Št. 4 (1954) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 29. januarja 1987 Cena: 200 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
I
V NEDELJO SMUČARSKI TEKI TV-15
ČRMOŠNJICE — Na Gačah pri Črmošnjicah bodo v nedeljo, 1. . , februarja, tradicionalni smučarsld teki v spomin na partizanske ku-. rirje TV-15. Start tekov bo ob 10.
1 uri, organizator pa bo sprejemal prijave udeležencev še eno uro . pred startom. Na tej tradicionalni ■ prireditvi, ki se je vsako leto udeležijo tudi partizanski kurirji, bodo položili venec pred kurirsko hišo v Občicah, slavnostni govornik pa bo narodni heroj Jože Borštnar.
ŠTUDIJA O ODVOZU ODPADKOV
KOČEVJE — Delovna organizacija Komunala je v minulem letu vložila vse napore za pravočasen odvoz komunalnih smeti. Odkar je na čelu v tej delovni organizaciji nov direktor, se je stanje znatno izboljšalo. V želji, da bi na tem področju dosegli_ večji red, pripravljajo študijo o odvozu in skladiščenju komunalnih odpadkov. Študija bo nakazala možnosti shranjevanja odpadkov, saj s sedanjim odlagališčem med Livoldom in Mozljem niso zadovoljni krajani Livolda in Dolge vasi. Delavci, ki odvažajo smeti, ugotavljajo, da v tipizirane kovinske posode nekateri ljudje še vedno odlagajo gradbeni material, veje, kamenje in druge posebne odpadke, kar pa ni dovoljeno.
V. D.
ZDRUŽEVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI?
BREŽICE — V krajevni skupnosti vedno znova poudarjajo, da nimajo dovolj denarja za financiranje telefonskega sistema, čeprav jim nalagajo vedno nova opravila. Danes, 29. januarja, bo o teh vprašanjih razpravljal izvršni svet občinske skupščine. Komite za družbenoekonomski razvoj je za to sejo pripravil pregled dosedanje organiziranosti in financiranja s predlogom za združevanje nekaterih manjših krajevnih skupnostih, kar naj bi pocenilo njihovo delo. Vseh skupaj je namreč 19, več kot v sosednjih občinah. K racionalnejši porabi denarja naj bi pripomoglo tudi to, da bi poslej imeli po dve ali tri krajevne skupnosti enega tajnika.
ZA BIZELJSKE ŠOLARJE SMUČANJE PRI SOKOLU
BIZELJSKO — Celodnevna osnovna šola Edvard Kardelj je za učence organizirala tri počitniške dneve na snegu. Avtobus je zjutraj pripeljal šolarje do smučišča pri Sokolu, kjer so se naužili zimskega veselja začetniki in tisti, ki že obvladajo smučarske veščine. Urili so se pod vodstvom učiteljev telesne vzgoje. Prednost smučanja pod vrhom svetogorskega klanca je bila predvsem ta, da je bilo smučišče oddaljeno le 4 kilometre, zato starši niso imeli stroškov. Prevoze z avtobusom je prevzela šola.
Kaj zdaj, ko je IMV splaval
Z obiska predsednika IS Dušana Šinigoja — Cilj: ponoviti lanski poslovni uspeh, Adrii povrniti sloves — Temeljita priprava dolgoročne poteze
NOVO MESTO — »Še ni tako dolgo tega, odkar sem v tej sobi dejal z vso odgovornostjo predsednika izvršnega sveta, da bo treba IMV zapreti. Tako slabo je kazalo. Zdaj je drugače, naslonitev na Smelt, ki vam je lahko svetoval več kot kdorkoli, predvsem pa odpiranje IMV' navzven in usmeritev k trdemu delu navznoter, to se je očitno obrestovalo.«
Tako je dejal 21. januarja na obisku v IMV predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, potem ko je poslušal izčrpna poročila o sedanjem stanju. Marjan Anžur, predsednik kolektivnega poslovodnega organa, je komentiral lanske proizvodne in finančne uspehe z željo, da bi se letos ponovili, le da bi tudi prikotičarska pr-
• HITREJE DO AVTOCESTE — Na popoldanskem razgovoru z aktivom poslovodnih delavcev na Otočcu je Dušan Šinigoj govoril tudi o možnostih za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb. V programu je še letos začeti z gradnjo, cesto pa dokončati leta 1991 in jo odpreti hkrati s karavanškim predorom. Več problemov kot z denarjem bo z organizacijskimi nalogami, saj je treba hitro pripraviti dokumentacijo, urediti zemljišča ipd. Celotno investicijo bo vodila posebna organizacija, ki jo bodo v ta namen ustanovili, dela pa bodo izvajali tisti, ki bodo na licitaciji dali boljšo ponudbo.
oizvodnja poslovala vsaj »s pozitivno ničlo. Lani je imela izgubo, ki pa jo ie IMV sam pokril.
_ Leto 1987 bo za IMV leto kvalitete. Ze lani so se izdelki novomeške to-
BERITE DANES!
i BEI
; na 2. strani
• 60 milijonov premalo za TV dnevnik?
na 3. strani
• Ali tobak ni več tako vabljiv?
na 5. strani
• Zaupajo le v družbeno varstvo
na 7. strani
• Kako praznovati 8. februar
na 11. strani
• Kolikor denarja, toliko zdravja
na 15. strani
• Smučarsko središče ne nastane v enem dnevu
na 17. strani
• še nerojeni pomagajo bolnim
na 18. strani
• Udarec po glavi ni bil usoden
POČITNICE MINEVAJO NA SMUČEH — Minuli teden je minil v znamenju šole na smučeh, saj je bilo nekaj sto dolenjskih šolarjev vključenih v smučarske tečaje. Nekatere šole so tečaje pripravile kar na bližnjem griču, skoraj petsto mladih smučarjev pa je vadilo prve korake na smučeh tudi v smučarskem centru Rog na Gačah. Na sliki: Osnovna šola Katja Rupenaje tam pripravila 50-urno šolo smučanja za 100 svojih učencev petih razredov. (Foto: J. Pavlin)
varne po svoji kakovosti precej približali izdelkom matične tovarne v Franciji. letos pa bodo ta prizadevanja še stopnjevali. Še posebej nujno je to pri izdelovanju prikolic Adria, ki so — brez zadostne modernizacije — v teku let padle v spodnji evropski kakovostni in cenovni razrea. IM v je ia caš »č vedno največja evropska izdelovalka prikolic in ima 10-odstotni tržni delež, zato je odveč poudarjati, kako pomembna je ta naloga za njen nadaljnji razvoj.
Seveda javnost najbolj zanima, kaj bo v prihodnosti z izdelovanjem avtomobilov. K sreči se ni treba odločati v nestrpnosti in časovni stiski. Renault je izboljšal odnos in ne obravnava IMV kot podrejenega partnerja.
Zaradi atentata na prejšnjega predsednika je v pripravljanju pogodbe o dolgoročnem sodelovanju enomesečni zaostanek, pomembno pa je. da je novi predsednik francoske družbe prav tako naklonjen predvideni rešitvi. Pogodbo pričakujejo februarja. Vrata ostajajo odprta tudi za druge možne poslovne partnerje, zlasti japonske tvrdke in Črveno zastavo, ki pa mo-
rajo tako kot Renault pristati na tri temeljne zahteve IMV. namreč, da so pripravljeni investirati in da ponujajo zaključen proizvodni program ter zaključeno devizno bilanco.
Tudi naznotraj čaka IMV veliko dela in nalog, tehnoloških, organizacijskih (zdaj ima IMV 10 tozdov in eno DSSS) in samoupravnih. Največ je mogoče doseči, predvsem pa znatno povečati osebne dohodke, z zmanjševanjem stroškov. En odstotek manjši stroški omogočajo za desetino povečati prejemke delavcev in k prizadevanjem za zmanjšanje stroškov je treba pritegniti vse zaposlene, kar ni nikakršna demagogija, temveč oblika delovanja ekonomskih zakonitosti, kot je dejal Dušan Šinigoj. Po njegovem se je čimprej treba tudi otresti teženj po uravnilovki v delitvi osebnih dohodkov in sivih povprečij, ki ne pripeljejo nikamor. V tem smislu je treba voditi kadrovsko politiko. Tov. Šinigoj je poudaril še nujno izvozno naravnanost, saj bi bila po njegovem ta hip največja napaka, če bi se zaradi trenutno manj ugodnih denarnih učinkov pri izvozu umaknili s konvertibilnih tržišč. »Notranjih rezerv za povečanje dohodka je. kolikor hočete.« je dodal, »odpravimo samo balkansko .šlamparijo' (ki Japonce še posebej bode v oči), pa bomo videli, kako se nam bo to poznalo.«
M.LEGAN
TRENUTEK ODLOČITVE NI VEČ DALEČ — Kmalu bo dokončno odločeno, kakšna bo dolgoročna usmeritev avtomobilske proizvodnje v Industriji motornih vozil in član katere avtomobilske »družine«, francoske, japonske ali jugoslovanske, bo IMV postal. Tako je bilo rečeno na celodnevnem delovnem obisku predsednika republiškega izvršnega sveta Dušana Šinigoja prejšnji teden v Novem mestu. Posnetek je z uvodnega sestanka v IMV; od leve proti desni so: Boštjan Kovačič, predsednik novomeške občinske skupščine, Marjan Anžur, predsednik KPO IMV, Dušan Šinigoj in Ivo Longar, predsednik novomeškega izvršnega sveta. (Foto: J. Pavlin)
Vzpon Novega mesta in padec Kočevja
Kje smo na lestvici narodnega dohodka
NOVO MESTO — Kljub nekaterim pomanjkljivostim, pomislekom in celo očitkom, da z objavo po nepotrebnem razburjamo občine oz. njihova vodstva, je narodni dohodek na prebivalca tista najbolj oprijemljiva količina novo ustvarjene vrednosti, ki da
kar dobro sliko, KakSen je gospodarski položaj posamezne občine in kako se spreminja. Le Skoda, da traja zbiranje podatkov in izračunavanje tako dolgo, da so Sele sedaj na voljo podatki za leto 1985.
In kako so se odrezale naSe občine? Prej ko slej je na vrhu občina Krško, ki je z 1.148.000 dinarji' narodnega dohodka na prebivalca na zavidljivem 6. mestu med 65 občinami v Sloveniji.
Leto poprej je bila celo 4. Največji skok navzgor je naredila občina Novo mesto, ki se je s 27. v letu 1984 z 1,003.000 din povzpela na 13. mesto v letu 1985. IzboljSanje položaja v IMV je izdatno vplivalo na izboljSanje uvrstitve vse novomeSke občine, zato za lansko leto lahko pričakujemo Se nadalj-J nji vzpon na lestvici.
Zato pa je največji padec ; doživela kočevska občina, ki je s 17. mesta padla na 33. Ribnica je ostala na istem, to je na 24. mestu, prav tako pa tudi Metlika, ki je ohranila svojo 29. stopničko. Razveseljivo je, da je za 5 mest ; napredoval Črnomelj, ki je bil leta 1985 na 38. mestu.
Na repu, to je med najmanj razvitimi slovenskimi občinami, so se znaSle občine Trebnje, ki je nazadovala za Štiri mesta in pristala na 55. mestu, Sevnica, ki je napredovala za eno mesto in je 57. ter Brežice, ki so nazadovale Se za 2 mesti in so s komaj 457.000 din zdaj na 61. mestu. Za osvežitev spomina: Se leta 1982 so bile Brežice na 51. mestu. Drsenje navzdol mora dati misliti vsem, ki so soodgovorni za razvoj.
M. L.
Na poti v učinkovito družbo
Predsednik slovenskih borcev Bogo Gorjan govoril učiteljem sevniške občine — _______Sprejemljive le pobude za boljšo in učinkovitejšo družbo
SEVNICA — »Nobene alternative še nimamo v naši družbeni ureditvi. Alternativa je lahko samo boljša naša družbena ureditev, bolj učinkovita. Zavzemati se je treba torej za spremembe, ki pomenijo večjo učinkovitost,« je poudaril predsednik republiškega odbora ZZB NOV Bogo Gorjan prejšnji teden v Sevnici, kjer je govoril učiteljem vseh osnovnih šol sevniške občine na njihovem izobraževalnem dnevu.
Najdlje se je zadržal pri oceni domačih razmer. Menil je, daje pri nas, če odmislimo inflacijo, stanje boljše, vse sile pa kaže še bolj vpreči v zmanjšanje stopnje (18 milijard dolarjev) zadolženosti tujini. Le z enotno politiko se lahko rešimo bremen zadolženosti.
V naši republiki snujemo do leta 1990 kar 521 projektov, nekateri od teh pomenijo tudi popolnoma nove dejavnosti. V uvozu jugoslovanske tehnološke opreme je Slovenija udeležena s približno 30 odstotki, kar naj bi se obrestovalo že prihodnje leto. »Obnašamo se kot dobro organizirana družba, ki se zaveda sedanjega časa in se usmerja v razvoj,« je rekel Gorjan.
Predsednik Gorjan je zatem komentiral nekatere ideje in pobude, kot so spravaštvo, civilna družba, kritiko ZKJ. češ da je bila ko-minternovska. itd. Menil je, da bi morali ostreje nastopiti proti tistim
ska vojska onstran Drave ali v Benečiji, bi privoščili še kakšni naši generaciji. Predvsem pa mislim, da bi ga
morali jemati kot stalno pridobitev naše družbe, ki je zapisana tudi v naših ustavah kot skrb za razvoj Slovencev v sosednjih državah,« je dejal Gorjan, zatem pa nadaljeval, da to nima nobene zveze z nostalgijo nekaterih posameznikov, ki ne živijo na realnih tleh, po katoliškem srednjeevropskem prostoru.
P. PERC
Gospodarili slabše, kot so načrtovali
MS ZK Ljubljana okolica tudi o razmerah v Kočevju in Ribnici
LJUBLJANA — »V ljubljanski regiji so bili v minulem letu doseženi slabši gospodarski rezultati od načrtovanih. V gospodarski zbornici ocenjujemo, da na nekaterih ekonomsko pomembnih področjih nismo dosegli uspehov,« je v uvodu v razpravo na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana okolica, ki je bila 20. januarja, dejal podpredsednik Medobčinske
gospoaarSKe ZDornice ujuoijana Jože Dernovšek.
V razpravi so nato sodelovali predstavniki občinskih komitejev ZK iz vseh občin regije. Poleg že splošno znanih neugodnih rezultatov za kočevsko občino je bilo tokrat nanovo sporočeno, da pričakujejo v tej občini izgube v LIK in Kmetijskem gospodarstvu ter Elektru, negotovo pa je še, kako bo v Zidarju in Tekstilani. Delegat ribniške občine, ki je poslovala najuspešneje v regiji, je tudi opozoril, da »ni vse zlato, kar se sveti«. Manjše delovne organizacije se otepajo z različnimi težavami. Eurotrans na primer ne dobi dovolj dovolilnic za vožnjo po tujih cestah, zaradi česar bo zaključi! poslovanje mnogo slabše, kot je kazalo ob tričetrtletju.
Ob zaključku so sprejeli usmeritve, v katere so zapisali, da bodo v občinah proučili, zakaj dobri ali slabi rezultati in če niso tudi predpisi omračili, da je možno ponekod ob malomarnem delu doseči dobre poslovne uspehe. Pregledali bodo tudi, kakšne rezultate so dosegle delovne organizacije, kjer so ukinili tozde, saj so njihovo ukinitev povsod utemeljevali predvsem s tem, da bodo dosegli boljše rezultate gospodarjenja (o tem bo MS ZK razpravljal na seji v marcu). Dog" orili so se še za nekatere druge a’ .,e
J. ?T UC
PRIREDITVE ZA KULTURNI PRAZNIK
METLIKA — Jutri, 30. januarja, ob 19. uri bo v poročni dvorani v metliškem gradu predstavitev knjige Bela krajina avtorjev Mirka Kambiča in Jožeta Dularja. Prihodnjo soboto, 7. februarja, pa bodo v Metliki pripravili prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Program bo v hotelu Bela krajina, v gostilnah Mežnaršič in Rajmer, prav tako ob sedmih zvečer. 14. februarja pa bo v kulturnem domu celovečerni koncert metliške godbe na pihala. Vse prireditve sodijo v sklop Zimskih uric, prireditelja pa sta OK ZSMS in ZKO Metlika.
DOJENČEK JE SHODIL
SKOPICE — Invalidski delavnici v ustanavljanju je končno le uspelo, da seje postavila na noge. Njen svet je te dni zaprosil občinsko skupščino za soglasje h konstituiranju. Poslej se bo imenovala Invalidska delavnica Elektron Brežice. Ukvarjalo se bo s prekvalifikacijo, rehabilitacijo, dokvalifikacijo in zaposlovanjem delovnih invalidov, mladine in drugih invalidnih oseb. Proizvodnja sestavnih delov za vgrajevanje v elektronske aparate in naprave bo le postranska dejavnost.
V drugi polovici tedna se bo vreme postopno ustalilo in bo nekoliko hladneje.
Bogo Gorjan: »Partizani nismo mogli bili boljši, kot so v poprečju tedaj bili ljudje.«
pojavom, ki delujejo razdruževalno in ki rušijo naš sistem. »Če kdaj, potem smo Slovenci uveljavili in imeli slovenski enotni nacionalni in kulturni prostor za časa NOB. Ta občutek enotnega slovenskega kulturnega in nacionalnega prostora, ki smo ga partizani doživeli kot sloven-
A
Stava na prave konje
Lažen socialni mir, ki je slone! na logiki povprečij in povprečnosti, nas je zazibal v krizo, iz katere je komajda videti izhod. Krepi se prepričanje, da samo dobri posamezniki oz. kolektivi lahko »potegnejo naprej«. Stavimo na dobre vlečne konje, je rekeI Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, prejšnji teden v IMV in pristavil, da je potrebno na vsej fronti začeti boj proti uravnilovki ter brez lažne solidarnosti obračunati z vsemi slabostmi in napakami. Po dokaz, da bo ta spopad težak, mu ne bi bilo treba niti čez tovarniško dvorišče. V IMV je završalo, ko so za lansko dobro delo nekaterim izplačali nagrade: 32-im celomesečni osebni dohodek, 67-im pa po/mesečnega. Seveda so bili med njimi vodilni delavci, ki so dosti pripomogli k boljšemu sedanjemu položaju delovne organizacije. In vendar seznama teh nagrajencev ni mogoče dobiti na vpogled delavcu IMV niti ga niso zaradi nasprotovanja vplivnih posameznikov smeti objaviti v tovarniškem glasilu Kurir. Dva vzroka sta možna za to nerazumno prikrivanje: atije vzrok slaba vest. da so na seznamu tudi ljudje, ki nagrade niso zaslužili, ali pa je še tolikšno nezaupanje v dolenjskega delavca, včerajšnjega kmeta, ki pa še dobro ve, kako se požene dobrega konja in da mora biču slediti — oves.
M. LEGAN
60 milijonov premalo za TV Dnevnik?
V sredo. 21. januarja, sta bila v Norem mestu dva pomembnejša dogodka. V Krki. tovarni zdravil, je predsednik poslovodnega odbora Miloš Kovačič sklical tiskovno konferenco, na kateri so novinarji in s tem tudi javnost med drugim zvedeli, da je ta kolektiv lani Uvozil za več kot 60 milijonov dolarjev zdravil in drugih izdelkov: v Industriji motornih vozi! pa se je omenjenega dne mudi! predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj s sodelavci.
Dogodka omenjamo zato. ker sta lahko temelj za začetek razmišljanj, kako RTV Ljubljana spremlja in vrednoti dogajanja izven kraja svojega sedeža, torej Ljubljane in morebiti še Maribora. Tiskovna konferenca v novomeški tovarni zdraviI je našla mesto v Obzorniku, ki se več ali manj ukvarja s slovenskimi krajevnimi zgodami in nezgodami — od gasilske veselice naprej. Najmanj, kar se lahko vprašamo, je. za koliko zelenih dolarjev bi morala izvoziti Krka. da bi za njene delavce in njihovega predsednika našli nekaj deset sekund v osre-rtnii informativni oddaii. v Dnevniku.
Dušana Šinigoja si urednik ni upal poriniti med Obzornikove upokojence in ljubitelje matih živali, vendar si tudi v Dnevniku gledalci z njim niso mogli kaj veliko pomagati. Niti približno ni bilo jasno, kaj je predsednik slovenske vlade dela! pri Marjanu Anžurju in v IMV.
Zgornje vrstice najbrž ne bi bile nikoli napisane, če ne bi bili televizijski gledalci minuli teden prisiljeni v TV dnevniku gkdali tudi Dušana Snoja, dopisnika RTV iz Bruslja. Kolega Snoj je ime! najbrž slab dan. zvijal in pretegoval se je pred kamero, ki ga je seveda verno snemala, besedam in delom ne najbolj razumljivih stavkov je dajal nenavadne poudarke, lahko bi celo rekli, da jena nas bolj vpil, kot pa nam skušal kaj povedati iz lepih dežel Evropske gospodarske skupnosti. Priznati moram, da me je Snojev nastop tako šokiral, da nisem mogel slediti vsebini njegovih morebitnih misli.
Zakaj ti trije primeril Zato. ker podeželski gledalci ljubljanske televizije naročnine ne plačujemo samo zato. da bi na nas nekdo kričal iz Belgije. ampak bi radi kakšno drobtinico tudi iz svojega mesta, pokrajine, vasice. Zlasti takrat, ko so pri nas dogodki, ki to zaslužijo.
Pred dnevi sem v Društvu novinarjev Slovenije slišal, da vsak televizijski dnevnik tako ali drugače nadzira in oblikuje okoli 40 ljudi. S svojim delom so. tako je videti, kar zadovoljni. Že zaradi tega jih je treba tu in tam spomniti, da so nadzorniki in ocenjevalci tudi zunaj njihove imenitne hiše. Morda niso tako zelo usposobljeni, zato pa jih je nekaj sto tisoč.
M. BAUER
• Toliko časa so nam zabijali napredne ideje v glavo, da smo končno postali zabiti.
Matija Logar
• Na poti razvoja smo izgubili napredek.
Niko Brumen
.JUGOM	_	_
Mariborsko pismo
Skrivnost uspeha je v ljudeh
Novomeška Krka v izvozu zdravil dosegla skoro dvakrat višje cene kot doma
NOVO MESTO — Novomeška tovarna zdravil Krka je bila lani največji izvoznik zdravil v Jugoslaviji in tudi največji prodajalec zdravil na domačem trgu. Kolektiv z okrog 4.000 zaposlenimi ima v svojih vrstah preko 14 odstotkov ljudi z visokošolsko izobrazbo in navzlic splošno slabemu položaju farmacevtske industrije v državi dosega zavidljive uspehe. To je del zanimivih podatkov, ki jih je 21. januarja predstavil slovenskim in jugoslovanskim novinarjem na tiskovni konferenci mag. Miloš Kovačič, predsednik poslovodnega odbora Krke, s svojimi sodelavci.
Krka ima v svojem sestavu deset tozdov, v proizvodnji pa zdravila pomenijo 75 odstotkov. 10 odst. proizvodnje je v kozmetiki (ki pa je tudi dosegla prvo mesto v Jugoslaviji).
• Krka je lani izvozila za 64 milijonov dolarjev, od tega so 42 milijonov dolarjev iztržili v konvertibilni valuti. Z izvozom na konvertibilna tržišča v celoti pokrivajo lasten uvoz. Tudi z ostalimi finančnimi rezultati so v Krki lahko zadovoljni, saj se s podobnimi lahko ponaša malokatera delovna organizacija. Imeli so 21 milijard dinarjev dohodka, kar pomeni 139-odstotni napredek v primerjavi z letom 1985; 5,5 milijona dinarjev znaša dohodek na delavca, čisti dohodek pa je bil za 141 odst. večji kot lotn nonrei in zn»£*» t ^	a;_
   r-r- -.» ---
narjev. S poprečnim zaslužkom v lanskem letu, ki je znašal 144.516 din. nikakor niso zadovoljni, posebno ne z zdajšnjimi možnostmi nagrajevanja ustvarjalnih in poslovno najbolj uspešnih kadrov.
preostalih 15 odst. proizvodnje ustvarjajo z enakimi odstotki v tovarni Izolacije. v zdraviliščih in tovarni Zelišča,
Medtem ko domala vsi izvozniki, zlasti na Dolenjskem, glasno tarnajo
zaradi izvoznih cen, je v Krki ravno, obratno. »V izvozu dosegamo skoro dvakrat višje cene kot na domačem trgu. izvažali bi lahkošedostiveč.a moramo oskrbovati z zdravili tudi domači trg,« je med drugim povedal predsednik Kovačič.
Poleg tega, da je bil lani fizični obseg proizvodnje za 16 odst. večji in so samo za izobraževanje in štipendije namenili 120 milijonov dinarjev in za naložbe 3 milijarde, imajo tudi družbeni standard organiziran na nadpoprečni ravni: Krka ima že 532 lastnih stanovanj. Doslej so s stanovanjskimi posojiji pomagali do lastne
BIZELJSKO: GAZ DO VSAKE H!ŠF
BIZELJSKO — Pluženje snega je letos krajevni skupnosti pobralo precej denarja. Vseh cest je 72 km. Za čiščenje so se dogovorili s Slovinom. Za vsako traktorsko uro morajo odšteti jpo 6 tisočakov, in ker sta za plug potrebna dva traktorja, morajo plačati dvojno vsoto. Tudi skozi nekaj zametov so se morali prebiti, na Vrhovnicah in v Bizeljski vasi. Tja so poslali buldožer. V krajevni skupnosti so bili v kritičnih dneh dostopni vsi zaselki.
EAP 01HA FAHKAJVTO CilABlfJE NAitODNA BAi\' KA JUG OSTAV? J K IIAPOlHABAUKAli/UVrOCIAIllUA
OV* »78
BG 5812100
Za najbolj bistre glave
V Posavju štipendirajo 13 posebej nadarjenih srednješolcev — Prepozno spremljanje uspeha?
SEVNICA — Od lanskega junija podeljujejo posavske občinske skupnosti za zaposlovanje najbolj nadarjenim srednješolcem štipendije ne glede na gmotni položaj njihovih staršev. Priznana je ena sama omejitev; starši ne smejo imeti toliko skupnih dohodkov, da bi morali plačevati davek, resnici na ljubo pa je treba povedati, da je takih zelo malo, odkar so zvišali spodnjo mejo za plačilo davka.
Nadarjenost je treba seveda dokazati in to ne le z učnimi uspehi od 7. razreda osnovne šole naprej, ampak
Posodi zdomca!
Prve izkušnje mariborskih brezcarinskih prodajaln
MARIBOR — Najbrž naši zdomci že dolgo niso bili doma. pri svojih družinah, znancih in prijateljih tako dobrodošli kot med minulimi novoletnimi prazniki — vsaj za Maribor si upam tako trditi. Razlog? Brezcarinske prodajalne. Kak podjeten Jugoslovan na začasnem delu v tujini bi lahko zanimanje za svoj potni list s pridom izkoristil, saj navsezadnje ni kaznivo, če človeku, ki te za to prosi, za njegove devize kupiš v dutv-freeju cigarete in viski, nekateri Mariborčani s trdo kožo so kar pred prodajalno pričakali tudi kašnega Avstrijca in ga prosili za to drobceno uslugo. A treba je reči. da so bili severni sosedje do takšnih prošenj zelo nezaupljivi, očitno repričani. da nekdo namenoma preizkuša njihovo poštenost in da jih že za prvim vogalom
čaka uniformirana jugoslovanska oblast.
Zdaj obe mariborski brezcarinski prodajalni poslujeta že dober mesce, vendar je še težko presoditi. kako sc bo novost obnesla. Drži. da je bil v tem prvem mesecu promet dober, seveda po zaslugi praznikov in množičnega prihajanja zdomcev, toda v zadnjih dneh se že kažejo tudi težave, na katere so v vsesplošnem brezcarinskem razpoloženju le redki opozarjali: če ne bo pravočasnih deviznih plačil dobaviteljem uvoženega blaga. bo ponudba v dutv-freejih hitro usahnila. Za zdaj je samo neuradno slišati, da do teh težav že prihaja, o praktičnih posledicah pa sem se pred dnevi lahko tudi sam prepričal, ko sem sc z nekim svojim znancem, tujim državljanom. odpravil v eno od obeh prodajaln po tuje cigarete in uvoženo pijačo. Ponudba je bila že hudo klavrna.
Glavni kupci so kajpak še naprej Avstrijci. Nič čudnega: steklenica ballantincsa stane pri debeli Berti (razvpiti nakupovalni točki Mariborčanov na avstrijski strani meje takoj za šentiljskim prehodom) 229 šilingov, v mariborskem dutv-frceju samo 84: zavojček cigaret HB stanc tam 34šilingov, tu samo 13 šilingov. Seveda bo vse drugače, če se bodo uresničile napovedi iz. zveznega sekretariata za finance, naj bi tudi brezcarinskim prodajalnam nabili prometni davek; čeprav številni Mariborčani (in seveda ne samo oni) kot tudi zagovorniki nadaljnjega razmaha dutv-free jev pri nas bolj upa jo v uresničitev neke druge napovedi iz Beograda — namreč Mikuličeve. stare nekaj mesecev: da bi morebiti le kazalo brezcarinske trgovine odpreti za vse Jugoslovane.
MILAN PREDAN
tudi z drugimi aktivnostmi, ne nazadnje z uvrstitvami na različnih tekmovanjih v znanju. V Posavju menijo. da merila še niso dovolj natančno določena, psihologinja Pavla Vačov-nik iz strokovne službe skupnosti za zaposlovanje pa k temu dodaja, da bi nadarjenost morali odkrivati že prej in ne šele v 7. razredu. Vsi pa odobravajo štipendiranje posebno nadarjenih, saj je to začetek poti. po kateri bodo prišli pravi ljudje na prava mesta.
Ta čas dobiva v Posavju 13 srednješolcev štipendije za nadarjene, medtem ko fakultete niso predlagale nobenega študenta. Velikost štipendije je podobno kot pri kadrovski odvisna od uspeha in letnika. Tako znaša za odličnjake L letnika srednje šole 35.000 din, če stanujejo v dijaškem domu v Brežicah, sicer pa
14.000 din. za 4. letnik pa 45.000 din oz. 25.000 din. Študentje 1. letnika bi po sedanjih pravilih dobivali okrog
45.000 din. študentje 4. letnika (z oceno med 9 in 10) pa 70.000 din. Največ nadarjenih štipendistov je iz brežiške občine (6). sledita krška(4) in sevniška (3).
P. P.
hiše že 1700 zaposlenim.
V Krkinih počitniških domovih in najetih zmogljivostih je lani letovalo 1500 delavcev, 104 so jih poslali na zdravljenje. 126 delavcev pa je bilo na aktivnem oddihu.
Od nekdaj je tovarna Krka med delovnimi organizacijami, ki jim je razvoj prva in osnovna skrb. Tudi v letu 1987 imajo lepe načrte; izvoz povečati za nadaljnjih 7 odst., hkrati pa zadovoljiti domači trg. Znatno vlagajo v razvoj visoke tehnologije, s katero bodo zadovoljili najzahtevnejše ameriško tržišče, znotraj tovarne pa z vrsto akcij skušajo poslovati s čim manjšimi stroški.
V šestih mesecih letošnjega leta ka-nijo zgraditi klinični objekt, potreben za predkhnične raziskave novih preparatov v farmacevtski proizvodnji; proizvodnjo antibiotikov in ampul bodo kompletno modernizirali, za gradnjo čistilne naprave v Novem mestu pa imajo rezerviranih 900 milijonov dinarjev.
R. BAČER
I ivan Janko -	!
L
Po osvoboditvi je neumorno pomagal pri obnovi razdejane domovine, hkrati pa je s skupnimi močmi pričel z obnovo požganega doma. Vedno je pomagal tam, kjer je bilo najbolj potrebno, pri tem ni mislil nase, temveč na vse tiste, ki so bili potrebni pomoči. Nadaljeval je s svojim revolucionarnim delom in je bil trdna opora novi napredni oblasti, ki je dala veljavo delovnemu človeku.
Za svoje delo je dobil vrsto odlikovanj, med drugim naj omenim medaljo za hrabrost in medaljo zasluge za narod, priznanji za njegov prispevek med revolucijo in po osvoboditvi.
LADO STIBRIČ
Janhari namesto Zlatarne?
283. izjava Jezikovnega razsodišča RK SZDL
V poplavi uspešnih jezikovnih izvoznih poskusov, kot so že >• svetu znani Mikroliit. Adria Ainvavs ipd. smo te dni našli še enega, ki obeta prekositi vse dosedanje. V Dnevniku smo 13. januarja 1987 prebrali poročilo P. K. iz Celja, v katerem so opisani dosedanji zunanjetrgovinski dosežki v Sloveniji in Jugoslaviji znanega podjetja Zlatarne Celje. Delavci Zlatarn z njimi še niso zadovoljni in so napeli vse moči. da bi odkrili vzroke, ki jim onemogočajo doseči še večje uspehe. Odkriti so. da -je ime celjske firme za tujce, zlasti na zahodu, vse prej kot lahko izgovorljivo. A. B.. direktorica TOZD Zlatarna Celje, pravi: »Imamo že pripravljen predlog za ime. s katerim bi nastopali v tujini (...) V enem izmed azijskih jezikov pravijo zlatarju janhari'. Nismo pa se še dokončno odločili.«
Pobuda celjskih zlatarn bo. tako upamo, nalerala na ustrezen odmev že meti delavci kolektiva, saj jim menda ne bo vseeno — tako kot je
K
Naša anketa
II
Pred kratkim seje v 76-letu pretrgala življenjska nit aktivistu in borcu Ivanu Janku - Žanu iz Gornjih Sušic pri Dolenjskih Toplicah. Ko je bil Ivan star 21 let, mu je umrl oče, zato je prevzel skrb za kmetijo in mlin, s tem pa tudi skrb za svoje tri brate in sestre. V tem času se je že seznanil s težavami, ki jih je preživljal delavski razred, zato je postal simpatizer naprednega gibanja. Z bratom Jožetom sta postala člana Komunistične partije, zato sta se brez pomisleka takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije vključila v napredne vrste — v narodnoosvobodilno borbo. Ivan je postal član Osvobodilne fronte in aktivist in je deloval na terenu vse do odhoda v XV. Belokranjsko SNOUB. V tem času se je okupator maščeval za njegovo sodelovanje v revolucionarnem gibanju, saj mu je avgpsta 1942 požgal domačijo, vendar s tem ni zlomil njegovega naprednega duha.
očitno direktorici — da bodo v tujini prodajali svoje izdelke pod imenom iz »enega izmed azijskih jezikov«. Morda bodo ob tem celo pomislili, da »zlasti na zahodu« — ljudje ne bodo imeli nič manj težav z izgovorjavo besede »janhari« kot z besedo »zlatarna « morda še več. V poročilu ni nič zapisano, kaj direktorica misli o izgovorljivosti novega imena r domovini. kar glede na to. da borih 60 odstotkov svojih izdelkov prodajo v Jugoslaviji, gotovo sploh ni pomembno.
Ker se nam je v preteklosti že večkrat zgodilo, da opozorila jezikovnim »inovatorjem« niso prav nič zalegla, naj se za konec zresnimo. Direktorici TOZD Zlatarne Celje sporočamo, da bomo — brž ko bo podjetje sprožilo postopek za registracijo novega imena — javnemu tožilcu predlagali, da glede na že nič kolikokrat omenjene določbe Zakona o združenem delu ne dovoli registracije takega jezikovnega skrpucala.
D
Cestarji so presenetili
Prvo obilnejše sneženje, ki smo ga bili to zimo deležni v začetku januarja, ni tako presenetilo cestarjev in komunalcev kot mnoga leta doslej. Delavci, plugi in posipovalci so bili na cestah pravi čas, delo so opravili zadovoljivo, tako da večjih zastojev v prometu ni bilo. Tudi velikanskih kupov snega so se lotili takoj, ko je nehalo snežiti. Marsikje so se veliko slabše odrezali lastniki hiš, stanovalci v blokih ter seveda trgovci in gostinci, ki se za sneg na pločniku pred svojo stavbo niso zmenili. Za prihodnje borbe s snegom je upati, da bodo cestarji obdržali tokratni nivo, da vozniki ne bodo vozili brez zimske opreme, če je ta potrebna, in da bodo lopate manj pozabljene.
FRANC ZALETELJ. šofer mestnega avtobusa v Novem mestu: »Mislim, da lahko letos zimsko službo Cestnega podet-ja in Komunale samo pohvalimo, vsaj za pluženje in čiščenje snega ter posipavanje v samem mestu. Malo meščanov ve, da v tem času za njihove delavce in stroje ni bilo počitka. Kupi snega so s trga izginili preko noči, ko smo drugi trdno spali. Slabše so se letos odrezali nekateri trgovci in gostinci, saj nekaterim kupi snega niso bili mar. Od Študijske knjižnice mimo Standard ASRfelcsjjg inJs&aae da.trncuUke zadruge ni bilo nikogar, ki bi očistil pločnik.«
ff
MIHAEL RADANOVIC, zasebni avtomehanik iz Brežic: »To zimo so me ko-munalci presenetili. Prvič doslej so splužili tudi Levstikovo ulico, čezdvaali tri dni pa odpeljali še sneg. Prepričan sem, da letos tudi drugi meščani nimajo drugačnega mnenja, saj so zglavne mestne ulice čez noč zvozili ves sneg in tako preprečili neprijetne prometne zastoje.«
TANJA PAPA. kmetijska tehnica iz Črnomlja: »Menim, da je v mestu zimska služba dobro opravila svoje delo. Tudi ko se vozim službeno po vaseh, vidim, dasose Jjudje potrudili pri pluženju snega. Res pa je, da je v Črnomlju problem s parkirnimi prostori že, ko ni snega, sedaj pa so težave še večje. Sneg bi morali odvažati. Nekaj so ga, a očitno premalo.«
MARTIN MATJAŠIČ, vodja kaširnice v metliški Beti: »V naši krajevni skupnosti Rosalnice smo sami naredili plug, SCT pa nam je dal material in na razpolago delavnico. Sneg orjemo sami in razumljivoje.da se potrudi mo, da je delo dobro opravljeno. Metlika pa je bila včasih, ko so plug vlekli še konji, veliko bolje očiščena kot danes, ko imajo celo vrsto strojev. Resje bilo veliko snega, toda pločnike bi lahko bolje očistili.«
MARKO MALJUNA, terenski blagajnik M-Kmetijske zadruge Trebnje: »Vsak dan sem z avtom na drugem koncu trebanjske občine, saj obiskujem vse zadružne enote. Letošnjo zimo zaradi snega ni bilo nedostopnih krajev, celo v najbolj oddaljene, Dobrnič in Trebelno, seje prišlo. Cestarji so svoje delo dobro opravili, zanj bi jim lahko izrekli najvišjo oceno.«
JERNEJ RADIČ, voznik avtobusa iz Sevnice: »Menim, da so letošnjo zimo sev-niški cestarji vsaj doslej delo zelo dobro opravili, vsekakor bolje kot lani. V prime- * rjavi z zimskimi službami v nekaterih drugih, predvsem sosednjih občinah, se mi zdi, da so bile ceste tu bolje splužene in pope-skane. Tudi za naprej velja, da seje treba pravočasno lotiti glavnih prometnih žil,da delavci in šolarji ne zamujajo. Avtobusi so bili letos točnejši od vlakov, zasluge ima zimska cestna služba.«
MILENA TOPLIŠEK. operaterka na knjižnem stroju v M-Agrokombinatu Krško: »Po mojem mnenju so komunalne službe dobro opravile svoje delo. Čiščenja snega so se lotile dovolj zgodaj in temeljito. To velja za čiščenje ulic v Krškem. Pohvalila bi tudi mladinsko organizacijo, ki je poskrbela za čiščenje snega na mostu in pred šolami. To delo so opravili učenci šolskega centra. Graja pa gre skupnostim stanovalcev in lastnikom hiš za neočiščen sneg pred bloki in hišami.«
ANDREJ ABRAHAMSBERG, načelnik občinskega štaba CZ Ribnica: »Menim. da je bilo čiščen je snega dobro organizirano in izvedeno. Tudi krajani niso imeli večjih pripomb ali pritožb. Vse pomembnejše ceste so bile prevozne, avtobusi niso zamujali, delovne organizacije in šole so delale brez zastoja. Pločniki po Ribnici so bili v soboto zjutraj že očiščeni, res pa je. da je novi sneg nekatere spet zasipal.«
LADO ŽAGAR, prometnik pri SAP Integral v Kočevju: »Vse glavne asfaltne ceste so bile dobro splužene, makadamske pa slabo. S cesto proti Koprivniku še nismo zadovoljni. Tudi proti Predgradu pluži zasebnik z lesenim plugom, ki ne more splužiti tako, kot se da s težjo mehanizacijo. Avtobusna obračališča okoli mesta tudi niso bila splužena. Zaradi neočiščenih pločnikov pa so ljudje hodili po cesti in tako ovirali promet.«
kmetijstvo
m\
Ali tobak ni več tako vabljiv?
V Beli krajini lani manj pridelovalcev tobaka kot leto prej — V črnomaljski občini rekordna, v metliški povprečna letina — Skoraj 24 ton pridelka
ČRNOMELJ, METLIKA — Pred kratkim je Tobačna tovarna iz Ljubljane odkupila lanskoletni pridelek tobaka v obeh belokranjskih občinah. Na desetih hektarih ga je zraslo skoraj 24 ton. V črnomaljski občini ocenjujejo, daje bila letina izjemno dobra, medtem ko je bila v metliški povprečna.
V črnomaljski občini je 50 kooperantov na petih hektarih pridelalo
KMETIJSKA
PREDAVANJA
ČRNOMELJ — Pospeševalna služba črnomaljske kmetijske zadruge je sredi januarja pričela z zimskimi strokovnimi predavanji za kmete. Predavanj bo 12, in sicer v vseh zadružnih enotah in večjih krajih, beseda pa bo tekla predvsem o živinoreji in poljedelstvu. Na predavanjih bosta poleg strokovnjakov iz kmetijske zadruge sodelovala inž. Jože Benec in inž. Luževec iz Kmetijskega zavoda iz Ljubljane. Predavanje o vinogradništvu bodo pripravili februarja, o gojenju vrtnin in tobaka pa, ko bodo podpisane pogodbe. Spomladi bo pospeševalna služba organizirala tudi demonstracijo rezi sadnega drevja, saj o sadjarstvu, vsaj kar se nasvetov tiče, doslej v črnomaljski občini ni bilo storjenega še nič.
PO DRVIH VEČJE POVPRAŠEVANJE KOT PONUDBA
ČRNOMELJ — V črnomaljskem GG-tozd Gozdarstvo opažajo, da zadnja leta poraba drv močno narašča.
Tako je od leta 1980 povpraševanje vsako leto za 26 odst. večje. Pred sedmimi, osmimi leti bi lahko prodali po 13.000 m3 drv na leto, naročil pa je bilo komaj za 2.000 m3. Presežek so prodali v tovarno Djuro Salaj v Krško ter tako iztržili tudi več denarja. Lani pa jim, kljub temu da je bil celulozni les za 3 tisočake dražji kot drva, ni uspelo prodati v Krško niti vagona lesa. Naročil je bil namreč kar za 9.000 m3 drv, črnomaljski drvarji pa sojih lahko pripravili le 7.000 m3. Vendar jim je s pomočjo tozda Črmošnjice in TOK uspelo zagotoviti kurjavo skoraj vsem naročnikom.
O ■	*	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 160 pujskov, starih do 3 mesece, in 15 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 95 mlajših in 7 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je stal od 1.000 do 1.100 dinarjev, drugih pa 850 dinarjev.
14,5 tone tobaka, kar pomeni, da je bil povprečen pridelek na desetih arih 290 kilogramov, medtem ko je norma 250 kilogramov. Izjemno dobra je bila tudi kvaliteta, saj je bilo prvorazrednega kar 70 odst. tobaka. Vsekakor je bil rekorder med črnomaljskimi kooperanti Anton Vrtin iz Goleka pri Dragatušu, kije na 20 arih pridelal kar 955 kilogramov.
Prav tako So v metliški občini zasadili tobak na petih hektarih, 20 lanskih kooperantov ter dva, ki sta oddala še del predlanske letine, pa je pridelalo 9.330 kilogramov. Prvovrstnega tobaka je bilo 5.857 kilogramov, drugorazrednega pa 2.053 kilogramov.
Ta kultura je za Belokranjce še vedno zelo zanimiva, čeprav je res,
• Ljudje se pritožujejo predvsem zaradi poznega izplačila. V črnomaljski kmetijski zadrugi predlagajo, naj bi tobačna tovarna dala že novembra, ko pospeševalci že vedo, kolikšen bo pridelek, kooperantom del akontacije.
da v zadnjem času tako v Črnomlju kot v Metliki število kooperantov pada. V črnomaljski občini pravijo, da predvsem zato, ker zmanjka delovnih rok. Gojenje in pospravilo tobaka je namreč še vedno skoraj izključno ročno. V metliški kmetijski zadrugi pa so prepričani, da je manj zanimanja zato, ker nekateri preveč pričakujejo od te kulture in mislijo, da bodo na hitro obogateli. Letina
Nevednost še kraljuje
Anketa med kmeti in vrtičkarji je pokazala, da je strokovnega znanja še manj, kot se misli
S človeškim vonjem prepojene stare cunje in nekaj zrnja je treba pustiti na kakem mirnem mestu, morda v kleti ati na podstrešju. Po treh tednih »fermentacije« bomo tam našli mlade miši, ki so se zalegle iz hlapov cunj in zrnja. Tako je pisal v svojem času čislani belgijski kemik, filozof in zdravnik van Helmont v svoji knjigi O virih zdravstva še sredi 17. stoletja.
Ne prenaglimo se s sodbo o davnem 17. stoletju, ko so »ljudje živeli v temi neznanja«, saj nas kaj lahko preseneti sedanjost. Ko so na primer v posebni anketi, ki je zajela 1150 kmetov in vrtičkarjev v sedmih slovenskih občinah, vprašali, kaj povzroča rastlinske bolezni, jih je skoraj dve tretjini odgovorilo, da vlažnost...
Sploh si velja rezultate te ankete pobliže ogledati, saj so več kot podu-čni. Komaj vsak peti vprašani je vedel, kaj je to fungicid. Za insekticid jih je vedelo še enkrat toliko, torej 40 odstotkov. Še 10 odstotkov več jih je znalo pojasniti besedo herbicid, več kot 90 odst. pa jih je vedelo, da herbicidi lahko poškodujejo gojene rastline. Skoraj tretjina vpfhšanih ni vedela, kaj je to krompirjeva plesen ali fitoftora, več kot petina pa, kakšen je koloradski hrošč.
Kako se potem ti kmetje in vrtičkarji sploh znajdejo pri svojem delu? Tri četrtine anketiranih je odgovorilo, da se pri določanju bolezni zanesejo samo nase, in le čudimo se lahko, da ni še več strokovnih spodrsljajev, ki bi se končali usodno za človeka, žival ali rastlino. Anketa je pokazala tudi, da ljudje ne zaupajo in verjamejo dovolj pospeševalni službi niti strokovnemu tisku, ki kljub prizadevanju dosega sorazmerno malo uspeha. Najpomembnejši svetovalci pri nakupu in uporabi fitofarmacevtskih pripravkov so prodajat-
Kmetijski
Zdaj stroj izbira vime
Kljub uvedbi molznih strojev velja molža še vedno za najtežje in najdolgotrajnejše opravilo v hlevu. Vse kaže. da bo tako tudi ostalo, zato je še kako pomembno vse, kar je povezanega z molžo, pa naj gre za žival in njene lastnosti, človeka in njegove postopke ali stroj in njegove zmogljivosti.
Vime je najpomembnejši organ molznice, prava dragocenost krave, ki odločilno vpliva na njeno proizvodnost in s tem tudi njeno vrednost. Molzni stroj je zelo povečal zahteve. Pri selekciji goveda je neizprosen: naj vime še toliko daje, ni dobro, če ni primerno za strojno molžo. Vsak rejec mora zato vedeti, kakšno je pravilno vime, saj je od tega v veliki meri odvisen njegov rejski uspeh.
Dobro vime mora biti prostorno in žleznato ter dovolj dvignjeno od tal, od 45 do 50 cm. Prevelika vimena, s kakršnimi se ponekod še postavljajo na živinorejskih razstavah, niso več zaželena. Med velikostjo vimena in njegovo vzdržljivostjo je namreč negativna povezava. Nadalje je za dobro vime značilno, daje enakomerno razvito, pomeni, da so posamezne četrti izenačene.
• Za stroj so še posebej pomembni seski. Biti morajo enakomerno okrogli, napeti in prožni, dolgi od 6 do 8 cm, debeli pa od 20 do 35 mm. Prekratki, zakrneli, lijasti ali drugače spremenjeni enostavno niso primerni za strojno molžo. Tudi paseski, ki so nekdaj veljali za znak dobre molznice, so postali povsem odveč. Celo kirurško jih odstranjujejo.
Rejec mora poznati zunanje znake dobre krave molznice. Samo dolg in širok križ omogoči dolgo in široko vime. Prav tako je pcfmembno. kakšne so mišice na notranji strani stegen. Le krava, ki ima tam malo mesa. ima dovolj prostora za obilno vime. Značilen razpoznavni znak je tudi poraščenost z grobimi dlakami. Dlakavo vime je mesnato in ima zato manjšo prostornino, na njem pa se tudi nabira nesnaga, ki otežuje pridobivanje higiensko neoporečnega mleka. Glede higiene se bodo zahteve samo še zaostrovale, zato je pri selekciji molznic to zelo pomembno.
inž. M. L.
*
*
d
\
\
*
*
*
*
*
*
P
*
*
*
d
d
*
ci teh sredstev, za njimi pridejo strokovnjaki pospeševalci, nato strokovni tisk in radio, na koncu pa sosedje in znanci.
Veljalo bi se bilo zamisliti nad odgovori, ki so jih dobiti iz vseh koncev Slovenije, z izjemo Dolenjske. kjer pa je raven znanja verjetno še nižja.
M. LEGAN
Trikrat več smrti zaradi alkohola
Iz gradiva republiške komisije za boj proti alkoholizmu
LJUBLJANA — »Prosta destilacija alkohola, to je kmečka žganjekuha, je osamljen paradoks v evropskem in svetovnem merilu,« ugotavlja republiška komisija za boj proti alkoholizmu in dodaja, da se v kmečkih kotličih skuha približno toliko alkoholnih pijač, kot jih naredi industrija.
Domačega žganja uradna statistika natančno ne more zajeti, zato so tudi naši podatki težko primerljivi z ustreznimi podatki v drugih deželah, kjer ne poznajo proste žganjekuhe. Toda kljub temu spadamo med tiste, ki v povprečju popijemo največ — in tudi občutimo posledice. Še bolj kot za druga velja za našo deželo, da je alkoholizem tisti izvor negativnih odklonskih pojavov, od katerega priteka največ človeškega trpljenja.
Komisija je preskrbela nekatere novejše podatke o porabi alkohola in umrljivosti zaradi alkoholnih jetrnih okvar. V letu 1983 na primer je znašala letna poraba čistega alkohola na prebivalca v Sloveniji 8,41, kar je skoraj en liter manj kot leta 1980. Rahlo upadanje porabe zadnja štiri leta je razveseljivo, česar pa ni mogoče trditi za bolezni, ki jih alkohol povzroča. V tem času se je namreč umrljivost zaradi alkoholnih jetrnih okvar še nadalje zvečevala. Še leta 1975 je zaradi tovrstnih okvar umrlo 10 ljudi od 100.000 prebivalcev, starih nad 19 let, leta 1983 pa že 29, kar je skoraj trikrat več.
pa ni vedno dobra, zato so nekateri prehitro razočarani. Lani je bilo zato znatno manj kooperantov kot leto prej, predvidevajo pa, da se naj-b.rž tudi letos zanimanje ne bo povečalo, čeprav so cene še vedno zelo vabljive. Čeprav se cigarete v zadnjem letu niso podražile, seje cena surovemu tobaku dvignila. Leta 1985 so dobili pridelovalci za kilogram prvovrstnih suhih tobakovih listov 500 din, za lansko letino pa 840 din. m. BEZEK-JAKŠE
110 MILIJONOV DIN ZA GOZDNE CESTE
ČRNOMELJ — Tukajšnji tozd Gozdnega gospodarstva je imel v preteklem letu vrsto naložb. Tako so nekdanje garaže v Loki preuredili v sodobno kuhinjo z jedilnico, kar jih je veljalo 10 milijonov dinarjev. Poleg tega so nadzidali upravno stavbo ter uredili vrsto gozdnih cest. Tako so končali odsek 7 kilometrov dolge ceste od Vrčic do Planine pa kilometer ceste v Bistrici ter po poldrugi kilometer v Bojancih, na Bednju in v nasad na Gornji Paki. Za gradnjo cest so namenili 110 milijonov dinarjev, če pa ne bi gradili v lastni režiji, bi bil strošek še znatno večji.
