjetnikov samo reakcija na prejšnje preprečevanje zasebne pobude in sprostitev miselnih potencialov ob resničnem pričakovanju poslovne uspešnosti ali pa so bili vsaj pri nekaterih že v začetku prisotni špekulativni nagibi. V vseh skupinah ljudi se najdejo posamezniki, ki se odmikajo od sprejetih zakonskih, pa tudi splošno veljavnih človeških norm. Tudi med podjetniki so takšni. Da ne zaidem. Na območju tukajšnje podružnice SDK (občini Mozirje in Velenje) imamo dokajšnje število zasebnih podjetij z blokiranim žiro računom - to pomeni, da ima pri nas evidentirane obveznosti, nima pa denarnih sredstev za njihovo poravnavo. Obveznosti pretežno izjajajo iz sodnih sklepov po tožbah upnikov in akceptnih nalogov." Bral sem že o nepokritih akceptnih nalogih; ali mi lahko razložiš, kaj in kako je to? "Akceptni nalog je enostavno povedano dokument, ki sta ga podpisala obe pogodbeni strani, dolžnik pa se z njim zavezuje, da bo ob dogovorjenem roku plačila -zapadlosti - poravnal svojo obveznost. Sodni sklepi in akceptni nalogi se torej kopičijo, dosegajo tudi milijonske zneske, denarja za njihovo poravnavo pa ni." Zakaj? "Morda gre za neuspele poslovne poteze, nekatere primere pa ocenjujem kot zavestno oškodovanje upnikov. O tem bi odločilo sodišče v primeru, da oškodovani upniki sprožijo kazenski postopek zaradi goljufije po 171. členu kazenskega zakona Republike Slovenije. Tehnika zadolževanja poteka nekako takole: podjetnik se dva, tri dni usmeri na določenega dobavitelja (proizvajalca, trgovsko podjetje), si nabavi blago, za spomin mu izroči akceptne naloge, za katere nima kritja. Mnogi upniki se razburjajo, odločnega koraka za kazensko prijavo pa ne naredijo. Že zdavnaj sem si sicer v drugačnih okoliščinah izmislil pravilo: najglasnejši je lahko vedno le prizadeti." Strinjam se, to pravilo velja tudi v teh primerili - ali pa lahko oškodovanemu kdo pomaga? "Kako da ne. Že pred dobavo blaga ali opravljanjem storitve ima zainteresirana pravna oseba po določenem postopku možnost preveritve finančnega stanja potencialnega kupca oz. naročnika. Tudi po oškodovanju ima enake možnosti za pridobitev podatkov za dokazovanje naklepnega oškodovanja. Tudi ni odveč preveritev navideznih potrdil o nakazilih. Tu ni formalnosti, dovolj je vprašanje: ali ste potrdili to in to." Dovolj bo tudi, kar si mi povedal doslej. Nisem pričakoval toliko. "Počakaj še. Drugo področje nam znanih sumov kaznivih dejanj so neurejena delovna razmerja. Bili smo opozorjeni na primer, ko podjetje ni prijavilo delavcev v poko-jninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje. SDK v takih primerih ukrepa z vidika plačevanja prispevkov, stvar in- špekcije dela paje zavarovanje interesov delavcev. Verjetno ni osamljen primer, zato izkoriščam priložnost za opozorilo: vsako zaokroženo izplačilo plače brez priloženega obračuna s prikazom odteg-njenih prispevkov in davka je dvomljivo. Svetujem, da v takih primerih delavec preveri ali je prijaveljn v zavarovenje na izpostavi zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Podjetnik, ki delavcev ne prijavi za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in zanje ne plačuje prispevkov, stori dvoje kaznivih dejanj: krši pravice iz socialnega zavarovanja (90. člen KZ) ter zataji davščine in druge družbene dajatve (152. člen KZ)." Morda se za takimi dejanji oz. opustitvami ne skriva namen, je kriva le nevednost? "Zakaj se ne zmotijo v lastno škodo! Določene zadeve si le nakazal, kar čutim tvoje zadrževanje, slutim, da se nepravilnosti dogajajo tudi pri nas. Ali se ti ne zdi, da je preprečevanje opisanih dejanj neučinkovito, kaj šele kaznovanje? "Delno imaš prav. Kazen posamezniku bi imela, pravniki temu rečejo, učinek generalne prevencije za druge. Takšnega primera res doslej še ni bilo. Določene stvari se - končno - spreminjajo tudi v zakonodaji. Kot primer navajam zakon o trgovini. Zaradi nevodenja predpisane evidence lahko tržna inšpekcija začasno prepove poslovanje, rekel bi - zapečati poslovalnico. Dodati moram, da ta evidenca ni sama sebi namen, temveč služi posredno tudi kontroli prometnega davka, kjer smo že spet blizu zatajitve davščin. S spremenjeno, poostreno zakonodajo se naj ne bi ponavljali dosedanji primeri ob stečajih zasebnih podjetij, ko je ob razočaranih upnikih pogreb plačala država. V zgodovini je nezadovoljstvo vedno vplivalo na nadaljnji tok dogodkov, pozitivno ali negativno. Tudi na področju, ki sva ga obravnavala, menim, ni nič drugače. Prizadeti naj torej spregovorijo!" "Strinjam se. Prizadeti so doslej v glavnem molčali..." Stane Koselj Kmetijska zadruga Šaleška dolina Osnovno dejavnost dopolnili s trgovino Prav presenečeni so bili člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina ob pregledu doseženih rezultatov gospodarjenja v minulem letu. Presenečeni zato, ker so zaradi suše in njenih posledic pričakovali slabše rezultate od načrtovanih. Pri mleku, jabolkah in hmelju sicer beležijo odstopanja (vendar ne tolikšna), pri mladem pitanem govedu pa bodo napovedi o manjšem privezu vidni v tem in naslednjem letu. Delovni program za letos kmetijci Šaleške doline snujejo na dveh področjih. Ob osnovni - proizvodnja - nameravajo namreč nameniti precej pozornosti še dopolnilni dejavnosti oziroma trgovini. Kar obsežne načrte na tem področju imajo. Že konec lanskega leta so na Tomšičevi 10 v Velenju kupili objekt, kjer naj bi v najbližnji prihodnosti uredili sodobno prodajalno mesa in delikateso. Police bodo napolnili predvsem z izdelki iz lastne predelovalnice mesa, ki sojo uredili lani v sodelovanju z zasebnim Mesarstvom Sušeč. Nekaj podobnega snujejo še za lokal v Šoštanju, in sicer v objektu, ki ga za zdaj koristi velenjska Era. V njihove roke pa naj bi prišla še prodajalna s kmetijskim repromaterialom v njihovem zadružnem domu v Velenju. Tudi s to za zdaj upravlja Era. Nič drugače naj ne bi bilo s kmetijsko trgovino v Šmartnem ob Paki. "Rad bi poudaril, daje Kmetijska zadruga Šoštanj (tako se je imenovala pred združitvijo z Ero Velenje) imela v lasti vse tri trgovine s kmetijskim repromaterialom. Pri dveh je bila lastnica, pri eni kot najemnica. V Velenju in Šoštanju je bilo v njeni lasti 5 mesnic, do leta 1970 je imela zadruga celo svojo samopostrežno živilsko trgovino. Veliko tega smo izgubili, sedaj pa si prizadevamo delček naše lastnine dobiti nazaj. Vse kmetijske zadruge se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo kot dopolnilno. Enostavno si delovanja pod novimi pogoji brez te oziroma brez direktne prodaje lastnih proizvodov na trgu ne znamo predstavljati," pravi direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. Ob obsežni naložbeni politiki osnovna dejavnost - proizvodnja - ostaja seveda v ospredju prizadevanj. To med drugim dokazuje obsežna naloga - obnova travne ruše. Pet let naj bi bilo potrebnih za to, del te bodo obnovili že letos. Nakupili so že poseben stroj za sejanje trave. Po dveh sušnih letih in zaradi znanih vplivov onesnaženosti je namreč travna ruša v Šaleški dolini oslabela. Za dosego načrtovanih rezultatov jo je treba obnoviti. Prav tako nujno je poapnenje vseh površin, ta akcija pa naj bi trajala do letošnje vegetacije. Za okolje in zdravje ljudi, po prepričanju Marjana Jakoba, ni škodljiva, brez tega ukrepa kmetijci močno zakisanih tal ne bodo mogli nevtralizirati. Pri akciji so jim priskočile na pomoč šoš-tanjske termoelektrarne. Naložbi v predelavo mesa iz lastne proizvodnje naj bi se letos pridružile še predelovalnice mleka. V to kislo jabolko naj bi ugriznili predvsem mlekarji na oddaljenih kmetijah v Šaleški dolini, trgu pa naj bi ponudili domači sir, skuto in druge mlečne izdelke. a(tp) Posledice suše se bodo pri vzrejl mladega pltanega goveda "poznale" v tem in naslednjem letu Na ponovni razpis republiških štipendij v Velenju prispelo 43 vlog SSSSSSSSSStSSfSKSSSSiSSSSSSSSiiSšiSSSSSSS-SiSSliSS Denar (tudi za nazaj) še tamesec V ponedeljek, zadnji dan januarja, so zaključili zbiranje vlog na ponovni razpis za pridobitev štipendij iz tako imenovanih republiških sredstev, za šolsko leto 1993/ 94. Na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, kjer so sprejemali te vloge, so iz občine Velenje prejeli 43 prošenj za dodelitev te štipendije. so zaradi nizkega cenzusa izpadli. Obravnava teh pravkar poteka. Kolikor so doslej že lahko ugotovili, je med čakajočimi 79 kandidatov, ki po novih kriterijih izpolnjujejo pogoje."Vsi ti kandidati pa bodo prejeli tako štipendijo za mesec januar kot razliko od septembra oziroma oktobra, pri izplačilu 4. februarja. Kasneje pa bodo dobili nove nadomestne odločbe," pravi Semetova. Ker pa se nam je v prejšnji številki Našega časa napak zapisal cenzus, ki je pogoj za pridobitev štipendije iz republiških sredstev, ga tokrat popravljamo. Pravilno je: cenzus za šolajoče v kraju bivanja znaša 25.000 tolarjev bruto na družinskega člana in za šolanje izven kraja bivanja 32.500 tolarjev bruto na družinskega člana. Vso vloge bodo v tem mescu pregledali, preračunali in ugotovili, ali krfhdidati izpolnjujejo pogoje. Kandidati bodo o tem, ali so upravičeni do prejemanja štipendije, obveščeni še ta mesec. "Vsi tisti, ki bodo pogojem ustrezali, bodo dobili štipendije že ta mesec, v februarju. Ker paje to ponovni razpis, bo tem pripadala štipendija od 1. septembra za dijake in od 1. oktobra za študente. Štipendije bodo torej poračunane za nazaj in razlika bo izplačana pri prvem izplačilu štipendije," pravi Joža Jamar - Seme, vodja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja pri velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje. Še več paje tistih kandidatov, ki so vložili zahtevek za štipendijo v rednem roku (dijaki do konca septembra in študenti do konca oktobra lanskega leta), pa i Milena Krstič - Planine Spremembe zakona odnašajo brezposelnim nekatere stare pravice Denarna pomoč samo še pol leta! Kar nekaj novosti se nam obeta s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Spremebe posegajo predvsem na področje socialne varnosti in brezposelnim odnašajo nekatere stare pravice. Zakon je bil sprejet konec lanskega leta, veljati pa je začel v sredini januarja letos. O spremembah, tistih najbolj lahko zgodi, če se na podlagi pogod- pomoči, ki je smela trajati tri leta. bistvenih, za katere menimo, daje dobro, da jih poznate, smo se na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje pogovarjali z vodjo zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja JOŽO JAMAR - SEME in strokovno delavko tega zavoda DRAGICO GOROGRANC. Pravica do prejemanja denarnega nadomestila je pravica, ki izhaja iz dela. Dolžina prejemanja je odvisna od let, ki jih je delavec prebil na delu in lahko traja največ dve leti. Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčene plače zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunajo od zajamčene plače in ne višje od štirikratnika tako določenega najnižjega denarnega nadomestila. To slednje je po besedah Dragice Gorogranc novost. "Prej je bd določen petkratnik," pravi. Čas prejemanja denarnega nadomestila se lahko skrajša Ena od zelo pomembnih novosti v spremembah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je ta, da se lahko uživalcu denarnega nadomestila skrajša čas prejemanja tega. To se be o delu, avtorske pogodbe, opravljanja popoldanske obrti ali kako drugače dokaže, da je uživalec prišel do dohodka, ki mesečno presega dvakratni znesek najnižjega denarnega nadomestila po zakonu, zmanjšanega za prispevke in davke in sicer za obdobje, za katero izplačilo presega prej določeni znesek. Banke pa so na zahtevo zavoda dolžne posredovati podatke o teh izplačilih. Denarna pomoč samo pol leta Zakon prinaša bistvene novosti tudi na področju denarnih pomoči. Kot veste, lahko upravičenec do prejemanja denarnega nadomestila po izteku koristi pravico do denarne pomoči. To pridobi, če njegovi dohodki skupaj z dohodki dru-žin-skih članov na osebo, v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči, v poprečju ne presegajo 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Denarna pomoč pase lahko po novem zavarovancu izplačuje največ šest mesecev in ne pripada zavarovancu, ki nima stalnega bivališča v Republiki Sloveniji. Po starem zakonu je bila določena skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila in denarne Spremembe tudi na področju aktivne politike zaposlovanja Vzporedno s temi novosti prihaja do sprememb tudi na področju aktivne politike zaposlovanja. Novost je, po besedah Jože Jamar -Seme povračilo stroškov plačila prispevkov na bruto plačo delodajalcem za primer, da delodajalec zaposli brezposelno osebo, kije prijavljena na zavodu za zaposlovanje, za nedoločen čas. "V pošte v bi prišli predvsem iskalci prve zaposlitve do tretje stopnje zahtevnosti in pa iskalci ponovne zaposlitve, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje več kot dve leti in jim v tem času ni bilo možno ponuditi nikakršnega dela," pravi Semetova. Za te iskalce, če bo delodajalec zainteresiran, bodo na zavodu za dobo enega leta plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in za zaposlovanje. Na zavodu za zaposlovanje posebaj poudarjajo, da mora v teh primerih iti za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, in da bo zavod kontroliral zaposlitev takšnega delavca najmanj dve leti. Kdaj bodo ta določila, s področja aktivne politike zaposlovanja zavodi začeli izvajati, ostaja še odprto. "To je novost v zakonu, ki nujno prinaša operacionalizacijo. Pravkar pripravljamo navodila, kako bomo to izvajali. Je pa še en problem, sredstva. Proračun še ni bil sprejet, zato ne vemo, koliko sredstev bodo lahko zavodi namenili za to dejavnost. Vedeti je treba, da aktivna politika zaposlovanja ni zakonska obveznost, ampak so to ukrepi, ki jih zavod izvaja ali pa ne, če so na voljo sredstva." m Milena Krstič - Planine nudi po ugodni ceni rezervne dele za generalno popravilo traktorjev Fiat, Zetor, Univerza/, Ursits, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT; akumulatorje Vesna In Topla: 12 V 97-100 Ah 8.100 Sit, gams Barum 12.4 /11 - 28, cena 21.600 Sit. ___Pokličite nas! telefon: 064 / 324 • 802. omrežje realnost? Naj se sliši še tako nejeverno, vendar je čista resnica, da je tudi v Zgornji Savinjski dolini zrak vse bolj onesnažen, ne le v "industrijskih" Nazarjah. Med zelo pomembne razloge za zasmrajen zrak, še posebej ob za to premernih vremenskih (ne)prilikah, vsekakor sodi neprimeren način ogrevanja, v zasebnih hišah in drugod. Večji kraji in zlasti Mozirje se v takih dnevih še prijaznejši energiji ne razmišljajo samo posamezniki. Ob sanaciji osrednjega odlagališča odpadkov s postopnim zapiranjem in vsestranski skrbi za čistejše okolje, so novi viri energije temeljna razvojna usmeritev Javnega podjetja Komun- Ze obstoječe sisteme bodo ob morebitni Izgradnji omrežja vzeli v račun kar dušijo, kako vse to vpliva na počutje in zdravje, ni treba posebej poudarjati in nikomur več razlagati. Nikakršno naključje torej ni, če se vse več krajanov odloča za individualne plinske sisteme, ki imajo ogromno prednosti, tehničnih in ekoloških. Res se cena za celoten sistem še suče okrog 5.000 DEM, vendar se ob vse večji konkurenci ponudnikov vztrajno niža, pri tem paje vsekakor treba upoštevati resno možnost, da bodo uporabniki na račun nižje cene tvegali pravo kakovost in še kakšno drugo ugodnost ali prednost, kot sta denimo hitro popravilo in servis. Seveda pa o cenejši in okolju ala Mozirje na ekološkem področju. Vendar to že ni več zgolj razvojna vizija, prvi koraki že dobivajo trdno podlago. Javno podjetje Komunala ima resnega ponudnika zato predlaga natečaj za zbiranje ponudb za koncesijo za izgradnjo plinovodnega omrežja. Omenjeni ponudnik se za koncesijo resno zanima, morebitna uresničitev teh načrtov pa bi pomenila ogromen prispevek k čistejšemu zraku in okolju sploh. Ob ugodnem razpletu rešitev sploh ni tako oddaljena, o konkretnem roku pa bodo s svojo odločitvijo v največji meri odločali tisti, ki bodo odločali o koncesiji. KDAJ SEMAFORJI? - Z Izgradnjo obvoznice mimo Mozirja se je seveda večina prometa usmerila nanjo (kar nikakor ne pomeni, da je središče Mozirja sedaj prazno, saj vsakdo ustavi svoje vozilo kjer se mu zahoče!), s tem pa se je pojavilo novo nevarno mesto. To je križišče proti Lokam ob novi avtobusni postaji, na katerem se je že zgodilo precej prometnih nezgod, kaj šele bo, ko bo Savinjski gaj pomladi obiskovalcem ponudil svoje lepote. Zato Je krajevna skupnost Mozirje sprožila postopek za postavitev semaforjev. Po dokajšnjlh zapletih Je republiška uprava za ceste vendarle odgovorila na pobudo, upravičenost zahteve po semaforjih pa bo ugotavljala s štetjem prometa. Ostaja torej samo upanje, da se bo to kmalu zgodilo. TO JE TA PRA VO - Pa ne gre za Coca Colo, ampak za ponudbo na bencinskem servisu v Mozirju. Nekoč nekdaj so bili za voznike lepi časi, potem so se na črpalkah dogajale "nerodnosti", ki se jih spominjamo z grenkobo, če že ne z grozo, danes pa se stari dobri časi vračajo, ponekod celo v še lepši podobi. Vsaj v Mozirju Je tako. Ponudba je zares raznovrstna, ne le za jeklene konjičke, dobrodošla je za vsakega obiskovalca ob vsakem trenutku, da o nedeljah in praznikih ne govorimo; še manj o tem, da smo na umivanje šip tudi (skoraj) že pozabili. O bodočih občinah Po zbori krajanov Ob vseh zapletih in razpravah glede nove zakonodaje v zvezi 'f bodočo lokalno samoupravo ukt mozirski občini že prejšnji teden odločili, da bodo /bore krajanov, na katerih bodo določali referendumska območja, opni vili v skladu i določenim in sprejetim rokovnikom. Razpored to v minulih dneh nekoliko spremenili, sicer pa se bodo zbore po vseh krajevnih skup- Prvi zbor so v nedeljo opravili v Solčavi in potrdili svojo prošnjo odločitev, da zahtevajo svojo občino. V je bil rbor krajanov v Nazarjah, sinoči (v sredo) v Novi Štifti, danes <* četrtek) bosta zbora > Ročni In Smartnem oh Dreti, jutri iv petekj v Mozirju, > nedeljo pa Se v Lužah. Gornjem Šmartno ob Dreti Svoje občine ne bodo imeli Že takoj na začetku priprav na novo lokalno samoupravo so se v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti odločili, da svoje občine ne bodo ustanavljali, precej časa pa so nihali med priključitvijo k bodoči občini Gornji grad ali Nazarje. Svet krajevne skupnosti je na podlagi povsem jasnih dejstev sprejel odločitev za Nazarje. Med omenjena dejstva gotovo sodi podatek, daje 90 odstotkov krajanov zaposlenih v nazarskih podjetjih, da imajo z Naz-arjami že sedaj skupni krajevni urad, poleg tega pa bo pot do predviden upravne izpostave v Mozirju dosti lažja in krajša. Seveda bodo morali takšno odločitev potrditi krajani na referendumu, še prej pa se bodo morali o določitvi referendumskega območja odločitvi na zboru krajanov, ki bo danes, v četrtek, zvečer. Govedorejsko društvo - v sredo letna skupščina ♦ Ni še tako dolgo, ko so živinorejci v mozirski občini spoznali nujnost in potrebo po organiziranem strokovnem delovanju. V ta namen so ustanovili Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo, ki je v razmeroma kratkem času opravilo precej dela in upravičilo svoj obstoj. Običaj za društva je, da ocenijo svoje delo in se dogovorijo o bodočem delovanju, zato Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo in Kmetijska svetovalna služba Mozirje pripravljata redno letno skupščino društva, ki jo bodo v prostorih Športnega centra Prodnik v Juvanju pričeli v sredo, 9.februarja, ob lO.uri. Pust pred durmi ♦ Pust se nezadržno bliža in vse kar k njemu sodi tudi. Mozirski pust se se s svojimi spremljevalci na nekajdnevne prireditve pridno pripravlja že kar nekaj časa. Vsi skupaj so veliko že postorili, program prireditev je tudie že znan, tudi za pikro vsebino si ostrijo jezik, k ostrini in pikrosti pa bo gotovo svoje prispeval znameniti "Pustni kurir", za katerega so gradivo že zbrali in trdijo, da bo letos nekaj posebnega; kar je tudi prav, saj žgočih in zanimivih tem ne manjka. .erJanez Plesnik Mesec kulture * V nedeljo slavje v Bočni Zveza kulturnih organizacij in Zavod za kulturo občine * Mozirje sta pripravila bogat program ob letošnjem že 9.po vrsti * mesecu kulture v občini Mozirje. V vseh večjih krajih Zgorn- • je Savinjske doline se bo v tem času zvrstilo 