Priprave na Vinsko vigred
Prireditelji obljubljajo bogato prireditev — Veselo bo 15., 16. in 17. maja
METLIKA — Pred dnevi se je sestal pripravljalni odbor za Vinsko vigred 87. Najboljše metliške moči so se pogovarjale o letošnji prireditvi, že peti te vrste, ko bodo na pokušnjo najboljša belokranjska vina lanskega letnika. Letošnja Vinska vigred bo kot po navadi na vseh treh metliških trgih, in to 15., 16. in 17. maja. Pripravljavci obljubljajo bo-. gat kulturni program: v treh dneh naj bi se zvrstilo kar devet ansamblov, nastopale bodo belokranjske folklorne skupine, pevski zbori, tamburaši, harmonikarji, pripravili bodo vrsto razstav, srečanj, predavanj, igrale bodo godbe na pihala, prišli bodo kolesarji iz Ljubljane in tako dalje. Da bo vse, kot je treba, zagotavlja tudi to, da je predsednik pripravljalnega odbora sam metliški župan Stane Bajuk, v delo pa so se zagnali metliški direktorji, kulturniki in športniki.
r
>
N
I
S
I
S
s
I
N
I
I
>
S
I
s
I
N
I
S
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
>
I
N
I
*
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
>
s
I
s
I
s
L.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja: Tit Doberšek
Trte po zimski pozebi leta 1985
Žametna žrnina
Kot sem že zapisal je ta sorta zimsko pozebo leta 4985 še kar dobro prestala in je aprila začela odganjati, vendar je pričakovani pridelek uničila pozeba konec aprila in v začetku maja. Tako pridelka te sorte v letu 1985 dejansko ni bilo podobno kot pri modri frankinji. Mladike so pognale v glavnem iz starega lesa. Ob rezi trte spomladi 1986 je bilo zelo malo rozg in dvoletnega lesa, iz katerega režemo rodni les. Vinogradniki so bili prisiljeni narezati rodni les tudi iz rozd, ki so pognale iz starega lesa.
Prav tako kot modra frankinja je tudi žametna žrnina v letu 1986 bogato poplačala izpad pridelka v prejšnjem letu. Tako je poleg modre frankinje tudi žametna črnina izmed sort za rdeča vina na jugovzhodnem vinorodnem območju zaenkrat nenadomestljiva sorta. Žametna črnina je glavna sorta za dolenjski cviček, za rdeče bizeljsko vino in za metliško iziroma belokranjsko črnino. Vinska klet KZ Metlika iz te sorte in delno modre frankinje zadnja leta daje v promet bledo rožnato, oziroma svetlo rožnato vino s francosko oznako ros£, o čemer je pisal na tem mestu 28. februarja 1985 mag. Julij Nemanič, vodja navedene kleti. To vino je pri nekaterih potrošnikih bolj priljubljeno kot pa cviček, rdeči bizeljčan ali metliška črnina. Z rosejem je žametna črnina prišla v razred kakovostnih vin, Česar v sestavu cvička predpis ne dovoljuje. Kakšen je postopek predelave grozdja za rose je napisano v navedenem članku mag. Nemaniča, Z vinom rose pridobiva žametna črnina večjo veljavo v vinski trgovini.
Ko poleg modre frankinje izrekamo žametni črnini vso
hvalo, ne smemo pozabiti na eno izmed značilnih pomanjkljivosti te sorte, to je na njeno pozno zorenje. Zaradi poznega zorenja pridobiva majhen odstotek naravnega sladkorja. Po mojih podatkih od leta 1980 dalje se je odstotek naravnega sladkorja pri tej sorti gibal med 11 in 12% sladkobe. Morda je bil pri drugih vinogradnikih z manjšim pridelkom grozdja na trto kak odstotek sladkobe večji, vendar še vedno nezadosten (15%) za 9% alkohola, kot določa zvezni pravilnik za namizna vina z geografskim poreklom, kamor uvrščamo cviček. Zato bomo morali mošte te sorte redno popravljati z doslajevanjem, dokler bomo to sorto gojili v naših vinogradih. Vsa določila o odlaganju trgatve ne zaležejo dosti, saj po 15. oktobru kljub lepemu vremenu grozdje pridobiva zelo malo na sladkobi. Sam trgam to sorto vedno po 15. oktobru, medtem ko drugi potrgajo tudi po 10 dni prej, pa grozdje ne pridobi več sladkobe, kot sem napisal.
V starih vinogradih z vzgojo kolju je bila žametna črnina manj obremenjena z rodnim lesom. Poleg tega je bila ta sorta v starih vinogradih cepljena na podlago V. riparia portalis, na kateri je vedno dobro dozorela. Danes to sorto cepimo le na edino podlago, ki je na voljo, to je na križanko V. berlandieri x riparia Kober 5 BB in SO4, na kateri slabše dozoreva. Vse premalo danes upoštevamo vpliv podlage na pridelek in kakovost posamezne trtne sorte. Zato smo sedaj, tudi ob ugodnih letinah, mošte te sorte prisiljeni popravljati z dosladkanjem. Tu ne pomagajo nobeni drugi prijemi in ne predpisi.
Druga napaka je, da smo žametno črnino, kije bila nekaj let v modi, sadili povsod, tudi na manj ugodnih legah. Zaradi poznega zorenja sodi namreč na najboljše lege, kjer je ves dan na soncu.
T. DOBERŠEK
1
\
l
N
[
S
s
I
s
>
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
I
s
s
I
s
I
s
I
s
s
*
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
J
Zagotavljajo, da bo bolje
Novomeščani pripravljajo ustanovitev samoupravne   interesne skupnosti za pridelavo hrane
NOVO MESTO — Še preden je odprta javna razprava o sporazumu, ki omogoča ustanovitev nove interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in pridelave hrane, je vjavnostižesliša-ti pomisleke, češ kaj nam je treba novega sisa, ko je že dosedanjih dovolj. Za kaj v bistvu gre?
Za področja, ki naj bi jih združevala nova samoupravna interesna skupnost (melioracije, prostorske ureditve, pospeševanje tržne pridelave, zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe, in oblikovanje blagovnih rezerv), so že doslej delovale ustrezne službe. Ker so vsa ta področja vsebinsko v tesni zvezi, med njimi pa ni bilo pravega usklajevanja, je z novim republiškim zakonom, sprejetim ob koncu novembra lani, naloženo občinskim skupščinam, da do 31. marca letos ustanovijo novo interesno skupnost.
V novomeški občini zaradi ustanovitve nove interesne skupnosti ne bo prišlo do novih zaposlitev, ker bodo dela opravljali isti ljudje, ki sojih doslej v različnih službah, prav tako pomeb-no pa je zagotovilo, da se dosedanje finančne obveznosti, namenjene proizvodnji hrane in nemoteni oskrbi, ne bodo povečale.
Predvideno je, naj bi v občini potekala javna razprava o osnutku sporazuma in statuta do 10. februarja, hkrati naj bi po terenu evidentirali delegate za enodomno skupščino. Pripombe iz javne razprave naj bi potem uskladili in jih oblikovali v predlog sporazuma proti koncu februarja, nakar bo spet javna razprava o predlogu do 11. marca. Skupščina nove SIS naj bi formalno zaživela 31. marca letos.
R. B.
Okrepili bodo strokovno delo
Direktor TOK M-Agrokombinata Iz Krškega Ivan Kozole meni, da je v kmetijstvu ____Se veliko notranjih rezerv — 600 milijonov dinarjev za zemljišča
KRŠKO — »Lansko leto je bilo v proizvodnem smislu poprečno, prav tako pa je bilo tudi v ostalih naših dejavnostih, trgovini, servisni dejavnosti in težki kmetijski mehanizaciji. Za letos smo si zastavili precej bolj zahtevne naloge, ki pa jih bomo izpolnili le tako, da bomo temeljito krepili naše strokovno delo,« je dejal Ivan Kozole, direktor TOK v krškem M-Agrokombinatu.
»Navedel bom samonekajštevilk.
Lani so naši kooperanti namolzli za trg 6 milijonov litrov mleka, zredili 1500 glav mladega pitanega goveda,
1800 telet in 6000 prašičev. Poleg tega pa so za trg pridelali tudi 35 ton jagodičevja, 70 vagonov vrtnin, 40 vagonov rdeče pese in zelja, 800 ton pšenice, 1100 ton jabolk in 1000 ton grozdja. Najbolj smo zaostali za načrti pri reji prašičev, ki bi jih sicer morali zrediti 14000, pa smo jih le 6000.
Kmetov, ki bi v sedanjih razmerah nosili veliko tveganje, ni bilo, vendar pa se sedaj razmere popravljajo in računamo, da bomo letos zredili 11000 prašičev. Pri pridelavi pšenice nam jo je zagodlo vreme, prav tako pa se vinogradništvu poznajo pozebe iz preteklih let.
Ivan Kozole
Načrti za letos so veliki. Poleg povečane reje prašičev računamo na povečano molžo mleka, povečano pridelavo vrtnin, krompirja. Menimo, da imamo v hlevih, na njivah, travnikih in v nasadih še velike rezerve.	»
Kljub naši trdni odločitvi, da bomo povečali pridelavo, pa nismo spjejeli lahke naloge. Tako kot povsod po Sloveniji je tudi pri nas največ malih kmetij, kjer pa je pridelava zelo draga. Do enega hektara je kar 30 odst. kmetij, medtem ko je takih kmetij z več kot 10 hektari obdelovalne zemlje borih 10 odst. Po naših računih je rentabilna samo prašičja farma, ki v enem turnusu zredi vsaj 500 prašičev, pri nas pa so največje farme z 200 prašiči. Zaradi tega tudi niso izkoriščeni stroji, kar seveda vse skupaj močno draži pridelavo,« pravi Kozole.
J. SIMČIČ
Da Italija ne bo zavrnila krompirja
Poduk kmetov, ki izvažajo — Kilogram 150 lir
LJUBLJANA — Na nedavni seji poslovnega odbora za krompir so, kot poroča Kmečki glas, izvozniki povedali, da so doslej izvozili v Italijo že 14.000 ton lanskega krompirja, in to vsega iz Slovenije, 10.000 ton pa da ga še bodo. Italijani so ga doslej plačevali po 150 lir kilogram. kar je po sedanjem tečaju nekaj nad 50 dinarjev, v naslednjih mesecih pa naj bi se cena zviševala za 10 lir na mesec na račun skladiščenja in kala.
Da se ne bi ponovilo, kar se je jeseni pripetilo tudi na Dolenjskem, ko so Italijani zavrnili že odprem-Ijene pošiljke, bodo izvozniki skupaj z inšpektorji obiskali pridelovalce in jih podučiti, kako je treba pripraviti in pakirati izvozni krompir. Uvozniki so namreč zelo natančni, po mnenju marsikaterega našega kmeta celo kapricasti, vendar jim je treba ustreči, če želimo krompir, ki je lani bogato obrodi! zlasti v drugih republikah, prodati na tuje. Znano je, da se v deželah Evropske gospodarske skupnosti dušijo v kmetijskih presežkih, kar hkrati tudi pomeni, da oni diktirajo uvozne pogoje, če že pristanejo na uvoz.
Tako pač je. bolj pa skrbi, da domačih trgovcev ne zanima, kaj bo z lansko letino. Ne le da niso odkupili skoraj nič. niti na sejo poslovnega odbora se niso potrudili, dahi povedali. zakaj je tako. Ob pičlih letinah so neprimerno bolj glasni, sicer pa tudi to spada nted spremljajoče znake uveljavljanja ekonomskih zakonitosti, kar samo po sebi Še ni nič tragičnega. Tragično pa je. da se na ta način ne bo dalo nikoli umiriti krompirjeve trgovine in prek nje pridelovanja in da vse poslovno tveganje ostaja slej ko prej predvsem na kmetovih ramah.
M. L.
IZ NkŠIH OBČIN
Je SZDL zanimiva za ljudi?
Letos bo SZDL veliko bolj pozorna do vseh nepravilnosti v družbi
NOVO MESTO — Koliko lani zastavljenih programskih usmeritev je bilo v SZDL uresničenih in s čim naj bi se organizacija predvsem bavila letos, so 22. januarja kritično razpravljali člani predsedstva občinske konference SZDL.
Medtem ko je bil lani pri organizacijski krepitvi SZDL na terenu narejen očiten korak naprej in je organizacija tudi na občinski ravni kot v krajevnih skupnostih dobila ustreznejše mesto, pa je vrsta nalog ostala neuresničenih. Načrtovano delegatsko izobraževanje je ostalo v pripravah, ni prišlo do boljšega dela potrošniških svetov, manj, kot so ljudje pričakovali, je bilo narejenega tudi pri obravnavi kritične analize političnega sistema.
Lani je bila v programu dela zapisana kadrovska in organizacijska prenova svetov in koordinacijskih odborov pri predsedstvu, kar je bilo uspešno izpeljano. Rezultat? Nekatere svete in odbore so ukinili, tako da jih je ostalo še 25, nedelavne člane in predsednike so zamenjali sposobnejši in delavoljnejši.
Tudi povsem konkretne naloge
na področju vzgoje in izobraževanja je SZDL uresničila preko sveta za vzgojo in izobraževanje, na področju kulture pa je tudi prišlo do nove kulturne organizacije — ustanovitve Doma kulture, ki ima organizacijske možnosti za večji razmah tovrstne dejavnosti po vsej občini.
Medtem ko se je na področju telesne kulture SZDL vključevala predvsem v razreševanje kadrovske problematike v zvezi z družbenimi ukrepi, v ZTKO pa je tudi pri socialni politiki prišlo do premikov. Posebej velja omeniti prizadevanja za odstranjevanje arhitektonskih ovir za paraplegike. Na pošti, v Ljubljanski banki in v občinski upravi so ustrezno uredili dostope v urade, niso pa za to akcijo pokazali posluha v Domu JLA in v Mercatorjevem Marketu na Zagrebški, ki sta bila
Solidarni z dobrimi delavci
Zbor uporabnikov skupščine novomeške stanovanjske skupnosti sprejel delovni prispevek za eno od meril za pridobitev solidarnostnega stanovanja
NOVO MESTO — Zbor uporabnikov skupščine novomeške stanovanjske skupnosti je pretekli petek sprejel predlog sprememb pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. S tem je delovni prispevek postal eno od meril za pridobitev solidarnostnega stanovanja, merjenih ne le z delovno dobo, ampak tudi z delovno uspešnostjo prosilca in njegovega zakonca.
Prevladujoči merili za pridobitev solidarnostnega stanovanja še vedno ostajata socialno zdravstveno stanje in stanovanjske razmere družine, kar je seveda prav, saj le gre za solidarnostno reševanje stanovanjskih vprašanj. Spremenjeno pa je razmerje točk med' posameznimi skupinami meril in vrednotenje stanovanjskih razmer, ki sedaj v skupnem dajo nekaj manj točk. Na njihov račun se je dalo doslej dobiti kar do 60 odstotkov vseh točk, če so prosilci le stanovali v dovolj slabi luknji. Dogajalo se je, da je bilo treba solidarnostno reševati prosilce iz vedno istih slabih lukenj v mestu, ki so vrgle največ točk. Delovna uspešnost lahko da za oba zakonca 100 točk, kar lahko pomeni okrog 60 mest po prednostni lestvici gor ali dol, če teh točk ni.
Že delovna skupina, kije pripravljala besedilo predloga sprememb, se je srečevala z mnogimi pomisleki o tem
SREČANJE INVALIDOV
Sobotnega večera 17. januarja se bomo novomeški invalidi radi spominjali. Društvo invalidov nam je namreč pripravilo novoletno srečanje v hotelu Kandija. Srečanje prijateljev in znancev je bilo zelo prisrčno. Razpoloženje so še popestrili fantje ansambla Cof. Po okusni večerji in kozarcu vina se je dobro razpoloženje še stopnjevalo, zabaven je bil bogat srečelov, skeči, zabavna tekmovanja. Takih večerov si invalidi še želimo.
NEŽICA BUT
VIŠJE STANARINE
METLIKA — Tukajšnji izvršni svet je pred kratkim sprejel povišanje stanarin. Te bodo od 1. februarja za 57 odst. višje kot decembra lani. S poviševanjem cene v letošnjem letu naj bi do konca leta dosegli stanarino, ki bo znašala vsaj 2,04 odst. od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda (danes namreč znaša le 1,46 odst.). Tako bodo tudi lažje vzdrževali stanovanja, saj so se doslej stanovalci večkrat pritoževali, da je vzdrževanje slabo.
• • •
»ZIMSKE URICE«
METLIKA — Po poletnih kulturnih prireditvah metliškim mladincem še ni uspelo odpeljati z grajskega dvorišča kvadrov za oder. Čeprav so jim v gradu priskrbeli celo prevoz s plačanim voznikom, ki je čakat na dvorišču dve uri, mladinskemu vodstvu ni uspelo najti štirih članov svoje organizacije, ki bi naložili oder na vozilo. Morda pa so se mladinci odločili, da bodo imeli na grajskem dvorišču tudi zimske kulturne prireditve — tako imenovane »Zimske urice«. Sedaj ko je na odru, ki je sicer last folklorne skupine Ivan Navratil, skoraj po! metra snega, bi bit amhient za takšne prireditve ravno pravšen.
merilu. Nekaj se jih je pojavilo tudi na seji zbora. Gre seveda predvsem za vprašanje ocenjevanja delovne uspešnosti v delovnih organizacijah, če bodo tam res pošteno ocenili posameznikovo delo in če bodo pri ocenjevanju v enakem položaju tam, kjer bodo morali dati oceno za 3 in tam, kjer bodo ocenjevali 30 delavcev, prosilcev za solidarnostno stanovanje. Upati je, da bodo ocene vendar poštene in objektivne, saj naj bi jih obravnavali v izvršnem odboru sindikata ali delavskem svetu, vsekakor v nekem širšem sestavu delavcev. Ocene bodo morale biti take, da bodo zadržale tudi na sodišču v primeru pritožb.
»Ne« za predice
Skoraj ni predice, ki bi ob stroju vzdržala 35 let — Skrajšana doba?
METLIKA — V Novotekso-vem tozdu Predilnica v Metliki dela 383 delavcev. To število bi za kolektiv zadostovalo, če ne bi kar četrtina zaposlenih delala z omejitvijo, ali preprosteje rečeno, zaradi bolezenskih težav ne smejo delati v nočni izmeni. V predilnici se sicer neradi »pohvalijo«, da imajo 3. izmeno, zlasti še, ker je tudi družbena usmeritev uperjena proti nočnemu delu, toda potrebe Novoteksa in tudi tehnološka narava dela so takšne, da se tr-oizmenskemu delu ne morejo odpovedati. Stroji morajo teči vse dni, prostih sobot ne poznajo, ljudje pa morajo biti marljivi in pazljivi ver čas, ko strežejo strojem, ne glede na bolezenske težave, teh pa je veliko, bolniških izostankov je kar 7 odstotkov.
Novoteksov tozd velja glede na delovno dobo zaposlenih za starejšega. Obratovati je začel leta 1958, veliko zaposlenih pa dela v njem malodane od prvega dne. Zato so bili v Metliki tem bolj veseli predloga oz. pobude, naj bi predicam, tkalkam in barvarkam priznali beneficirano delovno dobo. K vsakemu letu delovne dobe bi tako prišteli še dva meseca. V metliški predilnici deta 95 predic, predvsem že starejših žensk s številnimi zdravstvenimi težavami, zato so toliko bolj prepričani, da bi bila benefikacija idealna rešitev tako za družbo kot delovno organizacijo, in same delavke. Žal pa imajo kaj malo upanja, da se bo to uresničilo, kajti jeseni je ena od komisij invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja v republiki pobudo zavrnila brez obrazložitve. S tem sicer še ni rečen dokončni »ne« od tega, da bi bil predlog •pozitivno rešen, pa so se vendarle oddaljili. Tako bodo morale predice — Novoteksove niso izjema — še naprej predčasno odhajati v pokoj, kajti redke so, ki jim uspe vzdržati ob predilnem stroju vseh 35 let.
M. B.-J.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 31. januarja, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili:
• v Novem mestu: Dolenjkin Market na Ljubljanski
• v Šentjerneju: Mercatorjeva Samopostrežba
• v Dolenjskih Toplicah: Mercatorjeva prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Dolenjkin Market
• v Straži: KZ Krka
Vse ostale prodajalne z živili bodo odprte do 13. ure.
IZ NtsŠIH OBČIN
U«
tudi predvidena za odstranitev arhitektonskih ovir.
Med načrtovanimi nalogami je ostala le zapisana tudi sprememba občinskega dogovora o kadrovski politiki, vendar zadeva ni pozabljena — prav tako ni bilo načrtovane problemske konference o delovanju društev in družbenih organizacij.
Središče delovanja SZDL je še vedno v krajevnih skupnostih pri razreševanju komunalne problematike.
Ob kritičnem pregledu dobrih in slabih točk delovanja SZDL v preteklem letu je predsedstvo razpravljalo še o programskih usmeritvah za 1987.
Letos bo Socialistična zveza predvsem delovala tako, da bi dosegli preobrat v gospodarjenju in izboljšanju življenja, ob tem pa bo pozorna do vseh nepravilnosti v družbi in bo skušala delovati tako, da bo zanimiva za kar najširši krog ljudi.	R. BAČER
Velja poskusiti, so menili delegati, saj je nekaj treba storiti. Po dosedanjih kriterijih so bili velikokrat na vrhu prednostne liste prav najslabši delavci. Dober, priden delavec sije še iz luknje skušal narediti čim boljše stanovanje, medtem ko so si slabi praviloma prizadevali, da bi bilo čim slabše. Če bodo rezultati ocenjevanja slabi, bo zbor uporabnikov lahko še pred dokončno sestavo prednostne liste —
• Delegati v zboru uporabnikov skupščine novomeške stanovanjske skupnosti so tudi sprejeli družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letu 1987 ter bili za 57-odstotno podražitev stanarin s 1. februarjem. To seveda skoraj gotovo ne bo edina letošnja podražitev. Stanarine naj bi ob koncu leta znašale 2,04 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada, ob koncu leta 1986 je bil ta delež v Novem mestu 1,35.
razpis bo zunaj prihodnji teden — preoblikoval ta kriterij.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Jožeta ni več
Sedela sva z Jožetom Klevišarjem v prijetni senci ob sladkem hruškovem soku, na katerega je bil še posebno ponosen. -Letos je res dober, pa veliko ga je,« seje pohvalil. Bil je resnično dober, prav tako tudi malinov sok in lepe rdeče jagode, ki so se kar same ponujale. Ob tem razkošju, ki ga je dala narava in pridne roke, sva se pogovarjala o vsem mogočem. Največ o skupnem delu, o načrtih za naprej in o pomanjkljivostih, ki bi jih bilo treba odpraviti. Rad sem prihajal k njemu. Po nasvete, po njegove preudarne in pomirjevalne besede. Jože je bil poln življenjskih resnic in raznolikega znanja. Bil je skrajno natančen
človek, nanj si se lahko brez pomislekov zanesel.
Sprva sem ga obiskoval predvsem zaradi sodelovanja na turističnem področju, saj je bil podpredsednik Dolenjske turistične zveze. S svojim znanjem in smislom za lepo okolje je veliko pripomogel pri svojem delu na tem področju. Sodeloval je pri vsaki akciji in nikoli ni vprašal, ali bo za svoje delo dobil plačilo. Kasneje sem ga pričel obiskovati tudi kar tako, ker sem pač čutil potrebo po pogovoru z njim. Od njega sem odhajal ves drugačen, pomirjen, kajti Jože je znal v nemirno človeško dušo vnesti toplino. Veliko mi je pomenilo njegovo prijateljstvo, njegov topel in iskren »pa kaj kmalu se zopet oglasi«.
Pa sem se res oglasil in to prekmalu. Nisem si prišel hladit duše, prinesel sem mu le cvetje v slovo. Vsi smo mislili, da bo živel še veliko let, kajti njegova življenjska radoživost je prikrivala leta in mnogo mlajši smo ga imeli za svojega vrstnika. Zato nismo mogli verjeti, da je te dni resnično odšel od nas.
ALOJZ SER1NI
V občini počistiti vso nesnago
Široko zasnovana akcija ima tudi vzgojni pomen
NOVO MESTO — Za širšo spomladansko olepševalno in očiščevalno akcijo na vsem območju novomeške občine je pred kratkim dal odlično zamisel svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL. O osnutku programa razpravljajo zdaj v posameznih okoljih, ki so predvidena za nosilce posameznih nalog.
Program uradno še niso potrdili, ker gre za tako široko družbeno akcijo in tako zahtevne naloge, da se jih'bodo bržčas mnogi ustrašili. Obenem pa so v svetu poudarili, da bi tako programe nujno moraji uresničiti, če bi hoteli občino obvarovati pred nadaljnjim onesnaževanjem prostora, voda in ozračja.
Zagotovo bi bilo možno, kar je v tej akciji predvideno, da bi v vsakfmed 32 krajevnimi skupnostmi v občini uredili vsaj eno (zdaj črno) odlagališče odpadkov. Očistili naj bi bregove rek in vodotokov, vsaj obrobja gozdov in parkovne gozde, očistili javne parke in nasade, parkirišča in trge. uredili prometno in talno signalizacijo ter uredili območja vsaj dveh ali treh naravnih znamenitosti ali kulturnih spomenikov. Uredili naj bi tudi bivalna in delovna okolja ter vsaj eno nedeljo proglasili za dan brez vožnje avtomobilov.
Za izpeljavo teh nalogso predvideni Komunala, osnovnošolska in srednješolska mladina. Gozdno gospodarstvo, turistična društva. Cestno podjetje, ribiči, stanovalci sosesk in čim širši krog občanov.
Ker vsem predlaganim delom Komunala ne bi mogla slediti s svojo mehanizacijo. če bi jih hoteli opraviti v enem samem udarniškem dnevu, so v svetu za varstvo okolja menili, naj bi olepševalno akcijo izvajali en teden ali pa na več prostih sobot v aprilu.
R. B.
• Nekateri se vzpenjajo s pomočjo plezalne opreme, drugi pa — s pomočjo plave kuverte. (Marjan Bradač)
• Za otroke in norce je svoboda nevarna.	Ivan Simonič
• Imamo široke resolucije v ozkih krogih.	Matija Logar
Več znanja, več uspehov
V tovarni Krka se je lani raznih oblik izobraževanja ob delu udeležilo 1000 zaposlenih
NOVO MESTO — Četudi imajo v Tovarni zdravil Krka s 4022 zaposlenimi v 10 tozdih že zdaj daleč najboljšo kvalifikacijsko strukturo na Dolenjskem in so tudi med prvimi v republiki in državi, izobraževanju vseeno posvečajo izredno skrb.
Kar 14 odst. visokošolskega in višješolskega kadra med vsemi člani kolektiva in 34 odst. vseh zaposlenih s srednješolsko izobrazbo se jim ne zdi dovolj. Čeprav imajo v svojih vrstah 9 doktorjev znanosti, 25 magistrov, močno podpirajo in tudi organizirajo dodatno izobraževanje. V letu 1986 je 189 delavcev študiralo ob delu, tako zdaj specializacijo končuje nadaljnjih 7 ljudi, magisterij dela 13 zaposlenih, eden pa je pred doktorsko diplomo.
Za izobraževanje so lani v Krki namenili 120 milijonov dinarjev. V preteklih 30 letih Krkinega obstoja je imel kolektiv 863 štipendistov, 665 delavcev pa je doštudiralo ob delu.
Razen tega je delovno prakso v Krki lani opravljalo 414 učencev in študentov, 700 pa sojih imeli na počitniškem delu.
Veliko pove tudi podatek, da je v šestnajstih letih kar 955 mladih iz vse države prejelo Krkine nagrade, ki so postale splošno znana izjemna spodbuda mladim raziskovalcem.
S pomočjo in po zaslugi lastnih strokovnih kadrov, kjer samo na raziskavah dela 300 strokovnjakov, so v zadnjih dveh letih razvili tehnologije za 10 novih proizvodov za bazično proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, patentno so zaščitili 9 izumov in razvili tehnologije za farmacevtske oblike več kot 30 novih' preparatov. Vsega skupaj pa ima novomeška Krka v Jugoslaviji in tujini vloženih 488 patentnih prijav in že podeljenih 274 patentov.
R. B.
Povpraševanju kos z novo opremo
V Novoteksovi predilnici v Metliki v preteklem letu precej posodobili opremo—še veliko načrtov — Letos nove klimatske naprave
METLIKA — V Novoteksovi predilnici v Metliki so lani odšteli za naložbe milijardo dinarjev, vendar je šlo tu predvsem za mednarodne kredite. Investicije sobileše kako potrebne, kajti oprema je bila zastarela, povpraševanje poprejah pa je veliko.
Tako so s pomočjo mednarodnega kredita postavili novo proizvodno linijo, s pomočjo katere bodo po skrajšanem postopku izdelovali krajša vlakna, ki pa bodo tudi cenejša, saj bodo zanjeuporabili domače surovine. Izdelava te tako imenovane efektne prejeješe v preizkušnji, ki bo končana v prvi četrtini tega leta. Predvidevajo, da bodo na leto izdelali 450 ton te preje, prednost tovrstnega predenja pa je poleg tega, da je postopek zelo kratek, tudi v tem, da je potrebnih zelo malo delavcev v primerjavi s klasičnim postopkom. Vendarsotu-di ta postopek obdržali, ker je na trgu povpraševanje po klasičnih prejah in tkaninah še vedno veliko, to pa je tudi temelj Novoteksovega izvoza.
Seveda so posodobili tudi klasično linijo predpredenja, s tem pase
ni le izboljšala kvaliteta preje, pač pa se je kar za trikrat zvišala tudi produktivnost. Posodobili so tudi pre-dilne stroje za efektno prejo, ki sojih lani preselili iz Novega mesta, tako
da tudi na njih sedaj predejo kvalitetnejšo prejo kot doslej.
Seveda s tem proizvodnja v metliškem Novoteksu še ni povsem posodobljena, želja imajo še veliko, v kolikšni meri jih bodo uresničili, pa
ZBOR OBČANOV O TELEFONIJI
METLIKA — V ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri bo v občinski sejni sobi v Metliki zbor občanov KS Metlika. Beseda bo tekla o akciji za napeljavo telefona, kar je tudi za krajane te krajevne skupnosti zelo aktualno, zlasti za prebivalce Kidričevega naselja. Naselja Staneta Rozmana, Berčič, Križevske vad in druge. Skupščina KS Metlika poziva krajane, naj se v čimvečjem številu udeležijo tega zbora.
• V letošnjem letu načrtujejo, da bodo postavili nov sistem klimatskih naprav. S tem se ne bo izboljšalo le počutje delavcev, ampak bodo predvsem pridobili določeno relativno vlago in temperaturo, kar je pogoj za kakovostno prejo. S sedanjimi klimatskimi napravami tega namreč ne morejo doseči. Za naložbo so predvideli 100 milijonov dinarjev, vendar bodo morali po sedanjih izračunih odšteti vsaj dvakrat toliko.
je odvisno od uspešnega poslovanja. Vendar so prepričani, da že z dosedanjo posodobitvijo dobri rezultati ne smejo izostati.
M. B.-J.
Novomeška kronika
SVINČNIK — Občan, ki je po naključji sledil štirim učiteljicam, namenjenim v točilnico športne dvorane Marof, je opazil, daje ena od tovarišic izgubila svinčnik. Ko ga je pobral, je ugotovil, da gre za kemično pisalo s podobo v kopalke oblečene lepotice. Če svinčnik obrneš, kopalke izginejo. Iz moralno-pedagoških načel je najditelj nagico obdržal zase.
ROPOT — Gospodar se je na traktorju pripeljal v Agroservis v Žabji vasi in mojstrom povedal, da v menjalniku nekaj ropoče. Kmalu so ga obvestili, da se lahko oglasi in odpelje jeklenega konja. Možak se je vesel spravil na traktor, obrnil ključ in ugotovil, da zadeva še vedno ropota in da ga to moti. Eden od Agroservisovih genijev mu ni ostal dolžan, rekoč: »Ušesa si zamašite, pa vas ne bo motilo!«
PLOČNIK — Novomeško Komunalo prebivalci Trdinoveobveščajo,da na njihovi cesti ne stanujejo samo avtomobili. Dober teden po zares velikem snegu so namreč na tej karživah-ni prometnici splužili le cestišče, pločnike pa le do križišča s Kristanovo.
Ena gospa je rekla, da se kar precej krepkih Romov po tem visokem snegu sprehaja naokoli v pravih pravcatih vojaških škornjih. Pa pravijo, da je ideja o civilnem služenju vojaškega roka neodmevna.
Včasuodl5. do 21. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Slavka Hrovat iz Rebri — Polono, Marta Zupančič iz Svetinj — Jureta, Marinka Gruden iz Sadinje vasi — Nino, Marija Makovec iz Benečije — Darjo, Mimica Erjavec iz Gabrja — Tonija, Marija Kerin iz Brezja — Karmen. Marija Marn iz Dolenje vasi — Petro in Renato, Zinka Borštnar iz Sotle — Polono, Andjelka Škrtič iz Črnomlja
— Mirjano, Milena Žibert iz Šentjerneja — Matija, Ivanka SLuga iz Mokronoga — Denisa, Jožica Ovnik iz Trebnjega — Blaža, Zora Markovič iz Črnomlja — Vasja, Majda Stopar iz Dolšč — Matejo, Milka Blažič iz Čelevca — Teo, Kristina Grdun iz Zilj
— Mateja, Jožica Turk iz Malega Orehka — Matjaža, Nuša Jaklič iz Vavte vasi — Majo, Slavica Planinc iz Starega trga ob Kolpi — Boruta, Štefka Andrejčič z Dvora — Tadeja, Bojana Grilc s Senovega — Jasmino, Zdenka Miklič iz Zavinka — Nino, Janja Jaklič iz Metlike — Tjašo, Karmen Terzin iz Smolenje vasi — Urško, Milka Radovan iz Dolenjega Mokrega polja — deklico, Ljiljana Jakljevič iz Zaloke — deklico, Danica Gazvoda iz Gornjega Suhadc a — deklico, Majda Kastelic z Dolža — dečka, Lojzka Vavtar iz Krtine — deklico, Marija Jakše iz Malega Podljubna — deklico, Marija Maver z Vrtače — deklico in Marjeta Žagar iz Birčne vasi — Alenko.
IZ NOVEGA MESTA: Irena Rozman z Glavnega trga 1 — Tadeja, Albina Gašperič s Partizanske 29 — Nino, Simona Smrekar, V brezov log
— Klemena. Petra Petrič iz Kettejevega drevoreda — Maniela, Refika Du-rakovič s Ceste herojev 22 — Enisa in Nedeljka Zrilič z Belokranjske ceste 29
— Jureta.
Sprehod po Metliki
BELOKRANJSKO VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO praznuje letos 10-letnico svojega delovanja. Vanj je včlanjenih že preko 700 vinogradnikov, ki se med drugim ponašajo s kvalitetnimi vini ter s pripravljanjem razstave belokranjskih vin, zadnjih pet let imenovane Vinska vigred. Razprtije med črnomaljskimi in metli-škimipridelovalci vin so se zadnji čas polegle in Vinska vigred dobiva v Metliki domovinsko pravico.
V OKVIRU AKCIJE ZNANOST MLADINI pripravljajo tri mlade, vrle Metličanke nalogo o turizmu na sončni strani Gorjancev. Kaj pohvalnega gotovo ne bodo mogle zapisati, napake in pomanjkljivosti pa bodo lahko navedle na najmanj sto tipkanih straneh. Priporočam jim, naj se razpišejo tudi o treh bodečih nežah, ki so si jih prislužili belokranjski turistični delavci v letu 1986.
METLIČANI NISO smučarski spretneži, vendar zdaj pozimi ne sedijo pri radiatorjih, ampak se jtn veliko hodi smučat. Bolj petični so gostje znanih domačih in tujih smučišč, plitkožepi krajani pa se zadovoljijo 2 Gavgen hribom ali z Gačami. V bližini Črmošnjic se je učilo smučat tudi šestdeset metliških osnovnošolcev, med učitelji pa sta bila Juš Mihelčič in Matjaž Rus. Slednji ima zdaj čas, kc mu ni treba pisati predvolilnih govorov Janezu Vraničarju — Luigiju. kandidatu za župana leta 1990.
IZ NbŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
SNEŽNI PINGPONG — Črnomaljci se kar boje, da ne bi začelo znova snežiti, kajti zopet bi se ponovil pingpong s snegom. Medtem ko ga cestarji s plugom potiskajo na pločnike, ga vsi tisti, ki morajo po odloku čistiti pločnike, mečejo nazaj na cesto, ker zlasti v starem delu mesta drugje ni prostora. No ja, vsem se snežnih padavin ravno ni bati. kajti imajo to srečo, da jim sneg celo odpeljejo s tovornjaki. Vendar le nekaterim, skoraj bi lahko rekli izbrancem. Ostali nesrečneži, ki jim ne preostane nič drugega kot neprestano premetavanje, pa se sprašujejo, zakaj diskriminacija celo pri snegu.
INŠPEKTOR ZA PROMETNE ZNAKE?— Prometna,znaka, ki stojita pri gostilni Rog in onstran ceste in opozarjata na prehod za pešce, sta obrnjena v isto smer. Tako vozniki, ki prihajajo iz starega dela mesta, ne vedo, kaj je na znaku. Črnomaljci se čudijo, kako to, da inšpektor, ki je bil tako pikolovski in zahteven do čistilcev pločnikov, ni opazil te malomarnosti. Morda je preveč gledal v tla ali pa imajo na inšpekcijskih službah za prometne znake drugega inšpektorja?
Drobne iz Kočevja
SEDEM ZVESTIH — Minulo sredo je bil sklican zbor občanov Šeškovega terena. Nihče sicer ni pričakoval, da se bo zbora udeležilo vseh okoli 2.000 volilnih upravičencev, takoskromne udeležbe pa tudi ne, prišlo je namreč le — 7 krajanov.
V NAMf KAPLJA — Terasaste strehe se v Kočevju niso obnesle. To pa ne velja le za stanovanjske hiše, ampak tudi za največjo kočevsko trgovino, blagovnico NAMA. Trgovke se znajdejo tako, da prestavljajo razstavljeno blago in podstavljajo vedra.
PUSTOVANJE STAREJŠIH — V domu starejših občanov se dogovarjajo z Livoldčani, da bodo že v februarju skupno organizirali pustovanje za varovance tega doma. Livoldčani so že večkrat dokazali, da jim pustne norčije zelo uspevajo, saj je tudi na lanskem pustovanju v Kočevju zmagala njihova skupina z ženinom Gašperjem iz oslovine Mozeljske.
ZIMSKE RADOSTI — Čeprav sneg že dolgo ne pada, so nekateri pločniki še vedno neočiščeni. Pešci hodijo zato po cesti, pred vozili pa beže s ceste in kobacajo v sneženi hrib ob cesti, od koder nato običajno zdrsnejo naravnost pred avto.
Ribniški zobotrebci
RESNIH PRIPRAV NI — Bliža se pust, čas norčij, na katerega so se še pred nekaj leti v Ribnici že več mesecev prej resno pripravljali. Zdaj pa že nekaj let za pusta ni pravega veselja. Tudi letos ni slišati, da bo kaj spravilo ljudi v smeh. Ribničanjeso na pusta skoraj pozabili in le še mrko govore o proizvodnji, inflaciji, cenah in podražitvi elektrike,
DOVOLJ NATEGOVANJA — Na Griču pri Ribnici je zraslo naselje 90 hiš in ob magistralni cesti so si uredili celo avtobusno postajališče, ki pa ima to slabo lastnost, da na njem avtobusi ne ustavljajo. Gričevljani pravijo, da jih že 4 leta nategujejo s postajališčem, zdaj pa so zvedeli, da je potrebnih za postajališče le še nekaj soglasij in da vse kaže, da bodo na njem že spomladi ustavljali avtobusi in jim ne bo treba več pešačiti do postajališča na Bregu.
SNEŽNE NEVŠEČNOSTI — Se minuli teden, ko so bile ceste splužene, je bila še vedno zasnežena »železna cesta«. Lastniki hiš in lokalov po Ribnici so ga »kidali« različno: ponekod so pločnike popolnoma očistili, drugod le delno, ponekod pa zelo malomarno, Iz uradnih virov smo zvedeli, da so bile vse ceste plužene, iz neuradnih pa, da je bila cesta proti Makošam plužena le do Lipovca, »ker se za tiste štiri izgubljene duše v Makošah ne splača plužiti.«
Trebanjske iveri
PODPORA? — Večina popoldanskih obrtnikov v trebanjski občini prikazuje tako nizek dohodek, da se številni sprašujejo, kako neki se splača za take dinarje sploh delati. Zdaj bi ob skromnem zaslužku nemara kdo celo pomislil, da gre za nekakšne socialne podpirance. Morda pa je to le vpliv vsejugoslovanske mode, ko bi bili najraje vsi nerazviti, da bi se jih usmilili tisti, ki pošteno delajo?
ČISTILNE NAPRAVE — Velika škoda za okolje je. ker je pri nas veliko čistilnih naprav, ki so zgolj spomeniki. V Mokronogu se bojijo, da se bo tudi njihova čistilna naprava znašla na takem spomeniškem seznamu. Že od leta 1980 mečkajo z dokončno' usposobitvijo, tako da so naposled lani ugotovili, da jim je zalilo vse črpalke. Precej denarcev bo potrebnih, da bi napravo popravili. Vse kaže. da se še najbolj zatika pri dogovoru, kdo naj bi bil upravljalec čistilne naprave. Ta bi moral zaposliti človeka, ki bi skrbel za ekološko naložbo, in dokler ne bodo našli rešitve (beri: denarja!), bo vsa umazanija veselo tekla kar v Mirno.
KROMPIR — V mirenski Kolinski jim krompir povzroča sive lase. Le po zaslugi solidarnosti na ravni delovne organizacije bodo verjetno preteklo poslovno ieto zaključili tik »nad gladino«. In če se nočejo potopiti v izgubo, ampak celo splavati, se morajo odreči nadaljnjemu odkupu krompirja.
Zaupajo le še družbenemu varstvu
Delavci Integralovega tozda Promet in delavnice vidijo rešitev iz težav v vodstvu s trdo roko — Siti neprestanih izgub — Premalo tovornjakov
ČRNOMELJ — V tukajšnjem Integralovem tozdu Promet in delavnice so se že nekaj časa vrstile težave, iz katerih pa se niso mogli izkopati. Delavci so postajali nezadovoljni, nezaupanje v vodilne in vodstvene delavce je raslo in končno pripeljalo do tega, da so zahtevali ukrep družbenega varstva.
Seveda problemi Integralovega tozda izvirajo tudi iz narave njihovega dela. »Tri veje združujemo: potniški in tovorni promet ter delavnice. Z vsem tem skupaj pa je težko uspešno voziti. Težave so se nakopičile predvsem v tovornem prome-
Kot je povedala predsednica osnovne organizacije Zveze sindikatov v tozdu Fanika Malerič, je vzrokov za nezadovoljstvo delavcev v njihovem kolektivu sicer veliko, vendar pa v ospredje postavljajo prav težave z vodstvom. »Presenetljivo je bilo, kako so bili odkriti in brez dlake na jeziku na naši letni konferenci osnovne organizacije sindikata. Nič niso olepševali, zahtevali pa so vodstvo, ki bi imelo bolj trdo roko kot sedanje«, pravi Maleričeva.
Delavci so tudi siti izgub, ki jih pestijo že nekaj časa. Pripravljeni so celo, da bi nekaj časa prejemali vsi enake osebne dohodke, če bi jim le kdo dal zagotovilo, da jim bo šlo potem boljše. Tako so se pripravljeni žrtvovati, kljub temu da so prejemki že sedaj nizki in zaposleni z njimi niso preveč zadovoljni. Vendar svojih osebnih dohodkov v težavah, v katerih so se znašli, ne postavljajo v ospredje.
Fanika Malerič
Manj stanovanj, več hiš
V črnomaljski občini naj bi v tem srednjeročnem obdobju zgradili 126 stanovanj in 342 hiš — Boje se težav
ČRNOMELJ — V delovnih organizacijah v črnomaljski občini so načrtovali, da bodo v tem srednjeročnem obdobju njihovi delavci reševali stanovanjska vprašanja z zgraditvijo 150 zasebnih hiš ter nakupom oz. gradnjo 96 družbenih in 48 drugih stanovanj.
Po zadnjih podatkih bo v tem srednjeročnem obodbju zgrajenih le 126 stanovanj, a 342 hiš — gradnjo tolikih hiš nameravajo kreditirati v delovnih organizacijah. V kolektivih se namreč raje odločajo za takšen način reševanja stanovanjskih težav, saj z manjšimi sredstvi lahko rešijo prošnje
Nagradijo vsak pameten predlog
Inovacijska komisija čateške Elme bi želela še več koristnih idej
ČATEŽ — Vodja proizvodnje v tovarni Elme na Čatežu je skoraj poldrugo leto Franc Anžlovar, 33-ietni inženir strojništva. Anžlovar je v Elmi od leta 1982. pred dvema letoma pa je bil med pobudniki za ustanovitev inovacijske komisije v tovarni, ki ji še zdaj predseduje. V komisiji sta še tehnolog in elektrikar.
»Vsak pameten predlog, idejo, ne glede na to. če jo uresničimo v proizvodnji ali ne. dohi simbolično nagrado. Nevoščljivost ni tako velika, morda tudi zato. ker nagrade niso visoke. Najtežje je pri našem delu, ker ni razmejeno, kaj je delovna dolžnost, na primer
večjemu številu prosilcev. To hkrati pomeni, da je stanovanjskih potreb v občini veliko več, kot so opredelili v planskih dokumentih. Vendar pa se že boje težav, ki bodo nastale zaradi tako obsežne gradnje stanovanjskih hiš.
Od leta 1972, ko je bil v Črnomlju ustanovljen občinski solidarnostni sklad, so začeli graditi solidarnostna stanovanja. Do danes so jih zgradili 153, torej 15 odst. vseh družbenih stanovanj, s katerimi upravlja skupnost stanovalcev. Vsako leto se na razpis za ta stanovanja prijavi okrog 70 prosilcev, vendar jih okrog 20 ne izpol-nuje pogojev. Polovici prosilcev rešijo prošnje v dveh letih. Teh stanovanj je očitno premalo, poleg tega pa veliko mladih družin, ki dobijo solidarnostna stanovanja za 5 let, stanovanj po tem času ne vrnejo skladu za družbeno pomoč.
V devetih mesečih lani je stanovanjska skupnost subvencionirala stanarine 54 prosilcem, in sicer skupaj 782.405 din.
M. B.-J.
tu. Imamo le 14 tovornih vozil, če pa bi hoteli voziti za T.I.R., bi jih morali imeti 30,« niza Maleričeva. Da bi torej bili uspešni — to pa pomeni, da bi morali bolj prodreti na tržišče — bi morali imeti tudi dovolj velik vozni park. Tako pa nimajo s čim, kajti od 14 tovornjakov so skoraj vsi stari od 8 do 10 let. Za uspešno delo bi tako potrebovali kar 30 novih vozil, za katere pa ni denarja. Tudi delovna organizacija SAP, v katero so vključeni, jim pri tem ne more pomagati.
Vse te težave so pripeljale delavce do tega., da zahtevajo družbeno varstvo, za katerega seje že odločil tudi črnomaljski izvršni svet. V Integralovem tozdu so prepričani, da jim lahko zagotovi boljše življenje v kolektivu le še začasno vodstvo, in upajo, da tokrat ne bodo razočarani.
M. BEZEK-JAKŠE
KRVODAJALSKA AKCIJA
ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira v torek, 3. februarja, krvodajalsko akcijo za potrebe transfuzijske postaje Splošne bolnice Novo mesto. Odhod vlaka v Novo mesto bo iz Črnomlja ob 6,45. Rdeči križ vabi krvodajalce, da se akcije udeležijo v čim večjem številu.
ZAČETEK AKCIJE »ZAKLJUČNI RAČUNI«
ČRNOMELJ — Črnomaljski občinski svet Zveze sindikatov je pred kratkim začel obširno in dobro pripravljeno akcijo »Zaključni računi«. Kljub temu da so to akcijo v črnomaljski občini že vrsto let zelo uspešno izpeljali, pa so ji v letošnjem letu namenili še posebno pozornost. Ocene gospodarjenja namreč kažejo, da nekaterih bistvenih ciljev, ki sojih zapisali v planske dokumente, v delovnih organizacijah ne bodo dosegli. Novost letošnje akcije je primerjava rezultatov gospodarjenja v panogi in med panogami. V črnomaljskih kolektivih posvečajo veliko pozornosti tudi ocenjevanju poslovodnih delavcev in ostalih delavcev s posebnimi pooblastili. Akcija bo končana konec februarja.
Bojijo se slabih starih časov
ČRNOMELJ — Brivsko-frizer-sko podjetje je ena najmanjših samostojnih delovnih organizacij v črnomaljski občini, saj ima v dveh poslovalnicah v Črnomlju in eni v Semiču zaposlenih le 12 frizerk. »V Črnomlju je večkrat slišati kritike, ki letijo na majhna podjetja, vendar k nam ni prišel še nihče s predlogom, da bi se s kom združili. In se tudi ne bi. Navadili smo se gospodariti sami.« pove direktorica podjetja Zlata Ducič.
»Naše podjetje obstaja že okrog 40 let, vendar nas takrat, ko nam je bilo težko, ko smo si pritrgovali
Zlata Ducič
pri osebnih dohodkih, da smo kupovali lokale, nihče ni videl. Šele zadnjih 8 let nam gre nekoliko bolje. Res je, da bi morali še veliko vlagati. V kratkem nameravamo urediti pralnico in pisarno v hiši blizu tovarne Beti. Razmišljamo, da bi posodobili tudi frizerske delavnice, vendar se bojimo posojil. Majhni smo, na pomoč drugih ne moremo upati, torej smo odvisni od tega, kar ustvarimo,« pripoveduje Ducičeva.
Sicer pa jim gre v Brivsko-frizerskem podjetju, poleg še enega moškega frizerja edinem v Črnomlju, čeprav se bojijo, da bi se zopet ponovili slabi časi, sedaj kar dobro. Lani so načrtovanih 30 milijonov din prometa presegli že v devetih mesecih, samo decembra pa je bilo prometa za 6 milijonov dinarjev. Priznavajo, daje njihovo delo bolj sezonsko ter da so od zaslužka celotnega kolektiva odvisni tudi njihovi prihodki, ki so znašali decembra od 130 do 290 tisočakov. »Povedati pa moram, da naše cene niso zasoljene, saj so v povprečju za četrtino nižje od cen, ki jih imajo tovrstna podjetja v Ljubljani. Res pa je tudi. da imamo na mesec le 60 ur režijskega dela,« pojasni Zlata. m. g _j
Les imajo, lesne šole pa ne
Kočevje in Ribnica zahtevata dislocirani oddelek lesne šole — Zdaj predaleč
Franc Anžlovar
tehnologa, in kaj je več od tega. Sicer pa gre v bistvu bolj za tehnične izboljšave kot za klasične inovacije. Vsaka izmed šestih predlaganih v zadnjem času je koristna. Morda sta še najbolj vidni izboljšavi Vinka Kamina pri stružnih avtomatih ter Draga Zagorjana in Milana Barleta pri izdelavi nosilcev gumba za stikala. Vsak delavec je dobil po star milijon, kar je res malo, spodbuda pa je le.« je povedal Anžlovar.
Doma je v vasi Golic k. približno 2 kilometra od Čateža. Pomaga očetu na 5 ha veliki kmetiji. Čistih kmetov je v vasi kvečjemu 5. le nekaj teh hribovskih kmetij je res produktivnih, da se živijo s kmetovanjem in imajo tudi tržne' presežke.
P. P.
KOČEVJE, RIBNICA, LJUBLJANA — Medobčinska gospodarska zbornica in medobčinski svet ZK bosta podprla pobudo iz občin Kočevje in Ribnica, da bi Kočevje dobilo dislocirani oddelek lesarske šole. Tako so sklenili na seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana - okolica 20. januarja, ko so med drugim razpravljali tudi o nalogah zveze komunistov v nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja.
Na območju občin Kočevje in Ribnica je edina domača surovina
• V razpravi je sodelovala tudi članica CK ZKS Marija Iskrenovič, ki je med drugim poudarila, daje potrebno za enak vzgojno-izobraževalni program zagotoviti tudi enake materialne pogoje, neglede na razvitost posamezne občine. Posredovala je tudi mnenja aktiva knjižničarjev, da je iz gradiva o razvoju vzgoje in izobraževanja neupravičeno izpuščeno knjižničarstvo.
les, lesna industrija in gozdarstvo pa sta tudi nosilca razvoja obeh občin. Kljub temu se v tem šolskem letu ni v lesno šolo vpisal niti en učenec. Glavni vzrok za to je, ker je najbližja
NEZADOVOLJNI S CESTAMI
STRUGE PRI KOČEVJU — Krajani te krajevne skupnosti, ki živijo v 14 vaseh in zaselkih, imajo ostre pripombe k vzdrževanju cest. Ne le da jim namenjamo premalo denarja, le-ta tudi ni najbolje razporejen. Da bi se izognili vzdrževanju in obnavljanju cest po »občutkih in zahtevah uspešnih krajanov«. predlagajo, da bi vzdrževalci cest z natančnejšimi in objektivnejšimi merili določili prednostni vrstni red. S programi bi morali dosledno seznaniti tudi vse vaške odbore in vodstvo krajevne skupnosti, ki so tudi odgovorni za stanje na tem področju.
V. D.
lesna šola oddaljena od Kočevja in Ribnice okoli 80 km.
Sicer pa je bilo v razpravi o vzgoji in izobraževanju poudarjeno, da so rezultati izobraževanja v usmerjenih šolah slabši, kot so bili prej v poklicnih šolah, da ni zaživela svobodna menjava dela, da so učenci in učitelji v srednjem šolstvu preobremenjeni, itd. Matjaž Nosan, sekretar predsedstva ZK občine Ribnica,
Porodne težave kočevskega doma starejših
Po sledi govoric
KOČEVJE, RIBNICA — Iz ribniške občine je prišlo sporočilo, daje iz doma starejših občanov v Kočevju odšlo več starostnikov iz ribniške občine. Obiskali smo nekatere varovance doma, njihove svojce, socialne delavce, na koncu pa še direktorja doma starejših občanov v Kočevju Jožeta Novaka in zaprosili za pojasnila o teh pripombah.
»Naš dom so doslej res zapustili trije varovanci, vsi iz ribniške občine. Noben izmed njih pa ob slovesu ni krivdo, za odhod valil na osebje doma, hrano ali kaj drugega. V pojasnilo so vedno navajali razne druge vzroke, osebne in tudi v zvezi s plačevanjem oskrbnine. Pri vseh smo imeli občutek, da odhajajo od nas s težkim srcem.
S hrano je pač težko ustreči 120 do 124 ljudem. Vsak dan kuhamo pet raz-ližnih vrst jedil za zdrave varovance in še štiri jedilnike za tiste, ki imajo dietno hrano. Jedilniki so sestavljeni po zdravnikovem navodilu.
Dom se je polnil vse do decembra in imeli smo nekaj začetniških težav. Nekatere smo že odpravili, druge pa še urejamo. Bistvene so, da na razpise nismo dobili delovnega terapevta in fizioterapevta ter da je bil dom grajen tako, da 6o v njem tretjina nepokre-tnih in dve tretjini zdravih varovancev, dejansko pa je obratno. Zaradi take sestave varovancev bo potrebno tudi delno preurediti naš dom. medicinske sestre pa tudi že dodatno usposabljamo.
V začetku je bilo tudi nekaj zaplet-ljajev s financami in plačevanjem oskrbnine. Treba pa je dodati, da naš dom ni socialna ustanova. Poslujemo na ekonomski osnovi. Cene so zdaj take: najnižja za bivanje v dvoposteljni sobi znaša 86.610 din na mesec, v enoposteljni z balkonom pa je najvišja 95.280 din. K tej osnovni ceni pa je treba prišteti še dodatke za razne diete, ki znašajo od 100 do 140 din na dan. pa tudi dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga za zavarovance priznava Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ), samoplačniki pa ga morajo sami plačevati. Ta dodatek znaša za polppkretne varovance okoli
pa je poudaril, da je ZK odgovorna predvsem za katastrofalno slabo idejnost šol. Za slabo stanje na tem področju so krivi predvsem tisti, katerim je bila v ZK posebej naložena skrb za to področje v minulih letih, predvsem pa od reforme šolstva sem. Menil je celo, da niti pred vojno idejnost v šolstvu ni bila slabša. Poudaril je, da se ZK preveč ukvarja s tistim, kar je naloga drugih, namesto z idejnostjo programov in kadrov. Ob zaključku pa je dejal, da so mladi, učitelji in delovni ljudje dali v zvezi z vzgojo in izobraževanjem veliko pripomb, vendar jih nihče ni upošteval.
J. PRIMC
Jože Novak
23.000 na mesec, za nepokretne pa okoli 46.000 din. Zdravstvena skupnost plača na dan na varovanca, ki je
0 Direktor Novak je nadalje povedal še, da se je kočevski dom polnil v primerjavi s podobnimi domovi po Sloveniji znatno hitreje, zato so bili večji tudi tako imenovani zagonski stroški. Ti so bili planirani v višini 8 milijonov dinarjev, dejansko pa so znašali do konca minulega leta kar 33 milijonov, kar naj bi zagotovila socialna skrbstva občin Kočevje in Ribnica, odkoder so varovanci. Do konca leta je bilo pokritih nekaj preko 30 milijonov dinarjev, ostalo pa še ni.
potreben bolnišnične nege, še 2.485 din; za varovanca, kije potreben nadaljevane bolnišnične nege pa 2.666 din na dan« je povedal Jože Novak.
J. PRIMC
Zamenjava izrabljene opreme
Trebanjci v letošnji občinski resoluciji načrtujejo posodobitev proizvodnje — Odprava ozkih grl, osvojitev dohodkovno in izvozno zanimivih programov
TREBNJE — Družbeni proizvod bo v trebanjski občini letos predvidoma narasel za 4,1, dohodek v gospodarstvu in fizični obseg industrijske proizvodnje pa za 4 odstotke. Tako vsaj načrtujejo v letošnji občinski resoluciji, ki sojo sprejeli delegati trebanjske občinske skupščine prejšnji teden.
Če bodo hoteli uresničiti te in še druge dokaj pogumno zastavljene načrte (denimo: izvoz naj bi skupaj povečali za 15, samo na konvertibilne trge pa za 18,5 odstotka!), bodo morali v trebanjskem združenem delu izboljšati organizacijo dela, obstoječe zmogljivosti pa bolje izkoristiti tudi na račun večizinenskega dela. Pospeševanje razvojne in inovativne dejavnosti ter povezovanje z drobnim gospodarstvom naj b' pri-djalo pomemben prispevek k temu.
Z boljšo tehnično opremljenostjo in več strokovnjaki naj bi dosegli boljšo kakovost izdelkov. Zato bodo letos ozdi vlagali predvsem v zamenjavo izrabljene opreme in modernizacijo proizvodnje.
V Tesnilih v Veliki Loki bodo vlagali v izgradnjo obrata Dodelava, v skladiščne prostore in opremo; vTri-mu v tehnološko opremo in interni transport; v KZ Trebnje v skladišče semenskega krompirja v Velikem Gabru in opremo. Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas načrtuje naložbo v opremo. Industrijski obrat Pohorje na Dobu pa v rekonstrukcijo peščenega litja in obnovo kovanja. V Tfelesu bodo letos zamenjali iztrošeno opremo, Mercator — Rožnik pa bo prenovil samopostrežne trgovine na Mirni, poslovalnico 2 in blagovnico v Trebnjem. Trebanjska* Obrtna zadruga naj bi z nakupom le prišla do ustreznejših prostorov, v Labodovi temeljni organizaciji Te-
menica pa bodo zamenjali oziroma dokupili opremo. GG Brežice-tozd Mokronog načrtuje naložbo v transportna sredstva, GG Novo mesto-TOK Trebnje pa v pomožni objekt na žagi, zgradili pa bodo še 1,8 km gozdneceste. GKPTrebnje.kije, kot vemo, pod prisilno upravo, seje odločilo za nadomeščanje opreme in nakup računalnika.
IMV na Mirni predvideva letos naložbo v opremo in prestruktui-ranje proizvodnje. Novolesov tozd Tovarna ploskovnih elementov na Račjem selu bo še dopolnil tehnološko opremo, šentruperški Agrostroj pa bo v Prelesju pričel graditi proizvodno halo. Kolinska na Mirni bo letos nadaljevala z naložbo za razširitev proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo otroške hrane, Zmaga pa bo prenovila proizvodne prostore.
P. P.
IZ NKŠIH OBČIN
»
IZ NKŠIH OBČIN
G
Poti do deviz so že odprte
V turizmu velja samo daj-dam — V brežiški občini se zato osredotočajo na kakovost ponudbe z boljšo organiziranostjo in sodelovanjem
BREŽICE — V tem srednjeročnem obdobju dajejo Brežičani še naprej prednost turizmu in gostinstvu, saj doslej niso izkoristili možnosti za njun razmah. V mislih imajo nekaj gradenj, ki same po sebi še ne zagotavljajo napredka, če hkrati ne bodo izboljšali obstoječe ponudbe. Gre predvsem za večji dotok deviz, tuj gost pa najprej vpraša, kaj mu nudijo in kako bo postrežen.
Spoznanje ni novo, le do dejanj ni gram bodo popestrili tako, da ga
prišlo. Boljša organiziranost in poslovno sodelovanje turističnih in gostinskih organizacij s trgovino, industrijo, komunalo, servisno dejavnostjo, pošto, prometom in kmetijstvom je zato nekaj samo po sebi umevnega za celovitejšo ponudbo in prijetnejše počutje gostov. To pomeni, da ne bo delal več vsak zase, da se hotelirji in gostinci ne bodo izgovarjali na druge in obratno.
V Termah na Čatežu se še naprej usmerjajo v zdraviliški in zdravstveni turizem. Termalne vode jim ne bo zmanjkalo, saj jo zdaj lahko napeljejo z levega brega Save. To načrtujejo skupaj z Agrario. Izkoristili bodo tudi tople vrelce na Cerkljanskem. Športno rekreativni pro-
bodo pozimi povezali s smučanjem na Čatežu, v Pečicah, na Bojsnem in na drugih terenih.
Gostje v kampu in naselju počitniških hišic bodo letos končno dobili trgovino, precej večjo od dosedanje prodajalne, v kateri še za najnujnejšo oskrbo ni bilo prostora. Tudi gnečo v bazenih bodo poskušali zmanjšati do izteka srednjeročnega obdobja. Zgraditi nameravajo že dva plavalna bazena prav za kamp. Zdraviliški dom bodo dozidali in v prizidku uredili 200 ležišč.
Emona Posavje bo v središču mesta nadzirala Turist hotel za turistične sobe in v sedanjem salonu pohištva uredila samopostrežno
restavracijo. Nekaj sob bodo pridobili tudi nad Gostiščem pri kinu. Izboljšati nameravajo splošno ra-
• Na čateškem Motelu Petrol ostajajo pri tranzitnem turizmu, vendar računajo, da bodo te zmogljivosti kmalu preskromne. Bliža se izgradnja drugega pasu avtomobilske ceste Ljubljana Zagreb, zato bodo v Petrolu združevali denar za postavitev novega motela. Z njim bodo pridobili 100 ležišč in restavracijo za 250 gostov.
ven gostinskih storitev, ki zadnje čase nazaduje tudi zaradi prostorske stiske, kot pravijo.
Poživitev turizma pričakujejo v brežiški občini še od boljšega sodelovanja s Turistično zvezo.
J. TEPPEY
SZDL je fronta za vse ljudi
Najpomembnejša naloga SZDL v krški občini bo priprava na izvedbo referenduma za krajevne samoprispevke in za gradnjo zdravstvenega doma
KRŠKO — Na programski seji občinske konference SZDL Krško, kije bila pretekli teden, so delegati kritično pregledali svoje delovanje v preteklem letu in sprejeli delovni program za letos.
»SZDL mora širiti prostor za reševanje vseh problemov posameznikov, družbenih skupin in družbe kot celote. Uresničevanje prave frontne SZDL pa je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij,« je poudaril Branko Pirc, predsednik OK SZDL v uvodu v razpravo o delovanju te družbenopolitične organizacije. Nalog, kjer naj bi se SZDL izkazala, pa ni malo niti niso lahke. Opravila pa jih bo lahko le ta-
Elektrarna bo vzela pitno vodo
Šmarja gradi dom
ŠMARČNA — »Zaradi načrtovane gradnje savskih elektrarn nas je strah, kaj bo s pitno vodo. Vaški vodnjak nam bo podtalnica takoj po izgradnji HE Boštanj zalila in skrbi nas, kje bomo dobili vodo, saj smo že sami zaman iskali izvir pp bližnjih hribih,« je povedal Franc Dobovšek predsednik vaškega odbora Šmarčne vasi, na terasi desnega brega Save.
Dobovšek je »deklica za vse«. Seveda bi brez njega tudi gradnja večnamenskega doma na Smarčni ne napredovala tako naglo.« Čeprav smo bili do avgusta lani brez denarja, s katerim bi lahko nabavili potreben material za nadaljnja dela pri večnamenskem objektu, nismo povsem mirovali. Pri domu smo sezidali stopnice in predelni steni, med tem časom smo posuli poljske poti in tudi vaško pot med
Franc Dobovšek
Šmarčno in Kompoljem. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da so bile vse naše razpoložljive sile usmerjene predvsem k izgradnji tako pričakovanega in zaželjenega telefona« je poudaril Dobovšek.
Na srečo je konec avgusta in v začetku septembra le prikapljalo nekaj milijončkov, ki so jih brž porabili za nabavo oken, vrat, talnih ploščic, elektromateriala za napeljavo v klubski sobi. »Prehitela nas je zima, tako da smo nadaljnja zidarska dela preložili za pomlad. Vaški odbor je poskrbel, da smo zamenjali kritino na strehi avtobusnega postajališča, ki je že kvarilo ugled naši vasi,« je dodal Dobovšek. Šmarčani torej stežka čakajo pomlad.
P. PERC
ko, da bo delovala neforumsko, nešablonsko, da bo dopuščala politične aktivnosti vsem ljudem, ne glede na razlike v mišljenju.
Kot prvi problem so na seji obravnavali delovanje delegatskega sistema. Dogaja se, da delegati ali celo delegacije ne opravljajodobrosvojih nalog. Več pozornosti bi bilo treba
• V razpravi je sodeloval tudi predstavnik republiške konference SZDL Niko Rihar, ki je dejal, da je SZDL sedaj nujno potrebna. Ljudje naj imajo SZDL za odprto organizacijo, kjer se bodo lahko brez zadržkov in strahu razgovorili o svojih problemih. Kjer te možnosti ni, je med drugim dejal, se gredo alternative, pisanje peticij in anonimnih pisem. Razprava, dajanje pobud pa mora potekati argumentirano, na višji kulturni ravni, kakor smo sicer vajeni pri nas.
posvetiti tudi usposabljanju aktivistov za delo na terenu. Bolje bo treba poskrbeti za obveščanje, nasploh pa okrepiti vlogo in pomen uličnih in vaških odborov, skupnosti stanovalcev itd.
Gradnjo zdravstvenega doma in referendum so razpravljavci opredelili kot neodložljivo nalogo, kjer pa naj bi se poleg političnih aktivistov vključili tudi zdravstveni delavci, kakor so se pred leti ob referendumu za gradnjošol prosvetni delavci. Kritično so spregovorili tudi o krajevnih skupnostih Raka in Gora, ki programa za krajevni samoprispevek nista pripravili, čeprav imata nemalo problemov. Vendar je hkrati jasno, da krajevneskupnostine morejo vsega same opraviti, zato je še kako dobrodošla tudi naslonitev na združeno delo.
Sicer pa ostaja najpomembnejša politična naloga SZDL v krški občini izvedba odprte in demokratične javne razprave o vseh pomembnih
SOLSKI RADIO
Pionirji naše šole smo dolgo časa pustili samevati šolski radio. Nekdaj smo vrteli kasete in plošče, vendar smo s tem zaradi nesoglasij prenehali. Letos je šolski radio spet zaživel. Ob ponedeljkih pripravljamo program šestošolci, ob sredah sedmošolci in ob petkih osmošolci. Res pa je, da zaenkrat le šestošolci v odmorih predstavljamo svoje glasbene idole.
PRIMOŽ JESENKO, 6.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
SREČANJE POBRATENIH
Naša šola je pobratena z 11 šolami iz vse Jugoslavije. Vsako leto se srečamo v drugem kraiu. To srečanje bo letos v Nikšiču v Črni gori. Naši mentorji že izbirajo 20 najboljših učencev, ki bodo v maju odpotovali v Nikšič. Med pomembnejšimi prireditvami bo kviz o pionirjih v NOB, tekmovanje v krosu in na likovnem področju ter še marsikaj.
PRIMOŽ JESENKO, 6.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
vprašanjih, zlasti o programu samoprispevka. Do konca tega leta poteče tudi mandat organom in vodstvom organizacij SŽDL v krajevnih skupnostih, občini in republiki. Kadrovske priprave na volitve naj bi potekale vse leto, seveda hkrati z razreševanjem organizacijskih vprašanj SZDL.
J. S.
ELEKTRIKO POD ZEMLJO
DOBOVA — V Ločah, Rigoncah, na Gmajni in na Mostecu bodo letos dobili električno napeljavo, zato je komunalna komisija pri svetu krajevne skupnosti pozvala k sodelovanju vaške odbore. Vsako gospodinjstvo bo namreč moralo prispevati denar za priključno omarico, njegovi člani pa bodo morali izkopati jarek za podzemeljsko električno napeljavo. Krajani bodo skupaj s krajevno s skupnostjo poravnavali tudi stroške za obnovo javne razsvetljave.
STANARINE NAJ POKRIJEJO VZDRŽEVANJE
BREŽICE — Vsaka podražitev vzbuja nejevoljo, posebej še stanarine. Toda višje stanarine so edina pot do tega, da družbena stanovanja ne bodo propadla, da bodo z najemninami poravnali vsaj stroške za vzdrževanje. Samoupravna stanovanjska skupnost v Brežicah je na zadnji seji izglasovala povišanje stanarin s 1. februarjem. Podražile se bodo za 57 odstotkov, enako kot drugod po Sloveniji. Solidarnost za nadomestila stanarin se bo od zdaj naprej verjetno razširila na večji krog družin z majhnimi dohodki.
Skrbi zaradi mrtvih in živih
Pišece v zimi
PIŠ ECE — Zrna kraja ne bolj povezuje kot drugi letni časi. Kmetje in drugi si laže utrgajo prosto popoldne ali večer, da se dogovorijo, kaj vse bodo postorili v krajevni skupnosti.
»Veliko začetega moramo dokončati,« sta povedali Mira Podgoršek in Milka Omerzel iz Podgorja. »Najteže čakamo na telefon, za katerega smo tudi največ
Mira Podgoršek
prispevali. Vse je odvisno od tega, kdaj bo pošta izpolnila svojo obljubo. Druga želja je ponovna uvedba krožne avtobusne linije Brežice-Bizeljsko-Brežice.
»A to še ni vse,« sta nadaljevali. »Razširili in asfaltirali bi radi cesto proti Sromljam. Zamujamo tudi z razširitvijo pokopališča in mrliške vežice. Samo na načrte čakamo. Pri nas namreč nima vsaka hiša svojega groba. Imeli smo primer, da smo eno svojih krajank morali pokopati v Brežicah. Mrtvi včasih do pogreba ležijo v tamkajšnji vežici. Pomagamo si, kot vemo in znamo, in v ta namen smo pokojnim do pokopa že odstopili gasilski dom in čakalnico stare ambulante.«
Omerzelova in Podgorškova sodelujeta tudi v ženskem pevskem zboru, ki so ga ustanovili pred dvema letoma. Okoli dvajset žensk se redno srečuje na vajah. Prihajajo iz Pišec, iz Blatnega, Podgorja in Dednje vasi, samo iz Pavlove vasi še ni nobene. Na vajah zdaj teže izbirajo čas kot včasih. Nekatere so zaposlene, nekatere v šoli in gospodinje se morajo ravnati po njih. Za vse ženske, predvsem pa za kmetice, kot je Omerzelova, je petje sprostitev in priložnost za to, da se srečajo. Pri njih doma vsi pojejo, dekleti v šolskem, mož v moškem zboru.
Milka Omerzel
On jo je tudi nagovoril, da se je pridružila pevkam. Ni ji žal. Občinstvo je njihove dosedanje nastope navdušeno pozdravilo, čeprav so večinoma začetnice.
J. T.
Tesno s cvenki
Največ ga bodo porabili za asfalt na krajevnih poteh in po vaseh
BIZELJSKO — Krajani bodo letos nadaljevali asfaltiranje poti. Koliko bodo naredili, ta hip ne vedo povedati, saj je vse odvisno od denarja. K deležu, ki ga ima na voljo krajevna skupnost, vaščani povsod prispevajo zraven. Precej denarja porabijo tudi za vzdrževanje tam, kjer ni asfalta.
Na pomlad bodo na Bizeljskem z okrasnim grmičjem zasadili okolico mrliške vežice. V Orešju načrtujejo tudi prvo pokrito avtobusno postajališče v krajevni skupnosti. Če se bodo krajani zavzeli zanj in zbrali kak dodaten dinar, bodo do naslednje zime imeli skromno streho za tiste, ki se vsak dan ali občasno vozijo z avtobusi. Največjo investicijo, telefonsko centralo, sicer omenjajo, vendar ne vedo, če jo bodo dobili, saj to ni odvisno od njih, ampak od PTT podjetja Novo mesto.
Upajo, da je ne bodo znova odložili. Ljudje so naredili vse, kar je v njihovi moči, da so razpeljali omrežje, ter v delu in denarju prispevali svoj delež.
Pozabljena kapelica ob cesti
Zakaj tako slabo skrbimo za zapuščino prednikov?
Pred nedavnim meje pot vodila iz Krškega na Sremič, to je v gostišče Treh lučk. Šel sem peš in užival ob lepoti, ki nam jo nudi narava. Motilo me je le to, da so nekateri brezo-bzirneži zmetali po bregu ob potoku, ki se vije ob poti, razno navlako in tako onesnažili to lepo pokrajino. Tudi opozorilna tabla, da je prepovedano odmetavati smeti, ni dosti zalegla.
Še bolj pa sem bi razočaran, ko sem prišel do kapelice, kije nekako sredi te poti. Iz kapelice je speljana voda, kar je za žejnega popotnika prava poslastica, žal pa je kapelica v zelo slabem stanju. Ostrešje je udrto in tako seje velik del strešne opeke že zrušil v notranjost. Ko sem si vse to ogledoval in prebral tablico s kraticami AMJ 1902, sem postal še bolj žalosten. Verjetno je to kapelico dal postaviti nekdo, ki seje hotel na ta način zahvaliti za vse dobro, hkrati pa ponuditi vsem mimoidočim zdravo pitno vodo. Verjetno si takrat ni mogel zamisliti, da bo kapelica že v tem stoletju, ko se je blaginja vsem zelo povečala, tako ppzabljena...
Prepričan sem, da se bo našel kdo, morda tudi Turistično društvo Krško, ki jo bo čimprej popravil. Tako bomo dokazali, da smo ljudje, ki ne skrbimo le za svoj osebni blagor, pač pa imamo tudi pravilen odnos do naših kulturnih spomenikov.
SLAVKO SMERDEL Krško
Ukazi jemljejo voljo do dela
Z letne seje občinskega sveta zveze sindikatov v Sevnici — Kriza prinaša ravnodušnost in apolitičnost — Letne seje vsem preveč po istem kopitu
SEVNICA — Izostajanje delegatov in članov vodstev postaja vse večji problem tudi za sevniški občinski svet Zveze sindikatov Slovenije. Kaže, da na splošno vse bolj manjka spodbude za politično delo, s tem pa se nikakor ne sme nihče sprijazniti.
Tako ugotavljajo pri sevniškem občinskem sindikalnem svetu, na njegovi letni seji prejšnji četrtek pa je predsednik Janez Levstik dovolj (samo)kritično ocenil delovanje množične delavske organizacije, ki tudi zaradi premajhnega znanja delavcev postaja vse bolj forumska oblika dela. Letne seje osnovnih organizacij sindikata so sicer povsod izvedli, opažajo pa, da postajajo sestanki vse bolj formalni, dnevni redi so kar preveč rutinski, kot da ljudi n»zani-ma kaj bolj življenjskega.
V sindikatu se sicer lahkotolažijo, da se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod, toda s tem se nikakor nočejo sprijazniti, zato bodo še b<?lj zavzeto iskali nove metode in vsebino, ki jo ljudje želijo. Naša družba se pač mora končno otresti nazadovanja in apatije ter kreniti po poti
gospodarske in politične prenove, poudarjajo sevniški sindikati. Kljub temu da so sposobni samokritično pregledati svoje delovanje in so se aktivno vključevali v najpomembne-
OBČINARJI V KRMELJU
KRMELJ — Delegacija sevniške občine na čelu s predsednico občinske skupščine Bredo Mijovič in predsednikom Socialistične zveze Jankom Rebernikom seje prejšnji petek mudila na delovnem obisku v Krmelju. S predstavniki krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o uspehih in zagatah krajanov tega drugega industrijskega središča v občini.
jša dogajanja v občini, se po besedah sekretarja občinskega sveta ZSS Zdravka Groboljška nikakor ne morejo otresti občutka, da se v praksi pre-
• Dokler bo toliko direktiv od zgoraj, bo vse več ravnodušnosti med delavci. Gre v bistvu za občutek nemoči, da bi spreminjali družbene tokove. Te usmerja nekdo drug, praviloma državna, uradniška regulativa. Če bi odpravili to temeljno zavoro za večjo zavzetost delavcev za političnodelo, tudi v sindikatu ne bi nenehno jadikovali o kadrovskih težavah. Drago Seliger iz republiškega sveta ZSS je menil, da bi morali bolj seznaniti članstvo s predlogi in stališči sindikata. Dostikrat se niti ne ve, od kod prihaja določena pobuda, denimo za skrajševanje delovnega časa.
malo kažejo kot enakopraven politični subjekt.
P. PEftC
Novo v Brežicah
OSTALI SO RAJE DOMA — Na Bizeljskem še vedno ne vedo, če so ob dvajsetletnici obstoja Občinske turistične zveze dobili kako priznanje za minulo delo ali ne. Na slovesnost v Pišece ni šel nihče, ker izvoljeni predsednik turističnega društva ni prevzel dolžnosti, zdaj pa okleva še izvršni odbor.
KAJ BI TARNALE — Tako pravijo Pišečanke, ki so nadvse iznajdljive. Rade imajo živahno društvo in kulturno življenje, za kar dobijo le nekaj simboličnega denarja. Zato so si obleke za nastop ob kulturnem prazniku kupile z denarjem iz svojih žepov, čeprav težko. Kadar jim zmanjka cvenka za dejavnost, pa si omislijo veselico, najstarejšo obliko samoprispevka, ki jih nikoli ne razočara.
STABILIZACIJSKA ZIMA — Najbolj so je veseli starši, saj otrokom za smučanje marsikdaj ni treba odšteti niti dinarja. Med šolskimi počitnicami so šolarji iz ravninskih vasi spremenili v smučišča vse gramoznice na poljih. V mestu je dovolj že kucelj pred blokom. Oživel je tudi priljubljeni Marof. Ugodne vremenske razmere so prišle prav tudi vsem tistim, ki bi se sicer morali med počitnicami posvečati interesnim dejavnostim učencev. Zdaj se vsaj nikomur ne bo treba izgovarjati, da ne utegne.
S PUSTNIMI RESNICAMI NA DAN! — Obljuba dela dolg in Turistično društvo Brežice pričakuje, da bodo pisma s prispevki za letošnje pustno glasilo brežiške občine kar deževala, ko bodo zvesti dopisniki zvedeli, kam jih naj naslovijo. Se razume, da na Krajevno skupnost Brežice, Cesta prvih borcev 43, ki je društvu ponudila streho. Telefonske klice sprejemajo na št. 61-849.
SMUČARSKO PRVENSTVO
Sredi januarja je bilo na Soriški planini republiško tekmovanje v alpskem smučanju. Udeležila sem se ga s sošolsko Karen Milico in nekaj učenci iz Krškega in Rake. Zaradi močnega sneženja smo opravili samo en tek. Med 100 tekmovalkami sem kljub ledeni progi dosegla sedmo mesto, kar je lep uspeh.
TATJANA KLAKOČAR, 5.r OŠ KoDrivnica
Od 17. do 23. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Breda Efremov-ski z Bregov — Barbaro, Mirjana Bošnjak iz Klokočevca — Majo, Anica Frankovič iz Kostanjka — Damjana, Marija Klemenčič iz Pokleka— Mateja, Antonija Petrič iz Pokleka— Katarino, Marija Rožič iz Tomaševca — deklico, Renata Hrušovar iz Sotelske-ga — Samantho. Čestitamo!
Krške novice
(PRE)VNETI KOMUNALCI — Pisali sn.o že, da se krške komunalne službe niso preveč dobro odrezale, ko je začel padati sneg. Zdaj to vest popravljamo. Komunalci so dobro opravljali svoje delo, ponekod so naredili celo več, kakor bi bilo treba. Tako so na Cankarjevi cesti v Krškem poleg snega postrigli tudi živo mejo, ki je bila zasajena jeseni. Občani upajo, da bodo živo mejo spomladi spet zasadili.
OBUTA KOVAČEVA KOBILA — V krški občini imajo precej športnih društev, vendar se za sedaj najbolje godi rokometašem. Sekretar ZTKO je namreč Oskar Kovač, ki je bil sam rokometaš. Zato seveda največ denarja dobe rokometaši, medtem ko se morajo ostali zadovoljiti bolj z drobtinicami.
MESEČNE FILMSKE VSTOPNICE — Uprava Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja obvešča obiskovalce, da je uvedla abonmajske mesečne filmske vstopnice po polovični ceni. Veljajo mesec dni, ne glede na datum nakupa, po preteku pa jih podaljšajo tako, da izdajo nove.
Sevniški paberki
LOV ZA ZAKLADI — Učiteljem osnovnih šol v sevniški občiniso vsev-niškem kinu'za zaključek izobraževalnega dne zavrteli film Lov za zakladi, ker naročenega zahtevnejšega filma kino ni dobil. Prosvetarji so se ob objavljeni spremembi filma kar malce kislo nasmehnili. Ob pomisli na učiteljske plače.
SVEČE — Mnogi romantično vzdihujejo, ko opazujejo ledene sveče na strehah. V nekaterih blokih so stanovalci ugotovili, da so sveče lahko zelo nevarne, zato so jih ročno odstranili. V večini primerov pa čakajo morda na Komunalo, stanovanjsko skupnost, hišne svete ali odjugo, kakor da bi moral to delo opraviti kdo drug namesto njih. Če bi se zavedali, da je večja verjetnost, da dobijo na glavo svečo kot pa kakšno opeko, bi se verjetno že potrudili.
USMERJENO — Kaj se bo izcimilo iz kratice RRR. ki sijoje izmislila Mladina, pomeni pa — reformatorji reformirajo reformo, še nihče natanko ne ve. Gre seveda za šolsko reformo! Marsikdo pa že dolgo ve, kaj lahko pričakuje od tistih, ki prihajajo iz nove šole. Obrtniki že dolgo jadikujejo, da si z usmerjenci ne morejo dosti pomagati.
tura
n
bra-
anje
Vedno premalo denarja
V krški občini so lani porabili za kulturo 111 milijonov dinarjev — Da je za kulturo premalo denarja, je krivda tudi v prenizki prispevni stopnji
KRŠKO — »Lani smo v naši občini porabili za kulturo 111 milijonov dinarjev. To pa je malo glede na to, da pri nas deluje vrsta kulturnih institucij, ki imajo bogate programe, prav tako pa je malo glede na gospodarsko moč občine. Tako je večina mojega dela posvečena vprašanjem financiranja, pa tudi pripravi skupščin in podobnega, medtem ko mi zelo maločasaostaneza to,da bi spremljala še delo kulturnih društev,« je povedala Vida Fritz, strokovna delavka kulturne skupnosti Krško in sekretarka Zveze kulturnih organizacij.
»Največ denarja porabimo za zajamčeni program, kjer so vse profesionalne kulturne ustanove; zanj gre kar 81 milijonov dinarjev. 18 milijonov dinarjev porabimo za skupni program, za dogovorjeni program pa nam ostane potem le še 8 milijonov dinarjev. Denarja nam manjka na vseh koncih in krajih, in ko smo sestavljali finančni plan, nismo mogli sprejeti programov izvajalcev. In čeprav smo delali tako, nam je lani v devetih mesecih še manjkalo denarja. Izguba bo sicer pokrita, ampak osebni dohodki izvajalcev še vedno niso takšni, da bi bili vsaj približno enaki onim v gospodarstvu. To se nam dogaja tudi zaradi tega, ker nam ni uspelo povečanje prispevne stopnje, za katero smo računali, da bi morala biti enaka republiški, pa smodosegli komaj 0,69 odst. BOD.
Žal je tako, da kulture nihče ne jemlje resno, medtem ko se za ostale družbene dejavnosti, kot šta šolstvo in zdravstvo, še najde denar. Razmere bi bile še veliko hujše, če bi delovne organizacije ne prispevale na drugačen način. Za Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem, ki je ena izmed osrednjih kulturnih ustanov v občini in Posavju,
nismo za programe prispevali niti dinarja. Na srečo prireditve podprejo delovne organizacije. Podobne pomoči se poslužuje tudi Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici. Vendar je to samo rešitev v sili. Zaposleni v teh kulturnih ustanovah se morajo ukvarjati še z nabiranjem denarja. medtem ko jim za pravo dejavnost ostaja zelo malo časa in tudi energije.«
Ker manjka denarja že za profesionalne kulturne ustanove, ga za amatersko kulturno de-
Vida Fritz: »Ko se deli denar družbenim dejavnostim, je kultura vedno zadnja.«
javnost ostaja še manj. Najbolj kritično je s financiranjem kulturnih domov po krajevnih skupnostih. Doslej to ni bilo prav urejeno, ni bilo denarja za vzdrževanje. Pogosto pa niti lastniški status ni urejen. Manjka pa tudi mentorjev, ki bi posamezne dejavnosti vodili, še tisti, ki so, pa so preslabo plačani. Poleg tega v krški občini ne premore niti ena delovna organizacija animatorja, ki bi skrbel za kulturno dejavnost.
J. S.
Izšlo naj bi kar 21 knjig!
Založniški program izdajateljske dejavnosti pri Dolenjskem muzeju potrjen — Nove pogumne brazde v založniški ledini — Prvič: literarne knjige
NOVO MESTO — Novomeška založba, kar naj bi bil krajši naziv za dejavnost, zasnovano pri Dolenjskem muzeju v obliki založniškega konzorcija, je pogumno zarezala prve brazde na dokaj trdi založniški ledini. Pogumno pravimo zato, ker knjige prihajajo na svetlo ob velikih denarnih pa tudi organizacijskih, tehničnih in drugih težavah, ki običajno spremljajo dejavnost te vrste in se z njimi otepajo celo naše osrednje založniške hiše. Toda čeprav je tako, pa ljudem, ki so se vpregli v to dejanje, še na misel ne pride, da bi odnehali. Vztrajajo in so še pripravljeni vleči založniški voz naprej kljub neprijaznim časom za tako dejavnost, ne da bi za to pričakovali plačilo. Svoj entuziastični trud imajo za poplačan, če jim uspe publikacijo ne le natisniti, ampak tudi spraviti do kupcev oziroma bralcev. Reči je treba, da vsaj do zdaj ni bilo deplasiranih natisov, kar tudi pomeni, da založba pravilno zastavlja svoj program.
Te dni se je izoblikoval dokončen napisal in likovni izbor opravil dr.
program knjižnih del, ki naj bi izšla v letu 1987. Program, ki so ga tudi že potrdili, pbsega kar 21 najrazličnejših publikacij. Vendar je treba pojasniti, da so upoštevane tudi knjige, ki so bile sprejete že v lanski program. -pa iz najrazličnejših razlogov niso njpgle iziti. Poleg tega so v skupno število zajeta nekatera dela, ki bodo letos le v tako imenovani obdelavi, natisnjena pa prav gotovo kasneje. Bržčas se bo tako zgodilo še s kakšnim drugim delom, takodabošte-vilo letos natisnjenih del gotovo manjše od števila del, sprejetih v program.
Kaj mora še iziti iz programa za leto 1986?
• Najprej je tu monografija o Vla-dimiru Lamutu, za katero je besedilo
KNJIGE
IZPODRINILE
BRALCE!
KRŠKO — Valvasorjeva knjižnica je tako na tesnem s prostori, da je morala ukiniti čitalnico. Sobo, kjer so se bralci radi zadrževali, listali po revijah in ostalem časopisju, v njej pa so bile tudi razstave ter literarne in druge prireditve, so zasedle knjižne police s knjigami. Novo pridobljenih knjig knjižnica namreč ni imela več kam razmeščati, kakih drugih prostorov pa ne dobi. Prostorsko stisko bodo odpravili šele po preselitvi knjižnice v sobe kapucinskega samostana, ki pa jih morajo poprej še urediti.
Milček Komelj. Monografija, ki ima okoli 290 strani, bo izšla pred slovenskim kulturnim praznikom. Pred izidom je tudi monografija o Jakčevem domu. To je delo več avtorjev, obsega okoli 100 strani besedila ter 336 strani črno-belih in
nova zbirka
METLIKA — Pred kratkim je iz-$la pesniška zbira Metličana Janija Bevka »Izza upa«. To je že druga Bevkova pesniška zbirka, pred štirimi leti je namreč izšla zbirka »Potopljeno sonce«, ki je kmalu pošla, čeprav jo je prodajal avtor sam. Novo Bevkovo zbirko je moč kupiti v Mercatorjevi Železnini, kjer je Bevkpioslovodja. Zbirko je založila OK ZSMS Metlika, opremil jo je novomeški akademski slikar Jože Kumer, oblikoval pa Dušan'Pezelj.
KRKIN ZBOR GOSTUJE
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor Krke, ki ga vodi prof. Miro Kokol, bo v ponedeljek, 2. februarja, gostoval v dveh krajih. Ob 17.30 bo nastopil v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah, ob 20. uri pa še v zdravilišču v Šmarjeških Toplicah.
Šolstvo na političnem pretresu
Partijski plenum o šolstvu priznal številne hibe usmerjenega izobraževanja — Cokla je gospodarstvo, ki s svojo sedanjo izobrazbeno strukturo teži h konzervativnosti tudi glede znanja — Sklepi še v potrditev na skupščino SRS
LJUBLJANA — Dolgo je trajalo, da je problematika, ki se je v teh letih nakopičila na področju vzgoje in izobraževanja, zlasti pa še v usmerjenem izobraževanju, neolepšana prišla na kritiško sito na najvišji republiški politični ravni.
Tako imenovani šolski plenum, ki so ga minuli petek pripravili v centralnem komiteju slovenskih komunistov, je imel nalogo poretresti pereča vprašanja tudi s političnega vidika. Od vsega začetka je bilo jasno, da tokrat ne bo dovolj problematiko le osvetliti in pokritizirati stranpoti, marveč bo treba predvsem povedati, kako priti do boljših rešitev. Razumljivo je, da se komunisti čutijo še posebej odgovorne, saj je usmerjeno izobraževanje, na katerega leti toliko kritik, prej ko slej tudi otrok njihove odločitve. Da odgovornost za tako pomembno zadevo nikakor ni samo papirnata, potrjuje dejstvo, da so strokovne in druge priprave na ta plenum tekle cela dva meseca.
Usmerjeno izobraževanje je kljub pomanjkljivostim ena najpomembnejših pridobitev preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ki še vedno poteka. Analize in raziskave kažejo, da so med dosedanjim potekom te preobrazbe najbolj prišle do izraza te pridobitve: vsebinska posodobitev celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema in takšna zahtevnost reformirane šole, ki sprošča vse izobrazbene in vzgojne zmogljivosti tistih, ki se šolajo, v srednjem šolstvu pa omogoča takšno programsko strukturo, da se lahko tudi učenci šol, ki so nadomestile gimnazije, vključujejo v delovni proces.
Na plenumu so poudarili, da vrednost pridobitev bistveno zmanjšujejo slabosti. Eden temeljnih razlogov za zastoje, stranpoti in nedoslednosti v dosedanji preobrazbi'vzgoje in izobraževanja je pre-
RAZSTAVA O INGOLIČU
ČRNOMELJ — V tukajšnji ljudski knjižnici bo do 3. februarja na ogled razstava, posvečena pisatelju Antonu Ingoliču ob njegovi 80-letnici in slovenskemu kulturnemu prazniku. Na razstavi, ki je odprta od prejšnjega tedna, so na ogled pisateljeva knjižna dela za odrasle in mladino pa zapisi o Antonu Ingoliču. Razstavljeno gradivo je v celoti iz fonda črnomaljske knjižni-
počasno spreminjanje združenega dela, predvsem gospodarstva ter družbenih razmer, v katerih deluje. Za velik njegov del je značilna neperspektivna sestava proizvodnje, zastarela tehnologija in organizacija dela, nerazviti samoupravni odnosi ter nizka izobrazbena in kvalifikacijska struktura delavcev. S takšnim gospodarstvom in njegovimi nizkimi razvojnimi ambicijami kajpak ni moč narediti preobrata iz ekstenzivnega v intenzivni razvoj. Takšno gospodarstvo”pa tudi ne potrebuje znanja in inovativnosti, zato teži h konzervativnosti, ki se uveljavlja v dosedanji preobrazbi vzgoje in izob-
• Razprava o tej pereči problematiki se s tem partijskim plenumom o šolstvu seveda še ni končala. Najpomembnejša šele pride, to bo razprava v slovenski skupščini, kjer naj bi se tudi pokazalo, kolikšno praktično vrednost imajo partijski sklepi in stališča o teh vprašanjih.
raževanja. Zato zdaj takšno gospodarstvo v bistvu tudi zavira razvoj srednjih šol usmerjenega izobraževanja in mu gre tudi nemalo »zaslug« za to, da je to izobraževanje še tako daleč od zamišljenega.
DANES ZASEDA ZALOŽNIŠKI SVET
NOVO MESTO — Danes dopoldne se bo v predavalnici Dolenjskega muzeja sestal založniški svet založbe, ki deluje pri tem muzeju. Obravnaval bo poročilo o dosedanji založniški dejavnosti in vloge za zasedbo delovnih mest v založništvu.
SPET KROKIJI
NQVO MESTO — V razstavišču novomeškega gostišča Pri slonu, kjer se z malimi osebnimi razstavami predstavljajo člani likovne skupine »Vladimir Lamut«, so spet na ogled krokiji, tokratne risbe pa so delo Karmen Župevec. Jutri ob 17. uri se bo obiskovalcem tega razstavišča s svojimi likovnimi deli predst-tavila Suzana Hočevar.
V nadaljnji preobrazbi vzgoje in izobraževanja so po mnenjih, kakor so se izoblikovala na plenumu, najpomembnejše te naloge: v programih izobraževanja je potrebno bolj poudariti temeljna in multidiscipli-narna znanja, zmanjšati število predmetov, opustiti pretirano specializacijo, uvesti več stopenj zahtevnosti znotraj posameznih programov itd. Oblikovanje sodobnega vzgojno-izobraževalnega sistema in odločanje o izobražvalni politiki pa morata temeljiti na strokovni podlagi ne na mnenju bolj ali manj zagretih za te reči.
I.Z.
Končno denar?
METLIKA — Belokranjski muzej je dal pripombe na petletni načrt razvoja metliške občine, predvsem za področje kulture. Predlaga, da prispevne stopnje, po kateri so se doslej zbirala sredstva za naložbe pri ostalih samoupravnih skupnostih, ne bi ukinili, denar pa namenili za obnovo in ohranitev kulturnih spomenikov v občini. Vse kaže, da so pristojni pripombo Belokranjskega muzeja upoštevali, saj se bo po nekaterih zagotovilih prispevna stopnja za kulturno skupnost dvignila od 0,3 na 0,4 odst.
Tako bo prišla kulturna skupnost vsaj do stalnega vira denarja za obnovo kulturnih spomenikov, da se ne bo več ponovilo to, kar se je zgodilo, pri obnovi stolpa metliškega gradu, ko so morali zbirati denar z vseh vetrov. V muzeju namreč opozarjajo, da bodo morali kmalu končno že začeti obnavljati streho metliškega gradu, kar gotovo ne bo majhen zalogaj, saj je na strehi 160.000 opek, vsaka pa velja 400 din.
40 strani barvnih reprodukcij. Je torej obsežnejša od prejšnje. Iziti pa morajo tudi še vseštiri knjige knjižne zbirke Sopotja, sprejete v lanski program. To so: Bojana Stojanovič: Poetika Mirana Jarca, pesniški zbirki Ivana Zorana in Jožeta Dularja ter zbirka novel Vinka Blatnika. Prav tako še ni izšla knjiga Terezije Traven Novomeška partizanska četa.
• Vprogramuzaletol987pasote knjige: Tone Štampohac: Razmejitev območij med NOB na Žumberku in Gorjancih, Slavko Dokl: Javorovica, Janko Saje: Saniteta na pohodu XIV. divizije, Dolenjski zbornik, Ivica Križ: Vodnik poetnološki zborki Dolenjskega muzeja, Zdenko Picelj: Vodnik po zbirki NOB Dolenjskega muzeja, Vodnik po spominskem območju Žumberak — Gorjanci (delo več avtorjev), Tone Knez: Vodnik po arheološki zbirki Dolenjskega muzeja (ponatis), monografija o Dolenjskih Toplicah, občanov samoupravni vodnik Kaj?, Kdo?, Kje? v novomeški občini, v zbirki Sopotja pa: pesniške zbirke Ladislava Lesarja, Francija Šalija in Aste Malavašič ter zbirka novel Milana Marklja.
I.Z.
PESMI ALENKE MEŽNARŠIČ
METLIKA — Tik pred izidom je pesniška zbirka metliške pesnice Alenke Mežnaršič, kije doslej objavljala v glavnem v Vezilu in Dolenjskih razgledih, prilogi Dolenjskega lista. Zbirka ima naslov »Med žitom in pšenico«, založila jo bo delovna organizacija Komet, kjer je Mežna-ršičeva zaposlena, opremil pa jo je Juš Mihelčič. Pesmi Alenke Mežnaršič govorijo o zemlji, otroštvu. Beli krajini, smrti, ki je večna spremljevalka vsega živega. Po izidu bodo metliški kulturni delavci pripravili predstavitev te zbirke.
Priznanja, nove knjige
V Beli krajini številne prireditve za kulturni praznik
ČRNOMELJ, METLIKA — V črnomaljski občini bo osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v petek, 6. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Črnomlju. Na njej bodo zaslužnim kulturnim delavcem podelili Župančičeva priznanja, Komorni orkester RTV Ljubljana pa bo imel koncert. Po prireditvi bo sprejem kulturnih delavcev pri predsedniku občinske skupščine in predsedniku občinske kulturne skupnosti.
V Metliki pripravljata vrsto prireditev ob kulturnem prazniku občinska Zveza kulturnih organizacij in občinska konferenca Zveze socialistične mladine. Tako bo v petek, 30. januarja, v poročni dvorani v gradu predstavitev knjige Bela krajina prof. Jožeta Dularja in prof. Mirka Kambiča. Pogovor z avtorjema bo vodil Toni Gašperič, recitatorji bodo predstavili nekaj tekstov iz knjige, nastopili pa bodo tudi tamburaši. V soboto, 7. februarja, pa se bodo ob 19. uri v hotelu Bela krajina, gostilni Mežnaršič in Rajmer zvrstili nastopi tamburašev, okteta Vitis, Popolnočnih kočij, pevskega zbora Beti, harmonikarjev, kitaristov in še koga. Februarja bo v Metliki tudi predstavitev pravkar izšle pesniške zbirke Janija Bevka Izza upa.
Lamut v sliki in besedi
Osrednji dogodek za kulturni praznik v Novem mestu: Lamutova retrospektivna razstava s predstavitvijo monografije o njem — na Krpanovem koncertu
NOVO MESTO — V novomeški občini bodo slovenski kulturni praznik počastili z več prireditvami, ki bodo potekale tudi v podeželskih krajih. Osrednja bo v petek, 6. februarja, v Novem mestu in bo potekala v dveh delih. Najprej bodo v Dolenjski galeriji odprli retrospektivno razstavo del akademskega slikarja Vladimira Lamuta, nato pa se bodo obiskovalci preselili v Dom kulture, kjer bo zagrebški pianist Vladimir Krpan igral skladbe Franza Lizsta, med koncertom pa bodo predstavili monografijo o Vladimiru Lamutu, prav gotovo najpomembnejšo knjigo iz založbe pri Dolenjskem muzeju vprvi polovici letošnjega leta.
6. februarja pa bosta še dve prireditvi: v avli Studijske knjižnice Mirana Jarca bodo odprli razstavo starih razglednic Novega mesta in okoli-
Kako praznovati 8. februar
Kaj priporoča republiški komite za kulturo — Osnovnošolci naj se nauče na pamet Prešernovo Zdravljico — Na kulturni praznik tudi sirene?
Spet je tu naš, slovenski kulturni praznik, pred nami pa skupno, zavezujoče vprašanje: kako praznovati, da bovsetisto.karbomopripravi-li, res vredno naši omiki posvečenega dneva. Zgolj proslava z nekaj na hitro naučenimi recitacijami, pevskim vložkom pa s tisočkrat premletimi govorniškimi besedami, čeprav so še tako visoko zveneče in preroške, že dolgo ne zadovoljuje več. Vsi takšni in podobni čitalniški prijemi so stvar pokopane preteklosti. Prav tako ne bi bilo na mestu in ne dostojno praznika, če bi proslavljali samo nekateri, drugim pa ne bi bilo nič mar.
Kakšen naj bo ta dan, je »predpisal« že Odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda, ki ga je SNOS izdal 1. februarja 1945, torej še med vojno. Odlok namreč med drugim nalaga: »Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje.«
Po mnenju republiškega ko-
miteja za kulturo, ki mu predseduje pisatelj Vladimir Kavčič, bi morali prazničnost letošnjega februarja podkrepiti z večjo, predvsem pa bolj organizirano javno kulturno dejavnostjo na omenjeni
• Zelo pomembno priporočilo je za slovenske osnovnošolce: vsi naj bi se letos oziroma v tem šolskem letu naučili na pamet Prešernovo Zdravljico. V šolah pa bi mogli k prazničnosti dodati še kaj zanimivega, pomembnega tudi za širše okolje.
dan. Čeprav bo kulturni praznik tokrat na nedeljo, pa tpše ne pomeni, da se druge dneve in tudi tedne ne sme nič zgoditi. Nasprotno, komite je predvidel vrsto možnosti, kako in s čim vse bi lahko zaznamovali kulturni praznik, kaj naredili. V tem smislu je izdal tudi priporočila. Poglejmo jih nekaj!
Knjižnice in knjigarne naj bi pripravile priložnostne razstave Prešernovih in drugih slovenskih del, nastope književnikov, pogovore s pesniki‘in pisatelji in podobno. Knjigarne naj bi poleg tega prodajale knjige s popustom. V Ljubljani, v Cankarjevem domu, naj bi bili
• Republiški komite za kulturo še priporoča, naj bi se zgodilo kar največ takšnega, kar bi vzbudilo močan vtis, da gre za posebno, kulturno prazničnost dneva. Da bi se iz naše, slovenske »doline« slišalo vsaj do bližjih sosedov, naj bi se na kulturni praznik, torej v nedeljo, 8. februarja, oglasile še sirene. Sprožili naj bi jih natančno opoldne.
večeri Prešernovih nagrajencev. Podobna srečanja bi lahko pripravili tudi v dolenjski in posavski regiji, kjer tudi podeljujejo nagrade in priznanja za kulturno-umetni-Ško ustvarjalnost; v Novem mestu bi tako lahko bil tak večer za Trdinove nagrajence. Kulturne ustanove naj bi imele dan odprtih vrat z brezplačnim ogledom. Vključila naj bi se gostišča, ki bi na kulturni praznik obiskovalce postregla s soljo in kruhom, pač v duhu narodnega običaja. V večjih krajih naj bi na ulice stopili ljudski godci in pevci, prikaz svojega dela naj bi pripravile najrazličnejše kulturno-umetniške skupine, ki delujejo v okviru amaterskih društev. Tudi zabavna glasba bi mogla smiselno prispevati k praznovanju.
ških krajev. Študijska knjižnica pripravlja tudi gradivo za knjižno likovno razstavo, ki jo bodo ta dan odprli v prostorih osnovne šole v Žužemberku. Na ogled bodo izdaje Andersenovih pravljic in knjižne ilustracije Lidije Osterc. Podobno razstavo pripravlja ta knjižnica tudi v osnovni šoli Martina Kotarja v Šentjerneju. V kulturni dvorani te šole bodo od 9. do 15. februarja na ogled knjižna dela Frana Levstika, razstava pa bo posvečena 100-letnici Levstikove smrti.
9. februarja bosta še dve prireditvi • v Novem mestu. V avli stavbe LB — Temeljne dolenjske banke bodo ta dan odprli razstavo pod naslovom Konservatorski program — osnova za prenovo stavbe, ki jo pripravlja novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zvečer pa bo v Domu kulture abonmajska gledališka predstava za red A. Obiskovalci si bodo ogledali Molič-rovo komedijo Žlahtni meščan v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Naslednji dan bodo kranjski gledališčniki predstavo ponovili za abonente reda B.
I.Z.
Gost iz Celja
V Dolenjskih Toplicah razstavlja slikar Stane _____________Petrovič____________
DOLENJSKE TOPLICE — V »viteški dvorani« tukajšnjega zdraviliškega doma razstavlja svoja dela Stane Petrovič, slikar iz Celja. Na ogled je dvanajst stvaritev (po šest risb in akvarelov) tega avtorja, ki ga Dolenjci poznajo predvsem z Labodovih slikarskih ekstemporov, katerih se Petrovič redno udeležuje. Razstavo so zaradi neugodnega vremena namesto 16. januarja odprli šele prejšnjo sredo, na ogled pa bo do sredine februarja.
Petrovič, ki se poklicno sicer ukvarja s črkoslikarstvom in oblikovanjem, je eden najmarljivejših likovnikov, ki so to po svojem notranjem klicu. Udeležuje se slikarskih kolonij in ekstemporov, kot razstavljalec pa nastopa samostojno in v skupinah. S svojim delom je vidno zaznamoval kulturno in še posebej likovno življenje v Celju, saj je tudi eden od ustanoviteljev tamkajšnjega društva likovnih amaterjev. Letos so mu dali Prešernovo nagradp občine Celje.
Št. 4 (1954) 29. januarja 1987
■'* ■■
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 30. 1.