27 različnih kulturnih prireditev. Slavnostno bodo mesec kulture odprli v a nedeljo, 6.februarja, v Bočni, ko bodo ob 18.uri v dvorani • zadružnega doma pričeli s prireditvijo, na kateri bodo med * drugim podelili občinska priznanja najprizadevnejšim kul- « turnikom v občini. • Zares pa so prireditve že pričeli. Za prvo so poskrbeli člani * dramske skupine gornjegrajskega prosvetnega društva, ki so v so- • boto zvečer izvedli 50.jubilejno premiero v 45 povojnih letih ust- • varjalnega in marljivega dela. Po 32 letih so ponovno uprizorili # Vorančeve Samorastnike in jih že v nedeljo popoldne ponovili, • obakrat pred nabito polno dvorano. Posebej zanimivo pri tem je, • da sta Kamičnika in Karničnico zaigrala ista igralca kot pred tre- a mi desetletji. To sta Vika Venišnik in Alojz Mavrič. Njima gre • posebno priznanje, saj se to vendarle redko dogaja, obenem pa na * najlepši možni način dokazuje in potrjuje trdoživost kulturnega a ustvarjanja in poustvarjanja v Gornjem gradu in okolici. Samorast- • nike si bodo v tem mesecu lahko ogledali še v Mozirju, Lučah in * Nazarjah. • Še pred Gornjim gradom so zares prvo kulturno prireditev v • sklopu meseca kulture pripravili v Lepi njivi, ko je domača # gledališka skupina uprizorila igro "Naši trije angeli". • Še v tem tednu bo prireditev kar nekaj. Jutri, v petek, bodo * na Ljeubnem ob Savinji ob 18.uri pričeli nastop "Mladi ljuben- a ski glasbeniki se predstavijo", v nedeljo ob 15.uri bo v Šmihe- • lu igra "Naši trije angeli" igralcev iz Lepe njive, bogat pa bo * ponedeljek. a V Mozirju bodo ob 18.uri pričeli "Prešernovo proslavo", ob • isti uri v Nazarjah s "Pozdravom kulturnemu prazniku," že do- * poldne pa bodo učenci in pevci v osnovni šoli Luče pripravili a nastop z naslovom "Naš praznik". Križi in težave z ogrevanje Je plinovodno Solčava ^ & $ SS Pravo turistično prebujenje V delu solčavskega turističnega društva in na turističnem področju sploh je kar nekaj let vladalo mrtvilo, ki kraju in Solčavskemu v celoti ni moglo biti v ponos. In ker vsakega zatišja enkrat mora biti konec, ga je bilo denimo v Solčavi konec v začetku lanskega leta. Novo vodstvo društva, ki ga vodi Edi Ikovic, je poprijeio za delo in dosežki so več kot vidni. Že v zgodnji pomladi so pričeli z urejanjem vasi in (ne prvič in ne zadnjič) so jim na pomoč priskočili gasilci, krajane so spodbudili k okrasitvi domov s cvetjem, namestili so koše za odpadke in poskrbeli še za prenekatero "malenkost", ki to sploh ni. med drugim so izdelali štirideset korit za rože, ki jih bodo razdelili med krajane. Zelo pomembna je bila ureditev informacijskega centra v brunarici sredi Solčave, ki je takoj pričel s svojo osnovno dejavnostjo, to pa je seveda nudenje različnih informacij, skrb za nočitve, prodaja spominkov in podobno. Takšen center je pomemben tudi zavoljo terga, ker nudi podatke tudi za širše področje, v prihodnje pa bodo zagotovili, da bo deloval tudi v zim- skem času. V brunarici so poleg tega eno sobo preuredili v knjižnico, ki je po dveletnem predoru takoj pričela s svojim poslanstvom. Pa to ni vse. Že junija so izvedli svojo prireditev "Dan turizma na Solčavskem", pri kateri so sodelovali takorekoč vsi krajani in društva, ki jo je med drugim obiskalo kar 750 Prekmurcev, ki so Solčavo obiskali z akcijo murskosoboškega radia. Posebne pohvale vredna je akcija, ki sojo izvedli v sodelovanju s podjetjem Logarska d.o.o.; to je organiziran odkup domačih prehrambenih izdelkov s poskusno prodajo, kar ima posebno mesto tudi v letošnjih načrtih. Med njimi omenimo samo prospekt turistične ponudbe svojega področja, pa željen podpis pogodb z gostinci in kmečkimi turizmi o zagotavljanju gostov, pa še marsikaj so si zadali za boljšo ponudbo in lepšo podobo kraja in okolice. RDEČI PAJEK Kdo bo poskrbel za dvorec? Agrina ga sicer brezplačno prenaša na občino, vendar vseh niti pri oživljanju dvorca ne želi spustiti iz svojih rok Pred leti je žalska občina pravico uporabe dvorca Novo Celje prenesla na Hmezad Agrino, da bi ta za dvorec skrbela in ga postopoma obnovila. Takšen kulturni spomenik, kot je Novo Celje, paje bil očitno prehudo breme za podjetje, katerega uspešnost so začeli spodjedati še drugačni časi in izguba večjega dela tržišča. Kljub nekaj vloženim sredstvom, dvorec zato še naprej propada. Ker v okviru lastninskega preoblikovanja podjetij kulturnih spomenikov ni mogoče lastniniti, je Hmezad Agrina predlagala neodplačen prenosdvorcaz najožjim funkcionalnim zemljiščem na občino Žalec. Njegova knjigovodska vrednost je konec leta 92 znašala 21 milijonov tolarjev. Dosedanji vložek Agrine v obnovo dvorca, ki je enak njegovi ocenjeni vrednosti po metodologiji otvoritvene bilance, je 757.000 DEM. Agrina je izvršnemu svetu predla- gala, naj bi se evidentiral kot vložek v revitalizacijo in vzdrževanje kulturnega spomenika. V primeru nadaljnega prenosa pravice uporabe ali lastništva s strani občine, naj bi se ta vložek v soglasju z Agrino ali njenim pravnim naslednikom poplačal ali prenesel v novo podjetje. Vsekakor pa Agrina želi, da bi obdržala pravico upravljanja z objektom ali kako drugače ohranila možnost usklajenega urejanja kompleksa Novo Celje. Po njenem mnenju bi morala biti vsaka dejavnost v dvorcu predhodno usklajena z njo ali njenim pravnim naslednikom kot uporabnikom funkcionalnega prostora dvorca. Izvršni svet je glede na omenjene predloge imenoval šestčlansko komisijo za Novo Celje, katere član je tudi Ivan Brišnik, ki je v zvezi z obnovo dvorca pred kratkim predstavil državljansko pobu- do. Komisija bo ugotovila stanje, v katerem se nahaja dvorec, pripravila predlog za njegov prenos na občino in predlog nadaljne revitali- zacije objekta. Prav tako bo preučila možnosti za nadaljni prenos dvorca na novega lastnika ali najemnika. rox Kdo bo imel dovolj denarja in idej, da bo oživel kljub propadanju še vedno veličasten dvorec Novo Celje? Rekli so Vladimir Cocej, župnik v Petrovčah: "Poleg rednega duhovnega dela smo lansko leto nadaljevali proces obnavljanja cerkve. Prejšnja leta smo končali fasado, kupili zvonove, uredili zvonik, lansko leto pa smo želeli narediti še en korak naprej in smo uredili okolico cerkve. Načrte je naredila domačinka Vera Turnšek. Okolico cerkve smo tlakovali s posebnimi Vegradovimi tlakovci, vendar je to narejeno čisto po posebnem vzorcu. Na kraju leta smo asfaltirali tudi dovozno cesto do župnišča. Želeli smo sicer obnoviti tudi orgle, vendar nam je za to zmanjkalo denarja. To nameravamo storiti letos. Naše orgle so zelo stare, v Sloveniji je samo troje takšnih. So od italjanskega mojstra Kalida, 1 majo pa častitljivo starost dvesto let. Kdo jih bo obnavljal še zaenkrat ne vemo. Ali bo to Zavod za spomeniško varnost iz Ljubljane ali bo to marborska orglarska delavnica. Najbolj ugoden za enkrat paje mojster za orgle iz Nemčije, ki si je pri nas te orgle že ogledal. Kakšna bo cena, pa še ne vemo." ■ Besedilo in slika: -er Zadetek v polno Komedije polnijo dvorano - Nižje cene abonmaja so takoj privabile ljubitelje gledališča V ponedeljek je bila v Žalcu že tretja predstava gledališkega abonmaja. Po komedijah Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Vsega je kriva Marjana Deržaj in Prešernovega gledališča iz Kranja Zbeži od žene, je tokrat nastopilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Zaigralo je prav tako komedijo Tartif, ki je bila lani razglašena za najboljšo tovrstno predstavo v Sloveniji. Napisal jo je Andrej Rozman, režiral pa Vito Taufer. Polna dvorana Doma II. slovenskega tabora je še enkrat pokazala, kako pravilna je bila odločitev Zavoda za kulturo, da v program Posvet liberalnih demokratov Prejšnji petek so se v Žalcu zbrali predstavniki liberalnih demokratov iz koroškega, šaleškega, savinjskega in celjskega področja. Generalni sekretar LDS Gregor Golubič iz Ljubljane jih je seznanil s potekom združevanja sredinskih političnih strank in s predvidenim potekom reorganizacije lokalne samouprave. Združitveni kongres sredinsko usmerjenih političnih strank bo najverjetneje 12. marca, s čimer bo nastala nova pravna oseba, katere ime pa zdaj še ni dokončno dogovorjeno. Članom sedanjih strank ne bo potrebno pisati novih pristopnih izjav, bodo pa izključeni vsi tisti, ki ne bodo redno plačevali čla- narine. Mesto predsednika in sekretarja bo pripadlo LDS-u, podpredsedniki nove sredinske stranke pa naj bi postali Peter Tancig, Igor Bavčar in Viktor Žakelj. Glede sedaj sprejete zakonodaje o lokalni samoupravi so imeli tudi občinski odbori LDS vrsto kritičnih pripomb. Čeprav je še vedno marsikaj nedorečenega, pa je Gregor Golubič že napovedal časovni potek organiziranja novih občin. V februarju in marcu naj bi potekali zbori krajanov, maja bodo verjetno organizirani referendumi, v naslednjih dveh mesecih pa naj bi se oblikovale nove občine. Volitve na lokalni ravni bi tako bile v novembru. ■ rox Aktivnosti za občino potekajo abonmaja uvrsti same komedije, saj je vstopnice za predstave v prosti prodaji skoraj nemogoče dobiti. S tem je gotovo vsaj delno poplačana tudi vztrajnost organizatorjev pri iskanju vseh možnosti za znižanje cene abonmaja. Oktobra je namreč le malo manjkalo, da bi bil abonma odpovedan. Očitno takrat tako majhnemu številu zainteresiranih ni botrovalo popolno nezanimanje Žalčanov za gledališče. Takoj ko se je cena znižala, je bila dvorana skoraj razprodana. Priložnosti, ko se lahko človek od srca nasmeje, pač ne gre izpustiti iz rok. ■ rox Braslovče - Po novi lokalni samoupravi bi bila KS Braslovče tudi občina. Zato so se tudi v tej krajevni skupnosti pričele aktivnosti. Prejšnji teden seje sestala komisija za lokalno samoupravo, ki sojo razširili s predstavniki strank, ki delujejo v kraju. Dogovorili so se, da bodo v prihodnjih dneh stekli pogovori tudi v KS Letuš in Gomilsko. Po novem bi naj te tri krajevne skupnosti tvorile eno občino in sicer občino Braslovče. V Braslovčah pravijo, da se s tem strinjajo, svoje pa morajo reči v KS Gomilsko in Letuš. Če pa se na Gomilsko in v Letušu ne bi odločili za občino Braslovče in za združitev, bodo aktivnosti za občino Braslovče nadaljevali sami. ■ -er Državna poslanca v Žalcu Zveza društev upokojencev občine Žalec bo v ponedeljek, 7. februarja, pripravila pogovor s poslancema državnega zbora I vom Sisingerjem in dr. Janezom Zu-panecom. Tema pogovora, ki bo potekal v žalski skupščinski dvorani, bodo predvsem raznovrstne težave, s katerimi se srečujejo starejši ljudje. Med drugimi se bodo te okrogle mize udeležili tudi predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije in Organizacije udeležencev narodnoosvobodilne vojne in invalidov. ■ rox VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI JAVNI ZAVOD OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH Vodnikova 3, V e I e n j e razpisuje prosto delovno mesto PSIHOLOGA za določen čas, s polovičnim delovnim časom od 15.3.1994 dalje Pogoji: - ustrezna izobrazba VII. stopnje - opravljen strokovni izpit Poskusno delo: 6 mesecev Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa, s pripisom " Za razpis". TRGOVINA in BISTRO KOŠARICJLjK Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), tel.: 119-220 ^iBllPr ZELO UGODNO!!! pralni stroj Gorenje 608 47.500,00 moka T500 25/1kg 42,90 sušilni stroj Gorenje 49.500,00 moka T850 25/1kg 38,90 mot. žaga Jonsered 2051 58.900,00 olje Zvezda 12/11 145,90 veriga za mol. žago 1.790,00 testenine 1/2kg 57,90 gnojilo Kan 21 % 999,00 Čokolino 250g 149,90 gnojilo NPK15-15-15 1265,00 prašek Ariel 1.125,00 pšenica 26,90 prašek Persil 849,90 koruza 27,90 prašek Oskar 449,90 ječmen 22,90 cetPiati4l 389,00 pšenica krmilna 21,90 Pri nakupu lebntčt čoke, pri nakupu nakupe brezplačna KUPIJJTE POCK tega Naga in tekstila - možnost plač wU nad7.000 SIT pa m dva čeka. M - KUPUJTE V KOŠARICI!!! tla na trt Za večje Novice, ki odkrivajo tančice Po padcu volilne zakonodaje seje iz občinske stavbe zaslišal enoglasen vzdih: "Uf, za las !!" ***** Vse bolj se govori, da bo Vinska gora za vedno došla iz občine Žalec, če ne bo šlo drugače kot samostojna nova občina. Še eden na grbi države. ***** Ob zadnjih novicah okoli zamenjave ministrov na republiki so najbolj razočarani prebivalci Vranskega, kajti dr. Miha Jazbinšek je v zadnjih tednih prebil kar nekaj časa v tem kraju. Vranščanom se posmehujejo šentjurčani (Tabor), saj jim privoščijo, da so stavili na napačnega konja. Keramika v najem? Liboje - V libojski Keramiki se v tem času dogovarjajo s tremi interesenti. V najem namerava stečajno vodstvo, če bodo pogovori uspešni, oddati celotno proizvodnjo. Po oceni stečajnega vodstva bi bilo najbolj ugodno, če bi tovarna šla v najem že marca. V tem mesecu bo na sodišču predvidoma tudi drugi narok za to podjetje v stečajnem postopku. ■ -er Mineralna gnojila iz Avstrije Minuli konec tedna so pri Kmetijski preskrbi na Polzeli in v Braslovčah dobili večje količine mineralnih gnojil iz uvoza. Gre zagnojilo KAN 28 odstotkov in N:P:K 6-12-24. Ti dve mineralni gnojili so uvoženi iz Avstrije. Po besedah poslovodja kmetijske preskrbe na Polzeli, Branka Oblak, stane petdesest kilogramska vreča gnojila KAN 1135 tolarjev, druga N:P:K pa 1320 tolarjev. V tem tednu pa bodo uvozili še druga mineralna gnojila. ■ besedilo In slika: -er Pri razkladanju mineralnih gnojil Smučarija na kvadrat Pretekli mesec je bil'prav gotovo v znamenju smučarskih športov. Uspehi naših športnikov in športnic v alpskem smučanju so zasenčili celo Podobnikov timing na slovenski televiziji. Redko se lahko slovenci pohvalimo, da smo v nečem res najboljši ali pa celo čudežni. Eno izmed teh čudes je prav gotovo iskanje igle v kopici sena, ali iskanje talentov na tako majhno število prebivalcev kot jih kot predmestje nekega Londona (seveda po številu prebivalcev) komaj premoremo. Strokovna ekipa in crazy babies boom kot bi ga lahko imenovali je prinesel nove štiri slovenske zmage v zadnji sezoni in bombastični prodor, roko na srce, anonimne Slovenije na prve strani evropskih in svetovnih časopisov. In ko bi se morali na vse pretege hvaliti in vnemarno razkazovati, smo tipično za Slovence spočel i prepir okoli oslove sence, torej kdo koga bolj ceni in zakaj samo toliko denarja za smučarijo. Upam si v imenu večine Slovenk in Slovencev, da naj tistih nekaj fičnikov za katere bomo razbremenili gospodarstvo, kar prestavimo v budžet Smučarske zveze Slovenije. Ne potrebujemo topov in subvencij v kmetijstvu, šempeterska osnovna šola se bo odpovedala petim računalnikom, zaposleni na občinski upravi enomesečnemu dohodku, zdravniki dodatku za dežurstva, poslanci postavki za ločeno življenje, ministri svojim dnevnicam, lopovi svojim lopovščinam in tudi tisti, ki se nimajo česa odpovedati, se bodo že čemu odpovedali, da bomo dali tem krasnim dekletom in pogumnim fantom. In tudi jaz obljubim, pred svojim urednikom, da mi lahko honorar za ta članek nakaže naravnost na Smučarsko zvezo! ■ Tekst: Tea Rinček, foto: PHOTO PRESS PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE Pogovor s priljubljeno slovensko ilustratorko Jelko Reichman Zadnje dni decembra sem zavrtela telefonsko številko OČISTI-376. Oglasila seje ga. Jelka Reichman. Lepo sem jo pozdravila, se predstavila ter povedala, zakaj sem jo poklicala. Gospa Jelka je bila zelo vesela in mi je rekla, da mi bo odgovore prinesla v četrtek. Potem sem hitro napisala vprašanja, odhitela na pošto in poslala pismo v Ljubljano. 30.121.1993 je g. Jelka Richman z gospodom Janezom Bitencem prišla v mestno knjižnico Ivana Napotnika in prinesla odgovore v veliki rumeni kuverti. Ko se je predstava začela, je ^ POLZELA 38 9 informacije V tel.: (063) 721-052 I d.o.o. * SUBARU * ROVER * LAND ROVER * * DAIHATSU * FIAT * ALFA ROMEO * TAVRIA * FIAT cena do reg. v DEM PANDA 1,0 i. e. CAFE CAT 12.990 TIP01,4 i. e. S MAQ CAT 19.860 TEMPFIA 2,0 i. e. SX CAT 25.600 TEMPRA 2,0/16V MAQ CAT 30.800 CROMA 2,0 TDIMAO automatica 28.990 CROMA 2.0/16VMA0 CAT 30.800 CROMA 2,0 TDI MAQ 28.990 ALFA ROMEO T. SPARK 1,8 92 CAT 27.220 T. SPARK 2,0 92 CAT 30.400 SUBARU JUSTY J12 4WD 22.560 IMPREZA SEDAN GUBX 2WD 1,6 31.050 LEGACY RANGER DL4WD1,8 35.900 POSREDUJEMO PRI PRODAJI RARUENIH VOZIL TIP LETNIK CENA v DEM 1. ZASTAVA 128 87 2.100 2. FIAT UNO 60 SUPER 86 6.700 3. UDA SAMARA 90 7.000 4. R5CAMPUS 92 12.000 gospa Jelka Reichmman mislila, da me ni v knjižnici. Nato sem jaz visoko vzdignila roko, da me je ga. Jelka videla Bila je vesela. Potem je prebrala tudi vprašanja, ki soji bila všeč in povedala, da je težko odgovoriti na taka vprašanja. Slikarko in ilustratorko Jelko Reichman po imenu dobro poznate zaradi imenitnih slikanic in knjig, ki jih je čudovito opremila z mislimi in ilustracijami. Da boste zvedeli kaj več o jelki Reichman, preberite njene odgovore na moja vprašanja. Slišala sem, da ste kot otrok radi risali. Zakaj? Bila sem zelo tifi, samosvoj otrok. Najraje sem bila sama s svojo fantazijo. Iz teh notranjih nagibov sem tudi risala, (tako rekoč odkar se zavedam sama sebe) bolje rečeno izražala sem svoja občutja. Ko sem osvojila skrivnost abecede, sem zelo rada brala in si zamišljala prebrano po svoje. Kdaj ste ilustrirali prvo knjigo? Moja prva knjižica je bila ustvarjena leta 1964, natanko pred 30. leti. To je bila prva izdaja, "Šivilja in škarjice." Koliko knjig ste že ilustrirali in koliko jih še mislite? Štela jih pravzaprav nisem. Mislim pa, da jih je precej čez sto. Seveda, če štejem vse, tudi slik-ovnice brez besed za najmlajše. Koliko jih pa še bom naslikala? Tega pa ne vem. Rada bi naslikala manj, pa tisto zelo dobro! Kakšne knjige ilustrirate? Največ lirične teme in pa take, kjer nastopajo otroci, živali in LEPA narava. Grobih prizorov ne maram. Kje rišete ali s čim rišete? Delam v posebni sobi, ki ji pravimo "Atelje". Tam imam pravo zmedo barvic, čopičev, papirjev, knjig in vsega podobnega. Rišem pa s svinčniki, tušem, tem-perami in akrilnimi barvami, veliko pa tudi dograjujem z barvnimi svinčniki. Koliko dolgo traja ena ilustracija? Zelo različno. Kakšna je ust-, varjena v nekaj urah, za nekatere pa porabim teden dni in več. Kaj vas je navdušilo, da ste začeli risati? Ne vem natanko. To je v meni in je težko pojasniti. Nekdo pač rad pleše (jaz ne) drugi poje, tretji za šport - jaz pa nisem. Ali imate radi otroke? Zelo, če so prijetni in lepo vzgojeni. Znajo pa biti otroci naporni in utrujajoči. Napišite nekaj o svojem najljubšem delu življenja! Najlepši del življenja je otroštvo in pa mladost, če sta kolikor toliko srečna. Se pravi, če ima otrok skrbne starše in če je mlad človek zdrav in ljubljen, je to najlepši čas. Staranje gotovo prinese določene težave, ki jih pač je treba vzeti na ramena. Gospa Reichman, ali imate kak nasvet za mlade! Naj ne zveni preveč pedagoško, vendar mislim takole: varno zadovoljstvo s seboj še: biti strpen, prijazen, dobrohoten, ljubiti delo, spoštovati bližnjega, ne odlašati sitnih dolžnosti, predvsem pa ljubiti vse okrog sebe, zlasti naravo in živali, pri tem pa imeti nek življenjski cilj!!! Na koncu sem seji lepo zahvalila in ji zaželela veliko uspeha in srečno 1994 ■ Vezlra Hajdarl, 7.a., OŠ Antona Aškerca, Velenje Mercator zadruga Mozirje, z.o.o. KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Sporoča, da ima v vseh svojih poslovalnicah široko izbiro raznovrstnega trgovskega blaga po konkurenčnih cenah. Ob nakupu predvsem tehničnega blaga pa lahko vse to plačate z zelo ugodnimi kreditnimi pogoji, ki vam jih nudimo: •7. na 5 čekov brez obresti •2. na 1 + 4 obrokov na kreditne pole brez obresti •3. na 1 +6 obrokov na kreditne pole s 6% fiksnimi obrestmi •4. na 1 + 12 obrokov na kreditne pole s fiksnimi obrestmi ■liti silil v : ■ ; : > : l : ; : V : / OGLASITE SE IH SE PREPRIČ, FEBRUAR 1994 in napoved za mesec marec 1994 Četrtek, 3.februarja, ob 19.00 dom kulture Velenje DRUŽINSKI POGOVORI 2. družinski večer; Igor FURLAN, oče; Jurij FURLAN, sin Oba Furlana bosta z multivizijsko predstavo prikazala pot v drugačnost, kako je in kaj se dogaja v Aziji, kakšna črta povezuje Škofjo Loko (kjer sta doma) z Bankokom in kako oče in sin z dvema motorjema... Vstopnice 300 SIT. Petek, 4. februarja, ob 19.00 knjižnica in galerija Velenje otvoritev razstave DUŠANKA KAJFEŽ slike Program: Alenka Goršič, flavta, Boris Štih, kit- Petek, 4. februarja, ob 20.00 dom