9.00 PERISKOP: Zanimivi športi 9.50 ŠPORTNIK BILLY, ameriška risana nanizanka
10.15 KAM, KJE. KAKO MED POČITNICAMI
10.25 PRIREDITEV ZA UNICEF 11.35 RISANKA
11.40 PLEMENITI TOM, film
15.55 — 00.15 TELETEKST
16.10 ŠOLA SMUČANJA: Alpsko tekmovalno smučanje
16.25 TEDNIK, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 A. Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO, 3. del nadaljevanke
17.45 DUNJA, otroški film
18.15 IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE: Nova rast, 4. del
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK JEZIKOVNI UTRINKI
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 VDOVE, zadnji del angl. nadaljevanke
20.55 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE — POKRAJINSKI MUZEJ KOPER
21.40 PETER’S POP SHOW
22.00 DNEVNIK
22.15 NOSTALGIJA, italijanski film Filme znamenitega ruskega režiserja Andreja Tarkovskega povezuje skupna tema. Njegovemu filmskemu junaku na koncu vedno ostane samo
upanje. Njegovi filmi zahtevajo zbranost in potrpežljivost. V filmu Nostalgij pride profesor Gorčakov v Italijo. da bi doživel tisto umetnost, o kateri predava s pomočjo reprodukcij. Toda potovanje k resnici umetnosti vodi junaka še k neki drugi resnici, tisti o njem samem.
DRUGI PROGRAM
16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Kaj nas uči šola — 18.00 Računalniški in informacijski sistemi — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarni večer — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.45 En avtor, en film: Z. Jovanovič: Dvojčka (risani film) — 22.05 Krokar (ameriški film)
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 8.30 Kaj nas uči šola
— 9.00 Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 12.30 Poročila — 12.35 Zimski počitniški spored — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke— 17.30 Kaj nas uči šola—18.00 Računalniški in informacijski sistemi
— 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pod krinko (9. del nanizanke) — 20.50 Mesta sveta: Zagreb — 22.10 Mali koncert — 22.25 Kulturni magazin — 23.55 Poročila
NEDELJA, 1. II.
8.25 — 13.05 in 14.25 — 22.25 TELETEKST
8.40 POROČILA
8.45 ŽIV ŽAV
9.40 LUTKE IN LUTKI
9.45 DUNJA, otroški film
10.15 DEMPSEY IN MAKEPEACE. ponovitev 3. dela
11.05 VEČER SLOVENSKE NARODNOZABAVNE GLASBE NA BLEDU
11.50 Crans Montana: SP V SMUČANJU — SMUK (Ž), prenos
13.00 POROČILA
14.40 MALU, 1. del brazilske nadaljevanke
15.30 POLJUB SMRTI, ameriški film (ČB)
17.05 POROČILA
17.15 EX LIBRIS
18.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA 19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 PODARIM DOBIM
20.15 M. Krleža: 1 Štivičič: POTO-
VANJE V VUČJAK) T. -del nadalja-vanke
Nadaljevanka je posneta po motivih gledališke drame »Vučjak« Miroslava Krleže, ima petnajst epizod in predstavlja široko panoramo nekega časa, polnega dramatičnih nasprotij in vznemirljivih dogodivščin posameznikov. Krešimir Horvat, intelektualec in novinar, se pri iskanju, miru in smisla poskuša rešiti z begom iz mestne utesnjenosti in gre za vaškega učitelja v Vučjak, vas v Hrvaškem ZagQrju. Srečanje z realnostjo, z vaškimi oderuhi in špekulanti, roparji in morilci, z begunci z bojišč I. svetovnevojne, ga požene v nenavadne odnose in ljubezni. Gre za nenavadne, vznemirljive človeške pustolovščine iz leta 1918, iz časa, ko so cesarstva padala bučno, ljudje pa izginjali tiho in brez sledu.
21.20 JAZZ NA EKRANU: DAVE HOLLAND
21.50 ŠPORTNI PREGLED
22.20 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.40 Poročila — 8.45 Oddaja za JLA in igrani film — 17.15 DPv rokometu (m), CZ:Proleter —	18.30	Mali
koncert — 18.45 Dediščina za prihodnost — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moja domovina — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Narodna glasba — 21.55 Goya (5. del nadaljevanke) — 22.25 Kronika Festa
SOBOTA, 31. 1.
7.40 — 13.05 in 14.00 — 23.20 TELETEKST
7.55 POROČILA
8.00 GLlNA
8.10 L. Suhodolčan: PIKO DINOZAVER
8.20 NE DAJ SE, FLOKI. 3. del
8.50 NAŠA PESEM
10.20 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE — Zakladi narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani
11.10 MIR IN RAZOROŽITEV: KOT CVETJE SVETLOBE, ponovitev 10. dela
11.50 CRANS MONTANA: SP V SMUČANJU — SMUK (M), prenos
13.00 POROČILA
14.15 ALEKSANDER VELIKI, ameriški film
16.25 SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE: Življenje na skalni obali in trdnem dnu
16.55 POROČILA
17.00 DP v KOŠARKI (M) — SLOBODA DITA:BOSNA
18.25 DA NE BI BOLELO
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
INOVATOR LETA
19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15 PORTRET JAMESA EARLA JONESA
20.45 CLAUDINE, ameriški film Junakinja filma je ameriška črnka,
ki životari iz dneva v dan. Ubija jo delo skužkinje, predvsem pa množica otrok. Sreča moškega, toda njuna pot
do sreče ni enostavna, saj imajo otroci pomisleke do novega »očeta«. Vendar jih ta s svojim humorjem, tovariško besedo in spretnostjo prepriča, mnogo resnješa ovira pa je njuna revščina. Film poleg občasne humornosti vsebuje tudi socialno kritičnost.
22.20 DNEVNIK
22.35 D£MPSEY IN MAKEPEACE, 3. del nanizanke
DRUGI PROGRAM
14.55 Test — 15.10 Denver in Rio grande (ameriški film) — 16.50 Beograjske zgodbe (ponovitev dramske serije) — 17.50 Goskica rumenka — 18.40 Dallas (nadaljevanka) — 19.30 Dnevnik in Magazin — 20.15 Jazz — 20.45 Poročila — 20.50 Oddaja iz kulture — 21.20 Večerna glasbena scena — 23.25 Noč z vami
TV ZAGREB
9.00 Zimski počitniški spored— 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 11.50 Crans Montana: SP v alpskem smučanju, smuk (m) — 13.00 Zimski počitniški spored — 14.15 Izbor iz programa plus — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Poročila — 16.20 TV koledar — 16.30 Narodna glasba — 17.00 DP v košarki (m). Sloboda Dita:Bosna — 18.25 T. O. (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik —
20.00 Pred olimpijado — 20.15 Boljše življenje (humoristična serija) — 21.05 Dolga roka mafije (ameriški film) — 22.45 Dnevnik — 23.05 Športna sobota — 23.25 Noč z vami
PONEDELJEK, 2. II.
9.20 PERISKOP:'Gradovi
9.55 ŠPORTNIK BILLY. ameriška risana nanizanka
10.20 KAM, KJE. KAKO MED POČITNICAMI
10.30 EX LIBRIS
11.30 RISANKA
11.50 Crans Montana: SP V SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (M), prenos
15.55 — 22.50 TELETEKST
16.10 ŠOLA SMUČANJA: Tek na smučeh, 1. del
16.25 ZRCALO TEDNA
16.55 SP V SMUČANJU, posnetek iz Crans Montane
17.25 POROČILA
17.30 MAVEC
17.45 NE DAJ SE. FLOKI. 4. del nanizanke
18.15 REPUBIŠKA REVIJA MPZ, ZAGORJE 86
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.00 DRAGULJ V KRONI, 6. del angl. nadaljevanke
20.55 AKTUALNO
21.35 D. Božič: KRALJ LEAR, predstava SNG Maribor
22.35 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.00 Dober dan, šport — 17.10 Dnevnik — 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati — 17.45 Vukov kotiček — 18.00 Beograjski TV program
— 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik —
20.00 Po poteh spoznanj — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Mali koncert
— 21.15 Svet danes — 21.50 Plavajoče gledališče (ameriški film)
TOREK, 3. II.
9.25 PERISKOP: Vojska
10.00 ŠPORTNIK BILLY, risana nanizanka
10.25 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.35 EX LIBRIS
11.35 RISANKA
11.50 Crans Montana: SP V SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (Ž), prenos
16.25 — 22.55 TELETEKST
16.40 ŠOLA SMUČANJA: Tek na smučeh. 2. del
16.55 SP V SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (Ž), posnetek
17.25 POROČILA
17.30 MITI IN LEGENDE: IZ NOVE ZAVEZE: Kristusovo vstajenje
17.45 TEDENSKI ZABAVNIK
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.00 Milčinski-A. Gogala-I. Prah: ZLOČINCI, drama
20.45 ČLOVEK IN GLASBA: Glasba na dvoru kralja Ludvika XIV.. 2. oddaja
21.45 PRISRČNO POZDRAVLJENI, PRIJATELJI, reportaža ob tednu beloruske kulture v Šloveniji
22.40 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.15 Test — 16.30 DP v košarki, MZ-T:Šibenka— 18.00 Izobraževalna oddaja— 18.40 Številke in črke—19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 EP v umetnostnem drsanju, otvoritev — 20.30 Ko se korenin zavemo: Pred viharjem — 21.30 Žrebanje lota — 21.35 Umetniški večer — 23.05 Kronika Festa
DOMAČA PAMET NI ŠLA NA TUJE
V Sevnici se je pod okriljem Konfekcije Lisca rodila Industrijska elektronika Sevnica, znana pod kratico INES. V tej poslovni enoti tozda Blagovni promet so približno pred poldrugim letom izdelali zdaj že dokaj uveljavljeni frekvenčni regulator za asinhrone motorje. V tem komaj dvajsetčlanskem mladem kolektivu, ki premore dva magistra znanosti, sicer pa je petina delavcev z visoko izobrazbo, dobra polovica z višjo in srednjo izobrazbo ter petina s poklicno šolo, nenehno prijetno presenečajo z novimi napravami. Te so plod domačega znanja, le desetino vrednosti frekvenčnega regulatorja pa predstavljajo določeni elektronski elementi iz uvoza. Družina trifaznih frekvenčnih regulatorjev je namenjena pogonom trifaznih asinhronskih motorjev, ki imajo med vsemi najugodnejše obratovalne značilnosti. Pomanjkljivost teh motorjev je regulacija števila vrtljajev: zvezno spreminjanje števila vrtljajev pa je možno le z zveznim spreminjanjem frekvence omrežja, kar omogoča družina regulatorjev frekvence.
»Zmanjšanje izgub na motorju za okoli 30 odstotkov, večji izkoristek in gladek tek, ker nam je uspel prehod s kvadratne na sinusno modulacijo, so bistvene prednosti našega regulatorja,« skuša strniti značilnosti naprave njen duhovni oče Franc Keber, vodja Inesa. Skromnemu možaku sprva kar ni šlo v račun, datokrat ne želimo zvedeti kaj več o njegovih odličnih sodelavcih in napravah, ampak zvrtati, kakšnozanimivoonjem samem.
A Francija, očitno nevajenega govoriti o sebi, spet zanese: »Pri mojem najstarejšem bratu Ignacu, obrtniku v Budni vasi, smo izdelali mehansko konstrukcijo, prototip. T udi mag. Borut Čulap in inž. Dušan Koser, ki sta prišla iz Iskre, stasesprva, ko smo razvijali elektronski sklop regulatorja, zaposlila pri bratu. Lahko bi napravo prodali vtufini, aso nam na sevniški občini šli zelo na roko, predvsem predsednica komiteja za gospodarstvo Marija Jazbec, in seveda v Lisci, kjersmo dobili tudi lepe prostore,« dodaja Franc Keber.
Ko so prototip razstavili na mednarodnem sejmu obrti v Celju, je bilo za napravo tolikšno zanimanje, da so fantje brž ugotovili, da v obrti ne bi zmogli zadostiti povpraševanju, za pozde pa da ni najbolj primeren čas. Če ne bi verjeli v uspeh, ne bi pustili dela v Iskri: tudi Franci seje poslovil po več kot 15 letih od tega velikega
kolektiva. Nazadnje je delal pri prenosu tehnologije iz razvoja Iskrinega inštituta v proizvodnjo. Že doma v Budni vasi, gručastem naselju tik pod cesto Šentjanž— Radeče, so bili vsi bratje, razen enega in sestre, že v rosnih letih okuženi s tehniko. Koso kupili nov radio, so ga takoj odprli in pregledali, nedabi napravi naredili kaj škode. Najstarejši brat Ignac je že zgodaj izdelal stružnico za les.
Najmlajši, peti otrok Franci je želel postati pilot. Niso se mu uresničile niti manj zahtevne sanje, da bi po končani srednji tehnični šoli v Krškem dobil delo v Sevnici, ker bi tako laže nadaljeval študij ob delu. N i se vdal v usodo in čakal, da bo našel kakšno službo vsaj v Posavju. Eno leto je imel Franci v Trebnjem RTV servis, nakar je šel v Iskro. Vednose je rad vračal domov, čeprav je bilo časa zmeraj manj.
Nič ga bolj ne pomirja kot njegovečebelice. V Budni vasi ima 25 panjev. Čebelarjenje pa mu ne pomeni zaslužkarstva, ampak vrnitev k naravi. Biologiji čebel posveča veliko pozornost, tudi otrokom naredi vsako leto opazovalni panj. Tudi žena je vedno zraven, tako je postalo čebelarjenje že nekakšen družinski konjiček. »To ni le zdravo početje, kersmo na svežemzraku, uživamo čebelje izdelke, temveč je opazovanje čebel zelo zanimivo. Čebele ne trpijo nedelavnih sodelavk, zato življenje v panju ne more biti neučinkovito,« razmišlja Franci Keber.
Ob opazovanju marljivih živalic Kebru misli pobegnejo »na pašo«. Zato pa pozneje toliko bolj zbrano s kolegi razmišlja, kaj bi še izboljšali pri svojih napravah, da bi uresničevali eno ključnih prednosti vsega dela ekipe, to je manjša porabaenergijenaenoto proizvoda, in kako brez zastojev v proizvodnji zastarelo tehnologijo povsem posodobiti. Prva naprava v laškem TIMLki se ji ob novem letu izteče garancija, dela brez napak, prihranki so tolikšni, da se je strošek nakupa frekvenčnega regulatorja z drugo opremo povrnil že v nekaj mesecih. Podobne ugodne vesti prihajajo še iz drugih jugoslovanskih podjetij, kjer pričakujejo, da jih Ines ne bo pustila na cedilu kot podobni, a zastareli izdelki velikih delovnih kolektivov. Franc Keber in njegovi sodelavci obljubljajo le še nova prijetna presenečenja.
PAVEL PERC
SREDA, 4. II.
8.25 PERISKOP: Lutke
9.00 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
9.10 EX LIBRIS
10.20 Crans Montana: SP V SMUČANJU — VELESLALOM (M), 1. tek
11.15 BUSTROV SVET, ameriški film 12.50 Crans Montana: SP V SMUČANJU — VELESLALOM (M), 2. tek 15.40 — 22.50 TELETEKST
15.05 ŠOLA SMUČANJA: Turno smučanje
15.20 T. Partljič: ŠČUKE PA NE, . ŠČUKE PA NI, zadnji del nadaljevanke
1.6.15 MOSTOVI, ponovitev j
16.55 SP V SMUČANJU — VELESLALOM (M), posnetek
17.25 POROČILA
17.30 VIJAVAJA: Josip Jurčič, 3. oddaja (ČB)
18.15 DOBA TELEVIZIJE: Globalna zavest
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: VINCENT PAUL. FRANCOIS IN OSTALI, francosko-italijanski film
21.55 DNEVNIK
22.10 SVET NA ZASLONU
DRUGI PROGRAM
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja— 18.00 Za lepše	—
Številke in črke — 19.00 TV koledar
— 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mali koncert — 20.15 Po poteh svobode — 20.45 Včeraj, danes, jutri
— 21.00 EP v umetnostnem drsanju, pari — 22.15 Glasbeni večer — 23.30 Kronika Festa
ČETRTEK, 5. II.
8.20 PERISKOP: Maska
9.05 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
9.15 EX LIBRIS
10.20 Crans Montana: SP V SMUČA-NJU — VELESLALOM (Ž), 1. tek
11.15 ŠPORTNIK BILLY, risana nanizanka
11.35 RISANKA
11.45 PALČICA, japonska risanka 12.50 Crans Montana: SP V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 2. tek
16.45 — 22.45 TELETEKST
17.05 SP V SMUČANJU — VELESLALOM (Žl. posnetek
17.35 POROČILA
17.40 K. Brenkova: MAVRICA PISANA
17.55 BILO JE...
18.25 ZELENA STRAŽA
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.00 TEDNIK
21.00 VEGETINA KUHINJA
21.10 MANSFIELD PARK, 5. de angl. nadaljevanke
22.00 DNEVNIK
22.15 MIR IN RAZOROŽITEV: MOSTOVI DO MIRU (Irska), dok. serija OZN
DRUGI PROGRAM
17.10 Dnevnik — 17.30 Zadnje poletje otroštva — 18.00 Izobraževalna oddaja— 18.40 Številke in črke— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Obarvana svetloba in Nadja (ameriški film) — 22.30 Poročila — 22.35 EP v umetnostnem drsanju, moški
Meritve pritiska
Iz dela krajevne orga-nizacije RK Kandija-Grm
NOVO MESTO — V organizaciji krajevne organizacije Rdečega križa Kandija-Grm je decembra lani začela z delom postaja za merjenje krvnega pritiska. Do sedaj seje merjenja vsakič udeležilo nad 20 krajanov, predvsem starejših, lahko pa pridejo tudi mlajši. Merjenje pritiska je možno vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu od 16. do 17. ure v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Kristanovi 16.
Krajevna organizacija RK je bila lani zelo delavna. V sodelovanju z OO RK in krajevno skupnostjo je organizirala srečanje starejših krajanov s kulturnim programom in pogostitvijo, ki se ga je udeležilo 170 krajanov. Pripravila je podelitev priznanj krvodajalcem, tudi s kulturnim programom in pogostitvijo, kar sta financirali delovni organizaciji IMV in GG. Obakrat je prostore odstopila grmska osnovna šola, ki je tudi izvedla kulturni program. Skupaj s predstavniki KO RK Majde Šilc, Žabja vas, Gotna vas in Birčna vas so obiskali varovance v Domu starejših občanov ter jih obdarili s skromnimi darili. Pred novoletnimi prazniki so obiskali in obdarili vseh 240 nad 70 let starih, bolnih in invalidnih krajanov. KO RK je hvaležna vsem organizacijam in članom RK, ki so z rednim plačevanjem članarine pripomogli k izvajanju programa.
ANA AVGUŠTIN
RADI BI VODO IN TELEFON
GOLJEK — Kakšnih 15 hiš v vasi Goljek je raztresenih tudi več kot 500 metrov do enega kilometra narazen, zato so tod gospodinjstva pri vseh akcijah za komunalno infrastrukturo toliko bolj obremenjena. Glede preskrbe z vodo so, denimo, Golječani odvisni od kapnice, za napajanje živine pa so dobrodošle mlake in studenci. Kljub temu bodo skušali letos zgraditi vaški vodovod.
Vfu
4
Nenehna transfuzija
kB
n
Nekateri pa res ne morejo sprejeti dejstva, da /e prliel čas odhoda v pokoj
«
DOLENJSKI LIST
it. 4 (1954) 29. januarja 1987
PRILOGA
plačo živi le tretjina
Slovencev
Jugoslovansko leto 1986 je po podražitvah spet potolklo vse rekorde. Po računih republiškega in zveznega statističnega zavoda so se cene na drobno lani povečale v primerjavi z letom poprej v Sloveniji za 93,1 odstotka, v vsej Jugoslaviji pa za 5 odstotkov manj. Kje je leto 1955, ko je bilo pravi rekord 10-odstotno povečanje cen, pa leto 1965 z 29,5-odstotnim rekordnim povečanjem cen, ki je bilo premagano šele že z 15 let s 30,4-odstotnim povečanjem cen! Od predlanskega do lanskega decembra so se v Sloveniji po izračunih slovenskega statističnega zavoda najbolj podražile kulturne storitve, za 180 odstotkov. Na
dinjstev pa so imele težave s preživetjem. Do novembra se ta podoba ni bistveno spremenila. Poleg osebnih dohodkov so namreč naraščali tudi življenjski stroški. Socialnovarstvene pomoči je v Sloveniji prejemalo okrog 16 odst. gospodinjstev. Nasploh so socialne razmere naših gospodinjstev slabe. Ljudje si jih skušajo sami izboljšati z najrazličnejšim delom po službi, to pa verjetno vpliva na delo v službi in seveda posega v prosti čas, v izobraževanje ter tako slabša kakovost življenja Slovencev.
Metodologija ocenjevanja življenjskih stroškov v Sloveniji, izdelana leta 1982, seje sprva opirala na potrošniške navade Slovencev iz leta 1978, ko smo pri nas dosegli najvišjo rast realnih osebnih dohodkov in življenjsko raven, ki je potem že v naslednjem letu začela padati in je po ocenah padala nekako do srede leta 1985, potem pa se je spet začela rahlo dvigati. Kasneje so to metodologijo in znano potrošniško košarico precej oklestili in prilagodili kriznim časom. Življenjski stroški za povprečno slovensko tričlansko družino oziroma gospodinjstvo so bili novembra lani 315 tisoč dinarjev, za enočlansko gospodinjstvo so bili ocenjeni na 100 tisoč, za dvočlansko na 210 tisoč dinarjev. Minimalni stroški so bili seveda precej nižji, za povprečno tričlansko gospodinjstvo 187 tisoč dinarjev, za enočlansko 64 tisoč, za dvočlansko 119 tisoč, za štiričlansko 239 tisoč, za petčlansko 292 tisoč dinarjev. Minimalni življenjski stroški zadovoljujejo le najnujnejše vsakdanje potrebe oziroma eksistenčni minimum, povprečni stroški pa ustrezajo porabniškim navadam na doseženi stopnji gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije.
Metodologija brez dvoma realno odslikava trenutna dogajanja in razmere v družbi oziroma v posameznih družinah. A poglejmo mimo znamenitih povprečij, ki iz golaža na eni in zelja na drugi mizi naredijo okusni segedin, v konkretno štiričlansko družino z dvema otrokoma, kjer žena in mati prinese domov okrog 150 tisočakov, mož in oče pa 20 do 30 tisočakov več. V najboljšem ta družina razpolaga s 330 tisočaki na mesec. Živijo v premajhnem družbenem stanovanju, samo s plačo, nimajo ne vrta, da bi si pridelali vsaj zelenjavo, ne možnosti za kakšen postranski, »sivi« zaslužek, ki sicer rešuje zelo veliko naših družin. Kdor le malo pozna cene, si lahko misli, kako živijo, kaj jedo, kako se oblačijo in obuvajo. Nič čudnega, da včasih jedo le krompir In zelje, čeprav jim hrana vzame večji del proračuna, da avtomobila nimajo, da ne morejo ničesar privarčevati, da jim poletno morje ostaja lep sen, da sl v rubriko zabava lahko zapišejo le gledanje televizije (če je televizor črno-beli ali barvni, ne vemo, a glede na to, da stane -slednji že okrog 500 tisočakov, se verjetno zabavajo ob črno-beli tehniki) in pa kakšen obisk pri znancih. No ja, oče si sem in tja privošči še kakšno pivo. Žena in mati, pravi, so navajeni skromno živeti, pa nekako gre.
Kako naj si taka družina — ali celo malo bolje stoječa s kakšnim vrtičkom ali kakšnim virom dodatnega zaslužka — reši stanovanjski problem, kupi avtomobil ali vse tiste malenkosti od štedilnika, pralnega stroja, pohištva do posode, ki Jih potrebuje predvsem vsaka mlada družina, in to vse naenkrat? Časi prav res niso rožnati, inflacija, rast življenjskih stroškov, nihanje življenjske ravni povzročajo negotovost in obnašanje po pravilu Iz rok v usta tudi v bolje stoječih gospodinjstvih, ki jih je vendar kar nekaj, saj smo, na srečo, očitno kar iznajdljivo ljudstvo. Nasploh pa ta negotovost in brezizhodnost delujeta na splošno ljudsko razpoloženje, ga zamorita, to pa lahko vpliva na delo, to pa spet na življenjsko raven, kakovost življenja. Gre za vrtenje v krogu, ki bi se ga pravzaprav morali vsi zelo bati.
drugem mestu je električna energija, ki je bila dražja za 167 odstotkov, sledi stanarina s 155 odstotki, obrtne storitve s 149, avtomobili s 147, pohištvo s 140, pošta In kmetijsko ročno orodje s 139, šolske potrebščine in časopisi s 135, volna in pletenine s 132, obutev s 127, tekstilni izdelki s 125, žito in žitni izdelki s 115, mesni izdelki s 109, prometne storitve s 106, komunalne storitve s 104, električni gospodinjski stroji s 103, kurjava s 97,3, mleko in mlečni izdelki s 86,8, jajca s 84,8, zelenjava s 67,8, meso s 65,8, čistila s 65,4, sadje s 57 odstotki itd. itd. Najmanj, le za 18,5 odstotka, so se lani podražili tobačni izdelki.
Kako naši ljudje, družine s svojimi zaslužki zmagujejo vse te podražitve? Kako živijo? Lani je bilo v Slovenij majčkeno bolje kot leto ali dve nazaj, saj statistika kaže, da so se osebni dohodki realno nekoliko povečali, a v več kot petih suhih letih je večina izčrpala prav vse notranje rezerve. Janez šumi iz Inštituta za ekonomska raziskovanja pa pravi, da je raziskava v aprilu lani pokazala, da je lahko le tretjina gospodinjstev s svojimi razpoložljivimi sredstvi krila povprečne življenjske stroške (če upoštevamo še razne regrese, se ta odstotek dvigne na 40), 15 odst. gospodinjstev ni moglo pokriti niti minimalnih stroškov, 4 odst. gospo-
V neobvezen premislek
BI VUK TEKEL V TEJ ŠTAFETI?
Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti v natečaju za scenarij zaključne svečanosti proslave letošnjega dneva mladosti med drugim zahteva, da je treba v vsebini scenarija na primeren način izraziti letošnje pomembne jubileje, med njimi tudi 200 letnico rojstva Vuka Karadži-ča.
Po lanskem poskusu zveznega izvršnega sveta, ki seje pred zvezno'skupščino nameraval pojaviti s predlogom zakona, naj bo letošnje leto Vukovo leto, je pogoj iz scenarija mladinske proslave že drugi poskus lansiranja Kara-džiča, njegovega dela in pomena na vsejugoslovansko raven. Mar to pomeni, da so razlogi, ki so namero ZIS umirili, oziroma jo izločili iz javnega obtoka, čez noč postali ničevi?
Če zgodbo nekoliko obnovimo, je treba povedati, da so nasprotniki (tudi srbski) vladine pobude o jugoslovanskem Vukovem letu med drugim menili, da bi tako zakonsko urejanje proslave Karad-žičeve obletnice lahko imelo posledice v naših mednacionalnih odnosih, Vuk bi (ne kriv ne dolžan) tako postal nekakšno administrativno unitaristično strašilo, vsiljena vrednota nekaterim nacionalnim kulturam-.
Poleg tega so bila opozorila, da v delu jugoslovanskega zgodovinopisja, ki ga po ničemer ne moremo označevati za opozicionalnega ali oporečniškega, že lep čas obstajajo drugačne interpretacije Vuka in njegovega dela v razmerju do drugih narodov, na primer Hrvatov. Te okoliščine bi vsekakor kazalo upoštevati. Vuk Stefanovič Karadžič ob vsej svoji ned-dvomni veličini, genialnosti
in vlogi za nekatere naše narode in narodnosti dejansko nima takega pomena, kot ga ima za srbski narod. Je te narode in narodnosti logično z dekretom zavezovati, da nekaj proslavljajo bolj ali manj obvezno?
Ali ne bi bilo bolj logično in demokratično, da se'Jugoslovani izven Srbije do Vuka opredeljujejo na temelju svojih čustev in ocen? Ob razpravi o tako imenovanem Vukovem zakonu (priznati je treba, da zaradi nevarnih voda ni bila najbolj živahna in dolga) je nekdo opozoril tudi
na naslove glavnih Vukovih del. To so »Pismenica serb-skoga jezika po govoru pro-stoga naroda«, »Život i običaji naroda srpskoga«, »Srpske narodne pjesme«, »Srpski rje-čnik« itd. Je politično in kulturno naravno nesrbske narode in narodnostne skupnosti z močjo siliti k proslavljanju rojstva sicer nedvomno velikega kulturnika in reformatorja? Bi bilo to v sozvočju z najboljšimi idejami samega Karadžiča?
Kot kaže, zvezni skupščini o Vukovem letu ne bo treba razpravljati, nekaj od ideje pa je zašlo v natečaj scenarija zaključne prireditve ob letošnjem dnevu mladosti. Ali to pomeni, da tisti, ki je določal elemente svečanosti (zvedelo se je, da to ni bila ZSM Srbije), misli, da zgornji pomisleki nimajo in niso nikoli imeli teže?
MARJAN BAUER
1
Kino
DOUGLAS SIRK (1901-1987)
Nekako tiho, skorajda neopazno, le z drobno notico v rubriki »Svet so ljudje«, je prišla do nas novica o smrti Douglasa Sirka. Brez velikih čustev, brez solza — in to prav novica o smrti človeka, ki je vse svojefilmezgradil na čustvih, na solzah. Snemal je melodrame. Zapisano v vetru, Veličastna obsesija, Vse, kar nebo dovoli, Angeli so izgubili sijaj, Čas ljubezni in čas smrti, Imitacija življenja — to so le nekateri njegovih velikih filmov. Fassbinder, katerega delo dolguje nekatere svoje temeljne poteze prav Sirkovim vplivom, je o njem zapisal: »Sirk je delal najnežnejše filme, kar jih poznam; pozna se jim, da jih je delal človek, ki ima ljudi rad in jih ne prezira kot mi.« Imeti ljudi rad še ne pomeni snemati vesele filme. Angeli so izgubili sijaj, eden najlepših filmov, kar sem jih kdaj videl, je morda najbolj ilustrativen primer Sirkovega mojstrstva, kako na osnovi neke minimalne situacijezgraditi izredno pretresljiv film.
Posnel ga je leta 1958. Rock Hudson je novinar provincialnega časopisa, ki ga letalski miting s svojim prepletanjem nevarnosti, vojna naftnih hlapov in pogumnih letalcev odvleče izza puščobne redakcijske mize. Na letališču spozna lepo Dorot-hy Malone in njenega moža Roberta Stacka, fanatičnega letalca, ki se zdi v svojem
zračnem svetu popolnoma nedovzeten za kakršenkoli »zemeljske« vzgibe, pa najsi gre za strah, ljubezen ali občutek odgovornosti. Tak je začetni oris, in če mu dodamo še Stackovega pomočnika, dobrodušnega mehanika, že imamo klasično me-lodramatsko situacijo: žensko in tri moške, še natančneje, tri tipe moškega. To, kar spremljamo na platnu odtlej dalje, so lešeskrbno režirane situacije njihovih medsebojnih srečanj in ločevanj. Toda ta »le« se izkaže za še kako veliko. Veliko, kolikor so vsa ta srečanja zgrajena na dialogih (scenarij je nastajal po delu
■VVilliama Faulknerja), ki nam ogromno povedo o vsakem od protagonistov. O lepotici, ki jo je plakat s podobo hrabrega pilota potegnil v svet; o novinarju, ki želi prijateljstva, a bo vselej ostal le drugi; o pilotu, ki ga njegova strast na koncu stane življenje... Zato so tisto, kar nam kasneje, po ogledu filma, najbolj ostane v spominu, prav neke situacije, neke besede, morda celo samo tisti nemi pogledi, ki jih je v tem filmu toliko. Tolikokrat smo že v kinu slišali besedi »Ljubim te«, da smo postali že povsem odporni nanju, toda ko jih Robertu Stacku izreče Dorothy Malone, ženska, ki ga navzlic ponižujočemu dejstvu, da je o njuni zvezi odločalo naključje meta kock, tako zelo ljubi, in še ko to stori le nekaj trenutkov pred njegovim smrtonosnim poletom — tedaj smo povsem blizu temu, date besede vzamemo zares, v vsej njihovi tragični razsežnosti. Douglasu Sirku je z melodramami uspelo morda prav to, da začnemo znova ceniti neke preproste, drobne besede. Bil je mojster.
STOJAN PELKO
S "rt ’.h t»
■d O v d
m
o.®
u
0)
> <D
d
0 O
Tistim, ki hujšajo, bo morda nekoliko laže, če jim povemo, da vsak zalogaj hrane na romanju skozi prebavni trakt potuje skozi du-odenum, jejunum, ileum, potem pa skozi vaecum, colon in rectum, nakar tisto, kar je ostalo od dobrot, zapusti grešno telo.
Pred nekaj leti so pred londonsko sodišče privedli zdomca iz neke balkanske države. Z zakonom je prišel navzkriž, ker je v blagovnici Selfridges skušal ukrasti mikrovalovno pečico. Med sojenjem so ugotovili, da je Balkanec še vedno prepričan, da je kradel barvni televizor, nakar je predsednik sena'a odločil, da možak lahko gre, kamor gaje volja. »Tudi zapori imajo svoj ponos,« je rekel sodnik, »tako neumno bitje ne spada za rešetke.«
Po drugi svetovni vojni je imela Anglija priložnost, da dobi brezplačno (na račun vojnih reparacij) kompletno tovarno avtomobilov Volks-vvagen skupaj z načrti. Angleške avtomobilske tovarne so vladi darilo odsvetovale, češ da avto z motorjem zadaj
in obliko hrošča ne more doseči komercialnega uspeha. Zdaj seveda vsi vemo, da sd Angležem smešnega hrošča izdelali v več kot 20 milijonih primerkih.
Učenjaki, ki se ukvarjajo z življenjem žiraf ,v naravi, so zabeležili zanimiv pojav. Zelo pogosto se zgodi, da samica sredi najbolj burnega ljubljenja mirno odkoraka, kar samca seveda psihično dotolče. Verjetno pride kaj takega na misel tudi samicam nekaterih drugih živih bitij, vendar je po hrbtu bolj težko odkorakati.
Grški kralj Aleksander (ne gre za tistega po pridevku Veliki) je leta 1920 umrl zaradi zastrupitve krvi, kijojepovzročil ugriz njegove najljubše opice. Angleški kralj Henrik I je leta 1135 umrl zato, ker se je prenažrl jegulj. Eno z drugim nima zveze, pove samo, da so smrti mogočnikov pogosto vse drugo kot kraljevske.
Leta 1940, ko je Velika Britanija osamljena gledala čez Kanal nemške čete, ki so se pripravljale na invazijo, je rodoljubno Združenje angleških čarovnic (osnovano leta 1876 v Londonu) zasedalo nekaj tednov noč in dan in seveda z vsemi štirimi čaralo zoper Hitlerja. Poseben poudarek je bil na ideji, da bi Hitler odpovedal invazijo. Slednje je diktator res storil in namesto Anglije napadel Sovjetsko zvezo. Na Hitlerja se je spravilo osem čarovnic, pet jih je od silnih naporov kmalu po uspehu zapustilo ta svet. Če bi Hitler vedel, da je tako rekoč žrtev čarovnic, bi se njihovega vpliva zlahka ubranil. T reba bi mu bilo samo narobe obuti nogavice.
Pred dvema letoma je uradna statistika ugotovila, da povprečen Francoz porabi samo dva kosa mila na leto, polovica jih ne uporablja ščetke za zobe, vsak tretji pa . si preoblači gate na štiri dni. Za Jugoslavijo teh podatkov nimamo, zelo zabavna pa so že sama ugibanja.
S
s
Douglas Sirk, marec 1979.
r
Glasba
NOVI PAUL SIMON
Paul Simon, nekdanji član nekdaj zelo popularnega dua Simon and Garfunkel, se je lani zelo uspešno spet pojavil na svetovni glasbeni sceni, to pot brez Arta Garfunkla in s precej drugačno glasbo. Gre za sijajno kombinacijo ameriškega rocka in južnoafriške črnske narodne glasbe.
Paulu Simonu je prijatelj poleti 1984 dal kaseto s »tovvnshipjivejem«, ulično glasbo južnoafriškega Soweta. Gre za veselo instrumentalno glasbo, ki zelo spominja na ritem in blues petdesetih let. Simon pravi, da si je že ob koncu poletja popeval te melodije in razmišljal, da bi bilo zanimivo snemati s to skupino. Tako je tudi začel iskati te glasbenike. Iskanje ga je pripeljalo v Johannesburg, kjer se je srečal z vse premalo poznano in raziskano glasbo. Album Graceland je rezultat njegovega raziskovanja te glasbe. Različni stili črne južnoafriške narodne glasbe, združeni z ameriškim rockom, so dali pesmi vseh mogočih glasbenih oblik in struktur.
S pomočjo svoje gramofonske tvrdke VVarner Bros in vodilnega južnoafriškega producenta Hiltona Rosent-hala je Simon »našel« izvajalce glasbe na podarjeni kaseti. Slo je za skupino Boyoyo Boys. Rosenthal mu je potem poslal še nekaj plošč in Simon je bil tako navdušen, da je želel snemati z nekaterimi izvajalci. Ko je zvedel, da je to mogoče, je pozimi 1985 odletel v Jp-hannesburg. Mnogi so mu to odsvetovali zaradi vsega, kar
se pač dogaja v Južni Afriki, a je šel, saj »ni šel, da nastopa za belo publiko ali da snema za pretorijsko vlado«.' Gnala sta ga njegov glasbeni instinkt in želja, da bi delalz ljudmi, katerih delo je cenil in spoštoval. Kasneje pa je zvedel, da je združenje črnih glasbenikov glasovalo, ali naj ga sprejmejo ali ne.
Simon je po nekaj "tednih snemanj z različnimi glasbeniki oblikoval osnovni trio, v katerem so bili: kitarist Chi-kapa »Ray« Phiri iz skupine Stimela, Isaac Mthsli, bobnar te skupine, in basist Baghiti Khumalo iz skupine Tao Ea Matsekha. Maja 1985 so odleteli v New York, da bi snemali naprej. V Johannesburgu je Simon srečal tudi skladatelja in pevca 13-članske skupine Ladysmith Black Mambazo Josepha Shabalalom, s katerim je kasneje snemal v Londonu in New Yorku. Sodelovala sta pri dveh izjemnih pesmih, Homeless in Diamo-nds On The Soles Of Her Shoes. V Johannesburgu je
Simon posnel glasbo za osem pesmi, potem se je v.rnil v Ameriko. V Louisiani sta s skladateljem in saksofonistom Richardom Landryjem ugotovila, daje harmonika, ki je izrazita v afriški glasbi, tudi sestavni del tamkajšnje Ca-jun glasbe, pa je padla ideja o snemanju s Cajun zydeko skupino. S skupino Rockin’ Dopsie And The Tvvisters je posnel pesem That Was Your Mother. Potem je z ameriško-mehiško skupino Los Lobos, ki tudi ima harmoniko, posnel Ali Around The World Or The Myth Of Fingerprints. Deloza album Graceland je bilo končano po dolgotrajnem delu v studiu, spajanje dveh kultur pa je zaokrožilo gostovanje izvajalcev kot The Everly Brothersov in Linde Rons-tadt. The Everly Brothers, Simonova vez s preteklostjo, so zapeli pesem Graceland, ki je rdeča nit vsega albuma. Na albumu Graceland niti ena pesem ni politična, čeprav vse in s tem cel album izražajo idejo svobode.
priloga dolenjskega lista
Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge
a) 1 učitelja strojno strokovnih predmetov — dipl. ing. strojništva
b) 2 čistilk (OD približno 105.00.- din) c) 1 vodje računovodstva
— dela in naloges posebnimi pooblastili in odgovornostmi — višja izobrazba ekonomske smeri-ekonomist ali z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom za naloge pod a) in c) in 1-mesečnim poskusnim delom za naloge pod b).
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
71/87-4
Komisija za delovna razmerja TESNILA TREBNJE, Velika Loka,
na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja
prosta dela in naloge:
VODJA ODDELKA RAZISKAVE IN PROPAGANDE
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
— pasivno znanje tujega jezika
— 3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka, kadrovsko-splošni sektor. O izbiri bomo kandidate obvestili v30 dneh po preteku prijavnega roka.
80/87-4
Na podlagi 20. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/83) in določil družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in nanjemnin v letu 1987 jezbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto na seji dne 23. januarja 1987 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin in najemnin v občini Novo mčsto
1. člen
Stanarine in najemnine, veljavne na dan 31. januarja 1987, se s 1. februarjem 1987 povišajo za 57%.
2. člen
Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. 2. 1987 dalje.
3. člen
Ta sklep se objavi tudi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik zbora uporabnikov: JOŽE FICKO. I. r.
76/87-4
Intervju Dolenjskega lista_____________
KOLIKOR DENARJA, TOLIKO ZDRAVJA
r O novomeški bolnišnici je v raznih razpravah že \ dlje časa slišati, da izgublja nekdanjo kar visoko raven, da vse bolj zaostaja za drugimi v Sloveniji. 2e če pogledamo, v kakšnih stavbah so ginekolo-ško-porodniški, ORL in interni oddelek, se temu niti ne gre čuditi in resčudežnoje, da ni slabše. Tudi »nova« bolnišnica že dolgo ni več nova. Nove opreme niti ni kam več postaviti, preslabe zanjo so tudi instalacije. Standard, ki ga lahko nudijo svojim bolnikom, je razumljivo nižji kot v novejših in bolje opremijenih bolnišnicah. O tem, kako lahko delajo in kaj naredijo v takih razmerah, kako je s kadri, kakšne načrte imajo v bolnišnici za izboljšanje stanja, kar bo seveda tako drago, da verjetno ne bo šlo brez samoprispevka za porodnišnico, in še o čem se je z direktorjem novomeške Splošne bolnišnice dr. Tonetom Starcem za Dolenjski list pogovarjala Zdenka Lindič-Dragaš.
V _ J
DL: Kako ste po oceni poslovali v Splošni bolnišnici Novo mesto v preteklem letu? Je šlo kaj lažje kot v preteklih letih, posebno ker se je v okviru skupne porabe lani našlo nekaj denarja za nadomestitev skladov, ki jih niste mogli oblikovati nekaj let, ter za izravnavanje osebnih dohodkov z gospodarstvom?
Dr. Starc: »Ocenjujemo, da poslovanje ni bilo v rdečih številkah kot nekaj preteklih let, ko se je potem do julija vleklo pokrivanje izgube s strani zdravstvenih skupnosti. Te so jo na koncu vedno pokrile, a ko je rezultat slab, ni skladov, zaradi tega pa trpi družbeni standard delavcev v bolnišnici, ne da se reševati stanovanjskih problemov itd. Samoupravnih sporazumov za lani sicer nimamo sklenjenih, a presežka tudi za lani ne bo in skladi, razen rezervnega, bodo spet ostali nepokriti. Za denar za nagrade jubilantom | in odpravnine delavcem, ki odhajajo v pokoj, kar je drugje samoumevna pravica, moramo mi posebej prositi zdravstveno skupnost, ker v skladu ni nič denarja. Da čiste izgube ne bo, nam morajo občinske zdravstvene skupnosti nakazati še 78 milijonov dinarjev. Nekatere nam dolgujejo denar še za leto 1984. Za lani je vse obveznosti zaenkrat pokrila le novomeška, ki je nasploh pokazala veliko razumevanja za nas, zelo seje trudila, reševala tudi naše likvidnostne težave itd. Z drugimi je težje Saj se tudi trudijo, vemo, a nimajo denarja. Rezultat je odvisen tudi od tega, kako bo s prilivom, ki ga je pri nas okrog 13, 14 odst., se pa zmanjšuje, ker se regije vse bolj zapirajo. Nekaj priliva se kar izgubi, čeprav je težko razumeti, da denarja ne moremo izterjati. Tudi tako je, da zdravstvene skupnosti nočejo plačati, če na napotnici ni žiga, mi pa bolnika ne moremo odsloviti, ko ježe pred našimi vrati, ali ga pošiljati nazaj preko Gorjancev po žig. Precej takih primerov in tožb za plačilo imamo na primer z Ozljem.«
DL: Lani so zdravstvene skupnosti zagotovile tudi poseben znesek za usklajevanje osebnih dohodkov z gospodarstvom. Koliko se je to uresničilo in poznalo pri vas v delovnem in splošnem vzdušju?
Dr. Starc: »V letu 1986 se je.nekaj izboljšal splošni položaj z deklarirano izenačitvijo z gospodarstvom. Kako bo letos, se ne ve, saj resolucija spet predvideva zaostajanje rasti skupne porabe. Od izenačitve so naši ljudje pričakovali zelo veliko. Ker smo odvisni od zdravstvenih skupnosti, usklajevanje ni bilo tekoče, ampak smo imeli nekaj poračunov. Vsega predvidenega pa nismo mogli uresničiti, ker zdravstvene skupnosti še niso dale vsega denarja. Z izenačevanjem je sicer tako: dejansko je zdravnik začetnik enak inženirju, farmacevtu, pravniku itd., specialist pa ima za sabo še dodatna štiri leta izobraževanja. Novembrski osebni dohodek zdravnika specialista neoperativca je bil 230.000, specialista operativca 260.000, strežnice na primer pa okrog 90.000 dinarjev. Seveda so to osnove, na to pride še minulo delo in dežurstva oziroma katera od oblik, ki jih poznamo pri nas kot delo nad rednim. Imamo tako dežurstva kot pripravljenost, pa tudi nadure in seveda turnuse, v katere smo šli na zahtevo uporabnikov, so pa vsaj precej otežili organizacijo dela in predstojniki nekaterih oddelkov zahtevajo, da bi šli nazaj. A ko enkrat izkusiš prosti dan po turnusu, se bo temu težko odreči.
Vemo, da so zdravniške plače pogosto predmet obravnave. Ob teh podatkih bi bilo zmeraj treba povedati
cinske tehnologije iz Ljubljane, ki je dolžna »pobrati« novosti v svetu, v druge bolnišnice pa je počasnejši, kot je bil pred leti. Delavci v bolnišnici kljub vsemu nimamo občutka, da bi strokovno nazadovali, stojimo pa na mestu, in to z veliko muko. Imamo dobro okulistiko, dializa je eden močnejših centrov v Sloveniji, pa tudi na drugih oddelkih imamo sposobne zdravnike, ki se zelo trudijo. Pri nas delamo na primertudi plastičnoki-rurške posege, čeprav to res ni naša usmeritev. Pri kadrih, ki so gotovo osnova za razvoj, kljub težavam gledamo, da se zdravniki in sestre vsako leto udeležujejo sekcijskih sestankov in posvetov, da smo zraven v stroki. Biti pa bi jih moralo dovolj, da bi lahko bil stalno nekdo zunaj na izpopolnjevanju. Glede apa-ratar nam na tej ravni niti ne manjka tako veliko. Precej smo si opomogli lani z denarjem združenega dela. Kupili smo precej opreme, tudi za laboratorij, ki je gotovo na ravni, ki se zahteva v Sloveniji, poleg tega pa lahko preiskave čimprej opravimo in z manj ljudmi. Povsod pa je težava s prostori. Že kirurgija je stara 23 let. V tem času je prišlo v hišo toliko novih aparatur, da že napeljave ne zdržijo več, aparatov pa tako nimamo kam postaviti. Še slabše je seveda s skoraj sto let staro porodnišnico in interno.«
DL: Po posebnem sporazumu, ki je bil sprejet lani, naj bi v okviru investicij v družbenih dejavnostih v bolnišnici zgradili poliklinični trakt. Sami zdravstveni delavci predlagate, da je najbolj nujno in smotrno reševati porodnišnico. Kako js sedaj zamišljeno reševanje prostorskih zagat bolnišnice?
Dr. Starc: »V tem srednjeročnem planu občine je za bolnišnični del predvidena dokumentacija za polikliniko, selitev ginekološkoporodniškega in ORL oddelka na desni breg pa do leta 2000. Ko smo dokončevali pralnico, smo ugotovili, da od infrastrukture manjka še plinska postaja, kar ni velika zadeva. Dejstvo je, da bosta stavbi- porodnišnice in interne vsak čas stari sto let, da je v njima standard seveda slab in posodobitve niso možne in da imamo sedaj na interni strežnice v službi tudi ponoči, dasanitarni del nekakodeluje. Lani kupljenega novega rentgena nimamo kam postaviti, seveda pa vsi želimo, da bi čimprej začel delati. Zaradi tega smo novelirali planske dokumente. Okulistični in pediatrični del v pritličju bolnišnice bomo selili v zadnji del pritličja in v kirurške ambulante, v izpraznjeni del pa namestili rentgen. V starih prostorih uprave bi namestili endoskopijo. V sedanji rentgen bi preselili kirurške ambulante. Nekaj od tega bomo lahko uredili že letos. Te probleme bomo tako rešili kar za nekaj let. V ,novo‘ bolnišnico bi morali preseliti tudi interne ambulante, na interni pa bi bil potem prostor za bolni-. šnično lekarno in kompleten laboratorij. Posodobiti bi morali tudi kirurško hišo, jasno pa je, da operacijske sobe tu nikoli ne bodo tako opremljene, kot so drugje. Kot že rečeno, pa je najbolj potrebno rešiti problem ginekološko-porodniškega oddelka in ORL s selitvijo v nov trakt, k sedanji »novi« bolnišnici. To je potrebno iz vrste razlogov: zaradi bližine pralnice, toplotne postaje, kuhinje, laboratorija. Ko bi imeli vse na kupu, bi se morda dalo kaj storiti tudi v organizaciji dela in dežurstev. Strokovni kolegij bolnišnice upa, da bomo do leta 1990 pripravili vsaj vse dokumente, da bi potem vendar kako začeli. Take so naše želje, upam, da realne. Mi vemo, da smo odvisni od gospodarstva v tem območju, vemo, da take solidarnosti, kot je za Mursko soboto, ne bomo deležni. Nekaj skušamo narediti z lastno amortizacijo, nekaj investicijskega denarja so predvidele tudi občinske rcvstvene skupnosti, resno pa razmišljamo tudi o samoprispevku za porodnišnico. V zdravstvene namene samoprispevka na Dolenjskem še ni bilo in pred zalogajem, kakršen bo ta, smo trdno prepričani, da je to edina rešitev. V zdravstvu notranjih rezerv tako ni nič.«
DL: V sedanjem srednjeročnem planu novomeške zdravstvene skupnosti piše, da bomo v bolnišnični dejavnosti prenesli večji del bremena na ambulantno dejavnost, zmanjševali pa obseg bolnišničnega zdravljenja, stopnjo hospitalizacije in skrajševati čas zdravljenja. V kolikšni meri bo vse to res mogoče, saj so bile v vsem tem v zadnjih letih že občutne racionalizacije In je ležalna doba v novomeški bolnišnici med najkrajšimi v Sloveniji?
Dr. Starc: »Bolnišnično zdravljenje je najdražje, zato je že nekaj let usmeritev, da ga je treba skrajšati. Zato pa je treba razviti in okrepiti splošno zdravstvo, dispanzerje, kjer gre že za specialistično delo, in pa zdravljenje v ambulantah v bolnišnici. PosebnovNovem mestu se delno že pozna, da so se dispanzerji okrepili, specialistična dejavnost pa bo seveda morala biti v vsakem primeru. Vprašanje je tudi, koliko se da zmanjšati stopnja ffRspitalizacije. Vedeti je treba, da mi pokrivamo veliko območje, kjer so razmeroma slabe prometne zveze, zato je velikokrat najbolje, da človek pride za nekaj dni v bolnišnico, da opravimo vse potrebne preiskave. Veliko je tudi starega prebivalstva, kjer je problem nega, kar pomeni, da bo treba še precej ojačiti patronažno službo. Ležalna doba nasploh ne pove veliko. Pri nas je nizka in smo prepričani, da kakšno pretiravanje ni pametno, saj bolezen zahteva svoje. Sedaj se na primer pojavljajo ideje za kratko ležalno dobo pri infarktu. To pri nas ne bo mogoče ravno zaradi velikega območja in slabih zvez, ki zelo otežujejo ambulantno zdravljenje.«
še število dežurstev. Dr. Hubscher je na primer izračunal, da je v treh desetletjih prebil v bolnišnici neprekinjeno devet let. Veliko je dela, ki ga je treba opraviti, potem pa je tudi zaslužek velik. Trdim pa — glede podkupovanja, o katerem se precej govori — da zdravnik vedno naredi, kar zna in zmore, tako iz etike kot iz zadovoljstva z uspehom. Sicer pa na odnos zdravnik-bolnik vpliva tudi tehnika. Ljudje sami dostikrat bolj zaupajo pripomočkom in niso zadovoljni z eno preiskavo, ki pa lahko zdravniku vse pove, predvsem tistemu, ki je že dlje časa na tem terenu. Predvsem mladi zdravniki pa včasih res bolj zaupajo aparaturam kot sebi. Morda take stvari dajejo vtis, da gre za različen odnos do bolnikov, kar zares ne drži.«
DL- Nedavno ste na referendumu sprejemali nov sporazum in pravilnik o nagrajevanju. Za kakšne spremembe gre?
Dr. Starc: »K novim aktom nas je zavezoval branžni sporazum, ki smo ga dobili lani po dolgih letih čakanja. Na kratko: osnova je sedaj enota enostavnega dela, ta nas tudi združuje z gospodarstvom. Pričakovati je, da bo nagrajevanje sedaj bolje urejeno. Problem je le, da ta enota enostavnega dela še ni določena, in pa, od kod denar za razlike. S strani bolnišnice pozdravljamo predvsem to, da ne bo več razlik v Zdravstvenem centru Dolenjske, ampak je dana možnost za nagrajevanje po načelu: približno enako plačilo za približno enako delo. Zadovoljstvo bo večje in manjša fluktuacija. Mislim, da so razmerja sedaj kar dobro postavljena, čeprav je nekaj problemov z administrativnim, nemedicinskim kadrom v zdravstvu, ki se bo moral prilagoditi zdravstvenemu. Ne trdim, da je delo zdravnika ali medicinske sestre povsem izjemno, tudi drugje delajo z ljudmi, vendar je to naše delo z ljudmi le drugačno kot vsa druga, gre za nekako agresiven odnos do človeka, že zaradi zdravil in njihovih učinkov, in nič setu ne more ponoviti. Mislim, da jeto odgovornost treba tudi primerno nagraditi.«
DL: Že dlje časa je dosti govora o zaostajanju In nazadovanju dolenjskega zdravstva. Koliko so slabi delovni pogoji zaradi prostorov in opreme potegnili pri vas za sabo strokovnost, kadrovsko siromašenje?
Dr. Starc: »Šele v decembru 1986 smo spet prišli na nekdanjo številko 73 zdravnikov v bolnišnici, sicer pa nas je bilo največ 69, 70. Vzrok je seveda izredno velika fluktuacija. Leta 1970 ni bolnišnice zapustil noben zdravnik, od leta 1970 naprej pa je šlo iz bolnišnice 70 zdravnikov, od tega 44 specialistov. Mnogi so bili zares strokovnjaki in nam na novih delovnih mestih ne delajo sramote, toda ne delajo pri nas in niso nam vrnili vloženega. Odhajali so vsepovsod, največ v Zagreb, domov.«
DL: Je morda ob tem mogoče govoriti tudi o napačni kadrovski politiki s premalo pozornosti do domačih kadrov?
Dr. Starc: »Niti ne, saj domačih enostavno ni bilo. Poleg tega se kot drugi tudi ta poklic feminizira, to pa potem večkrat pomeni odhod drugam zaradi poroke. Zdaj seje res zaposlilo nekaj domačih zdravnikov, a je treba vedeti, da od končanega študija do specialista mine še povprečno šest let. Gre tudi za valove odloča-
nja enkrat za ene, drugič za druge poklice, kar se tu pozna, prav tako pa se pozna, da družbene dejavnosti niso smele zaposlovati. Za fluktuacijo pa je skoraj gotovo krivo tudi to, da ne moremo ponuditi dobrih deiovnih pogojev. Ponudimo lahko ie Veliko dela in 5 tem tudi zaslužek, saj so dežurstva in nadure obveznost, ni pa v periferni bolnišnici pogojev za znanstveno delo, ni možno, da bi se zdravnik posvetil raziskavam, »pisanju« — neobdelane ležijo v predalu na primer zastrupitve s krhliko, ki so v literaturi dosti edinstven primer, pri nas pa smo se srečali z desetimi — ni pogojev za akademske naslove, kar bi dvignilo sicer tudi raven bolnišnice. Tudi krediti so slabi, če bi si tu zgradili hiše, pa bi gotovo manj odhajali. Pri nas so slabi prostorski pogoji, saj je praktično vse staro. Že tisto, kar pravimo, da je nova bolnišnica, je zastarelo. Povsod v Sloveniji dozidavajo, mi pa lahko le sem in tja kaj preuredimo.«
DL: Koliko oziroma kako vse to vpliva na raven zdravstvenih storitev?
Dr. Starc: »V bistvu sta bolnišnica in vse zdravstvo odvisna od tistega, kar damo za to. Če kritiziramo, se še vprašajmo, koliko je bilo narejenega za to. Dobra bolnišnica je dober kader, za to pa so pogoj dobri delovni pogoji. Tisti bolniki, ki so bili samo pri nas — takih je večina — imajo večinoma slab občutek, vemo. Kdor pa je bil še kje drugje, na kliniki, objektivno ocenjuje, da v takih razmerah naredimoveliko. V bolnišnici pa se dejansko vloži največ v tistega bolnika, ki umre, in tako učinka ni. Sicer sporazum o delitvi dela za Slovenijo jasno pravi, kaj se na kakšnem nivoju sme delati in kaj ne. Mi imamo tu zaradi avtomobilske ceste, kmetijskih strojev, škropiv, zaradi možne lažje dostopnosti (tovarna zdravili) ipd. čuda poškodb, ki niso za prevažanje, ampak jih je treba obdelati doma. Poleg tega so danes tudi časi medicine, da so najprej potrebne ogromne tehnične možnosti, prenos medi-
priloga dolenjskega lista
■VrlMČn
elektrolita, vsak dan pa skuhamo dve polnjenji,« pripoveduje vodja proizvodnje mokronoške Iskre inž. Pavle Jevševar, ki od leta 1978 skrbi tudi za varstvo pri delu.
Od tega leta redno pošiljajo na zdravniške preglede vse, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Ta so posebno opredeljena bodisi zaradi ropota, toksičnosti ali podobnega. Na preglede so v začetku hodili v Novo mesto, zdaj pa imajo medicino dela tudi v Trebnjem. Semkaj prihajajo-zdravniki iz Ljubljane. »Šele v zadnjem času delamo prave periodične preglede, zdravnik zahteva celotno kartoteko pa-
cientov, od tovarne terja opis delovnega mesta, ki pokaže, s katerimi zdravju škodljivimi in nevarnimi snovmi prihaja delavec v stik. Na osnovi tega dobi delavec zdravniški izvid. Od okoli 200 delavcev naše tovarne hodi na zdravniške preglede okoli 50 delavcev. Zdaj jih je nekaj več, ker imamo tudi nočno delo in morajo vsaka tri leta na pregled tudi ti delavci, običajno pa jih je bilo po 30. Po novem zakonu o varstvu pri delu mora biti periodični pregled za vse delavce na vsakih pet let,« pojasnjuje Jevševar.
Na vprašanje, koliko je strupen elektrolit, Jevševar pravi, da je nekje na meji, podobno kot eksplozivnost. »Elektrolit je strupen z zavžitjem; strupenih plinov, razen amoniaka ni. Zdaj že vemo, kje preti nevarnost. Medtem ko so etilenglikol Avstrijci pili v vinu, ga mi ne zlivamo niti v kanalizaciji« se pošali Pavle Jevševar. Ko ga pobaramo, če je to, da etilenglikola ne zlivajo v kanalizacijo, povezano s Krupo, resno nadaljuje: »Ja, tega ne počnemo od leta 1984, res je vzrok Krupa. Kemikalija, kije pri nas romala v kanalizacijo, je elektrolit. Njegova sestavina je pretežno etilen-glikol, druge kemikalije pa so 25-odstotna amonična vodica in drugo. Elektrolit je v bistvu snov, ki jo uporabimo za impregnacijo elektrolitskih kondenzatorjev. Odpadni elektrolit je kot sekundarna surovina za nas neuporaben. Skušali smo ga ponuditi komu, ki proizvaja antifriz, katerega sestavina je glikol, a zaenkrat brez uspeha.«
Odpadni elektrolit (10 do 20 litrov dnevno) zdaj zbirajo v 200-litrskih kovinskih sodih. Kaj bodo s to kemikalijo, ki je ježe okoli 1500 litrov, še ne vedo. Če bi imeli dve centrifugi, bi lahko ločili visokovoltni in nizkovoltni elektrolit, vsak zase bi šel nazaj v proizvodnjo, odpadka ne bi bilo. Kotla sta že dva, bosta kmalu tudi dve centrifugi? Ustrezno centrifugo je moč kupiti le na Zahodu, v Iskri upajo, da se ne bo preveč zatikalo pri uvozu, saj devize i majo. Toda ob naši okorni birokraciji in zakonodaji se ne bi čudili, če se bodo zaradi centrifuge, ki stane nekaj tisoč mark, še lep čas kopičili okoli mokronoške lskre_sodi z odpadnim elektrolitom, ki ga nihče ne mara.
PAVEL PERC
V Iskrini tovarni elektrolitov v Mokronogu so 20 let kuhali elektrolit na plinskem štedilniku, na odprtem ognju torej, kemikalijo so segreli v loncu kot kakšno govejo juho. V teh 20 letih ni nikoli prišlo do kakršnekoli nesreče, eksplozije. Ko je leta 1980 počilo, v žužemberški Iskri v peči, kjer so sušili statorska navit-ja, in sta dva delavca umrla, so imeli v Mokronogu ravno novo tovarno. Elektrolit ni bil preizkušen glede eksplozivnosti, za impregnacijo, ki je srce tovarne, je bil predviden navaden prostor z navadno ventilacijo. Republiški inšpektor za delo pasejepri prvem inšpekcijskem pregledu vtaknil prav v to impregnacijo, kajti nesreča v Žužemberku je bila zelo resen opomin. Ko je inšpektor v mokronoški Iskri vprašal, ali vedo, da je elektrolit eksploziven, so se sprva seveda začudili, kako neki bi bil elektrolit eksploziven, ko pa ga že toliko časa kuhajo na odprtem ognju.
Toda avtoriteta republiškega inšpektorja l$ nekaj zaleže in MoVonožani ko brž prosili mariborski inštitut za varstvo pri delu, Tiaj preizkusi'eksplozivnost elektrolita) Mariborčanom so se potrjanaprave in delo so naposled zmogli v ljubljanskem institutu za varstvo pri delu. Ljubljančani so na osnovi sestavnih komponent elektrolita ugotovili, da gre za eksplozivno, strupeno, skratka nevarno snov. V Mokronogu so potem zasnovali novo tehnologijo kuhanja elektrolita v S izvedbi, kar pomeni, da gre za eksplozijsko
Usode
CESTARJA JE LAHKO MERITI PO DELU
O tem, kako sta nerazvitost in revščina tepli Belokranjce, ve veliko povedati Matija Vlašič, ki posledice zaostalosti še vedno pošteno čuti na lastni koži, do nedavnega pa tudi pri opravljanju svojega poklica. Ko se je leta 1954 vrnil od vojakov, se je hotel zaposliti, kajti malo je bilo možnosti za kmetovanje na skopi kraški zemlji, posejani s kamenjem, ki ga okrog Adlešičev zares ne manjka. V Tovarni učil v Črnomlju so ga bili pripravljeni sprejeti na delo, a kaj, ko iz okrog 10 kilometrov oddaljenih Dolenjcev pri Adlešičih ni mogel vsak dan pešačiti v tovarno in domov. Kolesa ni imel, da pa bi takrat vozil delavce avtobus, o tem so lahko le sanjali.
Tako si je moral Matija poiskati drugo delo. Najprej je bil dve leti sezonski cestar, potem pa se je pred 31 leti redno zaposlil pri cestnem podjetju. »Če bi imel takrat vsaj kolo, me zagotovo ne bi dobili na cesto. In če bi se zaposlil v tovarni, bi tam gotovo tudi napredoval. Tako pa sem še vedno navaden cestar Na cesti ni moč napredovati,« obuja spomine z neštetimi »čeji«. »Ampak takrat, pred tremi desetletji, sem moral biti še srečen, da sploh lahko kaj zaslužim. Ko sem prvo leto nekoliko tarnal, da imam slabo plačo in da ne vem, če
bom lahko shajal, so mi v podjetju svetovali, naj se oglasim naslednji dan, da mi bodo dali delavsko knjižico. Potem si dolgo časa nisem upal nič črhniti, pa me tudi vprašal ni nihče, če mi je prav ali ne. O ja, nekateri pa so si privoščili, kar jim je padlo na um. Tako nam je blagajnik vedno izplačeval prejemkev gostilni, kjer je bila pijača, za katero je moral vsak odšteti nekaj od svojega skromnega zaslužka, pri roki. Ko je imel blagajnik košnjo, smo morali hoditi cestarji k njemu kosit. Rekel je, da nam bo za tisti dan odsotnosti napisal dopust, kaj pa je zares storil, si nisem upal vprašati,« pripoveduja Matija.
»Marsikateri mlajši cestar, ki danes z lopato v roki jadikuje ob asfaltni cesti, ne ve, kako smo si morali nekdaj cestarji sami pripravljati pesek, da smo ga posuli po cesti. V kamnolomih, ki jih je bilo v okolici sicer veliko, smo lomili kamen, ga mleli v gramoz, nakladali, dovažali na cesto s konjsko vprego in seveda razkladali. Ostalo pa je bilo potem tako in tako povsem cestarsko delo. Seveda smo se znašli po svoje. Lažje kot v kamnolomih je bilo drobiti kamen, s katerim je bil zgrajen grad v Pobrežju. Ko razvalin ni bilo več, smo hoteli razstreliti še grajskhstolp. Kaj nam je bilo takrat mar varstvo kulturne dediščine! Razstrelivo smo imeli že pripravljeno, a smo se razstreljevanja bali, ker smo vedeli, na katero stran bodo ruševine padle. Odlašali smo z delom, pa nas je prehitela prepoved rušenja in tako stolp še vedno stoji,« pripoveduje Vlašič.
Zanimivo je, kakšna »pravila« je moral nekdaj spoštovati Matija. Da je moral od doma tudi v dežju, se mu je sicer zdelo samo po sebi umevno, nekoliko manj razumljivo pa, da je moral biti od domače hiše oddaljen najmanj 4 kilometre. Da se ne bi šel domov sušit, so mu dejali. Marsikdaj jezato ved ril pod drevesi. Nekoč, ko je bila huda nevihta, se je postavil pod košato smreko. Pa so bile veje le preredke in začelo mu je curljati na glavo, zato si je poiskal zavetje pod sosednjo smreko. Po petnajstih minutah je v drevo, pod katerim je najprej vedril, udarilastrela.da jetreske kar nosilo po cesti.
cesta pa je slabša kot kolovoz!« Na žalost ježe tako, da cestarja vsak vidi pri njegovem delu, predvsem pa pri nedelu. V tovarni lahko marsikdo skrije svoje lenobo.« Z asfaltom je bilo tudi Vlašičevega občutka krivde za slabo partizansko magistralo konec. Seveda pa je moral najprej šteti'promet. Zapisoval je podnevi in ponoči. Slišal je, da govorijo nekaj o asfaltiranju, vendar govoricam ni povsem verjel. Levestnoještel in po pravici zapisal. Ko pa so začeli graditi cesto, je videl, da imajo inženirji v papirjih zapisane tudi njegove podatke o prometu. »Če bi vedel prej, da bodo šle številke o prometu v Ljubljano, bi napisal še nekoliko več. Sicer pa je glavno, da smo cesto dobili,« se smeji Matija.
»Toda na asfaltni cesti se še bolj poznajo razvade ljudi. Nekdaj so dobro vedeli, da po cesti ne smejo vlačiti lesa ali orati na pot, ne da bi počistili za sabo. Cestarjeva dolžnost je bila namreč, da nepokorneže prijavi. Danes tega skoraj nihče več ne upošteva. Nekateri pustijo na asfaltu toliko zemlje in gnoja, da bi lahko sadili kar na cesti. Pa sem tiho. Nočem se ljudem več zameriti, saj so se že preveč razjezili name, ker sem jim obsekal veje na sadnem drevju, ki so visele na cesto,« pravi.
Danes skrbi Marija za 16 kilometrov ceste, poleg*tiste od Dolenjcev do Črnomlja še za povezavo od Dolenjcev do Gribelj. Od letošnjega 1. januarja ima tudi pomočnika, ki pa sedaj, ko je veliko snega, pomaga drugje. Pa ga ne pogreša preveč, kajti od poletja, ko so asfaltirali 2 kilometra poti od Fučkovcev do Gribelj, ima znatno manj dela. Prav ta odsek je bil Vlašiču trn v peti: bil je na ravnini, zato ni bilo moč urediti odtoka, pa brez podlage, jame spomladi pa tolikšne, da bi se odrasel človek lahko vanjo ulegel. Toda za 4 ure na dan, kolikor dela, odkar je imel srčni infarkt, mu opravkov ob cesti nikoli ne zmanjka. A malhas spomini se je počasi napolnila in Matija pravi, da jo bo moral kmalu zavezati, kajti novih dogodivščin na cesti ne bo več veliko. Počasi bo moral začeti misliti na pokoj.
M. BEZEK-JAKŠE
Poročilo iz ZDA
JE V BELI KRAJINI
OGROŽENIH NEKAJ TISOČ LJUDI?
O problemu PCB v Beli krajini so naša sredstva javnega obveščanja na podlagi izjav naših uglednih strokovnjakov in odgovornih oseb v glavnem pisala v stilu: »Trdna zagotovila, zdravje ljudi ob Krupi ni ogroženo.« (Delo, 26. aprila 1985)
t\ef pa šO takšne javne izjave v močnem nasprotju s tistim, kar je zapisano v uradnih dokumentih, se spet oglašam. Poleg tega s PCB še vedno delajo v tovarnah po Jugoslaviji, izdelki, ki vsebujejo PCB, niso redkost.
Znano je, da je lani poleti dr. 2iga Tretjak spremljal na zdravljenje v ZDA eno izmed bolnic, zastrupljenih s PCB. Septembra je napisal tudi Poročilo iz ZDA. Iz njega navajam tri odlomke:
• Poliklorirani bifenili (PCB) so skrajno nevarni organski kemični odpadki. Po definiciji SZO in US EPA (Ameriške agencije za varstvo okolja) imajo mutageni in karcinogeni učinek. PCB so znani induktorji številnih encimov. Na Univerzitetni gastroenterološki interni kliniki (UGEIK) smo dokazali, da imajo PCB pri ljudeh tudi klastogeni učinek (povzročajo strukturne kromosomske okvare).
V naravi in organizmih je razpad in metabolizem PCB izredno počasen. Zaradi lipofilnih lastnosti se PCB kopičijo v maščobah organizmov. Končni člen v »naravni« verigi širjenja PCB je človek. Zato je pri osebah, ki so obremenjene s PCB pričakovati toksične učinke zaradi pojava bioakumulacije in biomagnifika-cije.
Zaradi nenadzorovanega odmetavanja in raznašanja industrijskih odpadkov, kontaminiranih s PCB iz
tovarne kondenzatorjev Iskra-Semič, je območje med Semičem in Črnomljem izredno onesnaženo. Ustrezno je tudi obremenitev prebivalstva tega območja
in živali izredno velika. Točen obseg onesnaženega območja in dovolj točnoštevilo obremenjenega prebivalstva doslej ni znano.
Približne lokacije nekaterih odlagališč, kjer je zaradi nenadzorovanega odlaganja koncentracija PCB največja
Gradnja deponije v bližini tovarne Iskra-Semič je v končni fazi. To pa je le ena od lokacij, kjer je okolje onesnaženo s PCB. Na priloženem izseku pregledne karte občine Črnomelj sem zelo približno označil mesta, kjer je zaradi nenadzorovanega odmetavanja odpadkov koncentracija PCB izredno velika. Točne lokacije so vnešene na posebnih kartah kot rezultat terenskih raziskav — iskanja odlagališč. Dopuščam možnost, da je na tem območju Bele krajineše kakšno neodkrito odlagališče.
Na podlagi znanih podatkov ocenjujem najmanjšo površino tega območja s 50 kvadratnimi kilometri (Črnomelj — Osojnik in Kot — Krupa). Po približni oceni živi na tem območju 6 do 8 tisoč prebivalcev. Zaradi naravnih pogojev in migracije prebivalstva cenim število oseb, ki so zaradi obremenjenosti s PCB zdravstveno ogrožene, na 3 do 4 tisoč.
• Nova spoznanja v zvezi s PCB terjajo skrben premislek načrta o nadaljnjem delu. Okvara kromosomov, povzročena s PCB pri poklicno izpostavljenih osebah in ostali populaciji semiškega okolja, zahteva temeljite priprave in razgovore z domačimi in tujimi strrokovnja-ki pred pričetkom zdravljenja obremenjenih oseb.
• FASE (Foundation for Advancements in Science and Education) je v tem pogledu že izrazila pripravljenost, da poleg prenosa metode zdravljenja z vzporednimi anaiižami biološkega materiala omogoči skupno študijo o vplivu PCB na ljudi in o učinkovitosti metode detoksifikacije po Hubbardu pri skupini 50 oseb, obremenjenih s PCB, terenakem številu kontrolnih oseb.
Glede ustanove, kjer bi ogroženo prebivalstvo zdravili, lahko že predlagamo Rogaško Slatino. V uvodnih pogovorih predstojnika UGEIK doc. dr. Igorja Križmana in predstojnika Zdravilišča Rogaška Slatina prof. dr. Heriberta Zaveršnika je bila izražena polna pripravljenost Zdravilišča za ta način zdravljenja. S predstavniki FASE in njihove klinike HealthMed seje potrebno dogovoriti o potrebnih kadrih, prostorskih potrebah, urniku ter količinah prehrambenih dodatkov, ki jih bolniki med zdravljenjem potrebujejo.
Ni mi znano, da bi se do sedaj začelo kakršnokoli zdravljenje. Delo je 23. dec. lani zapisalo besede podpredsednika republiške vlade dr. Borisa Frleca, ki je dejal, da ni nikogar, ki ne bi hotel piti zdrave in čiste vode in ki ne bi hotel živeti v neokrnjeni naravi, znani so tudi načini, kako to doseči, vendar pa je za to potreben denar, ki ga praviloma primanjkuje. Iz te izjave lahko zaključimo, da gre pri varovanju okolja in odpravljanju posledic onesnaževanja predvsem za vprašanje denarja.
BOŽO FLAJŠMAN
Iskra Mokronog
VARSTVO PRI DELU NI SAMO BESEDA
varen način. Vsa stvar se je nekoliko zavlekla, primer enega najhujših onesnaženj pri nas — Krupa, pa je urneje pognal kolesje.
»Zdaj je kotel sestavljen iz dveh plaščev iz nerjavečega jekla, vmes pa je transformatorsko olje, v tem so grelci. Olje se tako ogreva. V notranjem delu posode je kemikalija, ki jo segrevamo in ki ji pravimo elektrolit, ko je kuhana. Glikol, enaglavnihsestavin, je eksploziven pri okoli 120 stopinjah Celzija. Poprej je delavka pač zaprla plin, ko je termometer pokazal delovno temperaturo 110,115 stopinj. Zdaj za vse skrbi avtomatika. Naenkrat lahko skuhamo 40 do 50 litrov
Dokler niso leta 1975 asfaltirali partizanske magistrale, je moral Vlašič vzdrževati 4 kilometre ceste od Dolenjcev do Tribuč. Prometa je bilože toliko, dani bil kos vsem popravilom. Samo avtobusov je vsak dan peljalo kar 28. Najtežje pa je bilo spomladi, ko je začela cesta kipeti. Kamor je pogledal, povsod je bilo samo blato. Zjutraj je na poti do Tribuč zasipaval cesto, ko pa seje popoldne vračal domov, gramoza ni bilo nikjer več. »Čeprav sam nisem bil veliko kriv, meje bilo tako sram, da se marsikdaj nisem upal peljati se z dela domov z avtobusom. Če že niso nič rekli, pa sem čutil na sebi poglede potnikov: »Glej ga, cestarja! Vozi se,
Urbanč
Franci Cvelbar
Kovačič Niko Galeia
Jote Barbo
Okrogla miza
KAJ (NE)ZMOREJO ŠTIRJE TRGOVSKI SIROMAKI
Novomeška trgovina je zadnja leta med dejavnostmi, čez katero so pritožbe na sestankih vseh vrst. Navzlic že narejenim analizam in predlogom pa tudi resnim prizadevanjem občinskega vrha, da bi jo spravili v red, se to ni posrečilo. Za okroglo mizo o problematiki trgovine so na pobudo predsednika občinske skupščine Boštjana Kovačiča 20. januarja 1987 vnovič sedli predstavniki občinske skupščine in služb, potrošniških svetov in direktorji trgovinskih delovnih organizacij. Starim analizam naj bi dodali nova spoznanja, ob tem pa nakazali pot za resnično spremembo razmer, kajti besed je bilo doslej že več kot preveč.
Če je trgovina v novomeški občini deležna tolikih kritik, je potrebno ugotoviti, da je zanjo tudi več vzrokov. Občina sama sodi med tiste v državi, ne samo v republiki, ki ima največ naselij, zato je oskrba toliko težja. Dejstvo je tudi, da je trgovina zaostala zato, ker v časih, ko še ni bilo tako težko priti do denarja, zanjo pri oblasti ni bilo pravega posluha. Industrija se je nad-poprečno razvijala in širila, trgovina pa temu ni sledila, zato naraščajoči kupni moči ni mogla ustreči. Kupci že več let na veliko kupujejo v večjih krajih ali v sosednjih občinah, kjer je ponudba.boljša.
Na kakšni stopnji razvitosti je novomeška trgovina danes, kažejo naslednji podatki: leta 1983 je znašal delež trgovine v družbenem proizvodu Slovenije 19,1 odstotka, istega leta na primer na Kosovu 13,8 odstotka, v novomeški občini pa je bil njen delež v družbenem proizvodu le 14,6-odstoten. Po letu 1983 seje stanje še slabšalo.
Število prodajaln na kupca je sicer na približno enaki ravni, kot je zdaj poprečje v Sloveniji, vendar ima novomeška trgovina bistveno manj skladišč in ustvarja poprečno znatno manjši promet, kot ga imajo trgovine v republiki. Po drugi strani je število zaposlenih v naših trgovinah znatno manjše kot v Sloveniji.
Medtem ko velja za Slovenijo usmeritev trgovinskih organizacij v odpiranje blagovnic, je na območju novomeške občine še vedno j50 odstotkov vseh trgovin ' klasičnega tipa in le 0,6 odstotka trgovinskega prostora je urejenega kot blagovnica. Imamo samo 8 odstotkov samopostrežnih trgovin! Pomembne nove ugotovitve so tudi, da smo nadpoprečno oskrbljeni s tobakom, steklom, usnjem in gumami, pohištvom in mešalnim blagom; podpoprečno glede na slovenske razmere paz živili, knjigami, papirnatimi izdelki, gorivi in mazivi.
EN TRGOVEC Z VISOKO IZOBRAZBO
Trgovina na debelo je poglavje zase in kaže še bolj žalostne razmere. Zelo zaostaja novomeška trgovina tudi na kadrovskem področju, ker je kvalifikacijska struktura zaposlenih daleč pod poprečjem republike. V vseh delovnih organizacijah trgovinske stroke raznih firm imajo enega samega človekaz visokošolsko izobrazbo. Primanjkuje pa tudi navadnih prodajalcev. Ker je šola zanje v Brežicah, se za trgovski poklic mladi ne odločajo, k temu pa pripomorejo še nizki osebni dohodki. Ti so posledica slabega finančnega položaja trgovine, ki je tudi znatno na slabšem kot sicer v Slove-niji. Poprečno porabljena sredstva rja ddjav.ča s o.namreč dvakrat nižja kot znaša sfovehsko poprečje.
Tako je stanje trgovine, po drugi,strani pa v'mestu in na podeželju zelo godrnjajo nad slabo ponudbo, zastarelimi trgovinami in slabo postrežbo. Kako torej želje uskladiti z razmerami?
JOŽE BARBO, Novo mesto — Center: »V preteklosti smo zamudili lepe priložnosti za razvoj trgovine, in to deloma po krivdi samih trgovcev, nekaj pa po krivdi občinskih mož. Prva naloga za izboljšanje oskrbe v mestu bi morala biti zgraditev blagovnice, ki je načrtovana več let. Vse ostale trgovine bi morali specializirati, ker zdaj razne firme prodajajo iste izdelke, gre za podvajanje zalog in večjo vezavo obratnih sredstev.«
MILOŠ JAKOPEC, Bršljin: »Novomeška trgovina je nerazvita iz dveh vzrokov: več je bilo primerov zapiranja trga v časih, ko so trgovci od drugod še imeli kapital. Tedaj smo konkurenco onemogočili. Tudi kasneje, ko bi še lahko domača podjetja gradila na kredit, setega niso lotili. Ponudbavtrgovinahjevveli-ki meri odvisna od sposobnosti poslovodij. Bodoče naložbe v trgovino zahtevajo tehten premislek, vsekakor pa je potrebno doseči specializacijo blaga po trgovinah. Medtem ko prodajalci v špecerijah na kupca večinoma ne narede slabega vtisa in so kar prijazni in ustrežljivi, pa se pri tehničnem blagu vedejo kot visokosti, a niti ne poznajo blaga, ki ga prodajajo. Novomeščani bi si lahko za zgled pri napredku trgovine vzeli Krško.«
DUŠAN GRANDA, Dol. Toplice: »Na podeželju je oskrba še dosti slabša kot v mestu, pa tudi večji centri, kot so Dolenjske Toplice, ki so hkrati znan turistični kraj, niso izvzete. Na prebivalca pride v nemestnih lokalih 0,3 m2 trgovskega prostora, en prodajalec pa mora streči okrog 1200 kupcem. V Dol. Toplicah pride 800 ljudi na 1 trgovino, ki je po opremi zelo zastarela, zato niti prave higiene ni mogoče vzdrževati. Naši ljudje veliko denarja znosijo v ljubljanske ali zagrebške trgovine.«
JOŽE PEKOLJ, Kandija Grm: »Res je škoda odliva našega denarja drugam in tudi naši krajani imajo čez trgovce veliko pripomb. Zdijo pa se mi neupravičene,
Lojze urDanc	uragica	uanc	ivo	Longar
Dolenjci in sneg
SMUČARSKO SREDIŠČE NE NASTANE V ENEM DNEVU
Teče že tretja zima, odkar smo tudi Dolenjci dobili svoj smučarski center. Ugibanj o upravičenosti te naložbe obeh belokranjskih in novomeške občine, ki jo danes upravlja Krkin tozd Zdravilišča, je konec. Dolenjci imajo sedaj Kranjsko goro tako rekoč pred vrati in ni jim potrebno odhajati na draga avstrijska smučišča ali kam drugam čez mejo. Odkar so se pričele počitnice, se vsak dan z novomeške avtobusne postaje odpelje na Gače osem in več polnih avtobusov tečajnikov, smučanja željne pazavtobusivozijotudi iz obeh belokranjskih občin. Polno je tudi parkirišče ob vznožju Gač, kjer vsak dan stoji več kot petdeset osebnih avtomobilov, ki so se pripeljali po dobro spluženi cesti. Registrske tablice na avtomobilih kažejo, da so Gače zanimive ne le za dolenjske, temveč tudi celjske, ljubljanske, zagrebške, karlovške in celo kranjske smučarje. Slednji so številna kranjska smučišča morda zapustili tudi zaradi znane gorenjske varčnosti, saj so na Dolenjskem celodnevne karte vlečnic najcenejše v Sloveniji.
Polovica vseh smučarjev je bila minuli teden na tečajih. Izosnovnešole Katja Rupenajevadiloosnove smučanja 100 učencev petih razredov. Dobro so se organizirali in na položni del smučišča postavili kar svojoTomosovovlečnico, saj 150 metrov dolga vlečnica uniorček, namenjena otrokom in začetnikom, že dve zimi iz nejasnega vzroka ni v pogonu. Redki so novopečeni smučarji, ki se upajo potegniti se s tisoč
NIKO GALEŠA, direktor Novotehne: »Trgovci, kolikor nas je v Novem mestu, smo siromašni, vsak čepi za svojim plotom, vsi prodajamo vse, nimamo kadrov, ob tem pa je šlo lani po naših podatkih iz občine nad 2,5 milijarde dinarjev samo za nakup tehničnega blaga, medtem ko je znašal odliv iz regije čez 50 milijard dinarjev. Res je, da smo slabo založeni, res pa je tudi, da prenekateri nabavni referent delovnih organizacij blago nabavlja v Zagrebu ali Ljubljani in se tja vozari, dobiva dnevnice, pri nas pa bi ga lahko postregli. Novotehni glede na finančni položaj in razvojne načrte ni potrebno nikakršno združevanje, koristno bi bilo morda v stroki, sem pa zagovornik združevanja novomeške trgovine, sicer bomo skromna sredstva še naprej drobili in napredka ne bo.
Večina trgovin v občini je povezana z večjima sistemoma, to sta Emona in Mercator iz Ljubljane, toda od njih smo malo dobili.«
JOŽE STARIČ, kmetijska zadruga Krka: »Med našimi sedmimi dejavnostmi je trgovina najbolj donosna. Smo bolj kot ostale firme prisotni v oddaljenih krajih, kjer je rentabilnost skromna. Od združitve z Mercatorjem smo si več obetali. V domačem prostoru smo se že lepo dogovarjali za združitve in delitev dela v posameznih krajih, kjer imata zadruga in Standard svoje.., prodajalnice, oboji pa spadamo k Mercatorju. Doslej" taka prizadevanja niso uspela. Še vedno v manjših krajih obe firmi prodajata isto blago, sta si konkurenčni v lastni hiši. Obe imata tudi skladišča in zaloge živil, ki vežejo sredstva. Tudi to nas siromaši.«
IGOR VIZJAK, predsednik komiteja za družbeni razvoj: »Če bi na osnovi podatkov hoteli čimprej izb-' oljšati oskrbo na najbolj kritičnih mestih, potem bi morali v Novem mestu čimprej priti do blagovne hiše, v kateri bi kupec dobil tako rekoč vse, od šivanke do strojev, novo trgovino pa bi potrebovali tudi na Drski, ki postaja največja mestna soseska in ima le eno prodajalno. Več kot kilometer hoje je do mesta.«
NA POTEZI SO DIREKTORJI
FRANCI CVELBAR, Drska: »Naši krajani tako negodujejo nad slabo oskrbo, da bomo morali nekaj ukreniti. Če domače firme ne bodo hotele ali mogle poskrbeti za primerno trgovino, bomo skušali na lastno pest dobiti investitorja od drugod.«
IVO LONGAR, predsednik izvršnega sveta SO Novo mesto: »Po večkratnih doslej neuspešnih poizkusih, da bi v trgovini dosegli očitnejše izboljšanje, smo odločeni v izvršnem svetu doseči spremembo razmer. Odgovorni smo za preskrbo, občani z njo niso zadovoljni, zato ne moremo kar naprej ugotavljati stanje, vozi pa še vedno vsak po starih kolesnicah. Izrekam kritiko Standardu, ki je od te okrogle mize* izostal brez opravičila.«
. BOŠTJAN KOVAČIČ, predsednikskupščineobčine Novo mesto: »Filozofije brezizhodnosti položaja ne bomo dovolili, kajti usoda je v naših rokah. Trgovci bodo morali sesti za isto mizo, se dogovoriti in v strpnem dialogu priti do rešitev, ki bodo pomenile spremembo razmer. Želimo tudi, da bi se stanje spreminjalo ob pobudah od spodaj navzgor — zato tudi pogovor s predstavniki potrošniških svetov in trgovci hkrati. Odločno bomo podpirali čimprejšnjo izgradnjo nove blagovnice, dogovoriti pa se moramo, ali je res na Novem trgu zanjo najboljša lokacija. Ker gre za spremembo zazidalnega načrta, so potrebni tudi novi projekti.«
Tako torej: po eni strani bi trgovci radi gradili nove trgovine in izboljševali ponudbo, a za take podvige niso finančno sposobni, po drugi strani se denar, ki bi ga oni lahko iztržili, še naprej odteka v žepe Ljubljančanov, Zagrebčanov in ostalih sposobnejših sosedov. Slišati je kot povest o jari kači, ki ji ni konca. Morda pa bi ji le stopili na rep ob ugotovitvi te okrogle mize, da bi štirje trgovinski siromaki skupaj le zmogli postopno izgradnjo novih prodajaln. Združevanje sredstev je možno v raznih oblikah, v kar pa se doslej niso spuščali. Naslednjo potezo imajo direktorji.
RIA BAČER
metrov dolgo vlečnico na vrh Gač. Po takšnem potovanju je za pot v dolino edina izbira zadnja plat ali pa smuči na rame. Dragan Gajič, učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli Katja Rupena, je takole pripomnil: »Smučišče in vlečnice na Gačah so pripravljene le za dobro izurjene smučarje. Ostanki otroške vlečnice nikomur ne koristijo, pa tudi prostor ni posebej zavarovan in označen. Prav bi bilo, da bi to vlečnico uredili še to zimo, vsekakor pa pred vsemi novimi naložbami v ta smučarski center.« Organizirano tečajniško smučanje so pripravili tudi v krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec. Prvih korakov po snegu se je naučilo 55 otrok. Miro Mirtič, vodja tečaja, se je pritoževal nad premajhnimi zmogljivostmi restavracije: »Vsi otroci so imeli v ceni tečaja toplo enolončnico, leredkim pajo je uspelo tudi pojesti. Brunarica je sicer res zgrajena v lepem krajevnem slogu, vendar je najmanj desetkrat
premajhna, da bi sprejela vse lačne in žejne. Tako so se mnogi rajeodločilizasendvič, kisogalahkopojedli kar zunaj, če gostinski delavci Krkinega tozda iz Dolenjskih Toplic ne morejo postreči vseh, naj bi na Gače pustili zasebne gostince, ki bi svojestojnicez jedačo in pijačo postavili kar ob smučišču. Gneče zagotovo ne bi bilo več.« Med tistimi, ki so minuli-teden dobesedno oblegali Gače, so bili tudi tečajniki iz delovnih organizacij Krke in Novoteksa, večje skupine pa so na smučišča pripeljali tudi člani smučarskega društva Rog in še nekateri.
Kljub takšnim in drugačnim pripombam sejevečina tistih, ki so letos že rezali smučine po zasneženih Gačah, vračala v dolino zadovoljna. Po besedah Lojzeta Derganca, upravnika SC Rog, bo že naslednjo zimo na Gačah še manj čakanja v vrstah in več smučanja. K trem vlečnicam, ki imajo skupno dolžino skoraj
2000 metrov in zmogljivost 2800 Smučarjev na uro, bodo postavili še tretjo, ki bo smučarje potegnila od sedanjega parkirišča na vrh 1260 metrov oddaljenih Gač. Višinska razlika bo 270 metrov, zmogljivost vlečnice pa 950 smučarjev na uro. Že letos je mogoče z Gač prismučati na staro črmošnjiško smučišče, zato ni več daleč čas, ko se bo mogoče na Gače pripeljati s sedežnico kar iz Črmošnjic. »Restavracija je resnične premajhna, zato.jo bomo že do naslednje zime razširil in ji dodali novo brunarico. Iščemo tudi denar za nabavo novega teptalnega stroja, saj ta, ki ga imamo, zf pripravo 25 ha smučišč ne zadošča več. Mislim, da b ljudje morali imeti več razumevanja, saj smučarsk; središče ne nastane v enem dnevu. Nove naprave s izredno drage, denarja za nove naložbe pa je vedn manj,« je v opravičilo povedal Lojze Derganc.
JANEZ PAVLIN
če v trgovini kritizirajo cene, ker zanje trgovci niso krivi. Ugotavljamo pa, da se je oskrba s kruhom zadnje čase izboljšala.«
BLAGOVNICA JE ŠE V NAČRTIH
LOJZE URBAhJČ, direktor Emone-Dolenjke: »Kar smo v preteklih letih zgradili novih trgovin, smo jih precej s pomočjo odpovedovanja pri osebnih dohodkih. V ostalih občinah je trgovina lahko hitreje napredovala, ker ob novogradnjah niso hoteli na njena pleča obesiti celotne stroške za infrastrukturo, kot se dogaja v Novem mestu. Od gradnje načrtovane blagovnice na Novem trgu nismo odstopili. Finančna konstrukcija je nared. Povem pa, dače bi imeli blagovnico danes zgrajeno, je ne bi mogli odpreti, ker zanjo ni prodajalcev. Pri nas resno obravnavamo vsak primer nesolidne postrežbe in ukrepamo na predloge potrošniških svetov ali občanov, toda v bistvu smo nemočni. Namesto da bi lenega in nesposobnega prodajalca, ki je pri strežbi še nesramen, pognali čez prag, ga moramo karati precej v rokavicah. Bojimo se, da nam ne bi ušel, kajti še vedno lahko dobi mesto v domači industriji, kjer so zaslužki do 40 odst. boljši.«
DRAGICA GALIČ, direktorica tozda Žito: »Tudi mi se zavedamo, da po rekonstrukciji pekarne v Novem mestu oskrba s kruhom ni taka, kot smo želeli. Nismo imeli nič poizkusne proizvodnje kot vse nove tovarne, zato je bilo v prvih mesecih precej tehnoloških problemov. Da ne bi potrošniki tega občutili, smo napake odpravljali ponoči. Veliko škodo imamo tudi zato, ker ponoči v zadnjem času večkrat zmanjka električnega toka. Glede kadrov pa v pekarni nismo nič na boljšem, šolanje za peke je celo samo v Mariboru, ki je še bolj oddaljen, zato mladih ne dobimo v poklic. Za razpisane štipendije z raznimi ugodnostmi ni interesentov. Poseben problem pa je ekonomski položaj pekarn. Elektrika se nenehno draži, prav tako ostale surovine, naše cene pa ostajajo na isti ravni.«
Postalo je že navada, da LB — Temeljna dolenjska banka v Novem mestu počasti vsakoletni svetovni dan varčevanja in dan republikez medšol-skim tekmovanjem za najboljša likovna in literarna dela. O priznanjih in nagradah, ki jih je banka podelila mladim udeležencem, smo poročali lani decembra. Po zimskih šolskih počitnicah bo banka pripravila še razstavo glinastih kipcev o družini, ki jih je naredilo 44 učencev iz 16 dolenjskih osnovnih šol. Arhiv, ki hrani zapise o dejavnostih šolskih hranilnic in o delu mentorjev z mladimi varčevalci, likovniki in literati, pa je tudi tokrat bogatejši za vrsto zanimivih novih prispevkov.
KAJ ŽELIMO VSEM OTROKOM SVETA
— Da bi imeli mir in veliko hrane. — Davor
— Da bi imeli hrano, igrače, vodo in sonce. — Bojan
— Da ne bi umirali od lakote — Andrej
— Želim jim mir, hrano, vodo, obleko, hiše in domače živali. — Nataša
— Da bi imeli hrano in vodo in da bi bili zdravi. — Boštjan
— Želim jim, da bi imeli vsi na svetu starše, mir in dovolj hrane. — Tomaž
— Vsem otrokom sveta želim, da bi bili srečni. — Boštjan
— Želim jim hrano, igrače, sneg in sonce. — Drago
— Da bi imeli vsi na svetu mir in igrače. — Dejan
— Želim jim mir, da bi bili zdravi, da ne bi bili lačni in da ne bi bilo nikjer vojne. — Elvis
— Želim, da bi vsi otroci hodili v šolo. — Irena
— Želim, da bi imeli vsi kolo. — Alenka
— Radi bi imeli mir. — Drago
Učenci 2.a razreda v Šmarjeti
Svet je tudi naš
NEODPOSLANO PISMO REAGANU IN GORBAČOVU
liko ljudi, med njimi tudi otrok, trpi lakoto. V njihovi deželi vlada nasilje, ljudje nimajo toplega doma. Otroci nimajo zavetja staršev, skrivajo se pred sovražniki, ki so do njih zelo kruti. Ko gledam po televiziji otroke, ki jočejo za mrtvimi starši, in žene, ki jočejo za možmi, me obide čudna groza...« je napisala Maja Kincl iz 7. razreda osnovne šole XV. divizije na Grmu v Novem mestu.
Maja in z njo milijoni otrok po svetu ne morejo razumeti: v letu 1986, ki so ga Združeni narodi proglasili za leto miru, se je vojskovalo nič manj kot 43 držav. V vojnah po končani drugi svetovni vojni je izgubilo življenje najmanj že 5 milijonov ljudi.
Jana Potočar iz 8. razredaosnovnešole7. korpusav Žužemberku je pisala o dekletu iz Palestine:
»Sprašuješ me, kdo sem. Se sama ne vem. Podnevi nosim na rami puško, vi pa se igrate. Živim v večnem strahu pred smrtjo, na vsakem koraku mi preti. Pri vas se igrate s punčkami, ki jih še nikoli nisem videla. Šivate jim oblekice: tu pa še za žive ljudi ni dovolj oblek. Pripovedujejo mi, da se tam igrate z avtomobilčki. Jaz lahko vidim le topove in tanke. Ko greste v šolo, se učite pisati, brati in računati. Tu pa otroci polnimo orožje in se bojujemo... Sem bila sploh kdaj otrok?«
Neznana mala Palestinka ne ve, da je lani samo Saudska Arabija kupila za 28 milijard dolarjev orožja, Velika Britanija za 28, Francija za 24, Zvezna repbblika Nemčija za 23 in republika Kitajska za 22 milijard.
»Živimo v lažnem svetovnem miru in dober prijatelj ti je že vsak tisti, ki ti ne potisne noža med rebra. Po svetu
Tanja, Tatja, Janja in Nataša, članice dopisniškega krožka osnovne šole Jančka Mevžlja v Mokronogu, so napisale pismo Reaganu in Gorbačovu ter ga naslovile »SVET JE TUDI NAŠ...« Takole pišejo državnikoma dveh največjih svetovnih sil:
»Pišemo vama iz Slovenije. Vesta, kje je to? Seveda vesta. To je dežela v Jugoslaviji, v Titovi Jugoslaviji. Živimo v miru in svobodi kot velika družina. Za vse to je bilo potrebno veliko žrtev. Vojna je trpljenje, žalost in smrt.
Zadnje dneve smo napeto poslušale radio. Vsi smo mislili, da se bosta zmenila kaj pametnega. Orožje, orožje, rakete, vojna zvezd, atomske bombe. Se znata pogovarjati še o čem drugem? Kako moreta dva človeka imeti v rokah vojno ali mir? Za oborožitev porabita preveč denarja. Ljudje po svetu stradajo in umikajo. Tudi druge nesreče so: potresi, eksplozije v jedrskih elektrarnah, ognjeniki. Gozdovi umirajo. Streli ubijajo ljudi po ulicah. Vidva pa tekmujeta, kdo bo napravil še hujše orožje. Otroci vprašujemo: Kdaj vaju bo srečala pamet? Svet je tudi naš! Uničita orožje! Dajta denar za nova mesta, za bolnišnice, vodovode, šole... Kako lep bi bil potem svet! Meje bi kar izginile, po svetu bi bile speljane široke ceste, po njih bi potovali srečni, svobodni ljudje. Sestanek v Reykjaviku se je slabo končal. Sprašujemo se: sta brez pameti in brez srca? Svet je tudi naš! Bodita prijatelja! Uničita orožje! Živeti hočemo v miru, v prijateljstvu.
To vama kličemo na ves glas. Ga bosta slišala? Pozdravljena!«
Reagan in Gorbačov pisma iz Mokronoga ne bosta dobila, saj jima ga mladi dopisniki niso odposlali. Pa tudi če bi odšlo na dolgo pot, ga velika državnika v lanskem »letu miru« najbrž ne bi utegnila prebrati. Njune skrbi so bile obrnjene drugam: samo lani je svet izdal za orožje bajnih 900 milijard dolarjev — skoraj toliko, kolikor dolgujejo nerazvite dežele sveta bogatim bankam in državam razvitega Zahoda in Japonski. Proizvodnja orožja ne pozna kriz; kupujejo ga tudi dežele, kjer ljudje umirajo od lakote. Največ orožja so tudi lani izdelali v Združenih državah Amerike in v Sovjetski zvezi, obe državi pa sta seveda tudi med najmočnejšimi prodajalci orožja.
OTROCI NIMAJO ZAVETJA STARŠEV
»...Zdaj, ko odraščam in berem knjige, časopise ter gledam televizijo, vse bolj razumem besedo mir. Ve-
Negotova prihodnost
BREŽIŠKA OBČINA SE STARA
Brežiški občini se slabo piše, če bo tudi v naslednjih desetletjih umiralo več ljudi, kot jih prihaja na svet. Po gospodarski moči ježe zdaj na repu, po zmanjševanju prebivalstva na drugem mestu v Sloveniji.
Za občino je značilno hitro staranje prebivalstva. Nad 65 let je starih 12,1 odstotka ljudi (v Sloveniji 9,6) nad šestdeset let pa 18 odstotkov. To območje izstopa tudi po številu vzdrževanih prebivalcev. Teh je 8081 ali samo en odstotek manj kot tretjino. Med njimi so gospodinje, otroci in starejši ljudje brez dohodkov. Zadnjih šest let narašča število starostnih, invalidskih in družinskih upokojencev, zmanjšuje pa se število prejemnikov kmečkih pokojnin. Trenutno je delavskih upokojencev blizu 2800, kmečkih 1068.
Življenjske razmere se s starostjo poslabšujejo zlasti tam, kjer ni mladih. Najbolj so prizadeti prebivalci oddaljenih hribovskih vasi. Zelo veliko mladih se odseljuje iz krajevnih skupnosti Sromlje in Pečice — Križe. Nekateri so pokazali voljo, da bi ostali doma in se vozili na delo v Krško ali Brežice z avtobusom, a so se pozneje premislili, ker niso mogli zgraditi hiše v rojstni vasi. čas je denar, zato jih je vsako leto čakanja na urbanistične in zazidalne načrte zaradi devalvacije dinarja osiromašilo za vrednost prihrankov. Nad tem, da ne morejo zidati, se pritožujejo tudi v Kapelah in Pišecah.
Odhajanje mladih potrjuje zmanjšan vpis otrok v prve razrede osnovne šole. Ta pojav jeznačilen tudi za Globoko, Bizeljsko in Veliko Dolino. Tako vedno več ostarelih samuje na svdjih posestvih, kjer je ogromno ročnega dela. T o zmorejo le mlade moči, zato je zemlja marsikje obdelana le za silo ali sploh opuščena. Otroci so daleč, včasih pomagajo z denarjem, včasih pozabijo na svojo dolžnost. Ljudje se zemlje močno oklepajo in nekateri raje životarijo, kot da bi zemljo, hišo ali kako drugo premoženje odstopili za oskrbo v domu. Redno mesečno pomoč dobijo le, če pristanejo na to, da jim prejeti znesek po smrti odštejejo od zapuščine. Morda kdo misli, da si z redno podporo lahko kdove kaj privoščijo, vendar se moti. Ta zadošča za zelo
kar klijejo tajne organizacije in ustrahujejo ljudi s podlimi dejanji. Žrtve teroristov so v zadnjem času prav nemočni ljudje in otroci. Potegnimo ostanke miru in prijateljstva izpod ruševin in jih postavimo natrdnatla! To naj bo delo nas, mladine, in prihajajočih generacij!« je med drugim zapisal Uroš Sladek iz 8. razreda osnovne šole XII. SNOUB v Bršljinu. Tudi on še ne ve, da porabi svet danes vsako minuto za proizvodnjo orožja poldrugi milijon dolarjev oz. vsako uro 90 milijonov in vsak dan kar 2 in pol milijardi dolarjev.
»KAR K NAM BI TE POVABILA«
je napisala Nataša Gričar izmokronoške osnovnešole neznani prijateljici v črni Afriki: »Večer je. Slonim na oknu. Pred menoj je knjiga Sin Martin. Mami se je vrnila z njive. Iz kuhinje je zadišalo po pečenem kostanju. Lepo mi je, pa pomislim nate. Vidim tvoj obraz, žalostne oči in suhe roke. Lačna si, nimaš vode ne kruha ne pravega doma. Puške pokajo, vojaki divjajo. Zato mi je hudo. Kako rada bi videla, da bi tudi ti imela kar imam jaz: dom, svojo sobo s knjigami, mir, svobodo...
Prižgala se je prva zvezda. Svetla je. Morda jo tudi ti gledaš. Noč bo, pa ne veš, kam bi legla. Kar k nam bi te povabila, pa si predaleč. Pošiljam ti le želje, da bi bila vesela, srečna in nasmejana. Saj boš! Menda bo odrasle le srečala pamet, da bodo uničili orožje in da bo tudi tvoja dežela svobodna.
Kostanj ne diši več tako lepo. Večerje mrzel. Mislim nate in te toplo pozdravljam.«
Natašine želje in besede so obsodba vseh, ki so krivi, da je v kampučijski vojni padlo doslej okoli dva milijona ljudi, več kot milijon pa v brezsmiselni, slepi vojni med Iranom in Irakom. Boji v Afganistanu so terjali doslej nad 200.000 žrtev. Število mrtvih v spopadih v Libiji, na Bližnjem vzhodu in po Aziji gre v stotisoče.
Pesem »Zakaj?« Helene Saje iz recitacijskega krožka osnovne šole Baza 20 v Dol. Toplicah in šopek »Iščemo lepe besede«, ki so ga nabrale učenke 2. in 3. razreda-dopisniškega krožka v Mokronogu, so klic otrok vsega sveta proti vojni, nasilju in nesmislom v sovraštvo ujetega človeštva, v katerem še prevladuje moč največjih.
V letu miru je zmagovalo orožje.
T. GOŠNIK
tuho vse dotlej, dokler v kolektivu niso prisiljeni dvigniti rok. Socialna služba zve zanje, ko jih vržejo iz podjetja ali ko naredijo kaznivo dejanje. V centru so prepričani, da bi laže ukrepali tudi ob boljšem sodelovanju z zdravstvom. Stalne stike imajo edinole z nevropsihiatrično bolnišnico v Vojniku. V Brežicah so na novo ustanovili klub zdravljenih alkoholikov, ki ga trenutno obiskuje šest zakonskih parov zaradi alkoholizma enega od obeh partnerjev.
Alkoholizem ne bi bil tako zlo, če ne bi razdiral družinskega življenja in prizadeval otrok. V občini je trenutno pri rejnikih 37 otrok iz neurejenih družin. Staršem so jih odvzeli zaradi pijančevanja in zanemarjanja, vendar so prej poskušali naretliti vse, da bi z denarno pomočjo, z boljšim stanovanjem in družinskim svetovanjem ohranili družino. To se redkokdaj posreči. Nesreča je v tem, da se nagnjenost do alkohola širi iz roda v rod, saj skoraj vsi starši tudi sami izhajajo iz takih družin.
Za ozdravitev družbe bi morali torej vsak nekaj storiti, ne prepuščati reševanja samo službam, ki bolj gasijo, kot preprečujejo. To velja za celoten socialnovarstveni program, saj je ta odvisen predvsem od družbenoekonomskega razvoja. Prav zdaj pa je nastopil čas, ko se zaradi starajoče, gospodarsko šibke občine zgrinjajo nanjo večja bremena, kot jih zmore.