kulture Velenje PRIJATLIODRODILE recital Šaleški študentski klub Torek, 8. februarja, ob 19.00 dom kulture Velenje SVEČANA AKADEMIJA ob slovenskem kulturnem prazniku Program: AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA "FRANCE MAROLT" celovečerni program Petek, 11. februarja, ob 19.30 dom kulture Velenje Zvone Šeruga: NEVARNE POTI multivizijska projekcija Bosna, Somalija, Kambodža, Vietnam, Kalkuta in ostale zgodbe. Knjiga bo naprodaj pod ugodnimi pogoji. Vstopnice 400 SIT. Sreda, 16. februarja, ob 18.00 dom kulture Velenje za mladinski abonma (4) in izven Viki Grošelj: NA NAJVIŠJIH VRHOVIH KONTINENTOV predavanje z diapozitivi Šestletno potovanje od tihomorskih obal Avstralije, preko otožnih ruskih ravnin, vročega ledu Afrike, samotne Aljaske in skrivnostnih Andov, do nezemsko visokih snegov Himalaje, kjer so božanstva resničnost, ljudje pa le privid. Vstopnice 400 SIT. Petek, 18. februarja, ob 19.30 Oranžni abonma v Slovenski filharmoniji KAZUSHI ONO, DIMITRIS SGOUROS Odhod avtobusa ob 16.45. Petek, 18. februarja, ob 17.00 dom kulture Velenje za Pikin abonma (3) in izven Jana Synkova: MALA ČAROVNICA Gostuje: LG Maribor Mikulkaje stara komaj dvesto štiriinsedemdeset let. Starejše čarovnice jo imajo še za otroka in kljub temu da zna čarat, ne sme poleteti z metlo na ples čarovnic... Vstopnice 200 SIT. Sobota, 19. februarja, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje izjemen glasbeni dogodek leta DIMITRIS SGOUROS klavirski recital Program: Beethoven, Eroica Liszt,Benetke in Neapelj (Gondoliera, Canzone, Tarantella); Liszt, Sonata v h molu Vstopnice 1200 SIT, šolska mladina 800 SIT. Pokrovitelj: Elektronika Velenje d.o.o. Torek, 22. februarja Velenje, Šoštanj ob 50-letnici Kajuhove smrti .SAMO EN CVET ob 10.30 simpozij (dom kulture Šoštanj) ob 18.00 predstavitev audio kasete in monografije (knjižnica Velenje) ob 19.00 svečana spominska akademija (dom kulture Velenje) program: Jurij Reja, Jerca Mrzel, Polde Bibič, Nina Mavec in Simfonični orkester Glasbene šole Velertje pod vodstvom Dušana Lipovška. Četrtek, 24. februarja, ob 19.00 Knjižnica Velenje DRUŽINSKI POGOVORI 3. družinski večer Jelka REICHMAN, mati in ilustratorka Darja REICHMAN, hči in gledališka igralka Kdo ne pozna poetičnih ilustracij Jelke Reichman, ki nas in naše otroke razveseljujejo že natanko tri desetletja? Kdo ne ve, daje njena hči Darja že z osemindvajsetimi leti prodoma gledališka igralka, ki smo jo lahko v zadnjem času spoznali kot Veroniko v Celjskih grofih, kot Neznanko v drami Kot me ti hočeš in kot romantično Rebeko v Kaj pa Leonar-do? Pogovor bo vodila Bojana Špegel. Sobota, 26. februarja, ob 19.00 obisk v ljubljanski operi CARMEN Loris Voltolini, Diana Hilje Odhod avtobusa ob 16.00. Aranžma 2.600 SIT v dveh obrokih. Četrtek, 3. marca, ob 19.00 knjižnica Velenje DRUŽINSKI POGOVORI 4. družinski večer Neža MAURER, mati in pesnica Eva MAURER, hči in klovnesa Miklavž MAURER, sin in pilot Zanimivo družino iz Škofje Loke bo predstavil Silvo Teršek. Četrtek, 10. marca, ob 17.00 dom kulture Velenje za Pikin abonma (4) in izven Boris A. Novak: STOTISOČNOGA Gostuje: LG Ljubljana Veste, kaj je za Stonogo največja mora? Obu-vanje... Vstopnice 200 SIT. Četrtek, 10. marca, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent: Dušan Žličar solisti: nagrajenci iz lanskoletnega tekmovanja v Velenju Organizator: Glasbena šola Velenje. Petek, 11. marca, ob 18.00 in 20.30 dom kulture Velenje Mestno gledališče ljubljansko KLINIKA TIVOLI Režija: Boštjan Tadel Igrajo: Tanja Ribič, Mirjam Korbar, Jonas Z., Borut Veselko in Branko Durič - Duro. Klinika Tivoli je stalno razprodana predstava zaradi izredno dobro organiziranega in k razmišljanju vabečega teksta, odlične režije in posrečenih vlog. ob 18.00 - za izven ob 20.30 - za gledališki abonma (5) Cena vstopnic 1.000 SIT, šolska mladina 700 SIT. Torek, 15. marca, ob 19.00 dom kulture Velenje VEČER SPIRITUALNE INDIJE Skupnost za zavest Krišne iz Ljubljane Vstopnice 300 SIT. Iz srca svoje so kali pognale.... Iz srca svoje so kali pognale... Tako pesni veliki genij slovenstva v Sonetnem vencu. Verz, vreden razmisleka v časih, ko smo strankarsko sprti, v obdobju demokracije, v zorečem polju naše narodove biti. Kali so že pognale, cvet pa še ni oblikovan. Naša pesem, vsa naša umetnostna in narodova hotenja, se zaraščajo v cvet, ki pa ne more in ne sme biti žalni cvet, pretkan v viharju, in zato slaboten in nedoraščen. Kali iz pesnikovega srca so rasle iz pelina, iz bridkosti nad trepetom zaradi omalovaževanja vsega, karje slovensko. Danes smo premagali trepet, nismo pa premagali vsega trpljenja, ki raste kot osat sredi plodnih ornic. Moramo postati dobri in pošteni nasledniki vseh, ki so goreli zaZed-injeno Slovenijo. • Naši cvetovi, zrasli iz pesnikovih kali, morajo postati sočni in bogati, ali, kot je pozneje zapisal drugi slovenski velikan: bogastvo bogatega. Oblačiti se moramo v poštenost! Ceniti moramo vse, ki tudi danes hlepijo k soncu svobode. Naša misel mora biti zato svetla strelica, ki se naj zareže v vse, kar bo poniževalo človekovo dostojanstvo! Ponižujejo ga nesmiselne vojne! Ponižuje ga tudi tista misel: da le petica da ime sloveče... Ali lahko v dneh razdvojenosti sploh še merimo daljo in nebesno stran? Ali sploh vemo, kaj hočemo v mladi očetnjavi? Človek, kje si? Ti, naš človek. Ti, ki ti je Himna sveti klic in hkrati samopotrjevanje! Ti, ki si vendarle želiš miru, tudi miru za druge zato, ker hočeš biti plemenit. Ker se v tvojem srcu ob misli na kri nekaj zgane! Kako dolgo bodo temne sence strankarstva še ogrožale naš svet? Premagali bomo vse to, in ne samo tiho, kričali bomo v svet tisto svetovljansko misel: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan. Da rojak, prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak! Samo duhovno močni ljudje so lahko izvrševalci velike oporoke. In močni smo, kadar smo složni, kadar vemo, da le v miru lahko stopamo v tabor vseh svobodoljubnih ljudi in narodov na svetu. Drobna knjižica Poezij lebdi v zraku kot veliki zlat. Tisočkrat so se ji že priklonili bojevniki za narodovo svobodo, za mir. Za nas vse bo veliki zlat ne samo svetinja, amulet. Veliko več! Tisočletna svetla iskra vseh src Slovencev, ki se bo prevesila v tretje tisočletje. Pesnikove kali morajo postati veliki cvet, poln sonca, poln svobode, želje po miru, poštenosti, ljubezni in plemenitosti. Tako lahko postanemo narod ponosnih in samostojnih ljudi, ki jim nikoli ne bo hudo, premagati sebe zato, da bo svet za vse lepši. ■ Viš Slovensko ljudsko Gledališče Celje Dnevi komedije 94 Od jutri (v petek) do 26. februarja bo Slovensko ljudsko gledališče Celje pripravilo letošnje Dneve komedije. Na njih bodo sodelovali vsi tisti ustvarjalci, ki na gledališkem odru kaj pomenijo: Mestno gledališče ljubljansko. Stalno gledališče Trst, Prešernovo gledališče Kranj, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, SNG Drama Ljubljana, Kulturni dom španski borci Ljubljana. Slovensko gledališče Ljubljana in domači, torej celjski gledališki umetniki. Dneve komedije bo otvoril ansambel Mestnega gledališča iz Ljubljane, in sicer s predstavo M. Camoletta: Pridi gola na večerjo. Režiser Zvone Šedlbauer. Predstava bo na sporedu jutri (v petek) ob 19. uri. V soboto, 5. februarja, ob 19.30 uri bodo na celjskem odru gostovali člani Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Tokrat s M. Klečevim delom Vsega je kriva Marjana Deržaj. V nedeljo, 6. februarja, ob 18. uri bodo domači gledališčniki zaigrali C. Goldonijevo - A. Rozmanovo igro Sluga dveh gospodov. Predstava je za izven. Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Galerija KC Velenje LIRIČNA TIHOŽITJA DUŠANKE KAJFEŽ Jutri (v petek) bodo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napot-nika Velenje odprli razstavo tihožitij akademske slikarke Dušanke Ka-jfež iz Ljubljane. Kot profesorica in predstojnica oddelka za Modno oblikovanje je vrsto let delala na šoli za oblikovanje in fotografijo. V zadnjih petih letih pa se ukvarja samo s slikarstvom. Prireditev bodo začeli ob 19. uri, v kulturnem programu pa bosta nastopila Alenka Goršič - flavta in Boris Štih - kitara. DRUGI DRUŽINSKI VEČER Drevi ob 19.00 bodo v domu kulture Velenje predstavili Igorja FURLANA in Jurija FURLANA, očeta in sina, ki bosta v multivizijski projekciji prikazala njuno potepanje z motorjema po Aziji. LESTVICA DOMACEGLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 30. januaija, vas je spet najbolj navdušil ansambel iz domačih logov: 1.PODKRAJSKI: "Koline" 8 glasov 2.SLAK1: "Ceprle" 3 glasovi 3.POLJANŠEK: "Spet smo se skupaj zbrali" 2 glasova 4.KLINC: "Shujševalna kura" 1 glas 5.KRT: "Moja Gorenjka" Oglasov Predlogi za nedeljo, 6. februarja: 1 .DRENOVO: "Čudna zgodba" 2.KOVAČI: "Zapojmo v Kungoti" 3.SKUBIC: "Nemirno srce" 4.SLOVEN1JA: "Moj fantje muzikant" 5.STOPARJI: "Dekle iz2.b" ■ Vili Grabner Tri prireditve Polzela - DPD Svoboda Polzela bo za letošnji kulturni praznik pripravila kar tri prireditve. Jutri v petek, 4. februarja ob 18. uri bo v mali dvorani doma Svobode letna konferenca društva, v torek na sam praznik ob 19. uri bo v veliki dvorani doma Svobode koncert vokalne skupine Adoramus z gostjo, gledališko igralko Anico Kumer, v soboto, 12. februarja ob 19. uri pa bo na Polzeli gostovala SLG Celje s komedijo C. Goldoneja Sluga dveh gospodov. ■ - er Kar za cel teden kulture Mislinja - Tako kot že nekaj let do zdaj, je tudi letos Kulturno društvo Mislinja pripravilo sila pester program za slovenski kulturni praznik. Naj poudarimo, da navadno ob takšnih trenutkih tako rekoč ves kraj in zaselki živijo s kulturo. Ves program je posvečen 120- letnici rojstva ter 30. obletnice smrti Franca Ksaverja-Mežka. Na to pa so se mis-linjski kulturniki s Petrom Tovša-kom še posesbej pripravili. Tako je bila v nedeljo predstavitev Suhadol-čanove igre Srečna hiša dober dan v izvedbi dramske skupin Mladi rod iz Šentilja, danes bodo predstavili glasbene produkcije šole Slovenj Gradec, kjer bodo sodelovali tudi učenci mislinjske osnovne šole, v soboto pa se obeta zanimiv kulturno-zabavni večer "Babnikove" godbe in mladih pevcev zbora Fidelis. Nedelja bo v celoti posvečena kulturnemu prazniku in Mežku, v petek, 11 februarja, pa se bodo na svoji tradicionalni prireditvi ponovno predstavili ljudski harmoni-karski mojstri in vižarji iz Mislinje in njene okolice. ■ Silvo Jaš Zgodilo se je ... LETA 1952 V Savinjskem vestniku je bila objavljena novica z naslovom "Red in snaga je gostinskemu podjetju v Šaleku pri Velenju španska vas". "Sanitarna inšpekcija je nedavno obiskala Gostinsko podjetje KLO Šalek pri Velenju. Tamkajšnje poslopje je z vsemi prostori vred v obupnem stanju. Že točilnica ni podobna gostinskim sobam. Tla so razdrapana, pohištva ni. V kuhinji je strašanski nered in velika umazanija. Dvorišče je zanemarjeno in je pokrito z odpadki vseh vrst. Slično sliko daje tudi čevljarna in mladinska soba, ki sta v tej zgradbi. Edino v šivalnici je red in snaga doma. Podobno zbirališče nereda, nesnage in ne-higiene bi v vsem okraju težko našli. Tega si KLO ne more šteti v čast." Ljubitelji dobre kapljice bi rekli, da jih pri njihovem vsakdanjem "svetem opravilu" tudi nered ne moti preveč. Daje le "kapljica" čimbolj čista, pa je! V isti številki Savinjskega vestnika je bil objavljen tudi članek z naslovom "Pismo iz Šoštanja": "Pred dnevi je bilo ustanovljeno novo kulturno - umetniško društvo v Šoštanju, ki naj bi poživilo kulturno življenje, ker dosedanji SKUD Kajuh Šoštanj, kljub simboličnemu imenu ni zadostil vseh pričakovanj Šoštanjčanov, pri katerih je bil že od nekdaj močno razvit smisel za kulturno ude-jstvovanje, prirejanje raznih akademij, uprizarjanje iger itd. Dramatska skupina novo ustanovljenega kulturno - umetniškega društva bo v februarju uprizorila Molierovega Skopuha, v katerem nastopajo tudi stari "asi". Številčno močan pevski zbor se že pridno vadi petja in je pričakovati, da bomo kmalu slišali tudi njih petje v dvorani. Pri tem društvu so ustanovili tudi lutkovno gledališče, ...3. svečana ki bo našim pionirjem priredilo številna presenečenja s prireditvami, kjer bodo pionirji našli zabavo, pa tudi vzgojo. Že dalj časa dobro in redno deluje Ljudska univerza, ki vsakih štirinajst dni, ob torkih prireja zanimiva predavanja za Šoštanjčane. Doslej je bilo že več uspelih predavanj iz področja tehnike, predvsem iz področja atomske energije, le-te v službi človeka in miru. Udeležba sicer še ni najboljša, bo pa vsled zanimivosti predavanj Ljudska univerza prav gotovo uspela zainteresirati večji krog obiskovalcev." Novo kulturno - umetniško društvo je zares razgibalo kulturno življenje v Šoštanju, saj je v naslednjih letih uprizorilo nekaj zelo odmevnih gledaliških predstav. Ker je v teh dneh precej naših bralcev v postelji zaradi raznih gripoznih in drugih podobnih virusnih obolenj, jim za čimprejšnje okrevanje podarjam nekaj šal iz Savinjskega vestnika. Saj ne pravijo zaman, da je smeh najboljše zdravilo. "Možak prinese par čevljev k čevljarju v popravilo, toda čevljar odločno odkima, rekoč: "Nee, teh čevljev jaz ne znam popraviti, se boste že morali z njimi potruditi do prvega knjigoveza." Čul sem. da si že četrtič šel v gledališče, odkar igrajo novo igro. Je mar tako interesantna? Rečem ti popolnoma zanič. V glavni vlogi nastopa neki lopov, ki svoj poklic tako nerodno izvaja, da ga bodo nekega dne gotovo prijeli! No in tega ne bi rad zamudil. Sodnik šteje ob knockautiranem boksaču: Ena.., dva.., tri... Nasprotnik poraženca sodniku: "Štejte tiše, da ga ne zbudite!"" Na zdravje! ■ Damijan Kljajič i * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE Razpad Jugoslavije je poleg vseh mogočih posledic, ki jih je prinesel, usodno posegel tudi na področje bivšega jugoslovanskega popa in ročka. Namenoma nisem zapisal jugoslovanske zabavne glasbe, kajti ta pojem je za predmet tega razmišljanja preobširen. Zabavna glasbe v najširšem pomenu je bila na prostoru bivše Jugoslavije preveč specifična v različnih delih naše ex-države in je kot taka ljudi prej ločevala, kot pa združevala, neglede na to, da so simpatizerji ene ali druge vrste jugo zabavne glasbe bili razseljeni po vsej državi. Prav nasprotno pa velja za pop in ročk glasbo. Ti dve vrsti na prostorih bivše balkanske velesile nista odigrali ločevalne funkcije, ampak sta ljudi združevali. Seveda so okolja v katerih je ta pop (ročk) nastajal tvorno vplivala na sam glasbeni izraz obeh omenjenih vrst, vendar pa je skupni imenovalec, trend, ki gaje navadno diktirala tujina, ostal vedno isti. Leta 1991 je to tržišče jugo pop ročka, ki so ga ustvarjale predvsem čvrste vezi med ustvarjalci, poslušalci in mediji po vsej državi, razpadlo. Ne samo razpadlo, ampak v celoti prenehalo obstajati. Kaj seje dogajalo npr. v Sarajevu (še pred začetkom vojne v Bosni) na področju ročk glasbe, v Sloveniji nismo prav dobro vedeli. Prav tako v Žagrebu niso vedeli, ali pa niso hoteli vedeti, kaj je novaga na beograjski ročk sceni in obratno. Po dobrih dveh letih razraščajočega se pretiranega slovenskega ponosa in samovšečnosti, ko praktično nič, karje bilo ustvarjenega na področju popularne glasbe nadrugi strani Kolpe, ni bilo dovolj dobro, da bi našlo prostor v večini slovenskih medijev, smo danes že nekaj časa priče pravemu preporodu jugo glasbe pri nas. Radijske in televizijske postaje, kot glavni kreatorji splošne usmerjenosti slovenskega poslušalstva, so spet odmerile del prostora v svojih programih izvajalcem iz drugih republik bivše Jugoslavije, pri nas pa je vse več teh glasbenikov začelo tudi nastopati. Prav gotovo najbolj odmeven dogodek s tem v zvezi, ki naj bi se v kratkem zgodil, bo enkrat že odpovedani koncert znanega beograjskega rockerja, Bajage, ki bo v kratkem nastopil v ljubljanski hali Tivoli. Zanimanje za te koncert je zelo veliko tudi v Zagrebu, glavnem mestu sicer tradiciolnalno največje sovražnice Bajagine domovine. Med množico novih obrazov, ki so se pojavili na glasbeni sceni bivših jugoslovanskih republik v minulih dveh letih, so si pri nas, v veliki meri zahvaljujoč sprejemu signala hrvaške televizije, poseben prostor izborili hrvaški pevci in ansambli. Zaradi geografske bližine in pa zaradi relativno nizkih cen za njihove nastope, ki so posledica slabega ekonomskega položaja njihove domovine, so nastopi le teh na naši televiziji in pa tudi v živo, na koncertih, precej pogosti. Tako smo minulo soboto imeli priložnost v živo videti nastop mladega novega upa hrvaške pop scene Sandija, ki se je predstavil v edinem velenjskem za te namene primernem lokalu, Sa-loonu. Sandi, ki je v lanskem letu osvojil hrvaško občinstvo z všečnimi pop skladbicami, med katerimi je bila prva uspešnica počasna priredba Lennon-McCart- i Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... BRYAN ADAMS Zadnja novica, povezana s tem kanadskim rockerjem, prihaja iz Londona, kjer trenutno živi. Želi se namreč poročiti. Njegova izvol-jenka je 20-letna danska lepotna kraljica v katero seje bil pred kratkim zaljjubil. Poročila naj bi se v najlepšem mesecu - maju. BRUCE SPRINGSTEEN "Boss", kot ga tudi imenujejo in njegova žena Patti Scialfa sta po dveh otrocih, 3-letnemu Evanu Jamesu in 2-letni Jessici Rae, dobila še tretjega otroka. Imena mu zaenkrat še nista izbrala. TATJANA SEMIČ Tatjana Simičje ime 31-letnega modela, igralke in pevke jugoslovanskega porekla, ki sicer živi v Nemčiji. Tamkaj je nastopila v priljubljeni TV nadaljevanki "Flod-ders", veliko prahu pa so dvignile njene, v februarski izdaji revije Playboy objavljene gole fotografije. Poleg tega mladenka začenja tudi pevsko kariero. S svojim debi-tantskim singlom se je že pojavila na nizozemskih in belgijskih lestvicah. Trenutno je njeno železo v ognju priredba stare uspešnice skupine Human league "Don't you want me". DR. ALBAN Potem, ko o njem nekaj časa ni bilo kaj dosti slišati, se Dr. Alban ponovno vrača s svežimi posnetki. Dalj časa je namreč preživel v svojem studiu v Stockholmu, kjer je pripravljal material za novo ploščo. Vsa snemanja so že končana, preostalo pa je še tisto najpomembnejše - miksanje. Prvi single bi se v javnosti moral pojaviti 21. februarja, njegov naslov pa bo "Look who's talking". TWENTY 4 SEVEN Ni dolgo tega, ko smo na teh straneh poročali o neove singlu neyeve "And I love her" (v Sandijevi izvedbi "Svaku noč, kad si sam") in pa seveda njegov največji hit in eden naj hitov lanskega poletja na Hrvaškem "Ljubav za sve", je navdušil tudi mnogoštevilno občinstvo v Saloonu. Z dvema polurni ma nastopoma v katerih je pokazal, da mu ni tuja tudi hrvaška (beri dalmatinska) popevkarska produkcija, saj je poleg svojih skladb ob spremljavi na kitaro odpel tudi nekaj tosortnih šlagerjev, je povzročil, da se je v gneči oznojilo telo marsikatere navdušene mladenke (ali seje orosilo tudi kakšno oko, nismo videli), ki so tvorile večino njegovih oboževalcev pred odrom. Razen nekaterih manjših tehničnih problemov je bil to povsem dober in korekten nastop, ki je popolnoma upravičil tudi ceno vstopnic (popolnoma sprejemljivih 300 tolarjev) in verjetno, po daljši pavzi, ponovno vzbudil zanimanje za žive nastope v tem velenjskem lokalu. "Slave to the music", s katerim se je ta nizozemski duet po daljši pavzi uspešno vrnil na evropske lestvice. Danes se 20-letna pevka Nance in 25-letni rapper Staj C že predstavljata z novo skladbo. Njen naslov je "Is it love". PAUL RODGERS Rockerski veteran Paul Ro-dgers, pevec legendarnih skupin The Free, Bad Company in The Firm, je skupaj s kitaristom skupine Toto, Stevom Lukather-jem, ustanovil skupino, s katero misli v živo nastopati predvsem v Evropi. ■ Mitja Čretnik Z zbora krajanov v Šoštanju msy.................. Šoštanj bo občina, o tem ni dvomiti! V krajevni skupnosti Šoštanj se že pripravljajo na novosti, ki jih prinaša nova lokalna samouprava. Želja in težnja po tistem, kar so enkrat že imeli, pa so potem izgubili, je še živa. Šoštanj bo občina! Vprašanje je samo, kako velika. O tem vsaj med mnogimi krajani, ki so pred tednom dni, v četrtek, 27. januarja, bili na zboru krajanov na to temo, ni nobenega dvoma. Tudi pomisleka ne. Zbor je bil zelo dobro obiskan. Tudi to je dokaz, da so Šoštanjčani združeni in enotni vedno, kadar je v ospredju skupni interes. Tokrat je to občina, za katero se nadejajo, da bodo v njej lahko bolje živeli, predvsem pa sami krojili svoje življenje. Zbor krajanov na temo bodoča lokalna samouprava je svet krajevne skupnosti sklical informativno, zato, da izmeri, da sliši, kako Šoštanjčani razmišljajo. Po tistem, kar so zvedeli, bodo zdaj lahko še z večjim veseljem pristopili k akciji, k iskanju in urejanju vsega potrebnega. Zdaj bodo najprej počakali na zakonodajo s tega področja, takoj ko bodo znani roki, bodo izvedli referendum. K sodelovanju bodo povabili sosednje krajevne skupnosti, odločile pa se bodo seveda same. Občina Šoštanj bi bila močna občina na gospodarskem področju, v njenih mejah naj bi bil rudnik, elektrarna, Elkroj, TUŠ... V občinski upravi naj bi bilo zaposlenih, kot računajo danes, od 12 do 16 ljudi. Ob informaciji, kje je zakonodaja danes in kaj Šoštanju prinaša, ki jo je podal predsednik sveta krajevne skupnosti Matjaž Natek, pomagal pa mu je na področju zakonodaje sekretar velenjske občinske skupščine Franc Oj-steršek, je krajane zanimalo marsikaj. Recimo: kako se bo financiral toplovod v Topolšico, kdo bo določal meje Šoštanja, kako bo z delitveno bilanco, kako bodo volili svet, bo Šoštanj, ko bo nova občina, imel dežurnega zdravnika...Vprašanj je bilo že na prvem informativnem zboru veliko, kar dokazuje, da se krajani živo zanimajo za kakovost življenja v novi občini. Da ta bo, pa ne dvomi nihče več. ■ Milena Krstlč - Planine Mislinja Ponovno pred zgodovinsko odločitvijo Kar precej živahno in razgibano, na trenutke pa tudi burno je bilo na zborih občine v Mislinji in Dovžah ob koncu prejšnjega tedna. Predstavljeni so bili namreč novi osnutki bodočih občin in pa tudi kriteriji, te pa trenutno imata le Mislinja ter Slovenj Gradec. Kako zelo so mešani občutki krajanov, ki jih je kar 4350 z okoliškimi zaselki, je pokazala tudi razprava. Mislinja je bila namreč nekoč izredno gospodarsko ter kulturno razvit kraj, imela je veliko industrije z bogato tradicijo. In ko so bili ukinjeni okraji ter je prišla nep- osredno pod občino Slovenj Gradec, je začela tudi gospodarsko močno pešati, zadnji rezultati so veliko odvečnih delavcev žage ter gozdarskega obrata ter stečaj Mikona. Slika torej, ki je vse bolj kot spodbudna. Občina je sicer dala svoj delež s področja družbenih dejavnosti za prizidek nove osnovne šole, igrišča ter vrtca, veliko, veliko premalo ali pa skoraj nič pa ni bilo storjenega na področju komunalne infrastrukture in to krajane boli. Zato so torej dvomi ali občina ponovno v Mislinji sila deljeni, seveda pa bodo pri vsemu Prva je bila družina Plestenjak Naj stvari so tri Na svojstven, povsem izviren način, seje vključil Kulturni center Ivana Napotnika v letošnje leto, posvečeno družini. Skozi vse leto bodo v velenjski knjižnici gostili znane družine, v katerih se ljubezen do različnih zvrsti kulture prepleta v več generacijah. To so prav gotovo "drugačne" družine in ni jih tako malo. Slovenci smo vedno radi pokukali v življenje soljudi, sedaj bomo Velenjčani lahko vsak četrtek zvečer, skozi vse leto. Odziv radovednih, željnih prijetnega večera v družbi družine Dore Plestenjak, znane slovenske slikarke in matere Domna in Jana, gostov prvega družinskega večera minuli četrtek, je bil naravnost neverjeten. Vendar po svoje čisto razumljiv. Trije umetniki, pardon, štirje;-saj je bil SilvoTeršek v vlogi voditelja odličen, ravno dovolj radoveden in izviren, so bili magnet različnim generacijam. Mlajši poznajo predvsem Jana, ki se vzpenja po lestvici popularnosti, ki jc svoje glasbeno znanje pred kratkim obelodanil s CD-jem z naslovom "Naj naj naj", kjer je sam odigral tudi vse inštrumente, že prej pa smo ga poznali, večina najbolj po tisti "Naj stvari so tri". "Da bi si služil kruh na konzervativen način, si težko predstavljam. Zakaj sem študiral v Ame- riki? V Sloveniji ni bilo šole, ki bi se ukvarjala z moderno "mus-ko", zato je mama rekla, da bo Amerika prava. Odšel sem v Boston..." je med drugim povedal. Ves čas nasmejan in sproščen, zbran v trenutku, ko je prijel v roke kitaro in večer popestril s svojo glasbo. Rekla bi, daje bila všeč prav vsem generacijam, z rahlim pridihom jazza, nekako drugačna, kot so bili njegovi prvenci. Zelo romantična... Domen Slana, prvi otrok Dore in slikarja Franca Slane, je bil nekoliko bolj zadržan. Vseeno prijeten sogovornik. Po stopinjah staršev je šel zavestno, danes je že priznan akademski slikar, veliko razstavlja z mamo, dobre odnose ima tudi z očetom. "Nikoli se nisem obremenjeval z očetom in mamo. Če me bodo gledali skozi njih, me pa bodo." je odgovoril Silvu na vprašanje, če sta mu bila znana starša kakšna ovira na njegovi umetniški poti. Domen je tudi pilot. Leteti je začel leta 1987, ima četrti rezultat na svetu v ravnem letenju...Kaj ga žene v zrak? "Ne vem. En občutek, ena želja. To je čisto iracionalno." Sicer je po kratkem srečanju težko dajati "sodbe" o človeku, ki ga prej poznaš le po njegovih delih in Doro Plestenjak prav gotovo pozna večina Slovencev, vendar je Zbora krajanov o bodoči lokalni samoupravi se Je v Šoštanju udeležilo veliko krajanov, (foto: vos) Krajevni skupnosti Šmartno in Gorenje Počasi in po pameti! temu na svoj način sodelovale tudi številne stranke, tako, da bo najbrž še v kakšni razpravi ped referendumom precej vroče. Naj razpravo strnemo z mislijo enega izmed udeležencev, ko je ob koncu dejal: "Postavlja se torej vprašanje časa in na nas je ali bomo Mislinjčani potemtakem znali izkoristiti svojo zgodovinsko priložnost za novo občino, ki se nam tokrat ponovno ponuja?" Seveda bodo na takšo kopleks-no vprašanje najbolje odgovorili volivci po svoji vesti. ■ Silvo Jaš v odkritem pogovoru na čisto osebna vprašanja odgovarjala tako odkrito, daje presenečala. Zamaknjeno je govorila o svojem življenju, obeh zakonih, življenju v okrogli sobi grajskega stolpa v Škofj i Loki, o starem orehu, ki so ga morali izpred nove hiše odstraniti rano tisti četrtek in jih je to vse prizadelo, o svojih sinovih, o strahu, ki ga doživlja, ko gre Domen v višave... Nežna in ljubeča deluje, kot vse tiste pokrajine, kozolci, ki jih je v svojem plodovitem umetniškem življenju prelila na platno... In vem, daje mama, ki svoje sinove podpira v vsem, kar si želita doseči. Tudi to je umetnost, umetnost življenja... ■ Bojana Špegel Staro Velenje ■■■■■■■■■■ Spominska Lokalni samoupravi v krajevnih skupnostih velenjske občine namenjajo v zadnjem času precej pozornosti. Prav zaradi tega oziroma oblikovanja skupne občine so v začetku tega tedna v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki sedli za skupno mizo predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik, sekretar skupščine Franc Ojsteršek, člani svetov krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki ter Gorenje in predstavniki strank, ki delujejo na tem območju. Zbrali so se - kot so dejali - zaradi tega, da vidijo interes združevanja, se seznanijo z nekaterimi zadevami ter se dogovorijo o morebitnih interesih združevanja s KS Letuš. Na samem začetku so razprav-ljalci ugotavljali, da se preobrazbi lokalne samouprave ne bo mogoče izogniti, saj to zahteva sprememba družbenega sistema. Vsemu navkl-jub proti volji krajanov ne bo mogoče delati, ti pa se bodo odločili, tako kot se pač bodo, na referendumu. Že pri nastajanju zakonodaje s področja nove ureditve in pri kasnejšem oblikovanju predlogov novih občin v Šaleški dolini, so člani svetov KS Šmartno ob Paki in Gorenje menili, da bodo sicer vse aktivnosti usmerili tako kot da nova občina bo. Vendar v tvorbo ne bodo "rili" z glavo skozi zid in za vsako ceno. Tudi počasi se daleč pride in še manj napak nastane pri tem. To svoje prepričanje so potrdili tudi na ponedeljkovi skupni seji. Med drugim so ugotavljali, da je nedorečenosti v zvezi s tem še preveč, vpliv politike prevelik. Predstavniki krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje so sicer našli skupen interes za povezovanje v novo občino oziroma za obnovitev stare poroke, pred tem pa tako eni kot drugi želijo vedeti, kaj jim nova občina prinaša, kaj odnaša, pristojnosti ter vire financiranja za izvajanje nalog. Torej čiste karte na mizi. Da so tako nezaupljivi do nove lokalne samouprave, so dejali, jih uče izkušnje iz preteklih let. Tisti, ki so bili v središču ali blizu njega, so - po njihovem mnenju - lažje uresničevali svoje potrebe po boljšem in lepšem življenju, krajani v vaških krajevnih skupnostih pa so zanje morali ogromno narediti sami. Sedaj se bojijo, da jih bodo večja središča spet izigrala. Preden se bodo torej odločali o novi samostojni občini, želijo imeti jasne odgovore na nekatera vprašanja, da bodo lahko krajanom na njihova tudi tako odgovorili. Ob tehtanju argumentov se bodo odločili za najboljši predlog nove lokalne samouprave. Odločno so bili tokrat le proti temu, da bi krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje tvorili novo občino - mesto Šoštanj z okolico, kar je tudi eden od podpredlogov nove ureditve. ■ tp Informativna razprava Je pokazala, da so krajani Šmartnega ob Paki in Gorenja za skupno referendumsko območje. Jasni odgovori na njihova vprašanja In nadaljnji razplet dogodkov pa bodo pri odločanju o skupni, samostojni občini Imeli pomembno vlogo Zvone Šeruga ■■■■■■■■■■■ Nevarne JL n poti Jutri, 5. februarja, bo minilo 1 .leto od zadnjega sestanka in tudi odstopa Odbora za organizacijo in spremljanje prenove Starega Velenja. Ker v Starem Velenju te ekipe niso pozabili, bo jutri v prostorih te krajevne skupnosti spominska seja. Pričela se bo ob 12. uri, nanjo pa so povabljeni vsi takratni člani odbora. ■ bš Konec lanskega leta je izšla tretja knjiga novinarja in svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge z naslovom Nevarne poti. V njej opisuje predvsem svoja lanskoletna potovanja skozi nekatera vojna in krizna žarišča današnjega časa, predvsem Bosno, Somalijo in Kambodžo, popotoval pa je tudi skozi že umirjeni Vietnam ter razpadajoča barakarska naselja indijske Kalkute. Poleg knjige paje Šeruga pripravil tudi novo potopisno predavanje, po kakršnih ga tudi v Velenju že dobro poznamo. Ob multivizijski, računalniško vodeni diaprojekciji predstavlja z njim na drugačen, bolj vizualen in morda tudi bolj neposreden način svoje vtise i n spomine na te enkratne in kar nekajkrat, kot je zatrdil sam, tudi zares nevarne poti. V Velenju ga bomo imeli možnost poslušati v petek, 11. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu, dan pred tem pa bo ob isti uri gostoval v kinu v Slovenj Gradcu. Knjiga Nevarne poti je sicer naprodaj v večini knjigarn, na samem predavanju pa jo bo mogoče doboto še za 25% ceneje. Ljudska verovanja Presajevanje bolezni Piše: Aleksander Videčnik Naši predniki so bili v pretežnem delu kmetje, na vaseh so živeli odmaknjeno in so torej bili prikrajšani tako za izobraževanje, kot za zmožnosti pojmovanja širšega sveta. Zelo dolgo so verjeli v nadnaravne pojave, ker si seveda naravnih marsikdaj niso znali pojasniti. To je imelo za posledico zelo razširjeno praznoveije. V tem smislu ni nič posebnega, če so verjeli, da se v določenih okoliščinah posreči "učenim" ljudem priklicati samega vraga. V Gornji Savinjski dolini še danes vedo povedati, posebno v hribovskem predelu Luč, da je ta in ta znal ogenj "panati" ali celo vraga ugnati. Fran Kotnik navaja v nekaterih svojih zapisih, da so si ljudje predstavljali pod besedo "panati" pojem ukazovati, torej je nekdo ukazoval ognju ali celo vragu. O zagovarjanju ali "čarodejni medicini", kot jo imenuje Vinko Moederndorfer, smo že govorili. Tokrat bi želeli kratko opozoriti na posebnost naše ljudske medicine -presajanje bolezni na mrtve predmete, živali ali mrliče. Fran Kotnik opozarja, daje tovrstno zdravljenje poznano predvsem v nemškem delu Štajerske, vendar smo naleteli na številne primere takega zdravljenja tudi v Gornji Savinjski dolini. Zoper zlatenico so izvotlili koren in vanj nalili bolnikov urin; to so obesili na "gliste" (polica v črni kuhinji) in verjeli, ko se koren posuši, mine tudi bolezen. Velikokrat so v te namene uporabljali drevesa. Tako so proti mrzlici bolniku porezali nohte na rokah in nogah, nato so naredili v deblo jelše 20 zarez, v nje pa so na petek skrili porezane nohte in mrzlica je v kratkem prenehala. V naših krajih so pogosto rekli postopku prenašanja boleznia na drevo, denimo ko je šlo za bule -"bomo bule prepeljali". Najpo- gosteje so poiskali mlado jelko, v nekaterih primerih tudi hruško. Opaziti je, da so vrsto drevesa izbirali glede na bolezen. V času hude nadloge - jetike (sušice) so "prepeljali jet'ko na šibo", to so potem zažgali, pa je zgorela bolezen, so menili. Tedaj kila ni bila redka, celo pri otrocih ne. Zdravili sojo tako, da so črnega polža razsekali, del tega so dali na "škodo" (bolno mesto), drugi del pa obesili v borovo drevo, če je šlo za deklico in v brezo, če je šlo za fantka. Ko so se ostanki polža na drevesu posušili, so pregnali bolezen. Primer prenosa bolezni na živino. Če je hlapec zbolel za angino, je drgnil vrat ob goveje korito in tako prenesel bolezen na žival. Bradavice so bile v tedanjih časih huda nadloga, pa so jih spet zdravili s presaditvijo. Na vrvico iz prediva so naredili toliko vozlov, kolikor je bilo bradavic in jo potem zakopali pod hišno kap; ko je vrvica zagnila, so izginile še bradavice. Pretikanje je bilo zelo pogosto. Verjeli so denimo, da bo trganje v sklepu minilo, če potegnejo roko skozi luknjo v kamnu,a tako so v te namene rabili razbe "odprtine". Otroka, kije imel visoko vročino, so potegnili skozi konjski komat, ki je bil še topel od živali. Vsi ti načini so brez dvoma v zvezi z verovanjem, da zli duhovi prinašajo bolezni. Tako so marsikje potegnili bolnika skozi razklan hrast; če se je drevo zarastlo, je tudi bolnik ozdravel. To s hrastom so posebno uporabljali, če je bil otrok uročen. Tedaj je veljalo, da so dekle potegnili skozi češnjevo in fantka skozi hrastovo drevo. Podobno so ponekod uporabljali pkna in druge odprtine v hiši. Fran Kotnik tolmači to početje kot da gre človek skozi "čarovni krog." Strgane knjige in čisti CD-ji Za vse, ki tega ne veste - na faksu so (končno) počitnice. Ampak te počitnice niso takšne, kot si misli večina naivnih srdnješolcev. Univerzitetne počitnice niso namenjene študentom, ki potrebujejo počitek zaradi napornega pedagoškega procesa v zadnjih mesecih, ampak so namenjene profesorjem, ki tako lahko nadaljujejo svojo primarno dejavnost - raziskovanje (ta aksiom lahko najdete v knjigi Univerzitetni blefsikon (Robert Ainsley, MK 1993, 550 SIT), ki je obvezna za vse bodoče, sedanje in nekdanje študente). In ker profesorji raziskujejo tudi svoje učence so počitnice čas kolokvijev, izpitov, zagovorov, seminarskih nalog in vseh ostalih nebodigatrebov. Da, da to je tudi čas kopiranja zapiskov in večina študentov izgu- bi vsaj pol štipendije v kopirnici. Pridni pa hodijo v knjižnice, kjer si izposojajo obvezno literaturo. Sicer ne vem kako, ampak zaradi študijskih namenov sem v torek tudi jaz prišel v eno od ljubljanskih knjižnic. Vrnil sem neke antropološke knjige in CD ploščo. Knjižničarka je knjigo vrgla na kup drugih. CD pa je prijela kot svetinjo. Ploščo je počasi vzela iz ovitka in jo položila na dlan. Začela je obračati glavo in pregledovala svoj zaklad. Ko ni našla nobene rise, je CD vrnila v ovitek in ga previdno položila na mizo. Cel ritual je trajal kakšno minuto. Na moje vprašanje, zakaj knjige ni pogledala tako kot CD-ja, saj sem jo mogoče poškodoval, seje namrdnila in rekla, da naj bom tiho in da ljudje uničujejo CD-je. ... kot, da knjige sploh niso več pomembne. V našem ljubem mestu je trgovina, ki naj bi prodajala knjige, bolje založena z igračkami in spominki, kot pa s knjigami. In tako poleg Sveta knjige in male Kulturnice v Velenju nimaš nobene izbire. Kaj če bi imeli kakšen stari antikvariat, takšen, ki bi dišal po starem tisku in po knjigah vezanih v usnje. Antikvariat, ki bi bil poln prahu in malih skrivnosti. Ali vsaj večjo knjižnico. Da bi nam v Velenju namesto novih butikov zgradili novo knjižnico. Ali pa vsaj malo več spoštovanja, da bi imeli knjige bolj radi, če ne drugače, zaradi cen, ki so večinoma višje od najnovejšega čuda tehnike - CD plošče. Še sreča, da jih v velenjski knjižnici ni... ■ Jure Trampuš NOVICE: Prvi nastop novega pevskega zbora ! ŠŠKZ (Šaleški komorni zbor) ima prvi nastop! V petek ob 20. uri bo v predverju Kulturnega doma njegov nastop del predstave ob 8. februarju. Vabljeni vsi, ki imajo radi kulturne praznike brez dolgočasnih govorov odgovornih. Izšla je nova RIT! Glasilo ŠŠK-ja lahko kupite v Kulturnem domu (ob proslavi), v Placu in na vseh pomembnejših mestih v Velenju. Če pa jo slučajno ne boste opazili v vaši bližini, vam jo bo v roke prinesla mlada distribucijska skupina. Vse kar smo napovedali se je uresničilo. Plezalci so začeli plezati, likovniki pa risati. Plac-infor-macije Svetovne zanimivosti Četrta najvišja stavba sveta 23. oktobra 1986 so stavbi EMPIRE STATE BIULDING v New Yorku dodelili poseben status, status ameriškega nacionalnega spomenika. Četrta najvišja zgradba sveta stavbe v mestu. Zgrajena je iz be- leži na polotoku Manhattan prav v srcu New Yorka. Zgrajena je bila 1933 in meri v višino 443 m". Pravijo ji "katedrala na nebu". EMPIRE STATE je gotovo ena najatraktivnejših stavb sveta, zgrajena v Art deco stilu v 30. letih našega stoletja in od samega rojstva simbol Amerike. Ob vsakem času seje vredno povzpeti na vrh te stavbe, kjer se vam odpira fantastičen razgled na največje mesto sveta. Večkot 110 milijonov obiskovalcev jo je že obiskalo. EMPIRE STATE leži na 5. aveniji 34. ulice v samem centru New Yorka. Zgradila jo je mednarodna firma Shreve, Land in Ha-mon in pravijo, daje to eden izmed viškov takratne arhitekture. EMPIRE STATE je prekosila mnoge losi vega apnenca, granita, železa in stekla, ki se veličastno svetlika v nebo. Stavba je danes multinacio-nalna v njej so najrazličnejše pisarne, biroji, poslovni prostori, trgovski center, restavracije in na vrhu televizijski stolp. Leta 1963 so vhod in spodnji del stavbe prenovili in oblekli v najboljši marmor, ki je bil pripeljan iz Italije, Francije, Belgije in Nemčije. V teh prekrasnih dvoranah je kar nekaj dvigal, ki vas popeljejo proti vrhu, do 86. ali 102. nadstropja, kjer so razgledne ploščadi. Lahko pa seveda tudi pešačite do 102. nadstropja, to je do višine 382 m, kar znese 1860 stopnic. EMPIRE STATE stavba ima kar nekaj statističnih posebnosti, ki so zelo zanimive. Temelji stavbe segajo skoraj 100 m v globino, na razpolago je dva milijona kvadratnih metrov prostorov, 96 km je vodovodnih napeljav, 5600 km je telefonskih in telegrafskih napeljav, 6500 je oken, 73 dvigal vozi neprestano kakšnih 30.000 ljudi, ki imajo tukaj vsakodnevne opravke, v tej stavbi je 80.000 ton prvovrstnega jekla. Še vedno velja, če boste kdaj v New Yorku je nujno obiskati to zgradbo, ki obratuje od jutra do polnoči. Karta prav do 382 m velja 3.50 USD, kjer ob vsakem vremenu doživite nekaj posebnega. In upravičeno velja, daje Empire State eno izmed osmih čudes modernega sveta. ■ Renata Natek-Hudarin Pri lokalni samoupravi bodo še heci! J a, pri lokalni samoupravi bodo še heci. Optometer, kije bil na zboru krajanov v Šoštanju jih je nekaj že zabeležil. Eden od hecov bo gotovo delitvena bilanca. Ampak vsaj za Soštanjčane je nekaj jasno. Zahtevali bodo vrnitev lus-tra, kije nekdaj visel v poročni dvorani v Šoštanju, zdaj pa visi v pisarni gospoda Semečnika v stavbi Skupščine občine Velenje. Niso pa še rekli, kam ga bodo obesili. * * * Kje bodo pa Soštanjčani pokopavali, je vprašala ena od udeleženk zbora. Vprašanje je na mestu. Ampak tako kot danes kaže, bodo to delali v sosednji občini, za sedmine pa se lahko zmenijo v svoji. Saj bodo imeli pod občinsko streho kar 26 gostiln in bifejev. * * * Kam se bodo priključili? Če bo v Velenju sedež upravne enote, potem je stvar jasna. V nasprotnem bodo razmišljali in odločali med Celjem in Slovenj Gradcem. Do izraza bo prišla ponudba in povprašavanje. Med drugim bo Šoštanj ponudil tri banke in tri zlatarne. * * * Soštanjčane je skrbelo, ali bodo člani sveta v no vi občini ljudje iz Velenja, kjer se bo, kot se bojijo, pojavil presežek. Prometni gordijski vozel "Edini" cestno prometni problem v Velenju, kije že imel status gordijskega vozla, je zdaj očitno rešen. "Presekal"ga je "neznani" strokovnjak za cestno prometno varnost, kije dal sredi ceste posaditi zimzelena drevesa. Za vsak primer še nekaj betonskih okraskov v stilu starotrških "falosov". Promet je tako zaprt "za vse živo" tudi za kolesarje, ki se bodo spomladi mogoče le prikazali in kleli korajžne fante, ki so celo zimo gradili to, slavno cestno zaporo. Ker "vse dobro premislimo...." kot smo že prečitali v NČ, in "nič ne hitimo... ", kot smo opazili tudi občani, bo verjetno kmalu prišel čas, ko bo potrebna kakšna sprememba. Investitor tako baje vse plača! Zimski fičorally Varpolje 94 To so šraufali mehankarji v Zgornji Savinjski dolini! Minulo nedeljo so namreč preizkusili unikate, na roko delane fičote v stilu Rally Varpolje - "kamelo utrofi." Skoraj dvajset "abarthov" se je vse popoldne podilo po šentjanžkih gmajnah, da so si pobje dali duška. Tako so v čudovito turistično dolino pripeljali še eno "pravljično" zanimivost, ki bo bojda postala tradicionalna. Da nam, bo lepo ob nedeljskih popoldnevih! In tako se "turistična" ponudba kampa Menina širi še v zimsko sezono. Pritožba "Natakar, ta piščanec mi niti malo ni všeč! "Veste kaj, tu je menza, ne pa razstava ptic!" Specialista Zdravnika uživata na poletni plaži. "Poglejte, kolega, kakšne dobre noge ima tista ženska." "Kaj naj vam rečem... jaz sem specialist za prsa..." Tajnice pri kavici Nova tajnica reče starejšima kolegicama: "Kako lepo se naš direktor oblači!" "Da, da, in kako hitro ....!" pripomni druga. Prava ura Zgodaj zjutraj pride mož k zajtrku in pravi: "Dragica, po britju se počutim deset let mlajši!" "Oh, ljubček, in zakaj se ne briješ zvečer, preden greš v posteljo?" Ribičev sin "Dragi, ali veš, da najin trimesečni sinko tehta že dvajset kil?" "Nemogoče! Na kateri tehtnici si ga tehtala?" "Na tisti tvoji, ki jo imaš za tehtanje rib, ki jih ujameš." Zlobnež Ona: "Prihajam iz kozmetičnega salona." On: "In zakaj tc niso sprejeli?" / V spomin Emilu Cernovšku Pod koncem tedna, kakor strela z jasnega, me je prešinil glas, da je umrl moj nekdanji sodelavec, sosed, dober prijatelj Emil Černovšek (Milan, Mili). V dveh dneh je bil živ, zdrav in mrtev. Navrele so mi misli, čas se je ustavil; ni dolgo od tega, ko sva se pogovarjala, da bo še dve leti delal pa gre v pokoj (rojen 7.2.1938. leta v Žerjavu na Koroškem). Žalosten sem premišljeval. Oh, Milan, bil si ena sama pridnost in dobrota, kot neviden dragulj, poln spoznanja, prisoten, toda skrit v prostoru... Ob takšnih trenutkih, misli segajo globoko v bit človeka. Gre za človeka - kako lahko je nekateri dober brez vseh ukazov, kolajn... in kako je za naše človeške dojemljivosti kruta usoda, ki ga iztrga iz življenja. Nisem se mogel upreti, misli so stekle v črke, besede in sem kar tako sebi za spomin napisal nekaj vrstic o Emilu, toda naključje je šlo še dalj kot sem si mislil in sem ob odprtem Emilovem grobu prebral sledeče: Imeli smo te radi, ker so bil dober. Dober človek, dober sodelavec, dober soprog in oče in dedek. Taki so redki. S tvojim prezgodnjim odhodom smo izgubili vsi dele dobrote, ki se je vedno stopnjevala ob srečanju s teboj. In to prav to je nenadomestljiva izguba in tisti del človeka, da je brez tebe tudi mene manj. Težko je povedati zadnjo besedo o človeku, ki si ga imel rad in ga nikoli več ne bo med nami. In kako potrebno je povedati zadnje besede resnice o človeku, ki nam je zapustil dele svoje dobrote. Del tvoje čutnosti, da je življenje potrebno prestajati le s poštenim delom, plemeniti tudi moje čute, deluje kot tolažba, ki me pomirja tudi za del moje poti. Edino to opravičuje in nakazuje tudi božjo podobo slehernega človeškega življenja, ki mu je luč resnica. Prav ta resnica ob tvojem prezgodnjem grobu, v pristanu mojih človeških dojemanj in pred vsemogočnim obličjem luči večnosti ob tvojem bolečem odhodu zveni kot blažilna pravljica in molitev hkrati, za tvoj lahko noč. Ta resnica nam ostaja kot drag in trajen spomin na tebe, dragi prijatelj, sosed in sokrajan Emil. Lahka ti bodi tvoja slovenska zemlja! ■ Josip Bašič Savski "Kdo in kaj delati na pamet?" K pisanju me je spodbudil članek "Nič ne delamo na pamet" iz našega časopisa "Naš čas" dne 27.1.1994. V času od 16.12.1993 je to že tretji članek, ki obravnava prometno ureditev na Gorici. Naslov zadnjega članka je res pravšnji, saj tisti, ki s takšno logiko ureja promet, tudi (oprostite) pameti nima. Začnimo pri prvem članku, ki je bil objavljen 16.12.1993. V njem g. Peter Kosi trdi, da so takšno prometno ureditev, kot jo sedaj izvajajo, potrdili krajani na javni razpravi, pa tudi KS jo je potrdila. To trditev ponavlja tudi v članku dne 27.1.1994. Že glede krajevne skupnosti Gorica, sem po razgovoru s predsednikom prišel do zaključka, daje KS sodelovala samo pri razgrnitvi načrta, ki gaje g. Kosi dal v javno razpravo in pri oddaji zbranih manj krajanov KS Gorica. Kar pa se tiče samih krajanov, bi prosil g. Kosija za objavo podatkov, koliko krajanov je oddalo svoje pripombe in predloge oziroma pohvale, kot seje izrazil. Ko sem si te reči šel ogledati jaz, sem bil drugi, ki je sploh kaj pripomnil. Nasploh pa so te javne razprave nekaj takega, kot tisto o črni gradnji priključka na Celjsko cesto, čeprav je takrat KS Gorica na željo krajanov zbirala samoprispevek. Zanimiv bi bil podatek, koliko krajanov je sploh vedelo za razgrnitev načrta, in koliko teh, ki so za to vedeli, sploh zna iz kupa načrtov in opisov izluščiti tisto pravo. Če imamo v občini dovolj dobre strokovnjake, ki stojijo za svojimi odločitvami in dejanji, potem takšne prometne zagate rešuj mo z odloki. Ne skrivajmo se za javnimi razpravami. Kajti če bo nekega dne ponovno stekel promet po Koželjskega ulici mimo blokov št. 1,5 in 7 se bo cesta, ki ni cesta (po strukturi), ampak prevozna pot, začela posedati. Poškodbe se bodo pokazale na blokih, g. Peter Kosi pa bo odgovoren za to in nejavna razprava. Kajti davkoplačevalci plačujemo uslužbence in strokovnjake, ki imajo ime in priimek, zato bomo tudi od njih terjali odgovornost. Tudi na sodiščih, če bo potrebno. Zavedati seje namreč treba, da so stari časi nepreklicno minili. V novih časih pa smo bivši najemniki postali lastniki. Pri vpisih v zemljiško knjigo bomo tudi ugotovili, kaj smo kupili. In po naši lastnini se v oddaljenosti 2-3 m od bloka ne bo valil promet. Tista obljuba krajanov bloka Koželjskega ul. I, ki so zaprli cesto med bloki, da bodo spomladi cesto odprli, je tudi dobra. Oni namreč vedo, da bomo v primeru, če jo odprejo, stanovalci ostalih blokov ponovno odprli. V zadnjem od treh pogovorov z g. Tonetom Brodnikom, sekretarjem za javne gospodarske zadeve občine Velenje (prisoten je bil tudi g. Kosi), smo pri bloku Koželjskega ul. 5 ugotovili, kaj bi bilo najbolje storiti. Takrat je g. Brodnik rekel, da naj bi obstoječa samovoljna zapora stanovalcev bloka Koželjskega ul. 1, ostala kakšna dva meseca, da se bodo ljudje odvadili voziti po tej cesti. Danes dne 27.1.1994 dopoldan so po 40-dnevni zapori še vedno po njej obračali trije vozniki, ki niso vedeli, daje cesta zaprta. Vedeli pa so, da se tudi tu mimo da priti iz Slovenj Gradca v Celje. Ali še kdo drug v Velenju, razen g. Brodnika in g. Kosija verjame, da se pri ponovnem odprtju te ceste iz soli- darnosti do nas stanovalcev, drugi ne bodo več vozili po njej? Vprašanje je tudi, kdo bi bil odgovoren, če bi v dneh od 14.12. do 19.12.1993 nekdo povozi 1 otroka na poti v vrtec ali v šolo. Bi bili odgovorni policisti PP Velenje, ki so 14. in 15.12.1993 vneto pomagali vzpostavljati dvosmerni promet mimo blokov, ali gospodje na občini, ki so jih poslali to delat?To cesto namreč prečka peš pot v šolo Bratov Mravljak in v vrtec. Nikjer na cesti ni označen prehod za pešce, niti na to ne opozarja nobena tabla. Ali je to v skladu z zakonom o varnosti v cestnem prometu (članek 27.1.1994)? Gospod Adil Huselja, vi ste včasih stanovali v bloku Koželjskega 1, zakaj še vi ne bi kaj rekli o prometu tukaj? Objavili ste že precej dobrih člankov o prometu. Svoje laično mnenje pa imam tudi jaz. Po tej cesti ni možen dvosmerni promet, vsaj tako dolgo, dokler ne bo zagotovljenih dovolj parkirnih prostorov, ter opravljena rekonstrukcija ceste. Parkirnih prostorov namreč kljub zagotavljanju g. Kosija še vedno ni dovolj. Niti sedaj, ko je bilo zgrajenih hvale vrednih 47 dodatnih prostorov. Ob cesti in na zelenici je zopet polno avtomobilov, in stanje je sedaj še slabše, v blokih Koželjskega 1 in 5 sta tudi trgovini, kamor se dnevno opravlja dostava z večjimi ali manjšimi vozili. Naj si že vendar nekdo, ki se res spozna na stvari, dobro ogleda okolico in prepričane prepriča, da nimajo prav. In na koncu še čestitke g. Ko-siju za njegove izjave v člankih, kakor tudi njegovim 4970-tim somišljenikom iz KS Gorica. Lepo je imeti takšno zaledje. Zato tudi nima pomena ta prispevek, ki mu bo potrdilo samo 20 do 30 ljudi, ali pa še to ne. Včasih v svoji zasvojenosti pomislim, daje škoda, ker grešnikov ne kamenjajo več. Pa lepo pozdravljeni in pamet v roke. Cesta ni travnik! Pa saj je tudi tam vse "posrano". Vendar to je že druga zgodba. Franc Mihevc Vprašanje Rada bi zastavila vprašanje za mlada dekleta. Kam se lahko pritoži ali kje najde zaščito pred šefom? Najdejo se namreč tudi taki šefi, kot je Branko Pirečnik iz Lo-kovice. V poldrugem mesecu zamenja najmanj 3-4 ali celo 5 mladih trgovk. Nato si izbere dve, a glej, ko ena zboli ali jo je treba zavarovati, si tega pač ne more privoščiti in jo na lepem odslovi. Nadalje bi vprašala, ali lahko delavka z virozo kot so angina in gripa, dela v trgovini z živili? Meni je znano, da ti bolezni spadata med nalezljive. Rada bi pojasnila primer, kaj si lahko privošči trgovina Nineta s Koželjskega ulice 1 v Velenju. Trgovka zboli za virozo 27. 12. 93, isti dan še opravlja svoje delo. Popoldne obišče svojega zdravnika, ki ga ni potrebovala vse od srednje šole. Ker pač človek z 39.9 vročine ne more in ni sposoben delati, ji zdravnik dodeli 1 teden bolniške, kontrolo pa 3.1.94. Medtem 2.1. 94 pokliče šef Branko Pirečnik delavko, naj pride na inventuro. Kontrola pri zdravniku pokaže, da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, zato podaljša bolniško še za en teden. Po drugem tednu pride dekle v službo, to je 10.1. 94. Dela že dve uri, ko'se pojavi šef Branko Pirečnik in na nekulturen način odstavi trgovko. Ali je Branko Pirečnik ne le šef trgovine Nineta, ampak tudi zdravnik? Ž. M. Cestna problematika tare vsa stanovanjska naselja Znano je, da se je po končani vojni pristopilo k izgradnji obnove porušene domovine in se z vso zavzetostjo pričela izgradnja stanovanjskih naselij. V tistem času ni bilo dovolj strokovnosti, saj se je delalo bolj s prostovoljnim delom tako, da stroka ni imela večjega vpliva. Delalo se je brez dolgoročnih urbanističnih načrtov. Kdo bi si mislil, da bo tudi naše ceste preplavilo toliko pločevine, ki povzroča hude preglavice; parkirnih prostorov je premalo, ceste, ki so jih načrtovali v glavnem za uporabo peščev in kolesarjev, so tako premajhne oz. preoske. Ogromno napako so naredili urbanisti, ker niso predvidevali odnosno začrtali varnostni-rezerv-ni pas, kamor bi lahko kasneje razširili cesto. Tak primer je Efen-kova cesta. Danes rešujemo napake preteklosti, ki so dražje, včasih celo neizvedljive. Te napake skušajo reševati na dva načina, in sicer: prvaje hitrejša, rešujejo stroka brez vpliva samouprave. Drugače pa je tam, kjer je vse v rokah izključno krajevne samouprave, kjer prevladuje moč posameznikov ali skupine veljakov, takšen primer je Gorica, kjer so enostavno zaprli cesto, ki je bila strokovno načrtovana in grajena z družbenimi sredstvi. Cesta ima vse pogoje dvosmernega prometa. Glede na to, da je naselje grajeno tako, da so dovolj oddaljeni stanovanjski objekti polet tega je^voi gr%- B jen še varnostni nasad, ki zadržuje hrup s ceste. Posledice take odločitve bodo čutili prebivalci Bevč in Šaleška cesta. Če bi bili vsi tako sebični, bi bil promet popolnoma nemogoč. Kaj naj porečejo stanovalci stanovanjskega bloka Standard, kjer poteka ves promet iz smeri Šoštanj-Slovenj Gradec v smeri Celja in obratno. Z dejanskim problemom pa se srečujemo občani KS Šmartno oz. prebivalci ceste na Selo. Na tej cesti teče dvosmerni promet, čeprav niso dani pogoji. Cesta je široka 3 m, vemo pa, da je najožji avtomobil Yugo širok 1,52 m. Cesta nima bankin, niti pločnika, kamor naj bi se ob srečanju izogibala vozila. Niso redki primeri, ko se nekulturni vozniki nočejo izogniti na odcep k hiši, saj je le tako možno srečanje. Cesta je vijugasta in nepregledna, zaradi tega je na njen veliko prometnih nesreč. Na cesti je postavljen prometni znak, ki dovoljuje vožnjo s hitrostjo le 40 km, žal ga nekateri vozniki ne upoštevajo. Pripominjam, daje cesta bila grajena s prispevki občanov le za njihove potrebe. Zaradi nerešenega prometa je obremenjena še cesta XIV. divizije. Na njej poteka skoraj tranzitni promet, ki je edina krajša pot iz Slovenj Gradca proti Šoštanju in obratno. Ta cesta nadomešča ves promet, ki je prej tekel po Efenk-ovi cesti. Nerazumljivo je, zakaj se vozniki motornih vozil odločajo za krajšo pot, saj časovno nič ne pridobijo, ampak se podajajo v večjo nevarnost. Razumljivo bi bilo, če ne bi bilo boljših povezav kot so Šaleška cesta, Tomšičeva in pa tudi Kidričeva cesta, ki povezujejo promet v smeri Šoštanja. Občani te ceste se sprašujejo, kdaj bo ta črna točka odpravljena? Sprašujemo se tudi, kaj bo odločila stroka, ki je odgovorna za odpravo takih nestrokovnih odločitev, saj so v nasprotju z zakonom o temeljih varnosti cestnega prometa. Če občinski organ ne bo nič storil, se bomo morali obrniti na republiške ustanove. Ivan Fece "Nič ne delamo na pamet!" K pisanju me je spodbudil članek v Našem času z dne 27. L. 1994 z naslovom "Nič ne delamo po pameti", ki govori obnovi prometni ureditvi na Gorici. Naslovu članka čisto verjamem, saj če bi odgovorni delali na pamet, prav gotovo ne bi prometa uredili tako, kot so ga. Ne verjamem pa nadaljnji obrazložitvi v članku, daje z novo prometno ureditvijo na Gorici nezadovoljnih le 20 - 30 občanov. Zanima me, kaj in kdaj je g. Kosi delal anketo, daje prišel do take ugotovitve. Na vsakem koraku je namreč slišati negodovanje krajanov Gorice, predvsem stanovalcev na Koželjskega 1 in 3, saj nam je s to zaporo ceste bila odvzeta najbližja dovozna pot do parkirnega prostora. Za vsako pot do Šaleka oziroma proti Slovenj Gradcu, moramo obvoziti celo Velenje, prav tako, ko se vračamo. Opravičeno se mi zdi negodovanje tistih krajanov, ki se vsako jutro vozijo na delo v tej smeri. Ljudje se sprašujejo, kdo jim bo povrnil stroške za vsakodnevne nepotrebne 3 kilometre okrog Velenja. Taka prometna ureditev je nerazumljiva tudi zaradi tega, ker seje s tem bistveno povečal promet v samem centru Velenja, kot da že ni dovolj obremenjen. Preusmeritev prometa okrog blokov (pa čeprav smo v prvi fazi), je nedopustno dejanje. Saj je s tem bila ogrožena prometna varnost veliko večjemu številu udeležencev prometa, predvsem pa otrok. Vemo namreč, da seje ves tranzitni promet usmeril med bloke po ^:esti, v neposredni bližini šole in vrtca. To cesto namreč prečkajo naši otroci na poti v šolo ali v vrtec. Samovoljno dejanje krajanov -zapora ceste pri bloku Koželjskega 1, je edino pametno dejanje, saj se je s tem zagotovo preprečilo najhujše. Ne morem razumeti, da nihče (niti velenjska vlada ne) ni pomislil na otroke, saj je ta cesta bila zanje nevarna že prej brez preusmeritve prometa. Vemo, da je zadeve bolje preprečiti, kot zdraviti, zato menim, da bi morali prej, z učinkovitejšimi ukrepi (poostritev kontrole prometa, sankcije) preprečiti odvajanje tranzitnega prometa po Koželjskega ulici, ne pa ga preusmeriti oziroma ga blokirati z nezakonito zaporo. Gospod Sever v svojem članku, v isti številki Našega časa, pravilno ugotavlja, daje zapora na Koželjskega ulici plod zahteve nekaj veljakov na Gorici, na ostale prebivalce, pa se tako nihče ne ozira, saj smo stanovalci v blokih drugorazredni občani. Pravim, daje zapora nezakonita, to pa zato, ker imamo vsi krajani pravico do najbližnjega dovoza do svojega doma, saj smo vsi vsa leta plačevali samoprispevek - tudi za to. I.Z. Še o novih občinah Tistim, ki menijo, da je bil članek "Kdaj v nove občine" naperjen proti preoblikovanju sedanje občine Velenje na več manjših, še enkrat obrazložitev (kar sicer že naslov pove). Bistveno vprašanje je v tem, kdaj v nove občine. Ali sedaj, ko ni zakonskih podlag za funkcioniranje občin, ko ni povsem jasno, kakšna bosta zakona o državni upravi in organizaciji ministrstev, ali se morda Zakon o lokalni samoupravi ne bo v krajšem času spremenil (ker je izrazito slab)? Po mojem mnenju je pač bolje malo počakati. Nič drugega. Na konec pameti mi ne pride, da bi poskušal onemogočati izvedbo referendumov za oblikovanje občin ali bognedaj, agitiral za enotno občino. Moji pomisleki so šli le v smeri vprašanja, kaj pomeni ustanovitev (nove) občine Velenje, če v njej ni nemestnih krajevnih skupnosti, enako velja za Šoštanj. In da morajo biti ljudje obveščeni o tem, kaj pomeni cepitev občine, da jih ne bo nekdo zopet žejne peljal čez vodo. Pa lahko g. Sever še tako rohni o ohranjevanju starega sistema. In zato z njim očitno nima smisla diskutira-ti, ker meša tematiko in ko mu zmanjka argumentov, začne pljuvati vsevprek in očitati nasprotniku da laže in zavaja. Zanimivejši, in za produktivno polemiko koristnejši je članek g. Tanjška, ki resnično odpre nekaj dilem o ustanavljanju novih občin. Njegova trditev je, daje na nove (torej manjše) občine treba gledati, kot na neka podjetja, ki bodo racionalno gospodarila z razpoložljivimi sredstvi. Jaz v to - glede na uvajajočo centralizacijo -nisem čisto prepričan. Še posebej ne za to, ker v primestnih okoljih enostavno ni mogoče v kratkem času -v nekaj proračunskih letih - zagotoviti sredstva za večje investicije v infrastrukturo le iz sredstev, ki jih bodo zbrali znotraj takšne občine (ali - in če - še s tistimi sredstvi, ki jih bo zagotovila država iz finančne izravnave). V tem kon-tekstu.je potrebno pogledati tudi kakšne bodo pristojnosti bodočih občin. Majhne, oziroma približno takšne, ko jih ima sedanja krajevna skupnost. Državne uprave (torej tudi velik del tiste, ki jim sedaj rečemo občinske uprave) v manjših občinah ne bo, vpliv nanjo s strani lokalne skupnosti bo izrazito majhen ali nikakršen. Državna uprava bo delala (če si lahko dovolim ta izraz) "odtujeno", predstojnike upravnih področij bodo imenovali ministri v Ljubljani. Sedež upravne enote bo - po predlogu - na sedežih sedanjih občin. In kaj sedaj pridobimo? Kopico občin z majhnimi pristojnostmi, ki bodo vse upravne zadeve morale urejati na sedežih upravnih enot, te bodo pod pristojnostjo ministrstev-države, občine pa bodo prepuščene same sebi, saj ne bo nikakršne vmesne ravni med državo in bodočo občino. Pa še ena dilema. Klasičen sociološki fenomen - spor med ru-ralnim in urbanim - v tem primeru dobiva velike razsežnosti. Poglablja se spor med mestom in vasjo, ljudje razpihujejo strasti, iz vsega skupaj pa za konkretno dobrobit kraja ne bo kakšne večje koristi. In za polemiko še eno pro-vokativno stališče : kaj pa če ljudje razmišljajo lahko drugače. Npr., Velenje je svojo infrastrukturo dosedaj izgrajevalo tudi na račun podeželja, sposobno pajo je samo več kot kakovostno tudi vzdrževati. Sedaj je morda trenutek za to, da Velenje del vlaganj vrne na podeželje, v primestne krajevne skupnosti in v vaška okolja. Če se bodo sedaj ta okolja sedaj ustanavljala kot samostojne občine, teh potencialnih vlaganj s strani mesta zagotovo ne bo. Ali je možno o tem polemizirati? Dragan Martinšek Opravičilo g. Širše Franc, stanujoč Šmarška 27 Velenje, je na KS Šmartno Velenje naslovil vprašanje: "Kdoje uprav-Ijalec kabelsko razdelilnega sistema (KRS)? " Odgovor, daje upravljalec Velcom, ni bil točen, (dejansko je to bil KRS d.d. Velenje) in se za nenamerno napako opravičujemo. KS Šmartno Velenje PCLICUSKA IPCSTAJA Velenje Hudo poškodovan v prometni nezgodi 29. januarja ob 10.30 je Matjaž Hlupič, 20 let, doma v Šoštanju, vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Šoštanja