JOŽICA TEPPEY
Slavka Ookler
Skromno življenje. Če je družbena pomoč edini vir dohodka, dobivajo ostareli po 38.400 din na mesec. To je enoten znesek za Slovenijo. Sicer pa tudi socialne delavke ne silijo kar vse po vrsti v dom. Najprej poskusijo pri sosedih in se dogovorijo za pomoč. Na podeželju se namreč še vedno najdejo družine, ki za majhne zneske sprejmejo take ljudi v varstvo.
Življenjske razmere tudi pri precejšnjem številu zaposlenih niso ravno obetavne. Center za socialno delo v Brežicah od lanskega marca zbira vrsto podatkov, ki jih zahteva samoupravni sporazum o uveljavljanju socialnovarstvenih pravic ali zelena knjiga. Tako so ga poimenovali. Direktorica centra Mira Ivšič je povedala, da skupna evidenca razkriva tudi uspešnost gospodarjenja in izobrazbeno raven zaposlenih v delovnih organizacijah. Dohodek na družinskega člana je merilo za dodeljevanje družbene pomoči za otroke. Lani so bili do njega upravičeni tam, kjer je bil dohodek na člana le 23.045 din. Po številu prejemnikov je v tem času izstopal Remontni zavod Bregana. Otroški dodatek je dobilo 191 upravičencev z enim ali več otroki. Tudi podatki nekaterih delovnih organizacij v Brežicah so marsikoga osupili. Tovarna pohištva in DO Slovin Bizeljsko-Brežice sta imela po 69 upravičencev, Agraria 59, Jutranjka 47, Emona Posavje 51, Gozdno gospodarstvo 27, obrtniki 62. Za zaposlene pri obrtnikih ne vedo, če imajo res tako skromne
osebne dohodke, ali pa jih delodajalci le tako prikazujejo, da jim davkarija ne bi pobrala preveč denarja. V organizacijah združenega dela dobiva dodatek za otroke 1035 delavcev. Med kmeti je 109 upravičencev, pri upokojencih pa 64. Če vse seštejemo, ugotovimo, da je četrtina družin socialno ogroženih. Razlogi niso samo v slabo donosnih gospodarskih dejavnostih. Socialni položaj poslabšuje tudi majhna zaposlenost žensk. Med tistimi, ki delajo, ji h je največ v konfekcijski industriji, tam pa dohodki niso bili nikoli kdove kako veliki.
Socialna politika je zdaj v glavnem prepuščena izvajalcem, kar po mnenju direktorice centra Ivšičeveter socialnih delavk Stanke Doklerjeve in Ruže Rosto-harjeve ni pravilno. Delovne organizacije res niso socialne ustanove, je pa ravno od njih veliko odvisno, v kakšnih razmerah ljudje živijo. V brežiški občini ima socialnega delavca samo Gozdno gospodarstvo, v Tovarno avtomobilskih prikolic pa prihaja ta občasno iz Novega mesta. Prav zaradi tega, ker se v kolektivih nihče ne ukvarja s temi vprašanji, bi bilo še toliko bolj pomembno trajno sodelovanje s centrom.
Na socialne delavce se obračajo navadno potem, ko je prepozno. To velja predvsem za alkoholizem. Do zdaj so samo v Kovinoplastu, v Opekarni in Vodnem gospodarstvu čutili potrebo, da opozorijo na težave z zasvojenci alkohola. Sicer pa alkoholiki uživajo po-
Ruža Rostohar
Mira Irtič
priloga dolenjskega lista
I
i
iz izložbe
KOCBEKOV DNEVNIK
2e nekaj let je opazno, da postaja pri nas vse bolj priljubljena spominska in dnevniška literatura. Vidmarjevi Obrazi, Kardeljevi Spomini, Bibičev Igralec, Hribarjevi Spomini pa romansirani memoari, kot so Kovačičevi Prišleki in Torkarjevo Umiranje na obroke, vsa ta in še mnoga druga dela so vzbudila precejšnje zanimanje javnosti in prinesla založnikom tržni uspeh, kar je nedvomno tudi odraz priljubljenosti tovrstnega branja.
Še večje zanimanje pa vzbujajo spominsko-dnevniški zapiski tistih osebnosti, ki uživajo sloves heretikov. To so ljudje, ki govore in razmišljajo drugače, kot smo vajeni, ko gre za opisovanje razmer. Njihovo pisanje običajno razkriva malo znane, a zato toliko bolj boleče oblastniške mehanizme, ki sicer ostajajo demagoško prikriti. Med takšnimi osebnostmi sta gotovo ta trenutek najbolj poznana Edvard Kocbek in Dušan Pirjevec. Dnevniški zapiski obeh so v zadnjem času
zbudili nemalo pozornosti. Prve Pirjevčeve zapiske smo lahko prebrali pred meseci v revialni objavi, medtem ko so Kocbekovi dnevniki znani že lep čas. V knjižni obliki so izšli že trikrat (če številnih ponatisov in novih izdaj ne štejemo). Kocbek sam je uredil in pripravil za tisk svoje vojne dnevnike, v katerih je obdelal prva leta partiza-nščine in pot slovenske delegacije v Jajce — to sta knjigi Tovarišija in Listina — del Kocbekovih dnevnikov pa je zbral in uredil v knjigo Pred viharjem Janez Gradišnik. Zadnji mesec lanskega leta je na knjižni trg prišla še četrta knjiga: zagrebška založba Globus je izdala slovensko in srbohrvaško izdajo Dnevnika 1951 — 1952, ki ga je uredil in mu spremno besedo napisal Dimitrij Rupel.
Kot je razvidno iz samega naslova, je v knjigi zajeto obdobje od leta 1951 do 1952, natančneje: od 16. novembra do
4.	junija. To je bil za Kocbeka še posebno buren in prelomen čas, ki ga je zaznamovalo predvsem dogajanje okrog izida njegovih novel Strah in pogum. Tovarišija,, kot je Kocbek imenoval nekdanje soborce in sodelavce v OF, se je dokončno razšla in Kocbek seje moral kot zadnji pomemben član slovenske vlade, ki ni bil partijec, umakniti s položaja pod zunanjo pretvezo, da s svojim literarnim pisanjem sramoti slovenski narod in kaže partizane in NOB v popačeni luči. Jasno je, da je šlo dejansko za politični obračun s Kocbekom in ne za literarni spor, saj se slednji rešujejo drugače, ne z odstopi s političnega položaja.
Tudi ti zadnji dnevniški zapiski ohranjajo že poznano sestavo Kocbekovih dnevnikov, ki jo lahko razdelimo v tri sklope: del, ki govori o dogodkih in razmerah v ožji družini, del, ki govori o dogodkih v ljubljanski in širši slovenski družbi, ter del, v katerega Kocbek zapisuje svoja razmišljanja in zapažanja, ocenjuje nekatera domača in svetovna kulturna dogajanja, estetska in filozofska gibanja, podaja osnove svojih pogledov na svet in človeka. V celoti je tako knjiga zanimivo in široko pričevanje o minulem času. Kot zelo odprti in kritični pa Kocbekovi dnevniški zapiski ob siceršnji uradni rezerviranosti in molku o marsičem, kar se jetakrat dogajalo, predstavljajo potrebno odpiranje in novo spoznavanje ter razumevanje naše bližnje preteklosti.
Seveda pri branju le ne smemo pozabiti, da gre za dnevnike, torej za subjektivno podobo. Prav zaradi tega bi nekoliko obsežnejše opombe knjigi ne bile v nikakršno škodo. Morda bi celo odvrnile nesporazume, ki v zvezi z njo že počasi prihajajo na dan.
M. MARKELJ
ZGODOVINA SE NE POVE VSEGA
Zgodovina se odloča s puškami in jo pišejo zmagovalci. Tudi zgodovino druge svetovne vojne in njenega konca, kar je predmet za nas izjemno zanimive knjige, ki jo je izdal Borec, revija za zgodovino NOB in ohranjanje revolucionarnih tradicij. V njej je zapisano, kar so prebrali in povedali britanski in jugoslovanski zgodovinarji na svoji četrti
okrogli mizi decembra 1985 na Brdu pri Kranju o koncu druge svetovne vojne v Jugoslaviji.
Načelno in na splošno velja, da mora zgodovina pripovedovati resnico in samo resnico. Do nje imajo enako pravico kot zmagovalci tudi premaganci, pa tudi tisti, ki niso imeli nič zraven. Da bi se generacije, ki prihajajo, kaj naučile, naj ciniki še tako ponavljajo, da se iz zgodovine vedno znova naučimo le to, da se iz nje nič ne naučimo. Do resnice pa mora biti največ in najprej zgodovinarjem samim.
Uglednim imenom britanskega in našega zgodovinopisja seveda ni moč oporekati čistih namenov, pozoren bralec pa v njihovih izvajanjih včasih vendar le začuti, da jim vsi dokumenti še niso dostopni, daje čas vojne še preblizu in dazato z vsem še ni mogoče »na svitlo.« Tako razumemo tudi nasvet dr. Dušana Bibra, podpredsednika mednarodnega in predsednika jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne, ko pravi, naj bi polemik še ne prenašali v dnevni tisk, marveč naj bi ostale na straneh znanstvenih revij. Razumemo zgodovinarja, težje pa se z zgodovinskimi belimi lisami sprijaznimo.
Denimo glede obračuna z belo gardo ob koncu vojne in še po sklenjenem premirju. Kako je potekalo izročanje jugoslovanskih kvislingov, ki' so se zatekli na Koroško v naročje zaveznikov, jugoslovanskim oblastem, o tem so naši zgodovinarji obveščeni le iz britanskih virov in emigrantske literature, nič pa iz jugoslovanskih virov, če so sploh nastali, če obstajajo, so nam še vedno nedostopni, je na okrogli mizi potarnal dr. Tone Ferenc in dodal, da bo jugoslovanska zgodovinska znanost enkrat morala objektivno spregovoriti o tem, kakšna je bila končna usoda teh kvislingov, kakšno je bilo število določenih za smrtno kazen, kdo je o tem odločal in kaj vse je vplivalo na ostrino kazni.
Objektivno je treba spregovoriti, da bi se iz zgodovine česa naučili.
M. LEGAN
DRAGULJ V KRONI
Ta čas lahko preko malih ekranov na prvem ljubljanskem televizijskem programu spremljamo zanimivo angleško nadaljevanko Dragulj v kroni, ki so jo filmarji posneli po motivih iz tetralogije Radž romanopisca Paula Scotta.
V DUHU DIALOGA
V zbirki Iskanja Državne založbe Slovenije je lani izšla knjiga dr. Vekoslava Grmiča V duhu dialoga. Delo, ki ima podnaslov Za človeka gre, je nekakšno nadaljevanje misli, ki jih je avtor podal v leta 1983 natisnjeni knjigi Humanizem, problem našega časa. Grmič zastavlja vprašanja in nudi odgovore na številna pereča vprašanja sodobnega človeka, pri čemer dosledno izhaja iz evangelijev, temelj njegovih misli in sklepov so torej evangelijska izhodišča.
Knjigo V duhu dialoga tvorijo štirje razdelki. V prvem avtor razmišlja o položaju v Cerkvi, ki je nastal po drugem vatikanskem koncilu. Grmič nevesel ugotavlja, da ni prišlo do bistvene spremembe mišljenja, v vodstvu Cerkve je celo ponovno navzoč konserva-tizem, ki škoduje predvsem dialogu z marksisti ali marksističnimi socialisti.
Drugi razdelek z naslovom »Socailistična teologija« ima blizu 100 strani. Grmič je prepričan, da je poslanstvo socialistične teologije predvsem premostitev prepadov med krščanstvom in marksističnim socializmom. Uspeh je mogoč, še posebej zato, ker marksistični socializem »v veliki meri poudarja tisto, kar je krščanstvo zanemarilo, čeprav je v evangeliju še tako poudarjeno.« To so na primer svoboda, enakost, bratstvo, božje kraljestvo na zemlji, prvenstvo »biti« nasproti »Imeti«, prizadevanje človeka za »novega človeka« in »novo zemljo«, revolucionarno spreminjanje človeka in sveta, upanje in pogum, pripravljenost na žrtve.
Zanimiva so tudi poglavja, v katerih Grmič razmišlja o položaju in življenju kristjana kot člana naše samoupravne socialistične družbe. Avtor je prepričan, da vernik v tej družbi lahko najde sebe in svoje mesto. Ko se loti morale in etike, dokazuje in dokaže, da so ta vprašanja obema nazoroma pogostokrat in v marsičem skupna, presenetljivo, vendar argumentirano pa je tudi Grmičevo sklepanje o nasprotjih med teizmom In ateizmom. Meni namreč, da se stališča ne Izključujejo tako
DUHU DIALOGA
IA
CIOVEKA
GRE
silovito, kot se zdi, kaže ali celo (zlo)namerno tolmači.
Tretji razdelek ima naslov »Vera in njene razsežnosti«. Grmič razglablja o znanosti in njenem razmerju do vere, veri kot človekovi osebni zadevi, odnosu vere do narodnosti, o veri in mladih na koncu pa o miru v atomski dobi. Tu pravi: »Oboroževanje z atomskim in drugim zločinsko uničevalnim orožjem In sploh delo zoper osvobajajoči mir sta danes najhujši In res izraziti obliki ateizma, zoper katerega se morajo postaviti v bran vsi resnični humanisti, teistični in ateistični, kajti samo ta ateizem je v svojem bistvu nekaj slabega, ker pripravlja umor človeštva, Bog pa je postal človek...«
V četrtem razdelku najdemo pod imenom »Premisleki« zbrane Grmičeve krajše, priložnostne članke, ki so v okras avtorjevi temeljni tezi, srčiki lepe, pametne in ne nazadnje optimistične knjige V duhu dialoga. Ta teza pa je, da pristno krščanstvo in prav tak marksizem vendarle nista tako diametralno nasprotna, da ne bi mogla v miru živeti v isti hiši.
M.BAUER
To je že druga televizijska nadaljevanka, narejena po motivih iz Scottove četverice romanov o Indiji. Nadaljevanka si je že pridobila lep krog gledalcev, kar glede poklicnosti, s katero je narejena.
nedvomno zasluži. Ni namreč kar tako dobila prve nagrade in daleč prekosila vse tekmice na televizijskem festivalu v San Remu. Razveseljivo pa je, da se je hkrati, ko so stekli prvi kadri Dragulja v kroni na televiziji, v izložbah naših knjigarn pojavila tudi istoimenska knjiga, in sicer gre za prevod prvega romana iz tetralogije Radž. Za tako hiter odziv sta zaslužna predvsem založnica Državna založba Slovenije in prevajalec Vilko Novak.
O Paulu Scottu se v njegovi domovini Veliki Britaniji vse več govori, hkrati ko njegova dela
osvajajo vse večji krog bralcev in tajajo tudi sicer hladna srca kritikov. Avtorja sprva niso marali, bil je tako rekoč neznan pisatelj, zdaj, nekaj let po smrti, pa doživlja pravi preporod. Razlog za zavračanje Scotta in njegovih romanov pred desetletjem in še prej, leži najverjetneje v snovi, ki jo je Scott opisoval v svojih delih. Obraz Velike Britanije, propadle svetovne velesile, je namreč izrisal resnične-je, kot je bilo pred časom to samim Britancem všeč.
V središču romana Dragulj v kroni so odnosi med Britanci in Indijci v obdobju zadnjih let druge svetovne vojne, kakor se pač izrisujejo skozi razmerja med glavnimi osebami romana. Zgodovinsko ozadje tvori boj za neodvisnost Indije pod Gandhijevim vodstvom. Pisatelj je sicer sam zapisal, da knjiga pripoveduje zgodbo o posilstvu, vendar dodaja, da gre tudi za zgodbo »o dogodkih, ki so privedli do njega in mu nato sledili,« da pripoveduje »o dogajanju, ljudeh in kraju«, sčimer je dovolj nazorno pokazal, da dejansko ustvarja pravo fresko nekega obdobja v kolonialni Indiji.
Bralcu se ob branju prebudi tudi misel, da ima ves roman simbolen pomen. Res je to pripoved o nekem konkretnem posilstvu, vendar gre tudi za posilstvo, ki ga je Velika Britanija storila nad Indijo, za imperializem nad drugimi narodi in ljudstvi.	*
M. MARKELJ
ZGODOVINA VPETIH SLIKAH
Med pisatelji, katerih imena vse pogosteje srečujemo v knjigah Prešernove družbe, je tudi Tone Peršak. Tokrat se predstavlja s knjižno novostjo v zbirki Vrba, in sicer s petimi novelami, zbranimi pod skupnim naslovom Ljubljanske novele.
Gre za zgodovinske pripovedi, v katerih se je pisatelj ustavil ob nekaterih dogodkih v dolgi zgodovin' slovenskega naroda, ki so bili za narodovo usodo ali značaj pomembni. Dogajanje je postavljeno v območje današnje Ljubljane. Od tod tudi naslov knjige, čeprav bi nekaj izrazito ljubljanskega v novelah skoraj ne našli, z izjemo zadnje novele.
Prva novela govori o času, ko so na naša tla prišli prvi obdelovalci zemlje, zadnja pa skozi izrazito osebno optiko govori o dogodkih okrog leta 1968, torej o času študentskih nemirov. Peršak je znotraj teh dveh časovnih mejnikov za zgodovinski okvir svojih novel vzel še čas pokristjanjenja naših prednikov in čas izgube njihove samostojnosti pa čas divjanja vojska Celjskih grofov ter tragičen čas zadnje vojne v okupirani Ljubljani, ko so pod okupatorjevimi streli padale preštevilne žrtve, med njimi mnocji mladi ljudje.
WšmšmPR venci mmmsm
Na Slovenskem so mladi avtorji nekoč, in tudi ne še tako davno, prej dobili osivele brade, preden so dočakali izid svoje prve knjige. Po založbah so se na že orumenelih rokopisih kopičili vedno novi in vrste čakajočih pred vrati so se vsak dan podaljšale za kakega novinca. Naveličani čakanja pa so postali nestrpni in čedalje več je bilo primerov, da so o tem javno spregovorili in dovolj glasno. Opozorili so, da imajo na voljo le zbirko Pota mladih pri Mladinski knjigi, pa še ta rojeva tako malo in počasi, da je vse skupaj komaj vredno omembe. Na čedalje močnejši glas je bilo prej ko slej le treba odgovoriti, saj so mladi svojgzahteve do založb oblikovali na podlagi argumentov, to je s kvalitetnimi rokopisi, ki da ne morejo na svetlo samo zaradi uredniških muh. Založbi Mladinska knjiga in Obzorja sta, kot je znano, na ta izziv »odgovorili« z izdajo Pesniškega almanaha mladih, zajetne knjige, ki je v sebi združevala prek deset pesniških knjižnih prvencev. To je bila dobra in potrebna založniška poteza, vendar je bil Almanah le izhod v sili in iz zadrege, v kateri sta se obe založbi znašli predvsem zavoljo tega, ker so se rokopisi mladih kopičili pretežno pod njunimi strehami. Potešiti pa takšna knjiga mladih ni mogla, kakor tudi ni mogla zadovoljiti njihovih potreb, ki so postale še večje. Spričo še vedno neugodnih splošnih razmer v založništvu, ki mladim avtorjem tudi poslej niso obljubljale nič spodbudnega, so mladi začeli knjige izdajati na »svojo pest«, in sicer so v ta namen pri Književni mladini Slovenije osnovali lastno
TUDI OBZORJA SO SE ODPRLA
' —
zbirko Aleph. Zbirka je že s prvimi izdajami dokazala, da je bila odločitev pravilna, pa čeprav njene knjige ne prihajajo med bralce v dragi, razkošni opremi. Kmalu zatem se je odzvala še koprska založba Lipa, ustanovila zbirko Rob in dala možnost objave tudi tistim avtorjem, ki so prvenec kakorkoli že izdali, niso pa mogli priti do naslednje knjige. Zdaj pa se je prizadevanjem, da bi mladim le omogočili priti do prvencev, pridružila še omenjena mariborska založba. Še več, ta založba se je že na začetku boljšega razumevanja za mlade nadvse zgledno odrezala, tako da je minule dni pri Obzorjih izšlo kar petero pesniških prvencev. Za to svoje nadvse hvalevredno založniško dejanje Obzorja niso osnovala nove zbirke, marveč so knjige izšle pod splošno oznako faložbe tako kot že vrsta drugih del. Vendar
naj bi to še ne pomenilo, da bi tej potezi ne sledila še druga, potem tretja itd.
Katere knjige nam torej ponuja ta »mariborski« pesniški sveženj, prvence katerih avtorjev? To so, če jih na kratko naštejemo, naslednje: Zlatka Zajca »Živali, obrabljene besede, semena in stvari«, Braneta Bitenca »Kri«, Zdenka Kodriča »Biti oven v hudih časih«, Bogdane Namestnik »Dvoplamen-ka« in Vladislava Stresa »Zrcalo«. Pravzaprav ne gre pri vseh avtorjih za prave prvence, saj je, denimo, Stres, že prej izdal svojo prvo knjigo. Pa nič ne de, če drugega ne, so to prvenci za samo založbo. Nujno se zdi tudi zapisati, da se je ta peterica znašla skupaj zgolj naključno, saj avtorji razen mladosti in dejstva, da se vsi ukvarjajo s poezijo, pa še, da gre pri večini za prve knjižne izdaje, nimajo tako rekoč nič skupnega. Kolikor jih je, toliko je poetik, pogledov na svet in načinov izpovedovanja. Pri tem sc tri zbirke (Zajčeva, Bitenčeva, Kodričeva) spesnjene v tako imenovanem postmodernističnem duhu, pri čemer Bitenčeva in nekoliko manj pa Zajčeva povzemata tudi — z izjemo nekaterih lastnih »inovacij« — že znani besednjak postmodernističnega izražanja. Ta besednjak pa ni sestavljen iz izključno »lepih« besed in kaže, da »intimizmov«, pa naj izhajajo iz česarkoli,
ne zna doseči brez »neobhodnega« vpletanja ženskih in moških spolovil. Bralca to včasih premoti in ne ve, ali še bere poezijo ali primere preklinjanja. Denimo v knjigi avtorja, ki zna zapisati tudi take verze: »Moje solze so kaplje krvi. / Tečejo, ko se brijem«. A to le bolj mimogrede, samo toliko, da opozorimo na razloček med avtorji in njihovimi knjigami, saj sta Namestnikova in Stres, katerih zbirki sta sicer zajetnejši od drugih, vsak v svoji poetiki izrazno (inovativno) manj drzna in »bogokletna«. Vsekakor je njuna poezija manj šokantna od poezije prej omenjenih pesnikov, morebiti. tudi manj zgoščena v izpovedi, zato pa ni nič slabše berljiva, kakšen verz pa smo lahko prebrali že tudi kje drugje. Tudi o tako imenovani zrelosti bi bilo moč govoriti, pri čemer pa še ne pomeni, da je bolj zrela poezija postmodernista od poezije tistega, ’ ki svojo človeško (pesniško) stisko in stisko sodobnikov ubeseduje na umirjen, iz tradicije izhajajoč način. Vse to pa je že stvar podrobnejšega kritiškega členjenja in vrednotenja, a takšnega namena ta zapis nima. Dodamo naj le še to, da je teh pet knjig, predstavljenih v enem svežnju, prišlo na svetlo v enotni oblikovalski podobi in opremi, kar še bolj poudarja skupen nastop njihovih avtorjev. Bralcem so knjige po-nudene za skupno ceno 5.100 dinarjev, kar pri današnji draginji, tudi knjigotrški, nikakor ni veliko, njim samim pa je tudi prepuščeno, da te zbirke prebero (ali ne), sprejmejo ali zavrnejo, kot se pač dogaja s sleherno knjigo na tem svetu. /. ZORAN
Čeprav piše Peršak realistično in podaja dokaj verno zgodovinska ozadje, pa je v njih tako kot v mnogih podobnih zgodovinskih delih močan pridih sedanjosti. Vseh pet Peršakovih novel je mogoče prebrati tudi kot pet spoznanj narodove usode in tistih elementov v nji, ki so tok narodove zgodovine obrnili v določeno smer. Tako je zgodovina pravzaprav učiteljica, narod v nji spoznava, kaj je delal prav in kaj narobe, da bi ob novih prelomnih časih ponovno ne padel na izpitu.
Kot se za knjige v zbirki Vrba spodobi, so Peršakove Ljubljanske novele bralne in dostopne širokemu krogu ljudi. Seveda pa komunikativnost Peršakovega pisanja ne pomeni manjvrednosti njegove proze v primerjavi z bolj zaprtimi in težje razumljivimi besedili.
M. MARKELJ
priloga dolenjskega lista
Drobno gospodarstvo
DELAM, ČESAR NOČE NIHČE DRUG
! Za Branka Čuliga, enega najuspešnejših obrtnikov v metliški občini, bi gotovo lahko rekli, da je začel svoje delo v obrti tako rekoč iz nič. Uspehe, ki jih je dosegel v pičlih petih letih, mu lahko marsikdo zavida. In v čem je skrivnost tega uspeha? »Pravzaprav sploh ni nobene skrivnos-j ti, ker ničesar ne skrivam,« pravi Branko. »Res pa je, da sem se vedno odločil za izdelavo tistih izdelkov v ključavničarski stroki, ki se jih ni hotel ali se jih ni upal lotiti nihče drug.«
čulig, sicer strojni tehnik s končanimi tremi semestri višje strojne šole, za katero pa pravi, da je ne namerava končati, ker bolj kot teoretično potrebuje praktično znanje, je najprej delal v
■ IMV kot vodja montaže dostavnih vozil, pred odhodom iz te delovne organizacije pa je bil vodja montaže opreme za lakirnico. Brat, ki je imel ključavničarsko delavnico in je potreboval strokovno pomoč, ga je pregovoril, da se je zaposlil pri njem. Toda počasi je začela v njem zoreti misel, da bi odprl svojo delavnico. 2e res,
■ da je zvedel za veliko delovnih organizacij, ki so potrebovale usluge ključavničarskih delavnic, da je imel veliko organizacijskih sposobnosti in znanja, toda — ni imel denarja. Vendar pa je že
do takrat spoznal, da so delavci v drobnem gospodarstvu glede na to, s čim delajo in kaj naredijo, pravi čarovniki. Tako je tudi sam že začel verjeti včudežeinčarovnijeterseodločilza prvi, čeprav ne povsem gotov korak: v Metliki je najel delavnico s stružnico in'starim rezkalnim strojem in se s še štirimi delavci lotil dela. Kotže rečeno, pa se ni zadovoljil z običajnimi ključavničarskimi izdelki, ampak je vedno iskal nekaj novega. Za manj običajne izdelke pa ni bilo moč dobiti strojev, zato je moral preurejati obstoječe. Toda ne to ne novi stroji, ki jih je kupil s pomočjo metliške obrtne zadruge, mu ni pomagalo, da bi lahko v njegovi delavnici izdelali vse, karsijeza-mislil. Tako ni videl več nobene druge rešitve, kot da s pomočjo sodelavcev v delavnici izdelajo stroje, ki jih potrebujejo. Tako so lani naredili stroj za krivljenje in profiliranje jeklenega traku, iz katerega je prišlo že 1,3 milijona izdelkov. V kratkem pa bodo dokončali tudi drugega, ki bo imel podobno nalogo kot prvi.
»To sta namenska stroja, ki ju ni moč kupiti. Seveda je to šele začetek strojegradnje v naši delavnici. Ko se bomo letos preselili v novo delavnico, se bomo posvetili predvsem temu delu. Izdelovali. naj bi posebne stroje po naročilu delovnih organizacij in prepričan sem, da bo dela dovolj. Seveda si bomo morali izbrati pravi program. Razmišljam pa, da bi zaposlil tudi inženirja elektro in strojne stroke, ki sta mi doslej pomagala le občasno,« načrtuje čulig, kljub temp da pošteno občuti, kako strojegradnja v obrtnih
delavnicah pri nas še ni dovolj priznana. Cfelo in znanje, ki ga obrtnik vloži v stroj, namreč ni dovolj ovrednoteno. »Takšen razvoj, kot ga imamo v naši delavnici, bi se moral odvijati v inštitutu. To pri nas seveda ni mogoče, zato razvijamo in eksperimentiramo sami s skromnimi možnostmi, ki jih imamo.« Vendar so rezultati kljub temu vse prei kot skromni.
Zanimivo je, da Čulig ni zavaroval prvega izuma, ki je prišel iz njegove delavnice. »Ni potrebno, kajti izdelek, ki ga naredi ta stroj, je moč izdelati tudi ročno, seveda v manjših količinah. Poleg tega sem prepričan, da bi vsak, ki je sposoben narediti takšen stroj, to lahko storil, ne da bi videl drugega. In če bi se to res komu posrečilo, ne bi bil ljubosumen. Nasprotno, čestital bi mu!« prizna Branko.
V Čuligovi delavnici delajo v sodelovanju z metliško obrtno zadrugo 20 različnih izdelkov za številne delovne organizacije po vsej Jugoslaviji, med drugim za Elektronsko industrijo iz Niša, Teslo Pančevo, REK Titovo Velenje. Njegovi proizvodi so sestavni deli mnogih zelo zahtevnih fždelkov, med katerimi jevečinatakih, ki sojihše pred nedavnim uvažali. Dela pa tudi za izvozni program Reka in Marčanke, od koder gredo njegovi izdelki na tuji trg brez kakršne koli dodelave. Seveda Čulig pri tem ni deležen deviz, možne so le davčne olajšave, ki jih bo letos prvič uveljavljal.
Branko si je, odkar ima obrt, z vsemi, s katerimi sodeluje, nabral številne izkušnje, takodobre
kot slabe. Pohvali obrtno zadrugo, za katero pravi, da je delati z njo pravi užitek, seveda če obrtnik ne živi v prepričanju, da je zadruga parazit, ki odžira del dohodka, ampak da je predvsem za to, da vsestransko pomaga obrtnikom. Metliška uprava za družbene prihodke bi bila po njegovem mnenju lahko za zgled marsikateri davčni upravi v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. »Vse se da dogovoriti in rešiti na tej upravi, seveda v okviru zakonov in predpisov. Zelo so prožni. To je veliko pripomoglo k temu, da je marsikateri obitnik našel pravo pot pri svojem razvoju,« je prepričan. »Žal pa je velika cokla pri razvoju obrtništva urbanizem. V Metliki še vedno ni obrtne cone, kjer bi lahko gradili delavnice. Tri leta sem čakal na gradbeno dovoljenjeza delavnico, nazadnje pa sem se moral zadovoljiti z gradnjo v Gradcu. Ne vem, zakaj tako mačehovski odnos.«
Kakor koli že, Čuligu z njegovimi delavci ni bilo prizaneseno s težavami, s katerimi se srečuje skoraj vsak obrtnik. Pa jih je s trdno voljo, optimizmom, znanjem in ne nazadnje pridnostjo v glavnem že prebrodil. Prav delavnost je po njegovem mnenju tista, ki ni rešila le njega, ampak bi lahko rešila iz krize tudi našo družbo. »Če bi seveda vsak spoštoval svoje delo in ga opravljal tako, kot je potrebno. Prepričan sem, da nihče ni tako slab, da ne bi bil sposoben vsaj za eno delo. Žal pa marsikomu to, da b' delal, še ni prišlo do zavesti,« razmišlja Branko.
M. BEZEK-JAKŠE
ni. Še najbolj presenečeni pa so biii potniki na vlaku iz Ljubljane v Novo mesto. Bil je praznik in jaz naj bi prišel iz'Ljubljane v Novo mesto z vlakom, v Novem mestu pa naj bi me počakaj brat. Jaz pa sem, veseljak, kot sem bil, igral na harmoniko na ljubljanski postaji in zabaval ljudi, medtem pa je vlak odpeljal. Tekel sem sicer za njim, vendar sem ga za las zgrešil. Ljudje v vlaku so me spodbujali, naj skočim na stopnico, mi ponujali roko, ker pa sem imel še harmoniko, sem moral odnehati. Vlak mi je ušel. Kako pa so bili potem osupli, kosomezopetzagledali, kako v Novem mestu igram na harmoniko inčakam na vlak. ,Le kako ti je uspelo priti pred vlakom?' so ugibali, saj je vodila takrat iz Ljubljane v Novo mesto le stara makadamska cesta, avtomobilov pa ni bilo, tako kot danes. Pa je brat, ki je čakal na postaji s prav takšno harmoniko, kot sem jo imel jaz, hitro sprevidel, kakšna je situacija: ,Ja, ljudje božji, peš sem jo primahal po cesti, pa še kakšno sem si zaigral vmes!' jih je zbadal, da so bili vedno bolj presenečeni.«
Harmonika je vedno igrala pomembno vlogo v Željkovem življenju. Z bratom sta kupila dve majhni, povsem podobni, v komisijski trgovini v Ljubljani. Stane pravi, da je bil brat Slavko večji talent, saj se je takoj naučil igrati. On se je igranja resno lotil šele na služenju vojaškega roka, da je krajšal čas sebi in tovarišem. Pomagala mu je tudi preživeti dolga leta na začasnem delu v tujini. Tja sta odšla z bratom skupaj, iz Nemčije pa se je vrnil leStanko, Slavko pa jeodšel dalje, v Kanado, kjer je bil že prej starejši brat Tone. Ko se je pred leti Stanko vrnil iz Nemčije, se je veselje vrnilo na Suhor. Zlasti veseli so bili
njegovi otroci. Olgica, Robert in Simon so se vsi rodili v Nemčiji, ko pa so bili godni za šolo, so se preselili na očetov dom, kajti Stane nikoli ni dvomil o tem, da se bo nekoč vrnil. Preveč je navezan na rodni Suhor in Belo krajino. Takrat mu je zaigrala harmonika še bolj sproščeno.
Stane Željko pa na ohcetih in drugih zabavah ni popularen samo zaradi igranja na harmoniko. Ljudje ga poznajo tudi kot spretnega sestavljal-ca rimanih besedil, često šaljivih pa tudi zbadljivih, ki se nanašajo na vsakdanje prilike in nepri-like, na resnične in izmišljene osebe in na zgodovino domačega kraja in okolice. Cele mape jih ima doma, sortirane po zvrsteh za raz- -lične priložnosti, in če gre v veselo družbo, mu jih res kmalu ne zmanjka. Celo natisniti jih je dal nekaj v letošnjem koledarju suhorskih »lisjakov«. Napak pa bi bilo, če bi ljudje mislili, da je Stanko le harmonikar in šaljivec. Pod tenko skorjo humorja in blage satire se skriva človek, ki mu je veliko mar, kako se pri nas«dela in kakšen svet bomo zapustili naši mladini: »Boli me, ko vidim, da na sestankih govorimo o velikih načrtih, o spremembah na bolje, potem pa se dela vse po starem; boli me tudi, ko vidim, kako ljudje užaljeno sprejemajo vSako kritiko in potem brskajo po zasebnem življenju, namesto da bi se lotili stvari na pravem koncu. Boli metu-di, daje dandanes mladina, zlasti pri nas, tako malo angažirana. Če hočemo napredovati, moramo delati skupaj vsi, in to brez šale.«
Kdo bi si mislil, da bom slišal take besede od znanega šaljivca. Pa je mordažetako, dazna biti tudi takrat, ko gre za resne stvari, Stanko Željko pravi vrag.
TONE JAKŠE
»TAM
V GORJANCIH SO VRAGI DOMA...«
Naslov je povzet po zbadljivi »Belokranjski himni«, ki jo je spesnil in uglasbil za svoje potrebe Stane Željko iz Suhorja. Kdor pa je poznal Staneta in njegovega brata dvojčka Slavca,
ko sta bila še mlada, bi lahko brez premisleka pritrdil temu verzu. Domiselne vragolije, ki stasi jih izmislila na račun svoje podobnosti, so marsikoga osupnile tako, da ni več vedel, ali je res ali se mu sanja. Da, da, to so bili časi mladosti, prešernih šal in vragolij. Od takrat je minilo že nekaj desetletij, pljusknila so prek kodrastih glav, da so osivele, in odnesla so mladostne prijatelje in brate na različne konce sveta.
Ni še čas za spomine, kajti Stane Željko je, čeprav predčasno upokojen, sredi vitalnih petdesetih let, poln energije in kritičnih pogledov na sedanjost. Pa vendar se med pogovorom spomini vsiljujejo eden za drugim: »Najina podobnost nama je dajala priložnost za različne domislice že v osnovni šoli, še bolj pa potem, ko sva bila ločena in se je brat učil za ključavničarja v Novem mestu, jaz pa za mizarja v Škofji Loki. Ko sem prišel pražnje oblečen na obisk v Novo mesto, me je hitro prijel Slavkov mojster:
,Kaj pati, Željko, postopaš tukaj? Takoj se preobleci pa nazaj na delo!' Jaz pa, ki sem hitro videl, da me je zamenjal, sem mu predrzno odgovoril: .O ne, mojster, danes se mi pa ne da! Grem malo okoli pogledat.' Lahko si mislite, kako presenečen je bil mojster potem, ko je prišel v delavnico, pa je tam zagledal mojega brata v delovni obleki in so mu vsi zatrjevali, da tudi za trenutek ni zapustil delovnega mesta. V obup sva spravljala tudi dekleta na plesih, da ne govorim o tem, da sva na plese hodila ponavadi kar z eno vstopnico, le vratarju se je maločudno zdelo, kako se ena in ista oseba kar naprej sprehaja ven in noter, pa zdaj z ene, zdaj z druge stra-
NAGRADA V KRŠKO
Izmed zares številnih reševalcev naše 2. nagradne križanke je žreb izbral JOŽETA ZAJCA iz Krškega in mu dodelil knjigo Michela Deona Zeleni mladenič. S tem delom je ta francoski pisatelj dosegel svetovno slavo, prejel številne nagrade in postal tudi član Francoske akademije. Gre torej za knjigo, ki jo je vredno imeti in prebrati.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 7. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 4.
PRG3SCE
OT3SL3
Zob v tuji čeljusti nas ne boli.
A. SOLŽENICIN
Zgodovina preneha biti zgodovina, ko se spreminja v argument ideologije.
P. VODOPIVEC
Brez moralne rasti človekove osebnosti in družbe se človeštvo kljub skokovitemu tehničnemu napredku sumljivo bliža prepadu.
A. TRSTENJAK
ZAPlCENJE
ZEMLJA
»TL 01SCI PLINA
SvETOPIS.
SKt FILM.
REŽISER
NAGRADNA KRIŽANKA
RAZLIČICA
KRILO
POSLOPJA
GAJ
ANTIČNO
RAČUNALO
NASOLJENE RIBJE IKRE
NAJV&JA TUR. GORA
IT. TISK. AGENCIJA
PERZIJSKI
KRALJ
6LASBENIK
SOSS
ANTON
AŠKERC
STVARNIK V BRAH MANIZMU
PRITOK
VOLGE
DEL NOGE
LAKSNOST
JUNAK ZNAMENITE FR. PESNITVE
RAL
DANEU IVO
GORSKI
VRH
NOBILE
UMBERTO
PRAŠEK ZA LASE GL. M. EGIPTA
SEST.:
J.UDIR
LETNI CAS
P0DN02EK
MOKA IZ PALMOVEGA STR-2ENA
VOGAL
ORANJE
ZNANA
NEM. REVOLUCIONARKA (KLARA)
SPAN.
SMUC.
SKAKALEC
PRITOK BALHASKE-GA JEZERA
AVT.
OZNAKA
TURČIJE
KRATKA
SABLJA
TROPSKA
ROPARSKA
RIBA
GORENJE
2ELATINA IZ ALG
NEM.
SLIKAR
(EMIL)
Še nerojeni pomagajo bolnim ■£££
rože
Razlog težke bolezni je v postopnem propadanju Langer-hansovih otočkov v trebušni slinavki. kjer nastaja prepotrebni in-sulin. Žal presajanja teh otočkov niso možna. Vsi poskusi te vrste so propadli. Presajanje zarodkov-nih Langerhansovih otočkov pa se je pokazalo kot možno, vendar le v primerih, da so jih vzgojili v umetnem okolju z veliko kisika. Zares redki poskusi vsajanja teh zarodkovnih celic so znani iz šanghajske bolnišnice, kjer so kitajski kirurgi na ta način zdravili 32 bolnikov in dosegli nekaj uspeha. Trije od bolnikov žive brez vsakodnevnih doz insulina. ostali pa prejemajo precej manjše doze kot doslej, precej pa so se jim tudi popravila vzporedna obolenja na očeh in ledvicah. Novejši poskusi v ZDA so bili manj uspešni. Z zarodkovimi celicami so zdravili 17 težkih sladkornih bolnikov in le pri treh so dosegli, da jim niso več potrebne polne doze insulina. A ker se učinki zdravljenja pokažejo v celoti čez daljše časovno obdobje, še ne morejo reči. ali ni morda zdravljenje vsaj toliko uspešno. kot je bilo na Kitajskem.
Švedski strokovnjaki na lund-ski univerzi pa preskušajo zarod-kovno-celično kirurgijo pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. S tem obolenjem imajo zdravniki zelo slabe izkušnje, nobeno Zdravljenje ni učinkovito, v najboljšem primeru lahko samo zaustavijo razvoj bolezni, ozdraviti je ni mogoče. Švedski strokovnjaki upajo, da bo mogoče nekaj narediti s presajanjem zarodkovnih celic v možgane bolnikov s Parkinsonovo boleznijo.
Trgovci s človeškim mesom
Kaj vse se skriva pod na videz dobrohotnim posvajanjem otrok? Posebno v nerazvitih deželah Južne Amerike se je posvajanje otrok sprevrglo v pravo nečedno trgovino in preprodajanje duš. pri čemer starše ali prelisičijo ali pa jih zaradi strahotne revščine prisilijo, da se odpovedo svojim otrokom. Pisali smo že o množični prodaji belih otrok iz južnoameriških držav v Izrael in druge države z manjhnim naravnim prirastkom. Vendar pa je ob koncu lanskega leta prišla na dan še strahotnejša novica.
Načelnik uradne honduraške ustanove za javne zadeve je javnosti sporočil, da je v Hondurasu potekala sramotna trgovina s pohabljenimi .otroki. Zakonski pari iz tujih držav so Iposvajali takšne, od rojstva prizadete otroke, vendar ne iz ljubezni do revežev, marveč iz pohlepa po denarju. Razkrilo se je namreč, da so otroke posvajali zato, da so potem prodajali naprej njihove organe. Kot je izjavil načelnik Villeda, so »krušni starši« pohabljenčke ubili, zdrave organe pa prodali najboljšemu ponudniku.
Žal je tako. da za sodobnimi medicinskimi dosežki stojijo tudi takšna grozodejstva, ne da bi bila medicinska znanost kaj kriva zanje.
»Celično tkivo osem do dvanajst tednov starih zarodkov je še vedno v razvoju in ga je mogoče pripraviti, da prevzame določene funkcije, v našem primeru izločanje dopamina. To jetransmitr-ska snov. katere izrazito pomanjkanje je značilno za Parkinsonovo bolezen.« pravi dr. Anders Bjork-lund.
Poskusi so zaenkrat še vedno omejeni na laboratorijske živali, vendar pa naj bi prešli na preskušanja na ljudeh že v nekaj letih.
Vsi strokovnjaki se nad novo metodo ne navdušujejo. Mnogim je uporaba tkiva spontano splavljenih zarodkov v kakršnekoli že namene moralno vprašljiva, da o odločnem odklanjanju uporabe namerno splavljenih zarodkov niti ne govorimo. Poleg moralnega pa se zastavlja tudi povsem strokoven pomislek. Spontano splavljeni zarodki imajo največkrat genske napake, zaradi česar je tkivo bolj ali manj neuporabno za presajanja.
A vse kaže. da razcveta nove medicinske tehnike ne bo mogoče več zaustaviti.	MjM
(Vir: Time)
Ignac Jereb:
Razvija se nova medicinska tehnologija presajanja organov in tkiva spontano splavljenih zarodkov — Moralni in strokovni pomisleki
Po veliki nesreči v Černobilu so v Sovjetsko zvezo prišli svetovni strokovnjaki za zdravljenje ožar-čenih ljudi. Trudili so se skupaj s sovjetskimi kolegi, da bi rešili življenja vseh tistih, ki so bili ob nesreči na mestu žarčenja in so prejeli smrtne doze nevarnega sevanja. V teh naporih in bojih za človeška življenja so preskusili tudi najsodobnejše načine zdravljenja, med katerimi največ zanimanja zbuja nenavaden način, ki mu pravijo zarodkovno-celična kirurgija-
Skupina zdravnikov, v kateri so bili sovjetski strokovnjaki in trije strokovnjaki iz UCLA pod vodstvom dr. Roberta Galea, so na ta način zdravili 6 najhuje poškodovanih bolnikov. Poskušali so jim nadomestiti življenjsko pomembna tkiva, v katerih se tvorijo krvničke. s presajanjem jetrnih celic splavljenih zarodkov. Zal so biji poskusi neuspešni: vseh 6 bolnikov je umrlo. Seveda to ne pomeni, da je sama zarodkovno-celična kirurgija zgrešena, bolniki so bili le preveč hudo obžarčeni. da bi jih bilo sploh mogoče rešiti.
Najnovejša tehnika zdravljenja je bil le obupen in zadnji poskus, da bi za nesrečneže morda le kaj naredili. Neuspeh nikakor ne spodbuja velikih upov, kijih mnogi zdravniki stavijo v novost.
Zarodkovno-celična kirurgija se je pred tem že izkazala kot uspešna na Kitajskem, kjer so z. njo zdravili sladkorno bolezen. Na Švedskem so z njo na laboratorijskih živalih zdravili Parkinsonovo bolezen. V ZDA pa so opravili precej poskusov na laboratorijskih živalih, s pomočjo katerih so ugotavljali, da je nova tehnika primerna za zdravljenje najrazličnejših bolezni, od talasenije do različnih krvnih obolenj.
»Dogajanja na tem področju niso v porastu, marveč v eksploziji.« je slikovito označil sedanji trenutek nevrokirurg Barth Green z miamyjske univerze.
Prvo vprašanje, ki se nepoznavalcu zastavi, je seveda, zakaj presajati celična tkiva splavljenih zarodkov. Mar tkiva odraslih ljudi. predvsem kadavrov, niso primerna? Odgovor leži v dejstvu, da so zarodkove celice »imunološko naivne«, kot pravijo strokovnjaki. V prvih mesecih življenja se v zarodkih še ne razvijejo antigeni in določene beljakovine, ki v samozaščitnem telesnem sistemu omogočajo odkrivanje tujkov in njihovo zavračanje. Pomembno pa je tudi, da sc zarodkovne živčne celice v nasprotju s tovrstnimi celicami odraslega organizma še lahko regenerirajo.
»Vse to dela zarodkove celice za zelo primerno lepilo, ki lahko poveže poškodovane ali bolne dele,« pravi nevrokirurg Green.
Največ uspeha so imeli z novo tehniko pri zdravljenju sladkornih bolnikov najtežje vrste. Ti nesrečneži tudi ob ustrezni dieti in stalnem jemanju insulina prej ali slej oslepijo in jim odpovedo ledvica z vsemi posledicami vred.
Ne potrebujejo nege
Mnogi ljubitelji sobnih rastlin so hkrati tudi njihovi uničevalci, predvsem zaradi tega, ker jim ne uspe najti pravega načina, kako posamezno rastlino uspešno gojiti, najti zanjo primerno svetal prostor, ji dati pravo mešanico prsti in jo pravilno zalivati. Tako se jim kljub vsej ljubezni rastline žalostno posuše ali krmežljavo vegetirajo. Za takšne nespretneže prihajajo lepši časi. Imeli bodo lahko lepo raščene sobne rastline, ne da bi jim s svojim ravnanjem mogli kaj slabega narediti. Novih sobnih rastlin namreč sploh ne bo treba zalivati in ne kako drugače skrbeti zanje, pa bodo precej časa bujne in lepe. Gre namreč za »uspavane« rastline.
Iznašli sojih v podjetju Weyer-haeuser, ki se sicer ukvarja z gojenjem gozdnih rastlin. Odkrili so poseben postopek vbrizgavanja nestrupenih sredstev v rastline in rože, z njim pa dosežejo, da rastlina ostane nespremenjena tudi do osem let. Možno je hkrati listju spremeniti barvo v rdečkaste odtenke. Postopek rastline ne spremeni po videzu: videti je sveža, celo.vonj zelo dolgo ohrani enako močan, vendar ne raste več.
Sobne rastline, ki so »uspavane«, so seveda dražje od sovrstnic.
vaša zgodba fO JE MOJ SVET
Cvetni prt pred kočo iz brun je poln barv. Iz cvetlic gleda name tisoč majhnih obrazov. Beli cveti malin krhko gledajo iz trhlega panja. Kot drobceni uhlji napeto poslušajo jutranjo tišino. Dišeča perla vsa v belem kot topla rokavica pokriva mahovnata tla. Spominčice, ljubke, svetloplave. polnijo oči. Vijolice me spremljajo z dihom svojih cvetov, skritih pod lističjem. Rdeče jagode sladkajo usta. Na vsaki zarezi lističa kapljica rose. Zvončnice pošiljajo modre zvončke na vse strani. Z nemim glasom oznanjajo zgodnje poletno jutro. Divji nageljci. pestro pobarvani, gledajo iz trave.
Iz cvetja kopriv kljuni fantastičnih ptic. Pri studencu se razgrinjajo zlatice. Med bujnim zelenjem rastejo krvomočnice. Videti je. kot da jih spreletajo iskre žerjavice. Volčji bob se dviga iz tal kot majčkeno stebričje. Cvetje divje črešnje pri studencu beli tla. Lapuhovi listi, pokriti z roso, so kot dragocene kristalne vaze.
Dišeči grahor razpenja rjavordeča rožnata krilca podoben metuljem, ki med poletom posedajo, pričakujoč prvi piš vetra, da poletijo v daljo. Arnika je med zelenjem kot roža sonca. Regrat poživlja okolje s svojo okroglo dlakavo glavico. V marvičnih kapljicah srebrne rose je videti kot svetilnik za mravlje.
Pri belem dnevu je prižgan svečnik, visok nad en meter. Cveti, razmetani po steblu v spirali: kot da plezajo navzgor. Ustavim se pred nežno lepoto ciklame. Dišeč vonj draži nos. Od junija do septembra občudujem njeno lepoto. Drobne bele šmarnice so obute v zelene nogavice. Marjetice poživljajo cvetni prt.
Pozdravi me srčni list, oblika srca obrnjenega navzgor. Na visokem steblu se kaže železni klobuk. Cvetni prt pred kočo je kot ena sama pisana preproga. Ubranost sort in barv, vrst in družin. Bogastvo oblik in vonjav. Srečen sem s svojimi cvetlicami.
In tu je še svet drobnih živalic. Kobilice strižejo trave. Muren-čki brenkajo na svoja godalca. Prileti pikapolonica, se usede na roko in mehko draži kožo. Čebela s prozornimi krilci se usede na cvetlico in srka nektar. Čmrlj se zbilje na bilki. Osa včrno-rumeni oblekci sesa vlago iz panja.
Pribrni bukov kozliček v satenstem plašču. Velike tipalke krase roženo glavo. Pajek spleta mrežo med visoke travne bilke v velikem krogu. Prileti rogač in razmakne klešče. Kako močan bi bil. če bi bil velik. Kačji pastir se ustavlja v zraku, kot bi me hotel videti od blizu.
Mravlja mane oči in vsa zaspana tiplje pot. Drhteč se iz rose razkriva sršen. Za pet čebeljih pikov ima strupa v sebi. Metulj lastovičar zapira in odpira lepo obarvana krilca. Zrak nalahno potresa junijski hrošč.
PETER VOVK
S
Umirajoča domačija
Podatki so bili pomanjkljivi. Kmalu so odkrili odporniško gibanje, člane KP in OF. Začelo se je z zapori, streljanjem in internacijo. Začel se je jok in kletev, prošnje in tarnanje. Smeha zadovoljnih ni bilo več. Ljudi so na silo vabili v fašistične organizacije, še zlasti mladino. Zelo redek je bil človek, ki se je temu vabilu odzval.
Marsikateri je takoj tiste dni zbežal od doma in si tako rešil življenje ali vsaj trpljenja po zaporih in taboriščih. Osumljeni se niso imeli kam obrniti. V domačo hišo nismo smeli več. Tam so jih iskali najprej. Zato so se potikali po gozdovih in samotah in iskali stika z domačini. Iskali so tudi živeža.
Tako je vedno več ljudi pribežalo tudi na Osoje. Tu so jih brez godrnjanja sprejemali in jim nudili hrano in streho nad glavo. Zaradi varnosti Osoj in svoje varnosti so se morali od tam umakniti v notranjost gozdov, kjer so se že zbirale oborožene skupine in si urejevale začasne bivake. Z njimi je odšel z Osoj tudi Vrbincev Nejc.
Tako se je osnovala bojna enota. Za prvega komisarja so izbrali Nejca. Čez nekaj mesecev so že začeli prehajati čez Osoje redni kurirji, ki so vzdrževali zveze na vse strani.
Krvavi ples
Hude zime leta 1942 kar ni hotelo biti konec. Počasi je le prišla pomlad tudi na Osoje. Tu na samotni domačiji je še vedno vladal veličasten mir, čeravno so se prav od tod razpredale na vse strani skrivnostne poti partizanskih kurirjev.
Iz doline so prihajale vsak dan bolj vznemirljive in grozne novice, kako oku-
pator pleni vse od kraja, jemlje živino in ljudi vklepa v železje ter z njimi polni zapore in jih celo pobija. Začela je teči kri in solze nedolžnih. Zagorele so cele vasi.