skozi Lokovico. V križišču z regionalno cesto v Lokovici je nameraval peljati naravnost proti Velikemu vrhu. Ko je izven naselja Lokovica zapeljal na prednostno regionalno cesto je trčil v osebni avtomobil, ki gaje vozil 31 -letni Janko Pirnat iz Letuša. Pri trčenju seje voznik Hlupič hudo telesno poškodoval in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Poškodovali telefonska kabla V četrtek, 27. januarja so delavci CEE Ljubljana z zunanjimi izvajalci izvajali gradbena dela na izkopu trase cevovoda TEŠ - Preloge v Šoštanju. Pri izkopu niso upoštevali pridobljenih soglasij in navodil, zaradi česar je strojnik na delovnem stroju med izkopom odtrgal medkrajevna telefonska kabla na relaciji Šoštanj - Lokovica. Nastalo je materialne škode za okoli milijon tolarjev, zaradi prekinitve kabla paje okoli 1200 telefonskih naročnikov ostalo brez telefonske povezave. Vlom v trgovino Neznani storilec je v noči na 28. januar vlomil v trgovino - diskont poslovalnice Beta v Šoštanju na Kajuhovi cesti. V notranjosti je premet-al in pregledal vsebino omar in predalov, iz trgovine pa odtujil večjo količino prehrambenih artiklov, kot so čokolade, konzerve, kavo, različne alkoholne pijače, cigarete in vžigalnike, s čimer je oškodoval Vegrad Velenje za blizu 300 tisoč tolarjev. Pet so jih pridržali v minulem tednu Velenjski policisti so v minulem tednu v posebnih prostorih za pridržanje "gostili" pet kršiteljev javnega reda in miru, ki so se še malo pred tem zabavali, a tako naglas, da so motili druge pri nočnem počitku. V torek, 25. januarja, so se na željo stanovalcev Koroške 8 v Velenju policisti okoli pol ene ure napotili, nepovabljeni seveda, na zabavo v eno od tamkajšnjih stanovanj. Ker so preglasne uspeli pomiriti in ker so mislili, da bodo mirni tudi naprej, so odšli. Malo pred 3. uro zjutraj pa so morali ponovno na isto pot. Takrat ni bilo šale, s seboj so odpeljali dva preglasna udeleženca zabave: Petra M., 41 let in Milivoja T., 36 let, oba iz Velenja. V nedeljo zvečer, 30. januarja, malo po polnoči pa so se zabavali v stanovanju na Stantetovi 16. Nič ne bi bilo narobe, če ne bi z glasbo in kričanjem motili sostanovalcev pri nočnem počitku. Tudi v tem primeru so udeležence zabave policisti najprej opozorili in odšli, dobro uro kasneje pa ni bilo več "šale". S seboj so "vzeli" Dorda R., ki je praznoval 18.rojstni dan, Danila R., starega 45 let in Zvonka K., starega 18 let, vse tri iz Velenja. Vseh pet pridržanih bodo predali v postopek sodniku za prekrške. Vlom v osebni avto V soboto, 29. januarja, je neznanec pred lokalom Duo v Silovi vlomil vosebni avto Golfin iz vozila odtujil moško usnjeno jakno, last Jožeta P. iz Velenja. Republika Slovenija Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Velenje OKLIC 0 JAVNI DRAŽBI Zap. št. predmeti 1. Mešalna miza YAMAHA 24/4 2. Kalilna peč SIEMENS 3. Stroj za razrez kov. BAUKNEKCT 4. Glasbeni stolp SAMSUNG 5. Barvni TV NOKIA cenilna vrednost 440.000,00 sit 150.000,00 sit 130.000,00 sit 50.000,00 sit 50.000,00 sit Predmeti pod zapisno številko 2 in 3 se nahajajo v hrambi na Kardeljevem trgu 4 "Ključavničarstvo Kadliček Franjo". Javna dražba se bo vršila dne 10.2.1994 ob 9.00 uri v garaži stavbe občinskih upravnih organov Velenje. Ob licitaciji je treba položiti 10 % polog od vrednosti licitiranih predmetov. IPCILIICIIJSIIUV IP'OSTAJA ^is/- ZAEEC sss % ss m x Požar v kurilnici V soboto, 22. januarja, okoli 23.30je zaradi izpuha iz peči za centralno ogrevanje prišlo do požara v kurilnici, last 63-letnega Franca Z. iz Zakla. Ogenj seje iz peči razširil na peč s tekočim gorivom, oljni gorilnik, obtočne črpalke, ventile in uničil elektro napeljavo. Požar je pogasil oškodovanec sam skupaj s sosedi. Materialna škoda, ki je nastala zaradi požara znaša blizu milijon in pol tolarjev. Poskus tatvine osebnih avtomobilov V nedeljo, 23. januarja, okoli 21.15 sta dva neznanca prišla do stanovanjskega objekta v Studencah pri Žalcu, do komor sta z osebnim avtomobilom z mariborskega registerskega območja sledila oškodovancu. Ko seje ta pripeljal domov v Studence, sta se približno 200 metrov od hiše ustavila. Oškodovanec je to opazil, ugasnil luči in odšel v garažo ter čakal, kaj se bo zgodilo. Ni bilo treba dolgo... Neznanca sta se približala stanovanjski hiši in odprla vsak svoja garažna vrata, za katerimi sta bila parkirana dva kadeta. Ko je neznanec odprl vrata, gaje oškodovanec nameraval obvladati, vendar je obema uspelo pobegniti do avtomobila. Ampak samo do tja, ker jima je oškodovanec avto zablokiral s svojim avtomobilom, tako da sta neznanca morala peš v noč. Policisti so ugotovili, da sta osumljenca 33-letni Drago E. iz okolice Ptuja in 28-letni Andrija Š. iz Ivanca. Za oba je preiskovalni sodnik odredil pripor. Vlom v trgovino na Vranskem in delavnico v Šempetru V noči na 26. januarje neznanec vlomil v Market - Cvetličarno "Lip-ca" na Vranskem. Na silo je odprl vhodna vrata in iz notranjosti odtujil menjalni drobiž, cigarete, žgane pijače in oblačila v skupni vrednosti okoli 15 tisoč tolarjev. V isti noči je neznanec vlomil v zgradbo tehnične delavnice Hmeza-da, Kmetijstva Žalec, v Šempetru. Razbil je okensko šipo in iz notranjosti odnesel zaboj Uniorjevega orodja in kotno brusilko Iskra. Povzročil je za okoli 80 tisoč tolarjev škode. 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9, telefon: nx. (0608) 41 224 fax: (0608) 41 626, »elex: 35815 TANSEV Si Tanin Sevnica odkupuje za potrebe svoje proizvodnje les pravega kostanja po novih odkupnih cenah in sicer 2200 SIT za PRM in 2900 SIT za m3. Vse ostale informacije dobite lahko na telefonski številki 0608/41349 oziroma 41044 ali na sedežu trgovine. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ V MESECU FEBRUARJU 1994 OBRESTUJ^ TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV Z NASLEDNJIMI OBRESTNIMI MERAMI: Hranilne vloge na vpogled depozit vezan nad 31 ani -depoziti do 50.000 SIT ■depoziti nad 100.000 SIT Depoziti vezani nad 91 do 180 dni Depoziti vezani nad 181 do 360 dni Hranilne vloge vezane i Hranilne vloge vezane i Tekoči računi občanov Žiro računi občanov ■era 11,23 29,31 31,74 33,56 35,99 39,63 45,70 11,23 11,23 38,42 62,70 iente i /odne pustolovščine, 11/24 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Fatal inversion, 2/3 21.10 Žametna šapa, 5/7 21.40 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč HRVAŠKA 1 10.35 Doktor Argus, risana serija 11.00 Risani film 14.10 Najstrašnejša čarovnica, brit.film 15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Mladi Indiana Jones, 12/17 17.05 Dokum. oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Au Revoir Les Enfants, franc.film 21.55 FILM-VIDEO-FILM 22.45 Športna sobota 22.55 Slika na sliko VTV 10.00 TESTNI SIGNAL 12.00 VIDEOSTRANI 19.00 PROGRAM ZA OTROKE risanke 19.15 ŠOLA RAČUNALNIŠTVA 19.30TV DNEVNIK 2, 20.05 TV PRODAJA, EPP 20.10245. VTV MAGAZIN oddaja z informativnimi vseb-nami SLOVENIJA 1 09.15 ŽIV ŽAV 10.05 Prva ljubezen, 4/6 10.30 Sezamova ulica 11.30 Obzorja duha 12.001. mednarodni festival romarskih pesmi 13.55 Lilac bus, ang. film 15.15 Habsburžani, 2/4 16.00 Calebove hčerke, 6/10 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Clive James: slava v 20. stoletju, 5/8 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: sledi Vcivilu, 1/6 sledi Inšpektor Morse, 6/10 SLOVENIJA 2 09.15 SP v alp.smuč. SL (Ž) 09.55 SP v alp.smuč. SL(M) 12.00 SP v alp.smuč. SL (Ž) 12.55 SP v alp.smuč. SL (M) 13.45 Poglej in zadeni 15.00Trgovec s sencami, 3/3 15.50 Gore in ljudje 16.50 Zlata dobrota, amer. film 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.05 Alpe-Donava-Jadran 20.45 Hedd Wynn, vvaleski film 22.35 Športni pregled HRVAŠKA 1 11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Velike avanture, risana serija 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Ljubosumje, amer. film 18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50 Odletel bom, 13/16 22.55 Slika na sliko VTV 10.00 VIDEOSTRANI 10.15 PONOVITEV ODDAJ IZ TEDENSKEGA SPOREDA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja LOKALNA SAMOUPRAVA, kontaktna oddaja TV PRODAJA NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop glasbi 245. VTV MAGAZIN, oddaja z informativnimi vsebinami AKTUALNO, oddaja z odprtim koncem VIDEOSTRANI do 24.00 ziskovalec, kije daljnega leta 1816 odkril ta odmaknjeni košček sveta... Sobota, 5. februarja TVS1 22.45_ MEČEVALEC, amer. film, 1992 Igrajo: Lorenzo Lamas, Claire Stansfield, Raoul Tmjillo Režija: Michael Kennedy Pred 2500 leti je Aleksander Veliki podedoval legendami meč, ki ga je blagoslovil Apolon. Z njim se je počutil nepremagljivega, vodil je svojo vojsko in osvojil ves tedanji svet. Hotel je, da meč poko-pljejoznjim, kerjeverjel, da bo ostal od mrtvih. Gornje besede so zapisane pred začetkom filma, ki sicer SLOVENIJA 11.10 Mesečeva ura, 3/6 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Svet narave, 3/11 13.00 Poročila 13.35 Športni pregled 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.25 Zimska tekmovanja, risanka, 12/26 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Podelitev prešernovih nagrad 20.35 Potrošniška porota 21.45 Made in Slovenia 22.30 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA: sledi Na programu, 5/7 sledi Inšpektor Morse, 7/10 SLOVENIJA 2 14.05 Forum 14.20 TV mernik ■14.35 Utrip 14.50 Zrcalo tedna 15.05 Nedeljskih 60 16.35 SOVA, ponovitev sledi Inšpektor Morse, 5/10 17.25 V avtobusu, 14. del 17.55 Inšpektor Morse, 6/10 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05Zaljubljena, češka drama 21.05 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Vau, vau, 3/8 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Točno opoldne, film 16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Kontesa Dora, dramska serija, 1/6 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko VTV 10.00TESTNI SIGNAL 12.00 VIDEOSTRANI 19.00 PROGRAM ZA OTROKE risanke 19.15 ŠOLA RAČUNALNIŠTVA 19.30 TV DNEVNIK 2, TV SLOVENIJA 20.05 TV PRODAJA, EPP 20.10 POT V DRUGAČNOST opis potovanja z motornim kolesom po Aziji 21.00CELOVEČERNI FILM Celovečerni film: TOČKA VŽIGA VIDEOSTRANI do 24.00 predstavlja zgodbo o policistu Andrewu Garretu, ki zaradi morečih sanjskih vizij išče pomoč pri psihiatru. Sanje so trdno povezane z njegovim športom, to pa je mečevanje... Nedelja, 6. februarja TVS1 13.55_ LILA MINIBUS, irski film, 1990 Igrajo: Con 0'Neil, Stephanie Beacham, Beatie Edney Režija: Giles Foster Vsak konec tedna se pred malim Tomovim avtobusom zbere nenavadna druščina, da bi se iz Dublina odpeljala v majhen podeželski kraj, kjer jih čakajo sorodniki in znanci. Vsak po svoje je nesrečen, vsak se ubada s svojimi problemi. Po- SLOVENIJA 1 10.40 Sezamova ulica 11.404x4 12.10 Zaljubljena, češka drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Mladi virtuozi, 4/11 17.25 Prva ljubezen, 5/6 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Pričevanja o zvestobi 21.35 Osmi dan 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: sledi Dober dan, razred, 6/6 sledi Inšpektor Morse, 8/10 SLOVENIJA 2 15.50Zgodbe iz školjke 17.20 SOVA, ponovitev sledi Na programu, 5/7 17.45 Inšpektor Morse, 7/10 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Anglosaško vedenje, 2/3 21.45 Intervju 22.45 Po sledeh napredka 23.15 Videošpon HRVAŠKA 1 11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Upornik, amer. film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Policijske zgodbe, dok. oddaja, 1/3 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja 23.15 Slika na sliko VTV 10.00TESTNI SIGNAL 12.00 VIDEOSTRANI 19.00 PROGRAM ZA OTROKE risanke 19.15 ŠOLA RAČUNALNIŠTVA 19.30 TV DNEVNIK 2, TV SLOVENIJA 20.05 TV PRODAJA, EPP 20.10 246. VTV MAGAZIN oddaja z informativnimi vsebinami 20.25 AKTUALNO oddaja z odprtim koncem VIDEOSTRANI do 24.00 vezuje in druži jih omejenost domače vasi, znano okolje, kjer vladajo predsodki in so ljudje neprestano drug drugemu na očeh... TVS2 20.40 HEDD WYN,waleški film, 1992 Igrajo: Hum Garmon, Sue Ro-derick, Judith Humphreys Režija: Paul Turner Filmska pripoved se prične 20. julija 1917. leta. Med napadom na nasprotnikove položaje je Evansa zadela granata. Ostale so mu še tri ure življenja, v katerih se spominja svojega življenja... Rodil se je v revni kmečki družini. Zaradi dela na polju je že pri štirinajstih opustil šolanje. Kasneje SLOVENIJA 1 09.351001 Amerika, 6/26 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje 11.30 Žametna šapa, 5/7 12.00 Clive James: slava v 20. stoletju, 5/8 13.00 Poročila 14.20 Anglosaško vedenje, 2/3 15.50 Meridiani, tarča, istrske pripovedi 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: Dober večer g. Walenberg, švedski film 22.30 TV dnevnik 2, vreme 23.00 SOVA: sledi Charlie Chaplin, 11. del sledi Inšpektor Morse, 9/10 SLOVENIJA 2 16.55 Moč in slava 17.25 Dober dan, razred, 6/6 17.55 Inšpektor Morse, 8/10 18.45 Analitična mehanika, 45/52 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Športna sreda sledi EP v košarki: Smelt Olim-pija:Croatia Insurance 22.30 Svet poroča HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Drevo za obešanje, amer. film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Ljubezenske zgodbe, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko VTV 10.00 TESTNI SIGNAL 12.00 VIDEOSTRANI 19.00 PROGRAM ZA OTROKE risanke 19.15 ŠOLA RAČUNALNIŠTVA 19.30 TV DNEVNIK 2, TV SLOVENIJA 20.05 TV PRODAJA, EPP 20.10 VIDEO TOP kontaktna oddaja o ročk glasbi vodi: Aleš Uranjek 21.10 VIDEOSTRANI do 24.00 ga je težil občutek, da je neizobražen. Toda imel je nekaj, česar njegovi izobraženi literarni kolegi niso imeli - zanos, silovitost, vznesenost, moč, neposrednost pesniške besede. V svojih pesmih je vzneseno opisoval naravo v njeni neposredni lepoti. S svojo poezijo se je tako vpisoval v poznoromantično liriko; suvereno je obvladal tradicionalne verzne ritme in v njih pel hvalnico naravi. In ker je s svojo poezijo črpal iz tradicionalne waleške kulture, seveda ne preseneča, da je želel sodelovati in zmagati na kulturnem festivalu v Eisteddfodu, na prireditvi, ki ohranja tradicijo druidskih in keltskih kultur... tek zgodbe je trenutek, ko se v zadnjih urah vojne v Evropi srečajo trije mladi Američani. Ob vrnitvi domov spoznajo, da se je svet okoli njih temeljito spremenil... Petek, 4. februarja TVS1 20.30 PREDPLAČILO ZA UMOR, amer. film, 1987 Igrajo: Connie Sellecca, Ben Gazzara, Jonathan Banks Režija: VVaris Hussein Film je napeta kriminalka, ki se začne tako, da je konec povsem nepredvidljiv. Zgodba namreč gledalcu nastavi past, v katero pa se obenem ujame tudi glavni junak, mož, kije zasnoval umor svoje žene. Zakonca Cardell sta se spoznala, ko je bilo Karen komaj 14 let. On pa je imel že lastno podjetje. Zakon je začel pokati po vseh šivih, pa ne le zaradi razlike v starosti, marveč tudi zato, ker se je mož zadnje čase začel ukvarjati s čudnimi posli... TVS1 22.55_ LOSOSOVE ROBIDE, nemški film, 1991 Igrajo: Rose/ Zech, Chuck Connors, Jane Lind Režija: PercyAdlon Prizorišče zgodbe je Aljaska. Nekega poznega popoldneva vstopi v krajevno knjižnico dvajsetletni mladenič. Vznemirjen želi odkriti skrivnost o svojem poreklu. Njegovo ime je Kotz. Tako se je pisal tudi ra- Gorenje:Drava 17:17 (9:8) Za sedaj ne upravičujejo napovedi Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane so rokometaši Gorenja že v petek odigrali tekmo 14.kroga državnega prvenstva. Upamo, daje bil prav ta dan "kriv" za njihovo slabo igro, kajti če bodo tudi doma v nadaljevanju igrali tako slabo, potem gotovo tudi letos ne bodo uresničili željenih ciljev; vemo namreč, da jim na tujem tako ali tako ne gre, čeprav ni izključeno presenečenje v naslednjem krogu, ko bodo gostovali v Ribnici. Gostje so s svojo igro Velenj-čanom dokazali, da niso le "domača" ekipa. V obrambi so igrali zelo čvrsto in ob dobrih obrambah obeh vratarjev so napadalci le stežka zadevali njuno mrežo. Ocvirk, Krcjan, Khimtchenko in Rozman so skupaj dosegli samo skromnih 7 zadetkov, z igro je najbolj razočaral Rozman, ki je - kot kaže - povsem izven forme, hkrati pa tudi velika "okrepitev", Ukrajinec Khimtchenko, za zdaj še ne Mali nogomet Sportklub državni prvak Na 3.državnem prvenstvu v malem nogometu, ki je bilo v soboto pod okriljem NZ Slovenije na Ptuju, so naslov državnega prvaka osvojili igralci Sportkluba, kar je za Velenje prvi državni naslov v moštvenem tekmovanju v igrah z žogo. V finalnem delu je bilo medobčinskih prvakov razdeljenih v dve skupini, igrali pa so vsak z vsakim. Velenjčani so v A skupini najprej premagali Carioce iz Maribora z 2:0 (strelca Čosič in Huselja), nato Marmor Stripy iz Škofje Loke z 1:0 (Čosič), z že zagotovljeno uvrstitvijo v polfinale pa so za tem z domačo Poetovio izgubili z 1:3 (Čosič). V polfinalu so se tako srečali s Križevci, zmagovalci B skupine in zanesljivo zmagali s 4:1 (Čosič 3, Huselja). Njihov nasprotnik v finalu je bil domači Poetovio. Dvorana je bila nabito polna in vzdušje med navijači na čelu s koranti enkratno. Domači so hitro povedli in velik pritisk Velcnjčanov zdržali vse do 15.minute, ko je Huselja s prostim strelom izenačil, to je bil tudi izid prvega polčasa. Po odmoru so domačini spet povedli, Velenjčani pa kljub veliki premoči niso uspeli spraviti žoge v mrežo, do 6 minut pred koncem, ko je izenačil Čosič. Potem seje pričela drama. Ptujčani so 2 minuti pred koncem še tretjič povedli, ker ni bilo več kaj izgubiti, so igralci Sportkluba iz igre potegnili vratarja, napadali z vso močjo, 35 sekund pred koncema pa je Huselja po podaji Tomažiča le uspel izenačiti in utišati dvorano, ki je malce prezgodaj slavila. Sledili so kazenski streli, z njimi so si Velenjčani le priborili laskavi naslov in potrdili,'da zadnji uspehi, tudi v mednarodnem merilu, niso bili naključni. S 7 zadetki je bil Zvone Čosič najboljši strelec, Boris Tomažič najboljši igralec, najboljši vratar pa presenetljivo domačin. Prvaki so postali: Milko Ver-boten, Viki Hrast, Rudi Kaligaro, Emir Huselja, Boštjan Aljaž, Zoran Ladič, Boris Tomažič, Zvone Čosič in Adem Biščič kot igralci, svoje pa sta k uspehu prispevala še Zdravko Golob in Jože Bernjak. ■ zg Elektra:Odeja Marmor 91:88 (48:47) Točki po pravi drami Od začetka do konca je bilo srečanje izredno zanimivo in napeto. Domačini so v 15.minuti prvega polčasa povedli z 42:29, vendar so jih gostje do odmora ujeli. V drugem polčasu se je zgodilo obratno, v 35.minuti so gostje vodili že z 82:71, vendar so jih domačini dohiteli, v 38.minuti povedli ter v zares dramatični končnici zasluženo zmagali. Najboljši pri Elektri so bili Tajnik, Mlinšek in Rizman. Košarkarji Elektre so sedaj na 6.mestu s 15 točkami, v naslednjem kolu pa bodo gostovali pri Didakti v Rado vlj ici,kijezenakim številom točk mesto pred njimi. ELEKTRA: Rizman 22, Mlinšek 19, Tajnik 18, Lipnik 9, Mrzel 2, Leskovšek 2. ■ B.S. opravičuje te napovedi. Ob vsem tem so domači od štirih sedem-metrovk zadeli samo enkrat in - kot kaže - tudi izvajanje sedemmetro-vk postaja zanje velika uganka. Skratka, edini, ki je pokazal zadovoljivo igro, je bil kapetan Plaskan. In kako je izgledala igra? Deset minut pred koncem so si gostje priigrali za to tekmo že kar visoko vodstvo 15:11 in kazalo je že, da bo njihovo presenečenje popolno. Domači so vendarle zmogli preobrat in z zelo zavzeto igro, kar še posebej velja za Plaskana, celo ustvarili priložnost za zmago. Pol minute pred koncem so povedli s 17:16, zaradi prevelike agresivnosti v obrambi sta sodnika 7 sekund pred koncem izključila Plaskana, teh nekaj sekund do konca paje bilo za odličnega Vogrin-ca vseeno dovolj, daje izenačil. ■ vos Savinjska Polzela:Kraški zidar 62:50 (34:20) « « m ss a a Točki in zmaga brez težav I Kros v Murski Soboti I I Steblovnikova pri članicah AK Pomurje je v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije pripravilo prvi mednarodni zimski kros za pokal Sparkasse. Skupno je nastopilo 155 tekačev in tekačic iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, še dva teka pa bosta februarja in marca v Avstriji. V Murski Soboti je bila zlasti pri članih in članicah konkurenca zelo močna, zato je toliko več vredna zmaga Jolande Steblovnik, ki je v decembru zmagala tudi na prvi tekmi Donavskega pokala. Se najboljše uvrstitve Velenjčanov - pionirke: S.Petkovič, 12.Kasumovič; ml.mladinke: 3.Kramer; članice: l.Steblovnik, 3.Poznič; pionirji: l.Videmšek, 2.Njenič, 4.Vedenik; ml.mladinci: S.Muzaferovič, 9.Hajdari. NK Žalec < a i s « t i Bodo morali izstopiti? Pri nogometnem tretjeligašu v Žalcu so se nakopičili veliki problemi, vsi povezani s pomanjkanjem denarja. Vse oči so bile dolgo uprte v ZTKO in žalsko občino,a za resnejši poseg pa se ni odločil nihče. Med igralci vlada veliko nezadovoljstvo zaradi neizpolnjenih obljub in obveznosti in nekateri grozijo z odhodom. Predsednik kluba dr. Ivo Matek in trener Ži vko Stakič sta napovedala odstopa, oba pa sta menda še pripravljena pomagati klubu. Tehnični vodja kluba Čiril Naprudnik, da bodo izstopili iz tretjeligaškega tekmovanja, če denarja ne bo od nikoder, vsekakor paje stanje zelo kritično. ■ Jože Grobelnik Prijateljski nogomet liii«»»it)«IIIIit Poraz in zmaga Smarčanov Nogometaši ERE Šmartno nadaljujejo z igranjem prijateljskih tekem. Tako so v soboto najprej gostovali v Ljubljani pri državnemu prvaku SCT Olimpiji in izgubili z 1:5 (0:1). V prvem delu so se dobro branili, v drugem pa so popustili in Olimpijini rezervisti so še štirikrat zadeli njihovo mrežo. Častni zadetek za Šmarčane je 5 minut pred koncem dosegel Irman. Že v nedeljo je v Šmartnem gostoval tretjeligaš Slovenj gradeč. Gostje so se domačinom v prvem polčasu dobro upirali, v drugem pa so Šmarčani zaigrali bolj agresivno in hitro dosegli tri zadetke. Do konca sta za tem obe moštvi dosegli še po en zadetek, končni izid je torej bil 4:1. Dva zadetka je dosegel Druškovič, po enega pa Fajdi-ga in Ermenc. V soboto, 5.februarja, bo v Šmartnem gostoval Impol iz Slovenske Bistrice. ■ J. G. Plavanje m m m ^ m m m Kar 20 medalj v Nemčiji Najboljših 24 plavalcev velenjskega kluba seje preteklo soboto in nedeljo v Bad Reichenhallu v Nemčiji udeležilo enega največjih plavalnih mitingov za mlade v srednji Evropi. Na ^.mednarodnem tekmovanju je sodelovalo 400 tekmovalcev 50 klubov iz 12 držav. Slovenijo so poleg velenjskih predstavlljali še plavalci iz Maribora, Ljubljane, Kranja, Radovljice, Trbovelj in Kopra., tekmovali pa so v posameznih letnikih različnih kategorij. Velenjski plavalci so bili sijajni tudssi v tujini, saj so v zerlo močni konkurenci osvojili kar 20 medalj, od tega 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih in bili po številu medalj najuspešnejši klub. Najboljše rezultate so dosegli Andraž Valcl (3 zmage) in Andrej Ocepek (2) pri fantih ter Bojana Kološič (2), Tina Pandža (I) in Ajda Valcl pri dekletih; Ajda je bila z odličnimi rezultati štirikrat druga, premagala jo je le najboljša nemška plavalka istega letnika Goetzejeva. Najboljše uvrstitve velenjskih plavalcev - moški: Valcl je bil 1 .na 100 m prosto (58,70), 100 m delfin (1:07,09) in 400 m prosto (4:27,18); Ocepek je bil l.na 100 m prosto (1:16,94) in na 100 m hrbtno (1:28,19); Fricelj 3.na 100 m hrbtno (1:06,07) in 6.na 400 m prosto (4:27,09); Velički 2.na 100 m prsno (1:36,00) in 4.na 100 m prosto (1:20,27); Doblšek 3. na 100 m prsno (1:16,40); Simič 3. na 400 m prosto (4:56,54) in 5.na 100 m hrbtno (1:18,79); Knez 5.na 400 m prosto (5:124,81); Petras 5.na 100 m prosto (l:oo,38) in 100 m hrbtno (1:10,22); Primožič 6.na 400 m prosto (4:48,12); Stopar6.na 100 m delfin (1:04,75); Rovšnik 6.na 100 m delfin (1:18,22); Majhen 10.na 100 m delfin (1:13,18); Tajnikar 10.na 100 m prsno (1:16.54); ženske: Kološičeva je bila l.na 100 m prosto (1:07,15), 100 m delfin (1:16,91) in 3.na 100 m prsno (1:29,84); Tina Pandža l.na 100 m prosto (1:26,03); Valclova 2.na 100 m prosto (1:01,67), 100 m hrbtno (1:09,98), 400 m prosto (4:45,64) in 200 m mešano (2:35,58); Bukovčeva 2.na 400 m prosto (4:48,72) in 4.na 100 m delfin (1:12,10); Udovičičeva 3.na 100 m prsno (1:22,39); Kukovičičeva 3.na 100 m prsno (1:35,06); Sladičeva 5.na 100 m prosto (1:12,78) in 100 m delfin (1:24,58); Petra Pandža 6.na 100 m hrbtno (1:22,52); Jandrokova 7.na 100 m prsno (1:33,99); Špela Podpečan 8.na 100 m prosto (1:14,70) terPetra Podpečan 9.na 400 m prosto (5:07,73). Dosežki na tem tekmovanju so za mlade velenjske tekmovalci pravi dokaz njihove vrednosti v mednarodnem merilu. To pomeni tudi veliko vzpodbudo za nadaljnje delo. ■ Marko Primožič Strelski šport Norma za EP Na mednarodnem prvenstvu Muenchna je uspešno nastopila tudi slovenska reprezentanca, med pištolarji je uspešno tekmoval tudi Simon Veternik. Na tridnevnem tekmovanju sosleovenski pištolarji izpolnili normo za nastop naevrop-skem prvenstvu, ki bo marca v Franciji, v Nemčiji pa so nastopili Kranjc (574), Štuhec (572) in Veternik (571). ■ F. Ž. Strelska družina Mrož ■i m m m m Slabi pogoji, odlični dosežki Redno letno skupščino so minuli teden opravili tudi člani Strelske družine Mrož iz Velenja. V prostorih krajevne skupnosti Levi breg so predvsem pregledali dosedanje delo in razmere v katerih delujejo, sprejeli so nov statu, začrtali smernice za naprej in izvolili nove organe svoje družine. Temeljna ugotovitev je bila, da kljub težkim delovnim pogojem dosegajo odlične rezultate. Razprava se je navezovala predvsem na težave pri zagotavljanju denarnih sredstev. Streljanje je namreč pri nas še dokaj neatrak-tiven šport in je zato zbiranje sredstev preko sponzorstva skorajda nemogoče. Drugi večji problem so prostori, ki komajda še zadovoljujejo vsem potrebam in zahtevam. Res je, da so v preteklosti že skušali dobiti nove prostore za svoje delovanje, vendar so dostikrat naleteli na gluha ušesa in tako še vedno delujejo v starih in neprimernih prostorih. Sprejeli so tudi nov statut, ki obravnava in predpisuje organizacijo SD Mrož glede na statut Strelske zveze Slovenije in se prilagaja spremembam po osamosvojitvi države in spremembam pravil slovenske zveze. Izvolili so tudi nove organe. Predsednik Izvršnega odbora SD Mrož bo tudi nadalnja štiri leta Janko Šmc, za sekretarja so izvolili Borisa Klančnika, tehnični vodja je odslej Renato Šter-man, člana odbora pa Franjo Žučko in Jože Detlbah. Najprijctnejši del skupščine je bil vsekakor pregled dosedanjih rezultatov, saj se SD Mrož ponaša z vrsto odličnih dosežkov doma in v tujini. Strelci so večkratni državni prvaki, tudi v bivši državi, imajo nekaj državnih rekordov, s pištolo sta člana državne reprezentance Simon Veternik (A) in Fortunat Legner (B), prav tako s pištolo je odličen mladinec Dejan Šikman, odlični pa so mlajši mladinci s puško, kijih vodi Renato Šterman. Še bi lahko naštevali njihove uspehe, ki jih uvrščajo med najuspešnejše športnike v Sloveniji. Med smernicami za naprej so najpomembnejši načrti, da vsaj obdržijo raven kakovosti in uspešnosti. Poleg te prednostne naloge si je Izvršni odbor zadal še eno, to pa jc zagotoviti več sredstev za normalno delo družine in preučitev možnosti za pridobitev novih prostorov. Ob tej svečani priložnosti seje predsednik Janko Sme javno zahvalil gospodarju Stanetu Reku za dolgoletno požrtvovalno in odlično delo, strelci in ostali udeleženci pa so se razšli z željo, da bi tudi ta športna panoga v Šaleški dolini in v Sloveniji nasploh postala bolje vrednotena in popularna, da bi zanimanje za strelski šport poraslo, kar bi prispevalo k boljšim pogojem dela in s tem k še boljšim dosežkom. ■ BK Zdaj nam še doma ne gre! BISTRO' \ Jk, te Košarkarji Savinjske so v nadaljevanju prvenstva v zeleni skupini doma pred 1.000 gledalci brez večjih težav premagali ekipo Kraškega zidarja. Polzelani so bili ves čas boljši, takoj so povedli s 6:0, gostje pa so prvi koš dosegli šele v 5.minuti, ko je bilo 12:2. V zadnjih petih minutah je dal domači trener Zrinjski priložnost mlajšim igralcem, Polzelani pa so s to zmago spet zasedli vrh lestvice. V naslednjem krogu bodo gostovali pri Cometu v Slovenskih Konjicah. STRELCI: Petranovič 22, Govc 8, Stavrov in Stegič po 4, Cizej 12 ter Rovšnik in Kobale po 2. Petranovič (v belem dresu), kije bil najboljši strelec ne tekmi Sprejem za Rolanda in Petra Navdušeno nad sijajnimi dosežki je vodstvo SSK Velenje takoj po prihodu pripravilo za svoja tekmovalca priložnostni sprejem, jima čestitalo in podelilo spominska darila. Slavko Škof-lek, trener Rolanda Kaligara, je držal obljubo in mu ob tem uspehu izročil barvni televizor, klub pa je Petra Čeha nagradil s pripomočkom za učenje tenisa, seveda s pripombo, da se Peter sedaj ne bo usmeril v ta šport. Franc Dolar, tehnični vodja kluba, ki je bil hkrati vodja slovenske reprezentance, paje prisotne seznanil s potekom tega svetovnega prvenstva, ki je minilo v zelo težkih vremenskih raz- merah, v imenu kluba je ob tem izjemnem uspehu čestital skakalcema in trenerju in sploh vsem trenerjem podpredsednik kluba Drago Bizjak in ob tem posebej poudaril, da njihov klub kljub skromnim finančnim sredstvom, vendarle dosega visoko kakovost, potrjeno doma in v mednarodnem merilu. "Ta uspeh in in tudi drugi uspehi mladih velenjskih fantov dokazujejo, da v Velenju resnično raste novi rod skakalcev. Hkrati upamo, da bomo vendarle deležni večje finančne podpore." Ob koncu je izrekel željo, da bodo fantje ostali skromni, še naprej nizko leteli in daleč skakali. ■ vos Kaligaro 7. na svetu Slovenska mladinska reprezentanca se je vrnila s svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah. Izjemno seje izkazal Rolando Kaligaro, nedvomno trenutno najboljši slovenski mladinec. Skupaj z Ro-bijem Kopušarjem z Ljubnega sta v ekipnem delu med 16 reprezentancami osvojila 6. mesto, izredno pa je 7. mesto, ki ga je v konkurenci najboljših mladincev na svetu dosegel Rolando v posamični konkurenci. V nordijski kombinaciji je nastopil tudi Peter Čeh, ki je med posamezniki osvojil 46.mesto, bil paje tudi član slovenske ekipe, ki je bila deveta, samo po skokih celo na petem mestu. Še o državnem članskem prvenstvu v Planici, ki je bilo zadnje tri dni prejšnjega tedna. Najprej je bilo na90-metrski skakalnici moštveno tekmovanje. Kolenc, Jerman, Jelen in Rednjak so SSK Velenje med 12 ekipami osvojili šesto mesto, omeniti pa velja, daje imel Jerman v drugi seriji s 93 metri najdaljši skok med vsemi. V soboto je bilo na tej napravi še posamično prvenstvo. Med 29 najboljšimi slovenskimi skakalci je Peter Kolenc osvojil odlično 7.mesto, Jure Jerman je bil 17., Tomaž Murko z Ljubnega pa 25. V nedeljo je bila še tekma na stari Bloudkovi velikanki, kjer sta bila med 49 skakalci Kolenc 12.in Jerman 22. Poročali smo že, daje Kolenc sredi januarja nastopil nadveh tekmah Interkontinentalnega pokala v Ironvvoodu v ZDA kot član slovenske reprezentance. Na tamkajšnji velikanki (160 m) je najprej osvojil 12.in nato še 17.mesto. ■ J. O. Peter Čeh (levo) In Rolando Kaligaro (foto: vos) Odbojka ss » a 88 s m Poraz in preložitev Odbojkarji Topolšice so v 13.krogu gostovali pri vodilni in še neporaženi Olimpiji in gladko klonili z 0:3 (-4, -5, -5). Seveda so še naprej na predzadnjem mestu, v naslednjem krogu pa bodo gostli moštvo Pionirja. Odbojka-rice ekipe Gornji grad Brokat so trenutno na 3.mestu, tekmo z Avtohitom z Bleda so preložile na 9.februar, Blejčanke pa so z enakim številom točak na 4.mestu. Kegljanje a k % m m n m Tokrat zmaga in poraz V nadaljevanju moške lige so Šoštanjčani v Radencih nastopili proti mariborski ekipi MTT. Srečanje je bilo razburljivo do zadnjega lučaja, ko so gostje le uspeli premagati gostitelje. V Radencih so Šoštanjčani izgubili v zadnjih treh kolih, tokrat se je posebej izkazal Stane Fidej s 915 keglji, sicer pa so gostje zmagali z 62 keglji razlike. Rezultat je bil 6:2 in 5.026:4.962, kegljali pa so: Kramer 794 (0), L.Fidej 811 (1), S.Fidej 915 (1), Križovnik 807 (0), Hasičič 864 (1) in Glavič 835 (1). V 15.krogu bodo Šoštanjčani spet gostovali, potovali pa bodo na Koroško h Korotanu. Nekoliko manj sreče so imela na domačem kegljišču dekleta. V srečanju 8.kroga medregijske lige so gostile igralke Impola iz Slovenske Bistrice ter nesrečno izgubile. Odločalo je namreč skupno število podrtih kegljev, tu pa so bile za 58 kegljev boljše gostje. Rezultat je torej bil 3:5 in 2.190:2.248, kegljale pa so Prelog 308 (0), Mihajlev 337 (0), Hojan 379 (1), Lozič 344 (0), Sotošek 402 (1) in Podbrežnik 420 (1). Tudi dekleta bodo v 9.kolu gostovala in sicer v Celju proti Komcelu. ■ L.F. Namizni tenis Uroš se potrjuje Po uspehu na državnem prvenstvu so se igralci ERE ponovno izkazali. Na jubilejnem 15.JakhIovem memorialu v Zalogu je pri pionirjih brez poraza zmagal Uroš Slatinšek, med mlajšimi pionirji paje bil Damijan Vodušek drugi in s tem zagotovil, daje bila ERA najuspešnejši klub tega tekmovanja. Med mlajšimi pionirkami je največ dosegla obetavna Saša Koprivec, ki se je uvrstila med 8 najboljših, svoj talent pa je potrdil najmlajši klubski igralec Andrej Grlica, ki je le za las zgrešil uvrstitev v finalno skupino. Na tekmovanju je sicer sodelovalo preko 200 mladih igralcev iz 37 slovenskih in hrvaških klubov. Športno plezanje SSSSSSSSSSSSSSgi&SSSSSSSi Mejovšek plezalec leta '93 Na nedavni podelitvi priznanj najboljšim plezalcem in alpinistom v letu 1993 v okrogli dvorani Dela je naslov najboljšega plezalca v preteklem letu pripadel Velenjčanu Mateju Mejovšku, članu Šaleškega AO. Naslov najboljšega sije Matej pridobil zaradi vrhunskih rezultatov na tekmovanjih za svetovni pokal ter zaradi vzpona, ki ga je opravil v smeri "Nostalgija dolgih senc" z oceno X+, X-. Tenis St » nt K V soboto dvojice V soboto, 29 januarja, je bil v beli dvorani turnir posameznikov nad 35 let. V finalu je Špegel premagal Višnjerja, v tolažilni skupini pa Kavtičnik Zagodeta. V soboto, 5.februarja, bo turnir v kategoriji dvojic. Prijave sprejema Birt d.o.o., telefon 851-686. Črešnik uspešen Pretekli konec tedna je bilo na igriščih Soče v Ljubljani državno prvenstvo za mladince do 18 let. Izredno lep vtis so napravili Velenjčani, ki so imeli v glavnem turnirju kar štiri svoje predstavnike (Doavšak, Apšner, Grosman in Črešnik). Največji uspeh sta dosegla Dovšak in Črešnik, ki sta oba izgubila šele v četrtfinalu, Dovšak seje prebil med prvih 16, Apšner pa je nesrečno izgubil že v l.kolu. Za največje presenečenje je gotovo poskrbel 14-letni Črešnik, ki si je moral mesto v glavnem turnirju zagotoviti v kvalifikacijah, na poti dočetrt-finala paje premagal Viranta iz Celja in Jermana iz Domžal, Dovšak pa Rečnika (ZTK Mb) in Karnerja (Branik Mb). Za uspehe Velenjčanov ima velike zasluge TRC Jezero, ki jim omogoča zimske treninge v Beli dvorani. ■ Alojz Benetek Šahovske novice V četrtek, 27. januarja, seje na tedenskem, nagradnem, hitropoteznem turnirju zbralo 15 tekmovalcev. Odigrali so 13 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x5 minut. Tudi tokrat je zanesljivo zmagal Marjan Črepan iz Petrovč, saj je le dve partiji remiziral, ostale pa zmagal. Vrstni red: 1. mesto Marjan Črepan (Petrovče) 12 točk, 2. Drago Kristan (Velenje) 10,3. Radiša Rajkovič (Velenje) 10,4. Stane Skok (Šempeter), 9.5 itd. Danes, v četrtek, 3. februarja ob 17. uri je na sporedu mesečni turnir s tempom 2 x 10 minut. ■ Andrej Novak ?0 HRIBIH IN DOLINAH Planinska sekcija Skale - Hrastovec Že na začetku smo obljubili, da bomo v tej rubriki predstavili tudi katero izmed naših sekcij. Pa si danes poglejmo, kako živijo in delajo planinci iz Škal in Hrastovca. O tem smo se pogovarjali z njihovim predsednikom Stanetom Kovačem, ki nam je za začetek povedal, kako je sploh zašel med planince. "Dokler bom živ, ne bom pozabil mojega prvega srečanja s planinami. Moj sosed, pravi planinski vodnik, meje povabil, da se pridružim skupini planincev, ki je bila namenjena na Triglav. Tisto poletje je bilo zelo vroče, gneča okrog Triglava pa tolikšna, da je bilo skoraj nemogoče v koči dobiti koliko toliko dostojno prenočišče. Mi smo takrat prenočevali v koči pri Triglavskih jezerih. Meni je za posteljo služila iz grobih brun zbita klop postavljena pred drvarnico. Ponoči me je pričelo tako zebsti, da so mi pričeli zobje šklepetati. Odločil sem se za pot v dolino. Popolnoma sam, niti dobro nisem vedel kot hodim. V svitu sem prišel do koče pri Savici. Bil sem tako utrujen, da sem zaspal ob cesti. Ko so sredi dopoldneva prišli za mano naši, me prebudili in mi pokazali mogočno ostenje Komar-če, čez katero sem se ponoči motovilil, sem se zaklel, da me nobena gora ne vidi več. Vendar se je pozneje izkazalo tisto o zarečenem kruhu. Že naslednje leto sem na Zelenici naredil izpit za planinskega vodnika in se potem še ves teden potepal po triglavskem pogorju". Ko govori o planinstvu v Skalah, pove, da segajo njegove korenine že v prejšnje stoletje, tja v leto 1893. ko je pri njih kaplanov-al znani slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je po ustnih virih sode- loval s Kocbekom med ustanavljanjem slovenske planinske organizacije. Še do nedavnega je imel eden od starejših prebivalcev Škal planinsko izkaznico PD Šoštanj izpred prve svetovne vojne. Ravno tako se je skupina nekaterih še živečih domačinov udeležila otvoritve obnovljenega planinskega doma na Uršlji gori. Proti koncu sedemdesetih let je pričelo planinsko članstvo v Šaleški dolini občutno naraščati. Tudi v Škalah in okolici je bilo vse več takšnih, ki so radi zahajali v gore. Leta 1976 je tukajšnja učiteljica Pavla Lipnik ustanovila planinski krožek, ki je na začetku štel 16 članov. Že dobro leto kasneje paje bila na pobudo Staneta Jamnikarja ustanovljena PSŠKale - Hrastovec. Njen prvi predsednik je bil Karel Sitar starejši. Danes imajo v Škalah nekaj več kot 200 planincev oz. članov. Njihova dejavnost je v največji meri v izletništvu. Lotevajo pa se tudi drugih del. Pomagali so pri markiranju Šaleške poti od Graške gore do Zavodenj. Ravno tako so označili pot iz Hrastovca na Paški Kozjak, sodelovali pri obnovi varovanih poti v savinjskih alpah. Štirje njihovi člani so si pri- ■ A. Vodušek dobili naslov planinskega vodnika. Iz njihovih vrst je izšel tudi alpinistični inštruktor. Ko so pred kratkim praznovali šestnajst let uradnega delovanja, so pripravili tudi prvi mini planinski ples. Dobili so tudi svoj prostor, ki res da ni samo njihov, toda imajo ga le. Kot skoraj vsako društvo, tako tudi njih po malem tarejo finančne težave. O tem je predsednik Stane povedal: "Največja težava nastane takrat, ko avtobus ni dovolj zaseden. Prijavljenih paje toliko, da se izleta ni mogoče odpovedati. Takrat se moramo znajti, kakor vemo in znamo. Zaenkrat se še uspešno branimo pred rdečimi številkami. Kako bo pa v bodoče bomo pa videli". Tako je sklenil naš pogovor predsednik škalskih planincev. Za konec še vabilo za vse-lju-bitelje zimskih pohodov: PD Vinska gora prireja to nedeljo 6. tradicionalni zimski pohod na Ramšakov vrh. Pričetek pohoda je ob 9. uri izpred več namenskega doma v Vinski gori. Cilj je pred lovskim domom na Lo-patniku. ________Ij Veleslalom na Golteh <& % vs m m & % m ta » m m m tu Odprto prvenstvo Gorenja Na Golteh bo 12.februarja odprto prvenstvo Društva za športno rekreacijo Gorenje za leto 1994 v veleslalomu. Tekmovali bodo na progi Lahovnica, pričeli pa bodo ob lO.uri. Organizatorje pripravil otroške kategorije, mladinsko in kar štiri za člane in veterane; torej je tekmovanje namenjeno vsem iz Slovenije, ki se želijo preizkusiti tudi na smučeh. Prijave sprejemajo v pisarni Gorenje Rekreacija, na Partizanski 12 v Velenju do četrtka, lO.februarja, do lO.ure, ko bo žrebanje štartnih številk. Informacije in prijave tudi na telefonih (063) 856-908 ali 853-321 (int.247). Za otroške kategorije znaša prijavnina 300 tolarjev, za ostale 500, člani Društva za športno rekreacijo Gorenje so oproščeni plačila štartnine. Med tekmovalce bodo izžrebali praktične nagrade, najboljši bodo seveda prejeli pokale in diplome. Še tole: prijave bodo sprejemali še na dan tekmovanja, vendar bodo naknadno prijavljeni tekmovalci vozili na koncu svoje starostne kategorije. ■ N Squash ® ® <& ^ & xs Viharjeva v Italijo Po uspešnem nastopu v kvalifikacijah z evropsko prvenstvo do 16 let, ki bo aprila v Ljubljani, seje Petra Vinar uvrstila tudi v ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu do 19 let, ki ga bodo pričeli 30.marca v italijanskem Bolzanu. Pred temi pomembnimi nastopi se bo Petra udeležila večdnevnih priprav v Avstriji, posebne priprave pa ji bo omogočila tudi slovenska zveza. Vmes bo Petra 19.februarja v Murski Soboti odigrala še 5.turnir za ja-kostno lestvico, ki bo odločal o prvem mestu, saj imata s tekmico Petro Verbič iz Ljubljane doslej enak izkupiček. Pred tem bo najbrž še nekaj zapletov, saj 4.turnirja v soboto v Velenju niso udeležile štiri ekipe, ki sedaj zahtevajo razveljavitev, razlog paje gotovo boj med Viharjevo in Verbičevo za prvo mesto. ■ b.j. Preskrbni center Velenje Ugodne cene 0bri plačilni pogoji ura dostava * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Šef tehnike (a ne, kako se šef lepo sliši?) Mitja Čretnik, šef tehnike pri Radiu Velenje (a ne, kako se šef lepo sliši), je imel zadnji dan januarja rojstni dan. To pišem zato, da oboževalke prihodnje leto ne pozabijo, za letos pa je že tako ali tako prepozno. Star je bil 28 let (a ne, kako mlad za šefa?). In te šefovske dolžnosti je Mitja iz starega radia prenesel tudi v novega, s tem pa prevzel tudi nove, še večje odgovornosti in obveznosti. Prevzel je skrb za drago opremo, za vzdrževanje, negovanje in vse kar k temu sodi. Ob tem pa je zadolžen tudi za spremljanje razvoja na področju radijske tehnike v svetu in za načrtovanje novih prihodnjih naložb. In ker je šef, je jasno, da tudi razporeja tehnike, kdaj in kaj bo kdo delal. Tukaj mu je pravzaprav najtežje. Na voljo ima sicer odlično ekipo, a kaj, ko bi kdaj potreboval še že pred to vzgojo imeti nekaj v 1 '' 1 1 'T ' i ■ '■tlll i I I B I i jjt jr jhb ll 1 ■ ; j n Ef ; ! 