Minilo je leto italijanske okupacije. Leto strahu in negotovosti.
Neopazno se je pritihotapila pomlad na Osoje, z njo pa tudi vs., vojna zločinstva. Začelo se je s Ferjanovim obvestilom:
Za Ferjana, kako se v resnici piše in od kod je zašel v Zadolje, ni vedel nihče nič natančnega. Niti orožniki ne, dasiravno so ga imeli že večkrat zaprtega in mu izpraševali vest, da bi ga pognali tja, odkoder je prišel.
Ta človek je v večernem nraku prisopihal na Osoje. Ves zasopel ni mogel spraviti iz sebe drugega kot: »Baraba! Baraba!«
Matevž mu je natočil veliko merico slivovke, da se je okrepč \l in prišel k
sebi.
»No, Ferjan, zdaj pa povej, kaj te je tako pozno prineslo na Osoje?« je vprašal Matevž.
Ne vem, kako bi vam povedal, da vas ne bi preveč prizadel?«
»Ferjan, tak povej že vendar! Kaj toliko ovinkariš?« je postal nestrpen Matevž.
»Popoldne sem dremal v Grabnarjevi gostilni,« je začel pripovedovati Fabjan. »Vsi so mislili, da sem se ga toliko nalo-kal, da me je pijača premagala. Le kako bi bil pijan, ko ta dan ni bilo nobenega pravega človeka v Grabnarjevo gostilno, da bi mi dal za pijačo. Po kozarcih pa tudi ni ostajalo'. Zdaj ljudje vse popijejo, kar plačajo. Ni več tako kot nekoč, da je vino teklo od miz. No, in tako sem se potuhnil, kakor da spim, in sem prisluhnil,
kaj so se pogovarjali. Saj vem, da to ni lepo ali kaj...«
Matevž mu je natočit še eno merico. »No, zdaj pa že enkrat povej, kaj te je-prineslo sem gor?«
»Jutri zjutraj bodo prišli sem gor!«je bruhnilo iz Ferjana.
»Kdo bo prišel sem gor?«
»Grabnar vendar! Pripeljal bo tisto zeleno sodrgo, da vam bodo pobrali vse zaloge, ki jih hranite za partizane. Tako nekako sem razbral iz tistega laškega žlobudranja.«
»Pa si prav razumel?« ni mogel verjeti svojim ušesom Matevž.
»Samo Boga prosite, da sem napačno razumel. Zdaj pa moram kar hitro nazaj, da ne bodo kaj posumili.« Zvrnil je natočen kozarec slivovke in že hitel proti vratom.
Matevž ga je komaj toliko utegnil zadržati, da mu je porinil v žep stekleničko žganja.
Po Ferjanovem odhodu je na Osojah zavladal preplah. Ko bi bila vsaj Nejčeva četa kje v bližini. A dobro so vedeli, da ravno ta čas ni v bližini nobene partizanske enote, še kurirjev ne.
»Kaj storiti?« so se prepadeno spraševali.
Matevž je prišel prvi k sebi in začel ukrepati.
Vedeli so, da v tako kratkem času ne morejo skriti vse hrane. Tudi če bi jo lahko, tega ne bi smeli. V hlevu naj ostaneta ena krava in konj. Vso ostalo živino se bo zjutraj zarana odgnalo v Zadnji laz, z otroki vred. Poklati ne more vseh prašičev, z njimi bo najtežje. Skriti se jih ne da kar tako. Zjutraj se jih bo nakrmilo in pognalo iz svinjakov. Morda se bodo sami kam poskrili. Tako je več možnosti, da jih vseh ne odvlečejo.
POTA
m s in?
Udarec po glavi ni bil usoden
78-letnemu Jožetu Klevišarju iz Lutrškega sela je odpovedalo srce — Osumljeni A. K. izpuščen iz zapora — česa ga bo bremenila obtožnica?
LUTRŠKO SELO PRI OTOČCU — Na domu 78-letnega Jožeta Klevišarja iz Lutrškega sela pri Otočcu, znanega turističnega delavca in lastnika arboretuma, kije veljal za pravo dolenjsko turistično posebnost, je prišlo 21. januarja do tragičnih dogodkov. Sledovi so sprva kazali na uboj, vendar je kasnejša preiskava sume ovrgla.
78-letni Jože Klevišar je imel z vzdrževanjem in nego svojega arboretuma veliko dela, zato mu je
RAZGRAJAL IN GROZIL DOMAČIM — Miličniki iz Šentjerneja so 20. januarja pridržali do iztreznitve 66-letnega Janeza Bučarja iz Volčkove vasi pri Šentjerneju. Možakarje doma razgrajal in grozil, niso pa ga pomirila i niti opozorila miličnikov. Tem ni preostalo drugega, kot da možakarja odpeljejo s seboj in zoper njega napišejo prijavo sodniku za prekrške.
ODNESEL PLINSKO IN MOTORNO OLJE — V noči na 20. januar je nekdo šaril po parkirnem prostoru na Otočcu in med ogledovanjem vozil vlomil v keson tovornjaka s priklopnikom, last delovne organizacije Avtokočevje. Neznanec je iz vozila odnesel 20 litrov plinskega in enako količino motornega olja, tako da so kočevski prevozniki oškodovani za 30 tisočakov. Možje postave za storilcem še poizvedujejo.
OB AVTOMOBILSKO KOLO —V noči na 25. januar je neznani storilec stopil do avtomobila 34-letnega Alojza Požesa izTrebnjega. Vozilojestaloparkirano pred stanovanjskim blokom, neznanec pa je z avta odvil zadnje desno kolo. Požes je tako oškodovan '•a 30 tisočakov, storilca pa še iščejo.
DOMA JE RAZGRAJAL — Miličniki so 23. januarja pridržali do iztreznitve 52-letnega Antona Dragana iz Šmarjeških Toplic. Možakar je doma razgrajal, podrobneje pa bo o svojem početju poročal sodniku za prekrške, kamor so ga napotili miličniki.
PO DOLENJSKI DE2EU
• Diskoklub »Lira« v Gorenji vasi, last Bogoljuha Penaševiča iz Trebnjega, je med mladimi po Dolenjski zelo priljubljen, pa ne le med njimi. V noči na 23. januar ga je obiskal še nekdo, le daje pri tem uporabil vlomilsko tehniko. Iz diska si je sposodil barvni televizor Grundig, katerega izginotje pa vsebine dogajanj v disku ne bo pretirano okrnilo. Zato pa je za kakih 450 tisočakov okrnjena vrednost osnovnih sredstev v lokalu.
• Hudo korajžen moraš biti, če si upaš nad šentjernejske domorodce dvigniti rokov njihovem okolišu. Takšne vrste pogum sije 23. januarja v šentjernejskem bifeju Lampe privoščil 24-letni Drago Klajder z Gmajne pri Krškem, za nameček pa je gostilničarju zagrozil še, da mu bo razbil lokal. Mladenič je imel res veliko srečo, da je padel v roke miličnikov, sicer bi kaj lahko namesto na postaji milice končal v bolnišnici.
• Časi se izredno hitro spreminjajo. Včasih so imeli nepridipravi vsaj do mož v modrih uniformah nekaj spoštovanja, sedaj paješeto očitno izginilo. Vnočina25. januar je namreč iz osebnega vozila, parkiranega pred stanovanjskim blokom v Ulici Slavka Gruma, last Aleksandra Rešete, izginilo prednje kolo. Če storilec nemara ni vedel, da je avto last miličnika, mu to z izrazi sožaljasporočamo sedaj.
Eksplozija v pisarni
Vklop termoakumulacijske peči povzročil eksplozijo lepilnih hlapov — Dva poškodovana in škoda
KRŠKO — V četrtek, 22. januarja, okoli 7.30 ure je prišlo v prostorih krškega Agrokombinata do nenadne eksplozije in požara, ki sta povzročila precejšnjo materialno škodo, dve osebi pa sta bili poškodovani.
29-letni Jože Kunej iz Zalok pri Krškem in 47-letni Pavel Gričar z Nove gorice, oba zaposlena pri zasebnem parketarju Jožetu Pircu iz Krškega, sta omenjeno jutro v eni od pisarn krškega Agrokombinata polagala tapison. Pri delu sta seveda uporabljala različna lepila. Vrata pisarne so bila zaprta, v prostoru pa je bila še vključena termoakumulacijska peč, katere termostat je bil naravnan na 25 stopinj Celzija. Okoli
7.30	je eden od delavcev Agrokombinata za hip odprl vrata pisarne in jih takoj spet zaprl, vendar je to očitno bilo dovolj, daje v pisarno prišel val hladnega zraka, zaradi katerega se je vključil termostat. Iskra je ob tem povzročila eksplozijo lepilnih
Poškodbam podlegel po treh tednih
Povečan smrtni davek dolenjskih cest
NOVO MESTO — Smrtni davek dolenjskih cest v letošnjem letu se je prejšnji teden še povečal. V sredo, 21. januarja, je namreč hudim poškodbam, ki jih je dobil v prometni nesreči lanskega 29. decembra, podlegel 45-letni Viktor Vovko z Rateža.
Do nesreče je prišlo okoli
19.30	v Smolenji vasi. 30-letni Franc Škrbec iz Novega mesta je tisti večer peljal tovornjak iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Skozi Smolenjo vas je vozil po sredini ceste, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal Viktor Vovko. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, po katerem je osebni avtomobil odbilo na njivo. Voznika Vovka so zaradi hudih poškodb odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je, kot smo zapisali, prejšnjo sredo ranam podlegel. Pri trčenju je bila laže ranjena tudi 41-letna sopotnica v osebnem avtomobilu Marija Vovko.
nemalokrat priskočil na pomoč njegov nečak, 30-letni A. K. izNove-ga mesta. Slednji je k stricu večkrat prihajal vinjen, zato so bili prepiri med njima dokaj pogosti in do enega takih je prišlo tudi usodnega dne. 21. januarja okoli 13.30, ko je A. K. obiskal Klevišarja, je med njima vnovič prišlo do vroče krvi, po prvih podatkih pa naj bi bil A. K. ob obisku vinjen. Med prepirom, ki je sledil, je nečak pograbil za leseno letev in z njo Jožeta Klevišarja udaril po glavi. Slednji seje po udarcu sesedel v sneg in tam obležal, zato so ga odnesli v hišo in poklicali reševalce. Žal, slednji Klevišarju niso več mogli pomagati, ob njihovem prihodu je bil namreč mrtev.
Sprva je seveda kazalo na očiten uboj in preiskovalni Sodnik je za osumljenega A. K. odredil pripor. Znano pa je bilo tudi, da je bil Jože Klevišar hud srčni bolnik, da seje zaradi tega zdravil in tudi vsakodnevno jemal zdravila. In prav srce je bilo tisto, kot je pokazala kasnejša obdukcija, ki je zakrivilo smrt. Poškodbe, ki jih je Klevišarju z
PONAREJALA ZNESKE V HRANILNI KNJIŽICI
BREŽICE — Te dni so brežiški miličniki podali kazensko ovadbo zoper 21-letno Magdaleno Kešmer iz Župeče vasi pri Brežicah. Ugotovljeno je bilo, da naj bi bila osumljenka v času med lanskim 22. oktobrom in 13. januarjem letos ponarejala zneske v svoji hranilni knjižici in si z dvigi na različnih poštah neupravičeno prilastila 819.317 din. Osumljenka je dejanje priznala.
hlapov, hip zatem pa je v pisarni prišlo tudi do požara. Po prvih podatkih sta bila Kunej in Gričar ob eksploziji laže poškodovana, medtem ko so materialno škodo ocenili na prek 2 milijona din. Ogenj so ukrotili krški poklicni gasilci.
Zaradi malomarnosti pri delu bo zoper oba delavca, Jožeta Kuneja in Pavla Gričarja, podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
V zapor po vozniško dovoljenje
KOČEVJE — Albert Primon iz Klinje vasi pri Kočevju je bil pred kočevskim sodiščem obsojen na 8 mesecev zapora, ker je 18. maja lani vzel na parkirnem prostoru Melamina v Kočevju tovornjak s prikolico, last Eurotransa Ribnica, in se z njim prevrnil med Brodom na Kolpi in Delnicami. Na vozilu je bilo za 1,45 milijona dinarjev škode, na tovoru pa za 4,09 milijona. Sodba je že pravnomočna.
Primon je novo kaznivo dejanje storil med prostim izhodom iz zapora, kjer prestaja dveletno kazen. To sodbo je sodišče upoštevalo in Primonu izreklo enotno kazen 2 leti in 6 mesecev zapora. V kazen se mu šteje tudi pripor od 22. avgusta 1985.
Primon, ki je star 19 let, si je že kot mladoletnik sposojal vozila, posebno veselje pa je imel do tovornjakov. Zato je sodišče predlagalo upravi zaporov, naj bi se Primon med prestajanjem kazni izučil za voznika tovornjakov. Zadnji avto, ki si ga je Primon »sposodil«, je bil zelo zapleten tovornjak s prikolico, ki ima kar 12 brzin, katerih menjava je tudi za izkušene voznike zapletena, on pa je vozil z njim kot na dirki, saj je bežal pred miličniškim avtom. Sodišče je že dobilo obvestilo, da Primon obiskuje šoferski tečaj. Tako si bo pridobil poklic, ki ga očitno veseli, pa tudi povzročeno škodo bo lažje povrnil.	j	p
VLOMIL V VIKEND
VELIKE MALENCE — Med 18. in 24. januarjem je bilo vlomljeno v vikend Zagrebčanke Erike Piltaver v Velikih Malencah pri Brežicah. Neznani storilec je iz vikenda odnesel kavni mlinček, kuhinjski nož, 10 dag kave, tako daje lastnica oškodovana za 50 tisočakov.
NOVOTEHNA DOBILA DODATNO KOLIČINO AVTOMOBILOV
Trgovsko podjetje Novotehna iz Novega mesta ima zaradi ugodnih pogodbenih razmerij z Zavodi Crvena zastava možnost dodatnega sprejemanja vplačil za osebne avtomobile zastava 101, zastava 128 ter za dostavna in specialna vozila-kombi polv in model dostavnega juga. Količine avtomobilov so omejene.
udarcem lesene letve povzročil A. K., so bile namreč le lažje narave in daleč od tega, da bi lahko povzročile smrt. Očitno pa je Klevišarju zaradi-razburjenosti odpovedalo srce.
Ob takšnih ugotovitvah seveda ni bilo več nikakršnih razlogov, da bi osumljeni A. K. ostal v priporu, zato so ga izpustili. Stvar nadaljnje preiskave pa je, ali bo obtožnica A. K. bremenila povzročitve smrti iz malomarnosti ali pa le prizadejanja lažjih telesnih poškodb.
Z zračno puško grozil v gostilni
Prijava in kazenska ovadba za Branka Jeriča
BREŽICE — 19. januarja nekaj pred 24. uro so bili brežiški miličniki obveščeni o nenavadnem dogajanju v gostinskem lokalu Beli konjiček v Brežicah. Tega večera je namreč v lokal na že precej majavih nogah in z zračno puško v roki stopil 36-letni Branko Jerič iz Brežic.
Možakar je bil očitno srborito razpoložen, z orožjem je grozil gostom, tako da so morali na pomoč poklicati brežiško postajo milice. Jerič pa se tudi za miličnika, ki sta stopila v lokal, ni zmenil, pač pa je hotel kar vpričo njiju obračunati z enim od gostov. Nedostojno se je vedel tudi do obeh mož postave, zato sta ga sklenila odpeljati. Pred lokalom pa je skušal Jerič vnovič fizično obračunati z miličnikoma, vendar sta ga ta seveda obvladala in odpeljala v prostor za pridržanje. Zoper nasilneža bodo podali prijavo sodniku za prekrške, poleg nje pa še kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu zaradi poskusa napada na miličnika in preprečitve uradnega dejanja pooblaščene osebe.
ODNESEL ZA MILIJON DIN PREDMETOV
DOBOVA — V soboto, 24. januarja, med 17.30 in 19. uro je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Viktorja Asla iz Dobove pri Brežicah. Še neznani storilec je iz hiše odnesel več vrednih predmetov, omenimo krzneno moško bundo, moško in žensko ročno uro, dve zlati verižici, od katerih je bila ena z medaljonom, zlat moški pečatni prstan, dve pozlačeni verižici, vse skupaj vredno okoli milijon din. Storilca še iščejo.
NESREČE TUDI NA SMUČIŠČU — Kljub temu da v dolenjskem smučarskem središču Rog na Gačah skrbi za varno vožnjo smučarjev šest redarjev-reševalcev, vseeno pride do nesreč. Marsikateremu smučatju je malo mar red na smučišču, objestno in brez odgovornosti se spuščajo v dolino in s tem ogrožajo tudi življenja drugih. Kazni za takšne smučarje nimajo posebnega preventivnega učinka, saj so prenizke. Na sliki: nesrečo, ki seje zgodila minulo sredo na Gačah, je zakrivil sam smučar s tem, ko je zapeljal v globok sneg. Z reševalnim »akijem« so ga odpeljali v dolino do reševalnega avta. (Foto: J. Pavlin)
ZARADI PREHITRE VOŽNJE PODRL PEŠAKINJO — V nedeljo, 25. januarja ob 19. uri se je 26-letni Izidor Mervar iz Prečne peljal z osebnim avtomobilom od doma proti Novemu mestu. Ko je pripeljal do Krkinega tozda Izolacije v Bršljinu, je imel prižgane zasenčene luči, saj mu je nasproti prihajal drug osebni avto. Prav takrat pa sta ob desnem robu ceste pešačili 15-letna Vanja Miklavčič iz Prečne in njena mama Dragica. Ob srečevanju z drugim avtomobilom je 'Mervar zaradi prevelike hitrosti z desnim prednjim blatnikom trčil v Vanjo, pri čemer se je dekle na srečo le lažje poškodovala in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Na vozilu je bilo za 15 tisočakov škode.
NA MOKRI CESTI GA JE ZANESLO V LEVO —42-letni Božo Mi-hajlovič, začasno zaposlen v Švici, se je 24. januarja ob 15.30 peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je blizu Otočca zapeljal v desni nepregledni ovinek, je dohitel drug osebni avto, in da ne bi vanj trčil, pričel zavirati. Zaradi mokrega vozišča pa ga je ob tem pričelo zanašati, tako daje zapeljal na levo stran ceste, po kateri se je prav takrat pripeljal nasproti z osebnim avtom 47-letni Bogdan Dragin iz Novega Sada. Prišlo je do | močnega čelnega trčenja, v katerem se je 15-letni Saša Dragin hudo poškodoval, Olga Popov-Dragin pa laže. Oba’ so prepeljali v novomeško bolnišnico,) medtem ko je škoda na obeh vozilih ocenjena kar na 3,5 milijona dinarjev.
Komunalno podjetje Ljubljana, n. sub. o. TOZD KOMUNALNE GRADNJE Ljubljana, Tbilisijska 61
Odbor za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge:
ODPRAVLJANJE ZAHTEVNIH ADMINISTRATIVNIH IN OBRAČUNSKIH DEL TER VODENJE BLAGAJNE
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo V. stopnjo usmerjenega izobraževanja (ekonomski ali administrativni tehnik) in 27 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Delo se združuje za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta).
Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov:
Komunalno podjetje LJUBLJANA — kadrovski sektor, Ljubljana, Povšetova 6.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po dnevu izbire.
69/87-4
OBVESTILO
Dne 1. 2. 1987 bodo spremenjene klicne številke telefonskim naročnikom avtomatske telefonske centrale Šentjernej in Dolenjske Toplice.
Nove telefonske številke bodo objavljene v Telefonskem imeniku SRS 1987/88 ali pa jih dobite v službi telefonskih informacij 988.
Telefonski imenik SRS za leto 1987/88 bo v prodaji pri vseh poštah od 1. 2. 1987 dalje.
Podjetje za PTT promet Novo mesto 68/87-4
HP Kolinska, n. sol. o. Ljubljana
TOZD Tovarna za proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja, o. sub. o.
Mirna na Dolenjskem
Delavski svet TOZD v skladu z zakonom in s statutom temeljne organizacije združenega dela
RAZPISUJE dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
— DIREKTORJATOZDTovarnaza proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja na Mirni na Dolenjskem
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, še naslednje posebne pogoje:
— da ima visokošolsko izobrazbo kemijske, živilske, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
— da ima 5 let delovnih izkušenj,
— da obvlada en svetovni jezik,
— da izpolnjuje kriterije 24. čl. DD o kadrovski politiki v SR Sloveniji.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj vlože pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in obširnejšim opisom dosedanjegadelav15dneh po objavi razpisa. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Razpisna komisija« na naslov: HP Kolinska, Ljubljana, kadrovsko-socialna služba, Šmartinska c. 30. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi.
74/87-4
DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118
Odbor za delovna razmerja objavlja na delovni enoti Novo mesto, Ljubljanska cesta 35, prosta dela in naloge
vzdrževalec strojev
Pogoji: visoko kvalificiran ali kvalificiran delavec kovinarske stroke — strojni ključavničar (IV. zaht. kat.), 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Dinos Ljubljana-TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118, v 8 dneh po objavi.	73/87-4
Izvršilni odbor POČITNIŠKE SKUPNOSTI KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1. RAČUNOVODJE
2. VODJE KUHINJE
za naselje v Poreču in
3. KUHARJA
za naselje na Lošinju.
Pogoji: referenca o sposobnosti za opravljanje razpisanih del.
Informacije: tel. 71 895 ali 71 229 Prijave sprejemamo 15 dni po izidu razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
81/87-4
Štirje dnevi rokometne šole
Novem mestu je bilo od četrtka do nedelje zbranih 120 trenerjev iz vse Slovenije ___________—	Med	nagrajenci	Štrukelj,	Popadič,	Kalin,	Mikulin,	Kovač
»Milili«*
NOVO MESTO — Od minulega četrtka do nedelje je bilo Novo mesto gostitelj tradicionalne slovenske rokometne šole, ki je v mesto ob Krki privabila okoli 120 rokometnih delavcev iz vse Slovenije, ob njih pa so kot demonstratorji med praktičnim delom šole v novomeški športni dvorani nastopili še igralke in igralci mladinskih republiških reprezentanc. Uvodoma še to, daje bila organizatorica šole Rokometna zveza Slovenije, izvedba pa zaupana dolenjskim rokometnim delavcem, ki so jim na pomoč priskočili Krka, IMV, ZTKO in hotel Metropol.
Zagotovo soštirje dnevi, preživeti na
TOKRAT NA TRIBUNAH TRENERJI — Novo mesto je od minulega četrtka do nedelje gostilo okoli 120 trenerjev domala vseh slovenskih rokometnih klubov, ki sose zbrali na tradicionalnih dnevih rokometne šole. Teoretičnim predavanjem je vsakič sledil nazoren prikaz povedanega v novomeški športni dvorani, kot demonstatorja pa sta nastopili moška in ženska mladinska reprezentanca Slovenije. Na posnetku vidimo mladince med prikazom različnih taktičnih variant napadalne igre. (Foto: B. Budja)
Dolenjskem, prinesli veliko novih spoznanj številnim trenerjem iz domala vseh slovenskih klubov. Rokometno šolo so organizatorji izkoristili še za razglasitev najboljših moških in ženskih rokometnih klubov Slovenije za minulo tekmovalno sezono, podelili pa so tudi priznanja slovenskim rokometnim trenerjem.
Med ženskimi rokometnimi kolektivi je prvo mesto prepričljivo pripadlo igralkam ljubljanskega prvoligaša Belinka Olimpije s 140 točkami. Ob tem je
RADOVLJICA STRAŽA 74 : 85
Kje trenirati pozimi?
RADOVLJICA — Košarkarji Straže so v 14. kolu II. SKL-zahod presenetljivo osvojili obe točki na vročem terenu v Radovljici. Predvsem po zaslugi razpoloženih igralcev Dularja, Jermana in Tavčarja so gostje popolnoma nadigrali gostitelje, ki so sicer na lestvici kar nekaj mest pred Stražam. Gostje so sredi drugega dela igre vodili že s 24 točkami razlike, tako da je igralcem Radovljice do konca uspelo le ublažiti visok poraz. S tem uspehom se je vrsta Straže približala vrhu prvenstvene razpredelnice.
J. T.
Težave rokometašic kočevskega Itasa, ki so ________strehe nad glavo — Kaj bo spomladi?
brez
TURNIR TROJK NA DRSKI
NOVO MESTO — Osnovna organizacija ZSMS Drska organizira tudi letos tradicionalni turnir trojk v košarki. Turnir bo v petek, 6. februarja, v telovadnici osnovne šole Dragotin Kette v Šmihelu, pričetek pa ob 16. uri. Vse zainteresirane ekipe — že ime turnirja pove, da lahko v ekipi igrajo le trije — se lahko prijavijo do vključno 4. februarja na naslov: Stane Rozman, Partizanske 23, 68000 Novo mesto. Organizator poudarja, da prijav ob samem tekmovanju ne bo upošteval!
KOČEVJE — Čeprav je od zaključka jesenskega dela prvenstva v ženski republiški rokometni ligi preteklo že nekaj časa, se verjetno mnogi še spominjajo enega največjih presenečenj, rokometašic kočevskega Itasa. Kočevke so namreč mnogi pred prvenstvom uvrščali med ekipe, ki naj bi se borile za obstanek v ligi, sedaj pa so dekleta pred pričetkom spomladanskih bojev za točke tik pod vrhom lestvice. In kaj pravi na to trener ekipe Ivan Žerjav?
»Verjetno, ob njih pa še mlade Fi-lipovičeva, Kuretova, Bejtovičeva, Klaričeva in druge. A bolj kot igralski kader me skrbi nekaj drugega. Kako se
»Pravzaprav to ni nikakršno presenečenje. V Kočevju se že vrsto let igra dober ženski rokomet, naša ekipa pa je vselej nekje pri vrhu. Če sem odkrit, sem po prvem delu računal na uvrstitev nekje v sredini lestvice, no, končalo seje precej bolje. Posebej pa nas razveseljuje spoznanje, da smo sposobni še več. To smo namreč dokazali v srečanjih z najboljšimi ekipami v ligi. Prvaku Kranju smo odščipnili točko, Novo mesto smo premagali v gosteh, proti Braniku so nas oškodovali sodniki, igro in rezultat pa smo imeli tudi v Šentjerneju. Če ne bi bilo nekaterih spodrsljajev na domačem igrišču, bi bili nemara lahko še za korak višje.«
Kočevska ekipa je ena najbolj izkušenih v ligi. Tu sta sestri Jerič, Zalarjeva, Mišmaševa, vrnila se je Križmanova. Bodo te igralke nosilke igre tudi vnaprej?
tako je bilo že doslej pravilo, daje bila ekipa vselej bolje pripravljena na jesen-jski kot na spomladanski del prvenstva. Vprašanje je, ali bo letos kaj drugače. Prijavili smo se za nastop na zimskem prvenstvu Ljubljane, če bo kaj denarja, planiramo kakšen dan priprav ob morju. Bomo videli, če bo to dovolj.«
Razumljive so skrbi Ivana Žerjava, kajti Itas ima spomladi izredno ugoden žreb srečanj, z nekaj sreče bi lahko posegel celo v bcj za najvišja mesta. Omenimo le, da Kočevke spomladi pričakujejo na svojem igrišču vse štiri prvouvrščene ekipe: Kranj, Novo mesto, Branik in Iskro.
M. GLAVONJIČ
KRŠKO — SEVNICA 99,5 — 75,5
KRŠKO — ŠK Krško je v prostorih hotela Sremič organiziral tradicionalno srečanje šahislov Krškega in Sevnice. Za ekipi so nastopili člani, starejši in mlajši pionirji, članice ter starejše pionirke, zmaga pa je zasluženo pripadla gostiteljem. Pri članih je najboljši rezultat dosegel Krčan Voljčanšek, pri starejših pionirjih Kostoni, pri mlajših Šoba, med članicami in pionirkami pa Voljčanjškova (vsi Krško). Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje.
J. BLAS
JANUARSKI TURNIR MESOJEDCU
SEVNICA — Zmagovalec prvega rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Milan Majcen v Sevnici je lanskoletni prvak Zvonko Mesojedec. Vrstni red: 1. Mesojedec 7 točk, 2. do 3. Jože Kolman in Engels Blas po 5,4. Šoper 4,5, 5. Derstvenšek 4 itd.
J. B.
Ženski rokomet pod eno streho?
Pogovori med Iskro in Novim mestom v teku — Kaj meni o tem Janez Štrukelj,
član strokovnega sveta RZJ?
NOVO MESTO — Rokometno zatišje na Dolenjskem je zgolj navidezno. Preveč je namreč vprašanj pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva vžen-ski republiški ligi, na katera bi veljalo čimprej odgovoriti. Kakšna je prihodnost dolenjskega ženskega rokometa? Ali bosta ena od vodilnih slovenskih rokometnih klubov, Iskra in Novo mesto, naposled združila moči, kajti tekmovalna pravila so jasna? Odgovore smo skušali poiskati pri Janezu Štruklju, sedanjem sekretarju RK Novo mesto, človeku, ki ima za seboj že 30 let trenerskega staža in 34 let dela v rokometu in katerega delo je cenjeno tudi (ali predvsem) izven regijskih meja; Štrukelj je namreč predsednik trenerske organizacije Slovenije, od konca lanskega leta pa tudi član strokovnega sveta Rokometne zveze Jugoslavije.
Kakšne pa so možnosti dolenjskih ekip v nadaljevanju prvenstva?
»Vnaši regiji ježe nekajčasa opaziti izredno zanimanje mladih za rokomet, to navsezadnje potrjujejo šolska prvenstva. Res pa je še nekaj. Višje ko se posamezne generacije vzpenjajo po tekmovalnih razredih, bolj je čutiti sivino poprečnosti. Zakaj? Vse prevečkrat so bili doslej v mspredju lokalni interesi, manj želja po resnični kvaliteti. Nedvomno sta Šentjernej in Novo mesto močna ženska rokometna centra, a njun razvoj že nekaj časa stoji. Če se nam slej ko prej ne bo posrečilo združiti igralke pod eno streho, pa tudi kadre in organizacijo, ne bomo premaknili z mrtve točke. Kajti če hočemo kvaliteto, potem je to prvi in ta hip najbolj nujen korak.«
Moje mnenje je, da bi bilo najbolj objektivno, ako bi bila v občini dva rokometna centra, eden za ženski in drugi za moški rokomet. Sicer pa bo že kmalu znanega kaj več.«
Za kaj takega bo seveda potrebno najti skupen jezik obeh strani. Ali ježe prišlo do kakšnih stikov vodstev klubov in kakšni so rezultati?
»S Šentjernejčani smo že imeli en sestanek, te dni boše drug, ponujenih pa je več variant. Karkoli konkretnejšega jetežko napovedati, morda le to, da morajo biti stvari razčiščene pred spomladanskim delom prvenstva, sicer nam grozi celo izpad iz občinske prioritete športnih panog.
»Novomeščanke imajo povsem objektivno vse možnosti, da ponovijo lanski uspelTin osvojijo naslov republiških prvakinj. Šentjernejčan-ke namreč zaostajajo že preveč, borba bo najverjetneje le med nami in Kranjem. Kdo bo uspel, bo veliko odvisno tudi od iger Iskre in Itasa. Oboji nam lahko veliko pomagajo. No, verjetno pa nam želja po prvem mestu v teh pogojih ne bi smela biti imperativ, kajti tudi če smo prvaki, s takšno ekipo v kvalifikacijah za II. zvezno ligo praktično nimamo kaj iskati. Ponovno poudarjam, da bi bil naš največji letošnji uspeh najjj' primerno organiziranost novomeškega ženskega rokometa. Če hočemo naprej, če hočemo bit/enaki
ekipam iz sosednjih republiVPa niso er organiziran*
problem le igralci ter organiziranost, tudi trenerjev ni. V naše/n klubu sloni delo z mlajšimi kategorijami zgolj na Slavoljubu Popadjču; ta je izredno zagnan, trmast/ toda potrebuje pomočnike. T.udi ta problem bi lahko rešil dogovor med Iskro in Novim mestom, kader bi prerazporedili po potrebah. Vse se pač vrti v tem kroguv (z katerega moramo najti izhoj). Seveda če niso tudi taki, ki jim sedanje stanje ustreza.«
/
Janez Štrukelj: »Odnose med RK Novo mesto in RK Iskra iz Šentjerneja bomo skušali razčistiti še pred spomladanskim, nadaljevanjem prvenstva.«
Morda za konec še tole. Bili ste vodja v nedeljo končane slovenske rokometne šole, vašo strokovnost očitno cenijo ne le v republiški, ampak celo v jugoslovanski rokometni zvezi, toda v mestu ob Krki ste že nekaj let sporna osebnost novomeškega športa...
»Živim pač v Novem mestu...«
B. BUDJA
treba povedati, da so v točkovanju šteli dosežki tako članskih, kot mladinskih in pionirskih ekip. Nadaljnji vrstni red je takšen: 2. Velenje 78,3. Duplje 45,4. Iskra Šentjernej 44,5. Novo mesto 39... 10. Itas Kočevje 24 točk itd. Pri moških je bil vrstni red takšen: 1. Dinos Slovan 102, 2. Aero Celje 80, 3. Inles 58, 4. Ajdovščina 51,5. Partizan 45,6. Krško 39 itd. Kot smo že omenili, je trenerska organizacija Rokometne zveze Slovenije za tekmovalne dosežke v sezoni 1985/86 nagradila vrsto svojih članov. Zlate značke in priznanja so prejeli: Slavoljub Popadič, Janez Štrukelj, Anica Rodin, Andrej Kavčič, Božo Dobi ojevič, Mitja Vidic, Branko Dobnik, Fran Lušina, Ivan Žerjav, Milan Kalin, Zdenko Mikulin, Brane Jazbar, Harold Lepold, Miloš Roušnik, Jani Longo, T one Tiselj, Anton Brecelj, Avgust Potušek, Jože Šilc, Miro Požurn, Oskar Kovač, Anton Bašič in Igor Poklar.
pripraviti za spomladanski del prvenstva? Nimamo rokometne dvorane, in
Delavci merili moči v petih športih
Rezultati lanskih DŠI v kočevski občini
KOČEVJE — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu in kočevska TKS sta tudi v minulem letu organizirali tradicionalne delavske športne igre občine Kočevje, delavci pa so svoje moči merili v smučanju, košarki, streljanju, odbojki in šahu.
V primerjavi z leti nazaj je tokratno tekmovanje minilo ob precej boljši udeležbi, kar je vsekakor lepa spodbuda za naprej. Sicer pa poglejmo rezultate. V streljanju je pri ženskah zmagal Melamin s 491 krogi pred Kočevskim tiskom 429 in Likom 398. V posamični konkurenci je bila najboljša Učakarje-va pred Zalarjevo in Eberlovo. Med moškimi je zmaga odšla v Itas, ki je nastreljal 533 krogov, drugi so bili Obrtniki 524, tretja pa Komunala 498. Posamično je bil prvi Memedovič, drugi Vukovič in tretji Klun. V igranju malega nogometa je zmagal Melamin pred sozdom GK-1 in Itasom-3, v košarki Oprema pred Itasom in Likom, najbolje so smučali delavci sozda GK, drugi so bili zaposleni Lika, tretji pa Snežnik. Delavci Opreme so zmagali v odbojki, OŠ Zbora odposlancev je bila druga in SŠTUD tretji. V ženski odbojki je zmaga odšla v OŠ Zbora odposlancev, drugi je bil Lik in tretja Ljubljanska banka.
M. GLAVONJIČ
SMUČARSKA NEDELJA NA DOLŽU
DOLŽ — Člani športnega društva Dolž organizirajo v nedeljo, 1. februarja, tekmovanji v veleslalomu in smučarskih skokih. Najprej bodo na startu tekmovalci v veleslalomu, ki se bb pričel ob 9. uri, prijave pa bodo sprejemali organizatorji uro pred startom. Po
končani veleslalomski tekmi/pri bližno ob 11. uri, bo pričetek
tekme v skokih, prijave, pa bodo pobirali prav tako uro pred pričetkom tekmovanja. Tako veleslalom kot smučarski skoki bodo na smučišču Graščak na Dolžu.
BEG IZ PROSVETE
Slovenski trenerji so se v Novem mestu dogovorili, da bodo poslej za dolgoletno strokovno delo v rokometni organizaciji podelili posebna priznanja: zlato plaketo za delo v rokometu nad 20 let, srebrno za 15 do 20 in bronasto za 10 do 15 let dela v rokometu, spremenil pa se bo tudi pravilnik o nagrajevanju rokometnih delavcev za tekmovalne dosežke.
i 1111! !
POPOVIČ PRVAK TREBNJEGA
IVANČNA GORICA — Medtem ko na drugem mestu pišemo še o kvalifikacijskih rezultatih kegljačev, ki so se udeležili 10. odprtega prvenstva Trebnjega na kegljišču Čož v Ivančni gorici, imamo tokrat že rezultate nedeljskega finalnega nastopa. Zmagovalec prvenstva je Metličan Janko Popovič, ki je v finalu podrl 852 kegljev, v končnem seštevku pas 1.700 keglji zmagal (le pet kegljev pred lanskim zmagovalcem Lapuhom iz Brežic), medtem ko je tretje mesto zasedel Goleš iz Trebnjega. Pri ženskah so vsa tri prva mesta osvojile Trebanjčanke: 1. je bila Vebrova, 2. Flisarjeva, 3. Okornova.
VISOKA ZMAGA KD RUDI KEPA
SEVNICA — V prvem kolu zasav-sko-posavske kegljaške lige so kegljači KD Rudi Kepa iz Sevnice močno premagali ekipo Proletarca II. Srečanjeje bilo na kegljišču v Litiji, rezultat pa kar 4.868: 4.496 za Sevničane, torej 372 kegljev naskoka. Za Sevničane so kegljali: Glavan 834, Pinoza 830, Levičar 827, Hervol 818, Doberšek 793 in Pešec 764.
J. BLAS
»
Lesarji« že sredi priprav za pomlad
Cilj ribniških rokometašev je 1. mesto vSRL
RIBNICA — Zimsko ligaško mrtvilo v rokometu je očitno zgolj navidezno. Ekipe se namreč že pripravljajo na nadaljevanje prvenstva, to pa velja tudi za ribniški Inles, ki bo skušal spomladi ubraniti jesensko prvo mesto v republiški ligi.
»Lesarji« so se zbrali že 5. januarja, od takrat naprej pa pod taktirko novega trenerja Zdenka Mikulina pridno vadijo. Mikulin in njegov pomočnik Toromanovič imata zbrane vse igralce, na katere računata v nadaljevanju prvenstva. Gre v glavnem za že preizkušene igralce, ob njih pa so v ekipo vključeni še Tomšič in Jurič, najverjetneje pa bosta priložnost dobila tudi Batinič in D. Andolj-šek, ki sta do sedaj branila barve sodraškega Donita. Ekipa bo, kot predvideva plan priprav, trenirala v Ribnici, nastopala na zimskem prvenstvu v Ljubljani in Ribnici, pred njo pa je še del priprav, katerih mesto še ni določeno.
M. G-č.
VELESLALOM ZA ČLANE AMD BELA KRAJINA
ČRNOMELJ — Avto-moto društvo Bela krajina priredi skupaj s pobratenim avto-moto krožkom Studenec pri Sevnici v soboto, 31. januarja, ob
V FINALU VSI NAJBOLJŠI
11. uri na Gačah tradicionalno tekmovanje svojih članov in njihovih družinskih članov v veleslalomu. Tekmovanje bo v vseh kategorijah od cicibanov do veteranov, najboljši avto-moto krožek pa bo dobil prehodni pokal. Prijave sprejemajo v pisarni AMD v Črnomlju do petka, 30. januarja, in sicer do 17. ure, žrebanje startnih številk pa bo isti dan ob 19. uri v penzionu Smuk v Semiču.
IVANČNA GORICA — Na Čože-vem kegljišču je bil pred dnevi odigran prvi krog 10. odprtega prvenstva Trebnjega v moški in ženski konkurenci. Nastopilo je kar 59 kegljačev, po pričakovanju pa so pri ženskah v vodstvu Flisarjeva in Vebrova iz Mercatorja Trebnje ter Novomeščanka Dalmacija. V moški konkurenci je po prvem krogu na čelu Tkavc. Rezultati pred finalnim nastopom, ženske: 1. Flisar 396, 2. Veber 386, 3. Dalmacija 382, 4. Okoren 350 itd., moški: 1 Tkavc 871,2. J. Popovič 858,3. Lapuh 858, 4. Maraž 857 itd. Naslova prvakov branita Brežičan Lapuh in TCrčanka Škafarjeva.
NAJMLAJŠI NAVDUŠILI OBČINSTVO — V osnovni šoli bratov Ribarjev v Brežicah sta dva športna oddelka: v enem so učenci prvega, v enenručenci drugega razreda. Tedensko imajo po tri redne ure telesne vzgoje in dve interesni uri. Z njimi dela prof. Jože Senica. Posnetek je z nastopa v Domu JLA ob proglasitvi športnikov leta 1986. (Foto: J. T.)
Lisci največji pokal
Zaključek delavskih športnih iger sevniške občine
t
RIBNICA — Kaže, da je poklic prosvetnega delavca vse manj zani-rfv. Iz njega pa se najbolj mudi tčiteljem telesne vzgoje. Na razpis se ni nihče prijavil, zato so v osnovni šoli poslali na telesno-vzgojno izpopolnjevanje kar učitelja slovenščine in srbohrvaščine. Drugo prosto mesto pa so izpopolnili tako, da so ponovno zaposlili učitelja, ki je odšel v pokoj. In še to:kaže, da najprej zbežijo iz prosvete moški-športniki, ki imajo največ kondicije, saj sta obe mesti, o katerih pišemo, izpopolnili ženski.
M. G-č
SEVNICA — Čeprav so bile letošnje delavske športne igre sevniške občine
V SOBOTO STARTA ZIMSKO PRVENSTVO
izvedene v skromnejšem obsegu kot prejšnja leta, saj nekaterih panog sploh niso izpeljali, so se predstavniki posameznih zmagovalnih ekip prejšnji četrtek ob podelitvi pokalov prešerno veselili.
RIBNICA — Rokometni klub Inles je tudi letos organizator tradicionalnega zimskega prvenstva, katerega prvo kolo bo odigrano že to soboto, 31. januarja. V ligi bodo nastopile ekipe sodraškega Donita, Itasa, Ponikev, Mokerca, Grosuplja, mladincev ljubljanskega Dinos Slovana in dve ekipi Inlesa. Drugi krog prvenstva bo odigran 20, tretji pa 28. februarja.
M. G.-č.
LIČNI POKALI — Mizarji sevniškega Stillesa, ki so se izkazali s kakovstno opremo vrste najbolj razkošnih objektov pri nas in na tujem, so poskrbeli tudi ob zaključku DŠI občine Sevnica za leto 1986 za lično izdelane lesene pokale, miniature Plečnikovih svetilk. Tale prehodni pokal v rokah predstavnika Lisce Jožeta Lisca je bil deležen posebne pozornosti, saj je največji. (Foto: P. Perc)
Za to slovesnost je komisija za šport in rekreacijo, ki jo vodi Bojan Horvatič, izkoristila kar sklepni del letne seje občinskega sindikalnega sveta 22. januarja v Sevnici. Preletimo najprej uvrstitve v posameznih disciplinah: košarka: 1. Metalna, 2. Kopitarna, 3. Lisca; nogomet: 1. Obrtno združenje,
2. Tovarna konstrukcij, 3. postaja milice; smučanje:-1. Stilles, 2. Lisca, 3 Jutranjka; šah: 1. Lisca, 2. Kopitarna,
3. Metalna; balinanje: 1. Metalna, 2. postaja milice; vlečenje vrvi: 1. Kopitarna, 2. Lisca, 3. Žaga; namizni tenis: 1. Lisca, 2. Metalna, 3. Jutranjka.
Skupni vrstni red je tako (točkovali so prvih pet mest s točkami od 1 do 5!)' *
1. Lisca Sevnica 22 točk, 2. do 3. mesto Kopitarna Sevnica in Metalna Krmelj po 17 točk, 4. in 5. mesto Stilles in postaja milice po 7 točk, 6. Jutranjka 6 točk, 7. Obrtno združenje 5 točk, 8. Tovarna konstrukcij 4 točke in 9. Žaga 3 točke.
P. P.
NOVO!
DOLENJSKI MUZEJ MUZEJSKA 7 68000 NOVO MESTO
Ljubitelje umetnosti obveščamo, da je izšla monografija Vladimir Lamut. Velikost knjige je 23 x 29 cm in obsega 288 strani od katerih je 70 strani v 4-barvnem tisku. Opremljena pa je še s številnimi črnobelimi reprodukcijami. Prednaročniška cena znaša 23.000 din.
NAROČILNICA
Priimek in ime Naslov ,.........
Zaposlen(a) .......................................
Številka osebne izkaznice izdana od Sob
Nepreklicno naročam izvod(ov) monografije Vladimir Lamut, ki jo bom plačal(a) v
enkratnem znesku, v treh obrokih (ustrezno podčrtaj).
Kraj in datum
Podpis:
Prosimo, da čitljivo izpolnjeno naročilnico pošljete v kuverti na naslov: Dolenjski muzej, Muzejska 7, 68000 Novo mesto.
n
k
;
v veleblagovnici Nama Kočevje
SFISHER
konsignacijska prodaja akustičnih in TV aparatov
hiša dobrega nakupa!
Tehnounion Ljubljana vabi k sodelovanju zunanje sodelavce za opravljanje zanimivega in pestrega dela ha področju občin Brežice, Krško in Novo mesto.
Vse informacije lahko prejmete vsak ponedeljek ob 16. uri v hotelu Sremič v Krškem ali delno po telefonu na št. 068-71-241.
79/87-4
s
*
£
j j 1
NA OBISKU V VRTCU
V petek, 16. januarja, smo učenci se-miške šole v vrtcu igrali lutkovno igrico Muca. Lutke smo izdelali s pomočjo vzgojiteljice Blažke Tomaže-vič, ki je igrico tudi režirala. Cicibani so vneto poslušali in navdušeno vzklikali. Predstavili se bomo tudi na šoli.
ALENKA SNOJ, 6.a OŠ Semič
SOLSKA TRGOVINA
Letos smo na naši šoli organizirali trgovino. Odprta je vsak torek in četrtek, prodajajo učenke šestih in sedmih razredov. V trgovini lahko kupimo šolske potrebščine in glasilo. Trgovina dobro posluje.
ALENKA SNOJ, 6.a OŠ Semič
ZENSKI
OTROŠKI
mmmmm
F"
Otroci so naše največje bogastvo
Matere se često znajdejo pred vprašanjem, kaj je dojenčku, da joka, da je nerazpoložen. Spet druge se spopadajo s težavami, ki jih prinaša doba odraščanja. Pri sestavi vodnika je sodelovalo kar 40 znanih angleških medicinskih strokovnjakov. Knjiga zajema celotno področje otroškega zdravstva, vse motnje in bolezni. Je poučna in koristna, napisana v vsakomur razumljivem jeziku.
Ženska naj bi bila vedno pri najboljših močeh...
Knjiga je namenjena ženskam vseh starosti, ki hočejo aktivno skrbeti za svoje zdravje. Vodnik sta sestavila ginekolog in psihologinja, oba ameriška strokovnjaka, prevedel pa gaje naš znani ginekolog dr. Vito Lavrič. Nekateri deli knjige so posebej prirejeni za slovensko izdajo, posebno dobrodošlo dopolnilo pa je še slovarček strokovnih izrazov.
Nepreklicno naročam:
ŽENSKI ZDRAVSTVENI VODNIK
 □ izv. po prednaročniški ceni
36.000 din, plačal bom v ...........obrokih	(največ 7).
□ ........ izv. po ceni 32.000 din, plačal
bom v enkratnem znesku ob naročilu
OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK
 □ izv. po prednaročniški ceni
34.000 din, plačal bom v ...........obrokih	(največ 7).
 □..... izv. po ceni 30.000 din. plačal
bom v enkratnem znesku ob naročilu
KOMPLET ŽENSKI IN OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK
 □ izv. po prednaročniški ceni
55.000 din, plačal bom v ...........obrokih	(največ 7).
 □..... izv. po ceni 49.000 din, plačal
bom v enkratnem znesku ob naročilu
Vsi obroki morajo biti plačani do 31. 10. 1987, ob plačilu v enkratnem znesku pa do 31 7. 1987. Prosimo označite željeno!
NAROČILNICA DL 1
Naročnik:.
640
priimek in ime oz naziv DO ali DPO
Naslov:.
pošta
Zaposlen pri:.
poštna št.
Naslov zaposlitve:
pošta
Rojen______
Izdane prt:
poštna št.
Reg. št. os. izk.: Poklic:______________
Plačal bom po prejemu računa in položnic.
Prosimo, da označite plačilne pogoje, ki vam ustrezajo. Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.
Datum:
Podpis:
DOBRO)
(BRANJE KNJIGE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
Knjigi lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih DZS, z izpolnjeno naročilnico pri založbi: Državna založba Slovenije, Knjižna prodaja. Mestni trg 26, 61101 Ljubljana.
J
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO, Ulica talcev 3 a, telefon 21-319; 21-640
VABI OBČANE K VPISU v naslednje izobraževalne oblike
- osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda
- tečaje tujih jezikov za odrasle po AV metodi
- tečaj angleškega in nemškega jezika
- tečaje slovenskega jezika
za pripadnike drugih narodnosti
- začetne tečaje šivanja in krojenja
- osnovne tečaje iz računalništva
Prijave sprejemamo do srede februarja, oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu zavoda osebno ali po
telef0nU-	88/87-4
r
KKKli
KRKA, tovarna zdravil, n.sol.o. NOVO MESTO
objavlja
»prosta dela in naloge v TOZD MARKETING:
a) 8 VOZNIKOV
v DE transport in v TOZD DRAVILIšČA:
b) VODJE KUHINJE
v Restavraciji Motel PE Hotel Grad Otočec Za opravljanje navedenih del je potrebna: pod a)
IV. stopnja izobrazbe — smer avtomehanik z vozniškim izpitom A, B, C in E ktg in
pod b)
V. stopnja izobrazbe gostinsko-turistične smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, da oddajo pisne ponudbe v kadrovski službi KRKE, Cesta herojev 45, v 8 dneh po dnevu objave.
77/87-4
Razpisna komisija DO INVALIDSKE DELAVNICE BREŽICE V USTANAVLJANJU Sedež SKOPICE 46 68262 KRŠKA VAS
razpisuje za dobo 4 let prosta dela in naloge	#
DIREKTORJA DO
Pogoji:
Za direktorja delovne organizacije je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— višja ali srednješolska izobrazba strojne, elektro ali ekonomske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— predložen program razvoja DO
— izkušnje pri delu z invalidi na področju usposabljanja
— izpolnjevanje kriterijev, določenih z družbenim dogovorom o uresničevanju in izvajanju kadrovske politike v občini Brežice
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
Invalidske delavnice Brežice v ustanavljanju, Skopice 46, 68262 Krška vas.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega organa.	78/87-4
ti
Za nami žalostno je leto. bridkosti polno in soha. veliko, dragi mož. sc je spremenilo, odkar si ti od nas odšel.
Nenehno si za nas skrbel, imel zlato si srce. veliko si garal in trpel, imel pridne si roke.
Kako pri hiši tebe manjka, to se povedati ne da. saj nismo znali te ceniti, dokler med nami bi! si ti.
V SPOMIN
15. januarja je minilo žalostno leto, odkar našega zlatega moža, očeta in starega očeta.
FRANCETA BERKA
iz Gor. Jesenic pri Šentrupertu
ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate sveče.
Žalujoča: žena Štefka in otroci z družinami
	Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas. žalost bolečina domujeta pri nas. Ljubi! si življenje, polje in dom. vendar brez slovesa zapustil si dom.
	V SPOMIN
H * r<* H	Z bolečino v srcih se spominjamo 30. januarja, kar nas je pred dvema letoma mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, stari oče in stric
m r 1'	
	FRANC KUKAR
z Gradnika pri Semiču
V naših mislih boš vedno živel.
Žalujoča: žena Lojzka in otroci z družinami
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 68. letu zapustila draga mama in babica
MARIJA BLATNIK
iz Trebče vasi 27
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki soji podarili vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, pevcem, godbenikom ter govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
HUBERT VUK
iz Gor. Lokvice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu poklonili vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo vaščanom KS Lokvica, posebno sosedom za vsestransko pomoč, DO Beti Metlika, učencem 6. b razreda in učiteljem OS Metlika, tov. Dragu Špindlerju za poslovilne besede pred do-mdčo hišo in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Dobrila, sin Igor, hčerka Nataša, mama, brata in sestre z družinami
KMETIJSKO GOSPODARSTVO SLOVENSKA VAS
RAZPISUJE javno prodajo osnovnih sredstev
"A
1. Traktor TORPEDO 7506
2. Traktor TORPEDO 7206
3. Traktor DEUTZ 5806
4. Dvoredni silokombajn LIFAM (KEMPER) 6. Štiri redna sejalnica za koruzo — OLT
letnik 1981 letnik 1978 letnik 1975 letnik 1984 letnik 1975
6.	Rezna naprava za silažo — SIP (2 kom) letnik 1984
letnik 1984
7. Obračalnik za seno — tračni sip
8. Električni mešalec gnoja 81,7,5 KW
9. Krožna brana
10. Klinasta brana
11. Kombi — IMV-1600-NEVOZEN	letnik	1981
12. Visokotlačna črpalka MEFIN EP/RSV 250 za avto ROMAN
Licitacija bo v petek dne 6. 2. 1987 ob 10. uri v upravni zgradbi doma. Ogled razpisanega je možen dve uri pred pričetkom locitacije. Polog za varščino je 10-odstoten.