1 • H ' 1 Naslednji. Mitja Čretnik na vrsti si. (foto: vos) kakšnega. Pa se dobri tehniki ne pobirajo na cesti, dobri tehniki se vzgajajo in dobri tehniki morajo sebi. Občutek. Zato Mitja Čretnik ni zgolj klasičen šef. Na vrsto pride tudi kot tonski mojster, ki poskrbi za nemoten potek oddaje po tehnični plati in kot glasbeni redaktor, ki oddajo glasbeno opremi. Na glasbo pa se spozna. To ste gotovo že slišali, če pa niste, ste pa prebrali. Vsak četrtek vas na straneh Našega časa obvešča in seznanja z novostmi iz sveta glasbe. Veste, kaj mi je odgovoril, ko sem ga vprašala, kaj pa mu gre tako, pri njegovem delu najbolj na živce? "Najbolj mi gre na živce, če pride do mene kaka novinarka, pa ne ve, kaj bi pravzaprav rada vedela. Nekaj pa bi rada vedela. Edino to ve. Pa ni niti toliko, da bi si prej tisto, kar bi rada vedela, vsaj napisala, da bi potem vedela. To mi gre na živce." Ja, taka novinarka bi šla tudi meni na živce. Razen... Če ni mislil pri tem mene? H mkp mali OGLASI CEUAN Z VIŠJO IZOBRAZBO, urejenim domom, materialnim statusom, 44-173-66, z mlajšim sinCkom, san-gvinik, komunikativno odprt, ve-drejšega iskrenega razpoloženja, živahen, dvojček-tiger, želi navezati trajnejše intimno prijateljevanje z vitko damo podobnih lastnosti. Najraje v zodioku vodnarke, tehtnice, rakovi-ce, škorpijonke v kombinaciji zmaja, konja, psa. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre "SAJ NI RES, PA JE" ENOSOBNO STANOVANJE 40 M2 v Ptuju prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista, ali kličite po telefonu 062-26-651. NOVO OPREMLJENO HIŠO 140 m2 stanovanjske površine, z delno končanim atrijem na parceli 1250 m2, 300 m od glavne ceste v bližini Slivniškega jezera na Kozjanskem prodam za polovično vrednost 70.000 DEM. Možna menjava za manjši bivalni vikend z doplačilom 30.000 DEM. Telefon 32-287. INDUSTRIJSKO ENTLARICO PRODAM po zelo ugodni ceni. Telefon 885-489. OMARO ZA DNEVNO SOBO, orehov furnir, štedilnik na trdo gorivo ter 20 m2 ivernih plošč zelo ugodno prodam. Telefon 857-137. OPEL KADET 1,3 LS letnik 1985, prevoženih 102.000 km, rdeče barve, registriran do 94/3, pet vrat, šibedah, prodam za 9100 DEM. Telefon 841-341. SOBNI ŠTEDILNIK, manjši, belo emajliran, na drva, poceni prodam. Telefon 852-996. ŠTEDILNIK DESNI, litoželezno sobno peč, oboje na trdo gorivo, vse doboro ohranjeno, poceni prodam. Telefon 857-794 ali Knez, Foitova 10, Velenje. BARVNI TV ISKRA PRODAM. Telefon 857-427. ČB TV GORENJE, prodam za 5000 SIT. Telefon 851-668. MATURANTSKO OBLEKO št. 38-40, moderno krojeno, črno-rdeča kombinacija,unjj/!/U UUitfJJji Topolšica 104 c, telefon: 892-311 Smo neposredni proizvajalci žičnikov, 2 najugodnejše cene! mo IMAMO NA ZALOGI ŽIČNIKE OD 30 DO 300 mm! Gibanje prebivalstva DEŽURSTVA Občina Velenje »»sssssgs&gK&gsgKssigs Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdrav- * stvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 3. februarja - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Slavic, nočni dr. Slavič in dr. Urbane Petek, 4. februarja - dr. O.Renko, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Kozorog in dr. V.Renko Soboto 5.februarja in nedeljo, 6. februarja - dr. Urbane, dr. Renko Ponedeljek, 7. februarja - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Rus in dr. Slavič Zobozdravstvo: V nedeljo, 6. fe-bruaija - dr. Vlasta Šterbenk od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 4. februarja do 11. februarja - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, tel.: 0609/618-117. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 6. februarja - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 (841-410). Od 7. februarja do 13. februarja -Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 (841-769). Občina Velenje Poroka: Hrabro Tratnik, Muta, Šolska ul.št. 1 in Tatjana Naraločnik, Velenje, Koželjskega ul.št.5. Smrti: Justina Kortnik, roj. 1915, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja št. 12; Jožefa Kolšek, roj. 1908, Šmartno ob Paki št. 109; Ivan Gostečnik, roj. 1914, Petrovče št. 119; Frančiška Podgoršek, roj. 1908, Petrovče št. 82; Jožef Žafran, roj. 1910, Bukovje pri Slivnici št. 35; Janez Lipnikar, roj. 1937, Škale št. 16; Anton Kovač, roj. 1918, Laška vas pri Štorah št. 1; Pavel Korošec, roj. 1938, Celje, Pucova ul.št. 5; Anka Vo-dlan, roj. 1904, Velenje, Cesta Františka Foita št. 10; Pavla Lahovnik, roj. 1908, Ve- lenje, Gubčeva c.št. 2/a; Zvonko Skornšek, roj. 1954, Čečovje št. 54; Anton Žlender, roj. 1915, Rudnica št. 6; Matilda Medved, roj. 1906, Brdce nad Dobrno št. 10; Mine Bosnič, roj. 1910, Blagaj Japra št. 128; Franc Gregorc, roj. 1914, Šoštanj, Metleče št. 43; Franc De-lopst, roj. 1911, Topolšica št. 30. Občina Žalec Poroka: Janko Smrekar, Letuš in Martina Ivanič, Breg pri Polzeli. Smrti: Antonija Sevšek, stara 89 let, upokojenka, Gotovlje št. 42; Frančiška Ažman, stara 78 let, upokojenka, Letuš št. 70; Šte- fanija Debeljak, stara 63 let, upokojenka, Polzela št. 230; Franca Klančnik, stara 91 let, upokojenka, Liboje št. 26; Marija Kralj, stara 74 let, upokojenka, Polzela št. 18; Alojzija Kok, stara 81 let, upokojenka, Grajska vas št. 42; Elizabeta Kunstek, stara 91 let, upokojenka, Petrovče št. 214. Občina Mozirje 88888S888®8888S8S8BSS8S888888 88 8S8«ffi Poroke: Jože Pustoslemšek, 1970, Šmartno ob Dreti 89 in Slavica Komar, 1973, Šmartno ob Dreti 89; Robert Černevšek, 1968, Tirosek 32 in Marta Glušič, 1969, Dol Suha 29; Simon Meh, 1967, Plešivec 76 in Jana Bezovnik, 1970, Raduha 17. Nične jokajte za mano, le svečke mi prižgite, niliče ne ve.kako sem jaz trpel le večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija FRANCA RATNIKA iz Velenja, Tomšičeva 51 1920-1994 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, k tihemu počitku, darovali cvetje, sveče ter nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Se enkrat havala vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem Tomšičeve 51, govornici, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice, prababice, tašče in tete ANE VODLAN 11.8.1902-26.1.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Prisrčna hvala osebju bolnišryce Topolšica za zdravljenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJENI Zaman je bil Tvoj boj, zaman bili vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Slutnja je postala resnica, zakaj se to zgodi? ZAHVALA Mnogo prerano je odšel od nas skrbni mož in oče IVAN LIPNIKAR 29.8.1937 - 25.1.1994 iz Škal Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža in očeta se iz srca zahvaljujemo za vso pomoč Zdravstvenemu zavodu Velenje ter Bolnišnicama Slovenj Gradec in Topolšica. Iskrena hvala sosedom, ki ste nam v hudih trenutkih pomagali, vsem prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in svete maše. Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta se iz srca zahvaljujemo tudi Adolfu Lipniku za ganljive besede slovesa, častni straži in godbenikom RLV ter pevcem. Posebna hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Žena Darinka, hčerki Jana in Brigita z Bojanom, Miran z družino ter ostali sorodniki. Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe tam več ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega očeta, sina, brata in strica ZVONKA SKORNŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje, vence in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja Treziki Esih, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala dr. Vlasti Dečko za zdravljenje in vsemu osebju sanatorija Ravne ter pacientom. Prisrčna hvala velja gasilski enoti Ravne na Koroškem ter gasilski enoti Gorenje Velenje, gospodoma Benu Kotmniku in Rafku Blatniku za ganljive besede slovesa. Hvala tudi častni straži in praporščakom. Iskrena hvala tudi pevcem za odpete žalostinke in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Žalujoči? Mama, otroci, Anita ter sestra Slavka z družino. Tiho si odšel, a nazaj ne boš prišel, le v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA MELANŠKA iz Lokovice 10.3.1930 - 22.1.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Lazarju za dolgoletno zdravljenje, častni straži RLV Velenje, godbi RLV Velenje, Lokoviškim pevcem, sosedoma Zeleznik, delavcu pogrebnega zavoda Janku Aubrehtu, gospodu Vovku za poslovilne besede in gospodu kaplanu za opravljen obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, stara mama in prababica PEPCA VIDEMŠEK 26.3.1914-28.1.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče ter svete maše. Posebna zahvala velja družinama Mevc in Šmon, dr. Bogdanu Menihu in patronažni sestri. Zahvala velja tudi gospodu Kvartiču za lepo oprvljen obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi pevkam Anke Verdnik-Jazbec. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Sin Stane z ženo Pavlo, vnukinje Nataša, Mihela in Milena z možem Miranom in pravnukinjama Tanjo in Janjo. Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob Četrtkih. Po mnenju Ministrstva a informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Številka 3. za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: k* III II ■ IJ4 f 1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Osnovna šola Šalek Velenje - tekmovanje iz slovenskega jezika Spodbudna raven znanja Na Osnovni šoli Salek v Velenju je bilo soboto potekalo občinsko tekmovanje iz slovenskega jezika za bronasta Cankarjeva priznanja. Na njem je sodelovalo 85 učencev iz vseh osnovnih šol velenjske občine. Na veliko veselje slavistov in drugih pedagoških delavcev so pri preverjanju znanja iz materinščine ti pokazali precej višjo raven tega kot v minulih letih. Bronasto Cankarjevo priznanje je namreč osvojilo kar 46 tekmovalcev, na republiško tovrstno preizkušnjo pa se jih je uvrstilo 27. Ti bodo sedaj poskušali osvojiti več kot 50 - odstotkov potrebnih točk tudi na tekmovanju za srebrno Cankarjevo priznanje. Najboljši so dobili še nagrade pokroviteljev (Era Velenje, Avto Celje, Mesarstvo in trgovina Poznič, Zavarovalnica Triglav). Naj ob koncu zapišemo, da je bilo zanimanje med o-snovnošolci za občinsko tekmovanje iz slovenskega jezika tolikšno, da so na šolah morali pred tem opraviti interna preverjanja. *(tp) Dobra organizacija, spodbudni rezultati - zadovoljni udeleženci tekmovanja In najbrž tudi njihovi učitelji. (foto: A.O.) Mala anketa Manj dima Ministrstvo za zdravstvo je pripravilo predlog, ki se mu uradno reče Zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Že v zelo kratkem času ga bo obravnaval in (verjetno tudi) sprejel tudi državni zbor. Marsikaj novega bo prinesel, nekaj omejitev, prav gotovo pa tudi marsikaj dobrega za ka-dilce( recimo, dovoljena manjša vsebnost katrana in nikotina) in nekadilce, ki jim ne bo več treba pasivno kaditi v službah, javnih lokalih... Kajenje bo sicer še naprej osebna odločitev posameznika, ki bo prav tako imel svoje pravice, vendar je temeljno poslanstvo novega zakona zaščita nekadilcev. Za mnenje o novem zakonu smo prosili nekaj naključnih sprehajalcev po ulicah mesta Velenja. Avtorici sva imeli "prekleto" srečo -naleteli sva le na enega kadilca, pa še ta se ni pustil slikati. Spraševal pa se je:"Kaj bi naredila naša država, če bi vsi kadilci tri mesece štrajkali?" In kaj so nama povedali drugi? Ivan Mranior, Velenje: "O novem zakonu sem že nekaj slišal, ja. Seveda se strinjam z vsemi predlogi v njem, vendar sem še bolj zato, da se kajenje popolnoma prepove. Mene osebno to ne bi prizadelo, ker nisem in nikoli nisem bil kadilec. Če bo po sprejetju zakona kaj manj kadilcev, pa težko rečem. Po moje je bolje udarit po finančni plati, ta je boljša preventiva. Sicer pa mislim, da tisti, ki v službah, lokalih...? Miloš Planko so uvidevni, v družbi nekadilcev ne prižgejo že sedaj." Miloš Planko, Velenje: "O tem novem zakonu mislim vse pozitivno. Sam nisem nikoli kadil, vendar mislim, da bodo kadilci sedaj morali biti bolj uvidevni. Pred kratkim sem bral o drugih evropskih državah, kako imajo to urejeno. Ponekod zelo strogo in mislim, da se jim bo Slovenija s tem novim zakonom pridružila. Če bo zakon sprejet, se bodo morali marsikje prilagoditi nekadilcem. Sicer pa se v lokalih že sedaj čuti - tam, kjer je močno zakajeno, ni veliko gostov. Tudi zato sem 100 in še več odstotno za." Jožica Osredkar, Velenje: "Slišala sem že, kaj bo prinesel ta novi zakon in zdi se mi močno prav. Zelo mi jc všeč, da ne bo več kajenja v lokalih. Sama ne kadim in težko rečem, da mi gredo kadilci na živce. Kadita namreč oba moja otroka, zato je pri nas pepelnik vedno na mizi. Ne vem pa, če Marjan Šlbanc bo potem kaj boljše. Vsaj manj reklame za cigarete bo, pa tovrstnih napisov tudi." Marjan Šibanc, Velenje: "Z eno besedo lahko rečem, daje ta zakon super. Sem nekadilec, kajenje pa me moti predvsem v gostinskih lokalih, v službi niti ne. Upajmo, da se bodo potem zakona vsi res držali, bilo pa bi zelo "fajn", če bi zakon vplival na mlade tudi preventivno. V to bi kar verjel." Simon Lenko, Ravne pri Šoštanju:" Nekaj sem že slišal, ja. Mi je pa čisto vseeno. Ja, včasih kadim, vendar me kajenje v lokalih ni,nikoli motilo, zato mi bo tudi vseeno, če se ne bo več kadilo v njih. Sem še dijak, vendar je kar prav, da v službah ne bodo mogli več kaditi čisto povsod. Sicer pa preventivno to ne bo najbolj. Ne vem, mogoče so cigarete še prepoceni." ■ bš, foto-.tp Ivan Mramor Jožica Osredkar Simon Lenko Slovenski častniki na Golteh V soboto so se na Golteh zbrali slovenski vojaški častniki in pripadniki teritorialne obrambe na 3.državnem prvenstvu v smučanju in streljanju. Pokrovitelj tekmovanja je bili Ministrstvo za obrambo Slovenije, pripravljalni odbor je vodil minister Janez Janša, organizacijskega Rudi Ževart, organizatorji in izvajalci pa so bili Občinski odbor združenja slovenskih častnikov, Območni štab TO, Sekretariat za obrambo, Smučarski klub Velenje in RTC Golte. V smučanju in streljanju z malokalibrsko puško se je pomerilo 120 častnikov v 40 tričlanskih ekipah, med gosti pa so bili predsednik konference Združenja slovenskih častnikov Miha Butara, državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Gorazd Vidrih, poveljnik PŠTO Celje Viki Kranjc in mnogi drugi. Ministra Janeza Janše žal ni bilo, častnikom pa je poslal sporočilo, v katerem je zapisal: "3.odprto državno prvenstvo slovenskih častnikov je priložnost, da se srečate in navežete nova prijateljstva. Obenem pa je prijetno tekmovanje, ki vas vsako leto vedno znova povezuje v zvezo tistih, ki so postavili temelje mladi slovenski državi in Slovenski vojski. Vaša zveza je v preteklem letu doživela velike spremembe, kar ji bo omogočilo, da bo postala podobna drugim evropskim organizacijam častnikov. Želim vam veliko zabave in zmago najboljšim!" Organizatorji in izvajalci so v priprave vložili veliko dela in naporov, vsa prizadevanja pa jim je skoraj odnesel veter. Vreme je bilo sicer lepo in sončno, vendar je pihal izredno močan veter; zaradi tega so kasni 1 i prevozi z nihalko, bilo je tudi nekaj organizacijske zamude, na koncu pa so bili prireditelji in tekmovalci vendarle močnejši in z lepo izpeljano tekmo kronali Tokrat dobili bitko z vetrom Najboljši so nazdravili Iz pokalov Navzlic močnemu vetru so gostje z zanimanjem spremljali tekmovanje in spodbujali tekmovalce svoje napore. Zmagovalec prvih dveh državnih prvenstev Aleš Ževart tokrat tokarat laskavih naslovov ni branil, pa tudi ekipa Območnega štaba TO Velenje ni ponovila dveh zaporednih zmag. Na 3.prvenstvu je zmagala ekipa 3.PŠTO Kranj, pred ekipama 85,ObmšTO Slovenske Konjice in l/82.br Celje. Na odlično 9.mesto se je uvrstila ekipa ZSČ Mozirje v postavi Andrej Šte-fanovič. Metod Tratnik in Bojan Napotnik, ekipa 89,ObmšTO Velenje, ki sojo sestavljali Radovan Gaber, Vlado Berlot in Matjaž Klemenčič, pa se je morala zadovoljiti s 17.mestom, vendar so Velenjčani Gorenjcem takoj obljubili "maščevanje" na prihodnjem prvenstvu. Ob pokalih in priznanjih za najboljše so podelili še pokale najmlajši in najstarejši ekipi, slednjega so dobili člani ekipe ZSČ Velenje Vinko Miklavžina. Ivan Gaber in Venčeslav Tajnik, prav vsak tekmovalec pa je dobil praktično nagrado, ki mu jo je določil žreb, nagrade pa so številni pokrovitelji, sponzorji in donatorji celjskega področja. "Tudi to je preventiva" Ob začetku šolskega leta, v tistih prvih dneh, ko po razposajenih počitnicah naši malčki spet vsak dan vsaj dvakrat prekorakajo pot do svoje šole in domom, je skrb za njihovo varnost v prometu velika. Potem vse rahlo utone v pozabo, sploh pri odraslih. Mladim pa pozornost in znanje o prometu dajejo tudi med letom. Ne le na šoli, v to se v Velenju že vrsto let vključuje tudi AMD Velenje. V petek smo med kratkim predavanjem zmotili skupino drugošolcev iz OŠ Bratov Mravljakov, ki so jih v sodobno opremljeno učilnico AMD-ja pripeljale razredničarke Jana Anclin, Vera Naraks in Breda Lednik -Copot. Jani Sojč, predavatelj na AMD-ju, je z otroki preživel kratke pol urice, razlagal in preverjal njihovo znanje, potem pa nam povedal:" Mislim, da vsak razred pride vsaj enkrat na leto in to vsaj že 7 let, ne samo iz osnovne šole, tudi iz velenjskih vrtcev. To je bila želja vzojiteljic in učiteljic, ne povabimo jih sami. Mi smo to le z veseljem sprejeli in se tudi vsakokrat odzovemo, ker vidimo neke preventivne cilje tudi v tej obliki izobraževanja teh malih otrok." Zanimalo nas je, kakšno je prometno znanje naših malčkov, ki prihajajo k njim. "Jaz moram reči, da sem nad znanjem prav presenečen. Zelo dobro poznajo prometne znake, ne znajo se tako strokovno izražati, ampak zelo dobro vedo, kaj kašen znak po- meni. Smisel teh naših srečanj, tu na AMD-ju, pa je predvsem v tem, da jih na ta način vzpodbujamo k razmišljanju o prometu, pa ne samo otroke, tudi učitelje, da se še več pogovarjajo o prometni varnosti z njimi pri samem pouku." Otroci pridejo za dobre pol ure do eno uro, srečanja so zelo prisrčna in sproščena, na koncu ponavadi še skupaj zapojejo. To, da nikoli ne odklonijo obiska malčkov na AMD-ju, nam je potrdila tudi učiteljica Jana Anclin, ki smo jo za trenutek zmotili po predavanju: "V drugih razredih osnovne šole je sedaj že tretjič tedenski tematski sklop, v katerem govorimo o prometu. V tem času smo veliko na terenu, povabimo tudi policista, da nas odpelje na križišče in tudi ta predavanja sodijo v ta sklop. Veliko se o prometu pogovarjamo tudi v razredu. Spoznavamo prometne znake, pa različne vrste prometa. Otroci vedno z veseljem prihajajo v učilnico AMD-ja in tudi pozorno poslušajo." Pa otroci? Všeč jim je bilo, sploh svetlobni prometni znaki in sploh vsa učilnica, pa tudi tema in predavatelj. Veseli so bili tudi propagandnega materiala, ki jim ga je razdelil Jule Slemenšek, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, ki jih je prav tako prišel pozdravit. Bojana Špegel a foto: S.Vovk