84/87
Komisija za delovna razmerja Tovarne obutve Novo mesto, tozd BOR Dolenjske Toplice, in delovne skupnosti skupnih služb
objavljata naslednja prosta dela in naloge:
1. KV kuharica
2. materialni knjigovodja II
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. KV kuharica s tremi leti delovnih izkušenj
2. srednja šola ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj
Rok za prijavo na oglas je 8 dni.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končani izbiri.
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: Tovarna obutve Novo mesto, tozd Lahka obutev BOR, Dolenjške Toplice, z oznako: Za komisijo za delovna razmerja.
87/87-4
ZAHVALA
V 78. letu starosti seje tiho poslovil od nas dragi mož, ata, stari ata in stric
JOŽE PREŠEREN st.
Dol. Nemška vas 6, Trebnje
Ob boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala Cestnemu podjetju Novo mesto, LB TDB Novo mesto, tov. Goletu za besede slovesa ob odprtem grobu, g. kaplanu za lepo opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Stopite h grobu in prižgite lučko, naj gori!
V SPOMIN
na 27. januar, ko so pred enim letom žalostno zapeli zvonovi v slovo našemu skrbnemu možu, očetu, bratu in stricu
FRANCU PELKU
iz Radovlje 15, Šmarj. Toplice
Hvala vsem, kateri ste ga ohranili v spominu in mu krasite njegov prerani grob.
Vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara -nama in prababica
MARIJA GORC
z Rdečega kala pri Dobrniču
Zahvaljujemo se vsem znancem, prijateljem, vaščanom Rdečega kala, DO Trgopromet Kočevje, KS Kočevje, Domu učencev Tabor Ljubljana, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala pevkam Noneta iz Željn ter duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 8. člena odloka o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/86)
OBJAVLJA
sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje na podlagi sklepa komisije za oddajo stavbnega zemljišča, sprejetega na 5. seji dne 21/1-1987,
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, in sicer:
NASELJE TREBNJE
— individualni stanovanjski hiši na
a) pare. št. 136/2, travnik v izmeri	849	m2
b) pare. št. 490/1, travnik v izmeri	H86	m2
1. Odškodnina za zemljišče znaša 606 din/m2, in sicer
za:
— pare.	št.	136/2	514.494	din
— pare.	št.	490/1	718.716	din
2.	Prispevek k stroškom priprave in delno komunalno
opreme pa znaša za:
pare.	št.	136/2	2,140.650	din
pare.	št.	490/1	2,260.650	din
Pod delno komunalno opremo je zajeto nizkonapetostno električno omrežje brez javne razsvetljave, kanalizacije, vodovod in cesta v asfaltni izvedbi razen na pare. št. 136/2, do katere vodi dostopna pot v makadamski izvedbi.
Vsak ponudnik bo moral še posebej plačati:
— prispevek za spremebo namembnosti kmetijskega zemljišča,
— elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodne varovalke,
— prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje,
— na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave (cesto, vodovod, kanalizacijo, elektriko),
— urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem,
— sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene (dograditev cest s pločniki v asfaltni izvedbi, zgraditev javne razsvetljave, telefonskega omrežja).
Ce organizacija združenega dela, v kateri ponudnik dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo po posebnem samoupravnem sporazumu, bo ponudnik dodatno plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo v višini 532 din za 1 m2 stavbnega zemljišča.
Ostali pogoji:
1. Odškodnino za zemljišče terstioške priprave in delne komunalne opreme je ponudnik dolžan plačati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti.
2. Ponudnik je dolžan zgraditi objekt do III. gradbene faze v roku 5 let po pridobitvi zemljišča.
3. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča.
4. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun št. 52120-654-64098 — sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje in potrdilo o vplačilu priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se varščina vrne brez obresti najkasneje v roku 30 dni po izbiri najugodnejšega ponudnika.
5. Rok za vložitev prijave je 15 dni po objavi tega razpisa. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa oznaka »javni razpis«. Prijavo je potrebno nasloviti na sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5.
6. Ponudnik, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v roku 30 dni po prejemu obvestila skleniti s skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji zemljišča, ker bo sicer zemljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
7. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika.
8. Če se bo za posamezno zemljišče prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje.
9. Stroški objave se zaračunajo v ceno stavbnega zemljišča.
10.	Obrazec za prijavo ter ostali razpisni pogoji so ponudniku na razpolago pri skladu stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5.
Številka: 465-03/86-3
Datum- 26/1-1987	SKLAD	STAVBNIH	ZEMLJIŠČ
OBČINE TREBNJE
83/87
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD BEGRAD
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. VEČ KV ZIDARJEV
2. VEČ PKV ZIDARJEV
3. VEČ GRADBENIH DELAVCEV
4. 1 KV ŽERJAVISTA
POGOJI:
pod 1) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, gradbinec II zidar
— z delom pridobljena delovna zmožnost je možna
— delovne izkušnje 1 leto
pod 2) — II. stopnja strokovne izobrazbe gradbinec I — zidar
— z delom pridobljena delovna zmožnost je možna
— 3 mesece delovnih izkušenj pod 3) — I. stopnja strokovne izobrazbe
— alternativa: tudi nepopolna osnovna šola
— 1 leto delovne prakse na gradbenih delih Pod 4) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, strojnik težke gradbene mehanizacije
— delovne izkušnje: 6 mesecev pri upravljanju z žerjavom
— tečaj za žerjavista
Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Begrad v roku 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v roku 15 dni od dneva poteka 8 dnevnega roka prijave kandidatov.
	85/87	J
II vriu| TCnMII 11A G 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA KMETIJSKI STROJ
v TEM TEDNU VAS ZANIMA prodam - kupim — posest - ženitne ponudbe — razno-obvestila —preklici-čestitke —zahvale
tedenski koledar
Četrtek. 29. januarja — Valerij ■kjriaek, 30. januarja — Martina Sobota, 31. januarja — Janez Nedelja 1. februarja — Brigita Ponedelje, 2. februarja — Marija Torek, 3. februarja — Blaž Sreda, 4. februarja — Andrej Četrtek. 5. februarja — Agata
LUNINE MENE
t
29. januarja ob 14.45 — mlaj 5. februarja ob 17.22 — prvi krajec
kino
BREŽICE: 30. in 31. 1. ameriški film Smrt v očeh. 1. in 2. 2. ameriški ^avanturistični film Ni časa za smrt. 3. in 4. 2. hongkonški akcijski film Teakvvondo.
ČRNOMELJ: 29. 1. italijanski akcijski film Obračun na zlati galeji. 29. 1. ameriška komedija Kolo sreče. 30.
1. ameriški film Pot v vesolje. KRŠKO: 29. 1. ameriško-italijanski
akcijski film Osamljeni obupanec. 30. in 31. 1. ameriški fantastični film E. T. Vesoljšek. 1. 2. ameriško-italijanski akcijski film Par-nepar. 2. in 3. 2. domači film Mah na asfaltu. Od 2. do 5.
■ 2. ameriški erotični film Strasti. 3. in 4.
2. film Poletje v školjki. 5. 2. angleški film Nož za prostitutke.
SEVNICA: 29. 1. ameriški fantastični film E. T. Vesoljšek. 29. 1. akcijski film Meja na Riu grande. 30. in 31. 1. slovenski mladinski film Ne joči, Peter. 1. in-2. 2. ljubezenski film Po prvi ljubezni. 4. in 3. 2. avanturistični film Lov na zeleni diamant.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 29. 1. filmsko gledališče — ameriški western Neznani zaščitnik. 30. in 31. 1. (ob 18. in 20.15) ameriška komedija Veliki diktator. 1. 2. (ob 18. in 20.15) ameriški horor Ljudje mačke. 2. 2. ameriška komedija Bom-barder. 3. in 4. 2. francoska psihološka drama Mimoidoči iz ulice Sans-Souci. 5. 2. ameriški glasbeni film Ognjene ulice.
službo dobi
HIŠNI SVET Majde Šilc 21 honorarno zaposH čistilko. Telefon 25-251, od 19. do 20. ure. (342-SD-4)
NUJNO iščem kurjača centralne kurjave za do dve uri dnevno. Rems, Ragovska 34, Novo mesto. (400-SD-4)
KAVA BAR »PRI SLONU« zaposli dekle ali fanta. Telefon (068) 25-901. (370-SD-4)
ROKOMETNI KLUB Krško zaposli honorarno gospodarja-šoferja. Ponudbe na Rokometni klub, Rosto-harjeva 3, Krško, ali tel. (068) 33-312, popoldne. (425-SD-4)
stanovanja
BREZPLAČNO oddam v najem Vikend stanovanje dobrima upokojencema. Naslov v upravi lista (435/87). (379-ST-4)
IŠČEM stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (436/87). (436-ST-4)
motorna vozila
R 4 GTL, marec 1986, svetlo rjave barve, 13.000 km, garažiran, prodam. Telefon 23-606 (dopoldne) ali 25-541 (popodlne). (P4-11 MO)
FORD ESKORD, letnik 1970, po ugodni ceni prodam, odlično ohranjen. Stanislav Novak, Loka 22 pri Šentjerneju. (354-MV-4)
GOLF diesel, letnik 1979, karamb-oliran, po ugodni ceni prodam. Vinko Tomšič, Dobrava 17, Dobrnič. (P4-13MO)
R 4 GTL, letnik november 1982, prodam. Ogled po 16. uri. Primc, Irča vas 28. (358-MV-4)
126 P, letnik 1980, prevoženih 55.000 km, prodam. Ogled dopoldne in popoldne. Šegova 18/27 (Drska). (361-MV-4)
Z 101, registrirano do oktobra, ka-rambolirano, prodam ali zamenjam za Z 750. Frankovič, Avguštine 4, Kostanjevica. (360-MV-4)
126 P, letnik 1979, prodam. Tel. 85-770. (365-MV-4)
Z 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 26-661. (366-MV-4) Z 101, letnik 1977, registrirano do decembra 1987, prodam za 65 SM Tel. 27-724. (367-MV-4)
MERCEDES 200 D, letnik 1977, z malo poškodovanim motorjem, prodam po ugodni ceni, ter LADO 1200, 1978, registrirano za celo leto, in vse dele za LADO 1200. Tel. 72-446. (4L7-MV-4)
ZASTAVO 128, staro 13-mesecev, rdečo, prodam. Telefon 72-056. (423-MV-4)
ZASTAVO 101 C, letnik 10/79, ohranjeno, prodam. Tel. 61-667, dopoldne. (420-MV-4)
AUDI GOL, 1971, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel. 47-348, popoldne. Danica Vavtar, Bistrica 15, 68232 Šentrupert. (P4-23 MO)
126 P, letnik 1978, prodam. Vaso Nedanovski, Gradac n. h.. Bela krajina. (426-MV-4)
ZASTAVO 750, 1977, registrirano, obnovljeno, prodam za 35 SM. Cankarjeva 3 a, št. 16, Krško, popoldne. (P4-25 MO)
R4TL, letnik januar 1984, prodam. Kličite med 15. in 16. uro tel. 85-986. (410-MV-4)
R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Roman Lesjak, Zbure 36 a, 68220 Šmarješke Toplice. (406-MV-4)
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Kos, Ločna 7 , 68000 Novo mesto. (412-MV-4)
PRODAM dobro ohranjen var-tburg, letnik 1973, v voznem stanju. Telefon 44-512, od 18. uredalje. (407-MV-4)
PRODAM tovorni avto TAM 5500, vozen, ali zamenjam za osebni avto ali za traktor. Martin Grubar, Polhovica 5, Šentjernej. (409-MV-4)
GOLF, letnik 1979, odlično ohranjen, prevoženih 46.000 km, prodam. Tel. 27-673, popoldne. (372-MV-4) PRODAM motor za 126 P, motor za diano in druge dele. Telefon 24-140. (71-MV-4)
Z 101, letnik 1977, prodam. Tel. (068) 32-273. (72-MV-4)
Z 101 GTL — 5 V, letnik 1984, prodam. Telefon 23-519. (374-MV-4) ZAPOROŽEC, letnik 1977, poceni prodam. Kličite po telefonu — (068) 60-024. (377-MV-4)
Z 750, letnik 1982, prodam. Tel. 23-627. (378-MV-4)
ZASTAVO 101 GT — 3 V, december 1983, 21.000 km, zaščiteno, garažirano, brezhibno, prodam. Straža 221. (381-MV-4)
APN 6, nič vožen, prodam. Tel. 25-633. (380-MV-4)
VVARTBURG karavan, 1974, vozen, prodam za 30 SM. Tel. (068) 47-112. (382-MV-4)
FIČKA, obnovljen, nove gume, registriran, prodam za 50SM. Tel. (068) 47-112. (382-MV-4)
KOMBI VW (kasonar) letnik 1982, zelo ohranjen, 30000 km, prodam. Telefon (068) 84-647. (386-MV-4) PEUGEOT 504, letnik 1975, prodam. Tel. 25-201. (389-MV-4)
CITROEN GS 1, 3 prodam. Zorc, Škocjan 28. (415-MV-4)
Z 850, letnik 1983, 34000 km, prodam. Ivan Komes, Dol. Gradišče 16, 68310 Šentjernej. (387-MV-4)
Z 101, letnik december 1981, prodam. Tel. 32-527. (392-MV-4)
Z 101, letnik 1985, prodam. Tel. 20-319. (393-MV-4)
BMV 1600 prodam. Macedoni, Otočec 19. (395-MV-4)
ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, prodam. Andrej Rebolj, Gor. Straža 160/12. (397-MV-4)
Z 850. staro dve leti, registrirano do oktobra 1987, prodam. Telefon 26-371, soboto in nedeljo. (274-MV-3)
JUGO 45 E, nov, registriran, brezhiben, zaščiten, z avtokasetofonom, prodam. Informacije po telefonu (068) 21-594. (401-MV-4)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski lisi, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebn|e.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marlan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis In EP), ZdenkaLIndlfi-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan
^ZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4 000 din, za delovne In družbene organizacije 8.000 din. Za tu-jlno 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oz. druga valuta vtejvrednostl) na loto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).	,	....
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije Ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsakanadal|n|a beseda 130
dl NASLOV: Dolen|skl list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi In naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ŠKODO 105, letnik 1977, in lado 1200 prodam. Golob, Veliki Slatnik 15. (404-MV-4)
FIAT 750, 1972, prodam. Rogelj, Češnjevek 1, Trebnje. (321-MV-4) MINI MORIS 850 prodam za 25 SM, prodam tudi^pnevmatiko Con-tinenta za isti avto (4 kom). Jože Podlogar, Boštanj 1. (323-MV-4) MERCEDES 1113, aluminijast ka-son, s cerado, prodam. Telefon (068) 75-851. (322-MV-4)
PRODAM karambolirano Z 750, v celoti ali po delih. Informacije na telefon 44-606. Bukovec, Cankarjeve brigade 26, Trebnje. (P4-9 MO) PRODAM zastavo 101 letnik 1978, registrirano do 13. 12. 1987, za 65 SM. Telefon (068) 24-259. (338-MV-4)
Z 750, letnik 1983, po uvodni ceni prodam. Tel. 82-787. (P4-8MO)
Z 101,77, karambolirano, v voznem stanju, registrirano, prodam. Marko Kirar, Čadraže 1, Šentjernej. (337-MV-4)
PO UGODNI CENI prodam zastavo 750, letnik 1976, z manjšo okvaro, in traktor ROHR, starejši letnik. Informacije po tel. 47-599. (332-MV-4)
Z 850, letnik 1976, vozen neregisti-ran, poceni prodam. Gregorčič, Bela cerkev. (328-MV-4)
Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Informacije na telefon 28-036, od 15. ure dalje. (349-MV-4)
Z 101, letnik 1982, prodam. Tršinar, Stara vas, Škocjan. (351-MV-4) ZASTAVO 128, staro 6 mesecev, prodam po ugodni ceni. Tomše Drago, Raka 37. (352-MV-4)
VARTBURG, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Albin Jarc, Dol. Globodol 16, Mirna peč. (353-MV-4)
PRODAM školjko za JUGO 45. delno poškodovano levo stran, Hočevar, Cegelnica73, Novo mesto. (348-MV-4)
globtour ® 25^25,°25-789
ZA DAN ^ENA Budimpešta 3 dni
prodam
PROJEKTOR Eumik (super 8 in 8 mm) in dve kameri (Eumik in Lama) ugodno prodam. Informacije na telefon 23-729. (P 4 — 19 MO) PRODAM stolpni Silos, plastični, 35 M 3. Lamovšek, Bistrica, Šentrupert, tel. 47-348. (P4 — 22MO) PRODAM FILTER za vino, primeren za večje kletarjenje. Stane Gorenc, Gorenja vas 21 a, Šmarjeta. (419-PR-4)
PRODAM popolnoma nov kombinirani skobelni stroj Hobi 83, novo avtomobilsko prikolico, nosilnosti 700 kg, z ogrodjem za streho in novo gumo MITZLER, 350 x 16, za MZ 250 TS. Roman Pleterski, Anže 13, Brestanica. (421-PR-4)
PRODAM nove zvočnike ža vgraditev 600 W, ojačevalec 3-sistemski 100 1500 + 200 W. Tel. 23-874. (408-PR-4)
PRODAM črne usnjene hlače (44) in jakno(38). Kličite popoldne, tel. 22-985. (41 l-PR-4)
PRODAM žago Stihi 045: Klobčar, Vidmarjeva 8 (Regerča vas), tel. 27-107. (413-PR-4)
HARMONIKO, 80-basno, in Lesli ojačevalec Elka 100 W, prodam. Tel. 43-776, Zvone. (414-PR-4) GRAMOFON HITACHI HT-2, nov, prodam, za 14 SM. Tel. 22-022. (416-PR-4)
POCENI Prodam bas ojačevalec Melodija 100 W in električno kitaro Framus. Tel. 82-074. (pol.-PR-4) BARVNI TV Gorenje, brezhiben, prodam. Kelbič, Cesta herojev 38, Novo mesto. (P 4 — 21 MO)
PRODAM nov, 'nerabljen, ocarinjen stroj za pletenje, znamke Brother — KH 860 KR 830 (dvojna): Naslov: Nada Bračika, Rosalnice 12, pri Metliki. (316-PR-3)
KRAVO s teletom jtrodam. Franc Borsan, Čadraže 11, Šentjernej. (431-PR-4)
PRODAM brejo kobilo, staro 5 let. Janez Hudoklin, Gradišče 9 pri Šentjerneju. (325-PR-4)
KRAVO po izbiri prodam zaradi krme. Tel. (068) 44-597. od 9. tire do večera. (326-PR-4)
PRODAM 2 orehova hloda. Maks Presker, Lokve 26, Brestanica. (P4-2MO)
PROD AMO tri krave, dve z drugim ' teletom, 8 mesecev breji, ena pa telica,
8 mesecev breja, in voz za gnoj trosilec SIP. Anton Svetec. Leskovec 1,68273 Leskovec pri Krškem. (P4-4MO) MLADIČE nemške ovčarje prodam. Ločna 10, Novo mesto. (336-PR-4)
600 kg koruze prodam. Telefon (068) 84-938. (344-PR-4).
PRODAM skoraj novo harmoniko (C-F-B-es) in električno kitaro GA-LAX1S. Hrovat, tel. (068) 84-522, do 14. ure. (340-PR-4)
SVEŽ domači Špeh prodam. Kličite na telefon 85-469, po 18. uri. (318-PR-4)
SADNE IN TRSNE SADIKE vseh vrst prodajam po 300 din vsako soboto in nedeljo. Kata Vrbanek, Vivodina 13. občina Ozalj.
20/2-87
UGODNO prodam nov trofazni elektromotor, 4 KW, za 5% ceneje. Tel. 44-609. (375-PR-1)
PRODAM termoakumulacijsko peč
3 KW, kueperbusch in peč na drva. Tel. 21-391. (ček-PR-4)
PRODAM 9 mesece staro žrebičko fukso. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka. (383-PR-4)
KASETOFON (dve kaseti) prodam. Tel. 22-671. (385-PR-4)
SMUČI ELAN z vezmi Marker prodam. Tel. 25-201. (389-PR-4) ŽAGO STIHL 050 prodam. Virant, Stara vas 10, Škocjan. (389-PR-4)
PO UGODNI CENI prodam novo komplet desno stranico za Z 750, smuči ELAN RC GS, smučarske čevlje, kot nove, kasetofon TOSHIBA, nov kasetofon LASON1C 2 x 50 W, novo športno kolo MARATON: Telefon 22-283 od 7. do 10. ure, v nedeljo 26-724. (390-4-PR) MIN1KOMPONENTO International 2 x 50 W in cirkularko Atika ugodno prodam. Krevs, Šmarješke toplice 114. (396-PR-4)
UGODNO prodam črnobeli televizor, okroglo mizo, regal in mizico za dnevno sobo ter štiri gume 155/13. Tel. 23-785. (398-PR-4)
OPREMO za dnevno sobo prodam. Telefon 27-066, (16. do 21. ure) (399-PR-4)
PRIKOLICO za prevoz živine ter R
4 TL prodam. Tel. 26-677. (350-PR-t)
UGODNO prodam nov štedilnik (elektrika, plin). Jože Luzar, Kristanova 34, Novo mesto. (347-PR-4) TERMOAKUMULACIJSKO peč 2 KW, brezhibno, prodam za 3,5 SM. Telefon 25-562. (346PR-4)
PRODAM motorno žago Stihi 051 ter 15-colski gumi voz, oboje zelo dobro ohranjeno. Simo Vrlinič, Bojanci 27, tel. 55-385. (356PR-4) PRODAM nakladalko, kosilnico BCS, puhalnik in grablje ali zamenjam za njivo. Alojz Galič, Ivanja vas 13, Mirna peč. (359-PR-4)
PRALNI STROJ po zelo ugodni ceni prodam. Informacije po telefonu 25-446. (364-PR-4)
PRODAM krzneno jakno številka . 44. Telefon 23-561. (P4-16 MO)
PRODAM čoln gliser 4 m dolžine, priveza Piran, in VW bus 9 + 1 sedež, starejši, vozen. Tel. 27-627. (P 4 — 18 MO)
kupim
KUPIM globok otroški voziček (po možnosti z okenci). Tel. 72-621, int. 323. (422-KU-4)
KUPIM VW motor 1200 (tudi v okvari). Ponudbe na telefon (068) 85-213, od 8. do 19. ure, in 19. do 20. ure ob delavnikih. Iliaš Anton, Bučka 2, 68255 Škocjan. (P 4 — 24 MO) KUPIM gradbeno parcelo v okolici Novega mesta. Telefon 24-371. (355-KU-4)
ZADNJE KOLO za Rogov pony expres kupim. Prodam verige za 126 P. Tel. 24-834. (229-KU-4)
STARO STANOVANJE v centru Novega mesta kupim. Telefon 22-435. (343-KU-4)
kmetijski stroji
posest
PRODAM samonakladalko 17 in traktorsko kosilnico. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec. (394-KS-4) SILOKOMBAJN prodam. Blažič, Žihovo selo 4, telefon 85-017. (403-KS-4)
TRAKTOR TV (18 KM), starejši tip, s plugom in brano, prodam. Cena po dogovoru. Janez Jontez, Hinje 26, 68297 Šentjanž. (P4 — 12 MO) TRAKTOR Univerzal 45 prodam. Vinko Bebar, Dragovanja vas 14, 68343 Dragatuš. (P 4 — 15 MO) PRODAM enobrazdni plug Batuje (10 col) in hrastove deske 32. Rudi Petan, Drganjasela 2, tel. 85-411. (363-KS-4)
PRODAM traktor Univerzal 445 v zelo dobrem stanju, z novo kabino. Franc Mlakar, Zalog 20, Škocjan. (331-KS-4)
PRODAM TV 523, prikolico in plug. Kobetič, D. Suhor pri Vinici. (P4-5 MO)
PRODAM trosilec za hlevski gnoj. Ignac Selak, Luterško selo 13, 68222 Otočec. (339-KS-4)
PRIKOLICO TEHNOSTROJ ETK 410, z dvojno gumo, novo, prodam. Telefon 61-667, dopoldne. (420-KS-4) MOTOKULTIVATOR HONDA F — 400, priključi, kosa, freza, rabljeno eno sezono. Jože Veselič, Marindol, Adlešiči. (424-KS-4)
PRODAM hidravlični nakladač gnoja, trosilec umetnega gnoja, gume 10 x 15. Tel. 84-905, dopoldne. (406KS-4)
PRODAM traktor Torpedo Deutz 7506, skoraj nov. Informacije popoldne na tel. (061) 50-357. (419-KS-4)
SAMONAKLADALKO SIP 19 prodam. Franc Rifelj, Ždinja vas 30, Novo mesto. (429-KS-4)
ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo v centru Črnomlja prodam ali zamenjam za podobno ali vikend na morju, v bližini Šmarjeških ali Dolenjskih Toplic ali ob Kolpi. Informacije na telefon (068) 24-801. po 20. uri. (P4 — 17 MO)
PRODAM nov vinograd na Vinjem vrhu. Asfalt do parcele. Naslov v upravi lista (434/87). (379-PO-4)
razno
BASISTA in KITARISTA (dobra vokalista) vabim'k sodelovanju. Telefon 27-134. (372-RA-4)
POŠTENA UPOKOJENCA, ki ju veseli kmetovanje, dobita v oskrbo našo kmetijo. Ponudbe pod šifro: »ODLIČNI POGOJI«. (384-RA-4) PRI ZAHVALI ZA JOŽETA MEDVEDA, ki je bila objavljena v prejšnji številki DL, smo pomotoma izpustili zahvalo vsem za darovane vence in cvetje in se opravičujemo. VSI NJEGOVI. (369-RA-4)
VZAMEM v najem gostinski lokal. Tel. 28-012. (373-RA-4)
preklici
IGNAC ZUPANČIČ, Jablan 5, Mirila Deč. opozarjam Jožeta TURKA. Jablan 5, da nima pravice prodajati mojo lastnino. Ce tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (402-PRE-4)
čestitke
Iskrene čestitke dragim staršem ER-LAHOVIM z Vel. Cerovca 7 za 65-letnico skupnega življenja! France in Tone, hčerka Micka, snaha Ivanka, vnuka Jožko in Andrej. (357-ČE-4) Dragi mami in babici MARIJI AVSEC z Malega Slatnika za bližnje praznovanje 75. rojstnega dne iskreno čestitata in ji želita veliko zdravja hčerki Marija in Štefka z družinama. (368/ČE-4)
Dragi IVANKI ALFIREVIČ iskrene čestitke za 60. rojstni dan, vsi njeni iz Domžal. (418-ČE-4)
obvestila
GARANTIRAN sprejem televizije z Gorjancev vam nudi sobna antena. Elektronika AELG, Na bregu 5, 68340 Črnomelj. (372-OB-4)
CENJENE stranke obveščam, daje frizerski salon Jožica na Uršnih selih odprt vsak dan od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. (362-OB-4)
JARKICE, rjave nesnice, stare 8 tednov, lahko dobite prve dneve v feb-ruarju. Knafeljc, Novo mesto, Na tratah 8 (Žabja vas). Tel. 25-990. (376 OB-4)
ŽALUZIJE, rolete, platnene zavese, montiramo in popravljamo. Telefon (061) 264-172, 271-453. (50-50-MO)
IZDELUJEM priključne rezkarje za izdelavo ladijskega poda in oblog, Minimor traktorji, možno za vse priključke. Strojno ključavničarstvo SLAPNIČAR, Novo mesto, tel. (068) 22-706. (P4-20MO)
SORTNA SEMENA —
— buče do 100 kg, bele, rumene, roza in rdeče, za jelo in kuhanje, seme 50 din.
— paprika — paradižnik do 40 cm, ekstra kvaliteta, seme 30 din.
— fižol (boranija) — bel, dolg, širok, brez niti, seme 30 din.
— kumare — pritkaš do 2 m, dolžina 40 cm, rodijo celo leto, seme 100 din.
— tik vice (buče) zajelo in kuhanje, do 60 cm, zgodnje, pridejo v juniju. Seme 50 din. Milanka MILUTINOVIČ, Odžaci, 37240 Trstenik. (P3-7MO)
ženitne ponudbe
28-leten fant mirne narave, nealkoholik, z lastnim prevozom in stanovanjem, po poklicu šofer, želi spoznati sebi primerno preprosto kmečko dekle za skupno življenje. Javi se pod šifro: »SPOZNAJVA SE«. (335-ŽP-4)
UGODNO prodam staro-hišo — vikend na Uršnih selih. Telefon (068) 24-048, od 15. do 18. ure. (327-PO-4) VEČJE POSESTVO, cca 40 ha pretežno starega gozda in cca 10 ha obdelovalne zemlje z gospodarskim poslopjem in hišo, prodam. Marija Vrejsk, Vrhovo 32, Radeče. (334-PO-4)
NA MALEM VRHU in Plešivici dam v najem zrigolane terase, cca 8000 m2. Informacije pri pospeševalni službi KZ Metlika, tel. 58-623, Maljevič. (324-PO-4)
KMEČKO STANOVANJSKO HIŠO na Logu pri Sevnici št. 24 z večjim hlevom, podom in kletmi z okoli 800 m2 zemljišča in dva kozolca prodamo. Telefon (068) 82-516. (P4-10MO)
PRODAM nedograjeno dvostanovanjsko hišo z nekaj zemlje. Šifra: »BLIZU NOVEGA MESTA«. (373-PO-4)
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega sina, brata in strica
SREČKA
PEKOLJA
iz Gombišča pri Velikem Gabru
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika spremili 3o zadnjega doma. Posebej se zahvaljujemo vaščanom, kolektivu IMP Ivančna Gorica, pevskemu zboru iz Velikega Gabra, Emona-Dolenjki Novo mesto, Mizarstvu Novak Brezovica in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mama, ata, sestre, bratje, nečaki
ZAHVALA
V 77. letu je nenadoma odšel od nas dragi mož, dobri oče, stari oče in brat
AVGUST JURGALIČ
iz Grobelj 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najte- ' žjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Rezki za pomoč, GD Groblje za organizacijo pogreba, Iskri-TOZD HIPOT za podarjeni venec, g. dekanu za lepo opravljeni obred in pevcem cerkvenega pevskega zbora Šentjernej za ganljivo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerki Tinca in Minka z družinama, sin Gustelj, brata Janez in Franc z družinama in sestra Marija z družino
Ne jokajte ob mojem grobu,	spomnite se kako trpela sem
le tiho k njemu pristopite,	in večni mir mi zaželite. ,
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 51. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
HELENA DULC
Mačkovec 7 pri Škocjanu
Prisrčno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in darovali vence in cvetje ter pokojnico v velikem številu pospremili na zadnji poti, govorniku za ganljive besede, OŠ Škocjan, Induplati Mokronog, 1MV Novo mesto, zdravniku ter patronažni sestri in župniku za lep opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni je v 76. letu starosti prenehalo biti srce
IVANU
TANKU
J-	'	A	k	Ot.
iz Gor. Sušic 1 borcu 15. belokranjske brigade
Zahvaljujemo se vaščanom, sorodnikom in vsem ostalim, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, predstavnikom krajevne skupnosti Dol. Toplice, posebno Dragu Celiču, in občinskemu odboru ZB Novo mesto za skrb pri pripravi pogreba, govornikom za ganljive besede, krajevnim organizacijam ZB, gasilskim društvom, pevskemu društvu »Dušan Jereb« in godbi iz Novega mesta za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, sin Ivan, hčerke Micka, Pepca in Anica z družinami, brat Karel z družino in ostalo
sorodstvo
Zakaj si moral nam umreti, ker s tabo je bilo lepo živeti?
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bol domujeta pri nas.
Ljubi! si življenje, dom, zemljo, brez tebe nam vse prazno bo.
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je poln načrtov, upov in zagnanosti nepričakovano zapustil naš ljubi mož in ati
MARTIN BOLTES
miličnik v pokoju iz Kostanjevice na Krki
Vsem, ki ste ga imeli radi, nam v najtežjih trenutkih pomagali, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, z besedo, cvetjem in toplo mislijo počastili njegov spomin, izrekamo iskreno zahvalo.
Njegovi: žena Rozi, sinova Tine in Florjan ter ostali sorodniki
/HI
Bolezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje.
Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te. iščejo oči.
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
■ V 60 Ic:;; ;:Srr,5,,
5 jč nepričakovano zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, dedek, brat in stric
C*
iil
DRAGO
ŠPRAJCAR
s Kristanove 34
Iskreno se zahvaljujemo za vsestransko pomoč dr. Lučevu in sosedom za pomoč med boleznijo. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni Novoteks — konfekcija za poslovilni govor, Zaporom Ljubljana — oddelek Novo mesto, vsem prijateljem in znancem za pismeno ali ustno izraženo sožalje ter za spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: žena Dani, sin Drago z družino in brat Jože z družino
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič j
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega
JOŽETA KLEVIŠARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se LD, GD. TD, Turistični zvezi Slovenije, Cestnemu podjetju Novo mesto, Krki poslovni enoti Otočec, OŠ Šmarjeta, pevcem, govornikom ter gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi!
v
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi ata, stari ata, brat, stric in svak
ANTON UDOVIČ
iz Trebnjega, Praproče 5
Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, vaščanom Praproč, Gor. in Dol. Medvedjega sela, družini Gašperšič za veliko pomoč v težkih trenutkih, za podarjene vence in izrečeno sožalje. Hvala tudi njegovim sodelavcem iz ŽAP-tozd za transport Ljubljana-Moste, nosilcem praporov in govorniku, delavcem TRIMA, DO TRIMO, DO ZSMS Trimo, delavcem TOBAKA Novo mesto, pevcem, godbi in duhovniku za opravljeni obred.
Sin Stojan, hči Mira z družino, brat Jože in Vile z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek, brat, stric in boter
JAKOB MEDLE
iz Orešja pri Šmarjeti
Zahvaljujemo se sosedom za vso pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in darovali vence ter cvetje, GD Orešje za venec in spremstvo in GD Šmarjeta. Hvala župniku za ganljivi govor slovesa in lepo opravljeni obred, govorniku pri odprtem grobu in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Hčerke Mici, Anica, Pepca, Fanika, Tončka z družinami, vnuki, brat Martin z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po kratki, a hudi bolezni seje v 73. letu starosti ustavilo utrujeno srce naše dobre žene, mame in stare mame
IVANKE KADUNC
roj. Hosta
iz Dol. Prekope
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in mamo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Še posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Dol. Prekopa, upokojencem in sindikatu DO LABOD-TOZD LIBNA iz Krškega, sodelavcem in sindikatu Tovarne zdravil KRKA — TOZD INSTITUT ter ISKRE-TOZD UPORI iz Šentjerneja, Kostanjeviškemu oktetu, osebju nevrološkega^ oddelka Šplošne bolnišnice v Novem mestu za lajšanje bolečih', predstavnici upokojencev iz LABODA za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Toni, sinova Igor in Vojko z družinama
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je iznenada in prerano za vedno zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra in tega
VIDA STARIHA
iz Črnomlja
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sošolcem in sosedom za izkazano pomoč, izraženo sožalje in darovano cvetje. Hvala govornikoma za poslovilne besede, SDK-podružnici Novo mesto, ekspozituri Črnomelj, in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Polonca, mama, brata, sestra z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE RAMUTA
iz Osojnika 18 pri Semiču
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani.
Žalujoči: vsi njeni Semič, dne 23. januarja 1987
ZAHVALA
Ob smrti žene, mame in babice
GIZELE KALINOVIČ
se zahvaljujemo zastopnikom podjetja, družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti, krajanom, sosedom in prijateljem za ustno in pisno izražena sožalja.
VSI NJENI
s.'-'
^	§	5	jS
s
%
•»
%
N
S
n
S
%
|
i
*
k.
%
$
■Str
<5
%
%
%
S
S
.£
|
S
5
%
t
FRANC
0 0 0 0 0 0 0 0
'0 0 0
\ 0
0 0 0
0 0
0 v 0 0 0
1
\ *
0
0
1
t i
I
Ž
0 0
%
\
S 0
\
\ 0 0 0 0 0 0 0 0
*0
0 0 0 0 0
»%%\i'vw%\%\\\\%i\\\\\\\v\\'k\\\\\\\’»\n\%’ii
Tisti, ki Franca Žuniča bolje poznajo in vedo. da ima za seboj že celih 15 let dela na novomeškem temeljnem javnem tožilstva in da se je v svoji pravniški praksi pri tem dela srečeval z mnogimi zanimivimi primeri, bodo nemara razočarani. Kajti v teh nekaj vrsticah ne bo govora ne o kriminalu ne o sojenjih, pač pa o neki povsem drugi plati Žuničevega življenja, tisti, s katero živi že peto desetletje.
Težko je v teh zimskih mesecih najti četrtek, ko Franca Žuniča ne bi srečali v novomeški športni dvorani pri igranju namiznega tenisa. Ne le da je eden med tistimi tridesetimi odstotki članov medobčinskega društva civilnih invalidov vojne, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo z rekreacijo, pač pa verjetno najzaslužnejši, da je
*	J.-.:h '•nlssU %, tnfiL-?n/njpri
spori ni uun ofsiL/ti c ______
zaživel pri ljudeh, ki jih je vojna tako ali drugače prikrajšala v življenju. Vrsto let je delal v društvu kot njegov podpredsednik, član izvršnega odbora in predsednik komisije za šport in rekreacijo.
»Še kako pomembno je fizične zmožnosti naših članov ohranjati pra» z raznimi oblikami rekreacije. In to, da se nas kar blizu 30 odstotkov ukvarja s športom, ob tem. da imamo posebej v Posavju precej ostarelih ljudi, ki so vojno preživeli po taboriščih, je seveda lep uspeh. Najbolj priljubljena oblika rekreacije med našimi invalidi so razni pohodi, dosti manj pa ne zaostajajo druge: atletika, pla-
vanje. kegljanje, streljanje, igra z zvenečo žogo. namizni tenis in šah.«
Franc Žunič je odrašča! ob Kolpi, v vasi Žuniči. Vseskozi je imel rad šport, gibanje in pri tem ga tudi njegova invalidnost ni ustavila. Pravi, na po! v šali, na poI zares, da kvečjemu nekaj ur ločuje trenutka, ko je shodil in ko je prvič zaplaval t’ Kolpi. Tudi na osnovno šolo. ki jo je obiskoval na Pretoki, ima lepe spomine, manj na tistih osem let, ki jih je prebil v črnomaljski gimnaziji.
»K telovadbi so jemali le zdrave, jaz, tako željan gibanja in tovrstne sprostitve, sem mora! stati ob strani. Toda zanesljivo so bile stvari, ki bi jih lahko delal. nemara celo bolje od vrstnikov.«
Na srečo je tovrstnih spominov v Zuničevem življenju bolj malo. morda tuai zaio, »n se z njimi nikoli ni obremenjeval. Nasprotno. Sebi in drugim je dokazovaj in dokazal veliko tega. Šport mu je posta! eden najzvestejših spremljevalcev skozi življenje, docela se mu ni odrekel niti takrat, ko je prišla družina pa kasneje gradnja hiše.
»Že sedem ali osem let redno nastopam na prvenstvih civilnih invalidov vojne. V teh letih sem osvoji! nekaj naslovov republiškega prvaka v namiznem tenisu, predlani sem v kosovski Brezovici postal celo državni prvak, medtem ko se lanskega prvenstva nisem mogel udeležiti. Prav tako nastopam v atletiki, teku. skoku v daljino, metu kopja in metu žogice, pa tudi v bazenu nisem najpočasnejši. Je pač tako, da hočeš rezultat, ki si ga nekje dosegel, vsaj obdržati, če že ne popraviti. In zato se ob vsem naštetem pozimi ukvarjam še s smučarijo.«
Ponosem je na plaketo, ki jo je za svoje delo dobil od republiške zveze civilnih invalidov vojne, na državno odlikovanje, red dela s srebrnim vencem, na številna priznanja in medalje, nad vsem pa so spoznanja, ki jih je v vseh teh letih dajal sebi in drugim.
BOJAN BUDJA
Za absorber že 1,6 milijona dinarjev
Akcija lepo teče
NOVO MESTO — Ko sta se svet za spremljanje družbenoekonomskega it. političnega položaja žensk pri OK SZDL Novo mesto in naš list pred dvema letoma odločila za zbiranje denarja za nakup inkubatorja za novomeško porodnišnico, je bil odziv izjemen.
Na dolenjsko darežljivost računamo tudi letos v akciji zbiranja denarja za nakup atomskega absorberja. ki jo vodi medobčinski svet za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri novomeškem Rdečem križu. Na ta način naj bi zbrali polovico potrebne vsote, torej 10 milijonov dinarjev. Gre za aparat, s katerim se da zelo natančno določati prisotnost težkih kovin v vodi, zraku, hrani, človeškem organizmu. Prispevke lahko nakažete na žiro račun: 52100-678-80144 za »ab-sprber.«
V preteklem tednu so za absorber darovali: Damjana Vrlinič iz Črnomlja, Železničarka 18. 2.000 dinarjev. Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto 15.000 dinarjev (namesto novoletnih čestitk); konferenca OO ZS Novoteks Novo mesto 24.000 dinarjev; kirurški in anestezijski oddelek
 ............  k	1	- f o t\i\r\
Splošne bolnišnice inovo mesio oc-.uuo dinarjev (namesto venca na grob Leopolda Morele, st.); Dušan, Vese-linka in Milorad Mandič iz Novega mesta. Zagrebška 6a, 5.000 dinarjev; delavci Laboda TOZD Ločna Novo mesto 46.000 dinarjev (namesto cvetja na grob mame sodelavke A. Mikec); delavci sektorja za investicije Krke Novo mesto 13.500 dinarjev (namesto cvetja na grob očeta Avgusta Pogačnika); družina Pečar iz Novega mesta, Marjana Kozine 53, 5.000 dinarjev; Maja' Andoljšek iz Ul. Slavka Gruma 41 v Novem mestu 5.000 dinarjev; Elma Pečar iz Ul. Marjana Kozine 53 v Novem mestu 5.000 dinarjev in 10 sosedov iz Ul. Marjana Kozine v Novem mestu 32.000 dinarjev (vsi namesto cvetja in venca na grob Gizele Kalinovič). Vsem hvala! Na računu za atomski absorber je doslej zbranih 1.622.820 dinarjev.
PREHITRO ODJUGA
KOČEVJE — V soboto je bil v Kočevju zelo obiskan sejem rabljene smučarske opreme. Komur na sejmu ni uspelo nabaviti opreme, jo je pri Nami ali Trgoprometu in trgovci so se pohvalili, da so skoraj vso prodali. Že v ponedeljek zjutraj pa je močna odjuga začela taliti sneg, kar smučarje ni ravno razveselilo.
Na Kolpi majhna elektrarna?
Jez v Pobrežju, ki ga je podrla narasla Kolpa, bodo letos obnovili — Mlin in žaga Jožeta Kuzme imela zopet prihodnost — Se bo želja uresničila?
Od 31. 1. 1987 dalje vsako soboto ples v Restavraciji pri Blagovnici v Brežicah. Igra ansambel OBJEM.
70/87-4
Rešilec ni mogel do bolnika
Pade še premalo srnjadi
Belokranjci odstrelijo na leto le 1 žival na 100 ha lovne površine — T udi malo krivolovcev
Težave s snegom v dolini Kolpe in Cabranke
OSILNICA — V gornjem delu Kolpske doline in doline Cabranke imajo pozimi vedno nevšečnosti, res_ pa jih je zadnja leta vedno manj, odkar regionalne, lokalne in vaške ceste pluži Cestno podjetje Novo mesto, in to regionalno tudi po hrvaški strani. Tako ob januarskem velikem snegu tu ni bilo večjih težav s prometom, dostavo pošte, živil in tudi zdravnik je lahko prišel povsod. Seveda velja to za slovensko stran, se pravi kočevsko občino, medtem ko je bilo na hrvaški več zapletov, saj je na primer Čabar imel nekaj časa cestno zvezo le s Slovenijo.
Zdravnik dr. Stanko Nikolič nam je povedal, da je imel v teh jjSjfometno otežkočenih dneh na srečo le dva težja bolnika. Enega je zdravil doma, pri drugem, 46-letnem Romanu Malnarju, očetu štirih otrok iz vasi Sela pri Osilnici, pa se stanje ni poboljšalo. Zaradi vnetja pljuč in visoke temperature ■ga je bilo treba prepeljati v bolnišnico v Ljubljano. Voznik rešilca iz Kočevja pa se zaradi težav v zvezi s snegom in cesto 16. januarja ni upal do Osilnice in Sel, pripeljal je le do Kužlja. Zdravniku Nikoliču je zato pri prevozu bolnika s Sel do Kužlja /lOtnagal voznik džipa Elektro Kočevje iz Kočevske Reke. Po podatkih z dne 23. januarja seje bolniku zdravstveno stanje v ljubljanski bolnišnici že izboljšalo.
Zdravnik dr. Stanko Nikolič, ki Se do bolnikov vozi s fičkom, nam je v razgovoru še dejal, da ima vsako zimo zaradi visokega snega in cest precej težav. Po njegovem mnenju bi moral imeti zdravstveni dom Kočevje vsaj dva džipa, morda Ladi-NIVA, in sicer enega prav za njegovo območje, se pravi Kolpsko •4'>lino, drugega pa v Kočevju za območje Koprivnika. Strug, Poljanske doline indrugod. Poudaril je, da je potrebno pohvaliti Cestno podjetje Novo mesto.
J. PRIMC
ČRNOMELJ — V Zvezi lovskih družin Bele krajine, ki v desetih družinah združuje okrog 700 lovcev, lani . niso povsem izpolnili plana odstrela. Medtem ko so srnjad, kljub temu da so zaradi nesreče v Černobilu začeli z odstrelom 2 meseca pozneje, odstrelili po načrtu — torej okrog 400 živali, prav tako okrog 60 prašičev, kolikor so načrtovali — pa pri jelenjadi in mali divjadi načrti še daleč niso bili doseženi.
Jelenjadi, ki je je malo, so odstrelili komaj polovico od načrtovanega — le 40 živali. Pri mali divjadi je padlo največ divjih rac, medtem ko je zajcev v Beli krajini zelo malo, prav tako pa si od stekline še niso opomogle lisice. Sicer pa belokranjski lovci odstrelijoše občutno premalo divjadi, zlasti srnjadi. Na 100 hektarov lovne površine bi morali odstreliti poldrugo žival. V Sloveniji je ta številka že presežena, v Beli krajini pa jim uspe ustreliti komaj 1 žival na 100 hektarih. Tako nizek . odstrel je med drugim tudi posledica nenačrtovanega odstrela v preteklih letih. Da bi v nekaj letih le dosegli slovensko povprečje, hodo letošnje leto ustrelili za petino več srnjadi kot lani.
Divjačino v glavnem odkupi Agrotehnika Gruda iz Ljubljane, ki jo izvaža, vendar pa lovske družine dobijo le dinarje. Lani so vse družine zaslužile s prodajo 16 milijonov dinarjev. To je glavni dohodek družin, ki naj bi ga
SPET »ČRNE« GOVORICE
KOČEVJE — Iz osnovne šole v Kočevju sejespet razširila -črna« vest. Tokrat ne gre za črnega moža v črnem kombiju, ampak za to. da naj bi v najhujšem snegu voznik šolskega avtobusa ustavil avtobus že na Oneku in nato v snegu in mrazu napodil otroke ven. da so pešačili proti okoli 10 km oddaljenemu Koprivniku. Pri SAP-Stojna, ki opravlja ta prevoz, smo zvedeli, da to ni res in da so vedno, kadar so 'pripeljali šolarje iz Koprivnika do Kočevja, te tudi odpeljali nazaj v Koprivnik. Res pa je zgodilo že jeseni, ko sploh še ni bilo snega, da seje šolski avtobus pokvaril kakih 500 m od Koprivnika in so samo takrat šolarji prepešačili tisto kratko razdaljo do doma.
SLOVENSKI
VESELI
VEČER
DOLENJSKE TOPLICE — Znani slovenski televizijec Mito Trefalt in njegov sin Andrej bosta v soboto, 31. januarja, ob 20. uri gostovala v restavraciji topliškega zdravilišča. Prireditvi, s katero sicer že več dni gostujeta na Dolenjskem, sta dala naslov Slovenski veseli večer. Obiskovalci iz Novega mesta lahko vstopnice za ogled te prireditve kupijo v recepciji hotela Kandija, ostali pa v zdraviliški recepciji v Dolenjskih Toplicah.
POBREŽJE PRI ADLEŠIČIH — Jože Kuzma iz Pobrežja pri Adl-ešičih je bil eden redkih mlinarjev in žagarjev na slovenski strani Kolpe, dokler mu ni pred dvema letoma narasla reka, na kateri so plavale ledene plošče, odnesla jezu. Voda, ki seje znižala za 80 centimetrov, ni dosegla več vodnih koles in pogona za Kuzmo jezmanjkalo. Ljudjeso začeli voziti les na žago na Hrvaško, Jože pa je moral zapreti delavnici, odjaviti obrt in se upokojiti.
»Brez dela sem ostal tako rekoč v petih minutah. V tisti hudi zimi je bil led za jezom ponekod debel tudi po cel meter. Ljudje so hodili na hrvaško stran kar po Kolpi. Potem pa je zelo hitro prišla odjuga, voda seje pred očmi začela dvigati z ledom vred. Ko pajeledpritisnilnajez.gaje odrinil in ni ga bilo več,« se spominja Kuzma.
Vendar pa Kuzmovim ni bilo vseeno, da seje porušil še eden jez na Kolpi. Tako so lani s pomočjo krajevne skupnosti le dosegli, da so začeli slap, kakor pravijo Belokranjci jezom, obnavljati. »Pri tem nam je
veliko pomagala območna vodna skupnost pa brigadirji, poprijeli smo seveda tudi vsi člani naše družine, ki smo prispevali tudi les,« pravi zadovoljno Kuzma. Vendar jim je uspelo popraviti le dve tretjini jezu, ostalo delo bodo po obljubah dokončali letos. Še vedno.namreč ne morejo ne mleti ne žagati, kajti 40 metrov sklapa na hrvaški strani
Jože Kuzma
Presenečenje v izviru malega pritoka Rinže
KOČEVJE — 11. januarja so kočevski ribiči Tomaž Arko, Andrej .Hrovatin, Silvo Verderber in Jože Poje z agregatom odlavljali postrvi v pritokih Rinže, da so jih vlagali tja, kjer imajo najboljše možnosti za drst. Tako so jih odlavljali tudi v potoku, ki teče od Rožnega studenca. Končno so vtaknili »palici« agregata v sam izvir Rožnega studenca, saj so pričakovali, da bo tudi tu priplavala na vrh kakšna omamljena postrv. Bili pa so zelo presenečeni. Prikazali sta se dve človeški ribici, dolgi 35 do 40 cm.
vračale nazaj v lovišče, toda del ga porabijo tudi za gradnjo domov in strelišč.
S krivolovom belokranjski lovci v glavnem nimajo težav. Zelo malokdaj odkrijejo kakšen primer. Lovcev je namreč glede na 50.000 hektarov lovne površine toliko, daje krivolov močno tvegan.
M.B.-J.
Taborniki zimujejo na Resi
Hvala gozdnemu gospodarstvu in Novole-su!
V počitniškem domu v Resi, preurejenem iz nekdanje' logarnice GG, ki ga je opremil kolektiv Straškega Novolesa, je te dni spet živahno. V soboto je prišlo sem 28 tabornikov odreda gorjanskih tabornikov iz Novega mesta na zimo-vanje jn nadaljevanje lanskega vodniškega tečaja. Predhodnica je prišla v Reso že v petek dopoldne, da je zakurila peči in pripravila vse potrebno za prijeten začasni dom navdušenih mladih vodnikov. Čas jim je minil v zanimivem dnevnem redu, polnem poglabljanja taborniških spretnosti in delovnih navad. Sredi čudovite zimske pokrajine na Rogu so taborniki dopolnjevali priprave in izvajanje vodovega življenja v trdih in napornih posebnih razmerah. Po zaslugi vodstva teritorialne obrambe iz Novega mesta so imeli tudi radijsko zvezo z dolino. Odred je tudi tokrat ponovil hvaležno prakso: za dobro .kuhinjo je skrbelo nekaj mam in očetov, ki navdušeno podpirajo organizacijo pri njenem obnavljanju in ji pomagajo.
V torek so prišli v Reso člani odreda zelene Krke iz Straže na vsakoletno zimovanje. Tudi Straški taborniki so uživali v zimski roški pokrajini in koristno izrabili počitnice.
Zato se novomeški in Straški taborniki tudi tokrat lepo zahvaljujemo delavcem Gozdnega gospodarstva inNovolesa.kisonams svojo ponovno izkazano gostoljubnostjo in razumevanjem za potrebe mladih omogočili, da smo sorazmerno poceni preživeli nekaj nepozabnih dni na Rogu.
Ribiči so si človeški ribici le ogledali, nato pa soju spustili nazaj v izvir.
Ribič Tomaž Arko je povedal, da je tu že večkrat opazil človeške ribice. Voda jih prinese ven običajno po deževju ali topljenju snega, ko voda narašča in je njen pretok tudi v podzemlju hitrejši.
Človeške ribice so ena glavnih naravnih znamenitosti Kočevske in Ribniške doline pa tudi sosednje Notranjske. Iz nekaterih lažje dostopnih kraških jam v dolinah so že izginile, in to predvsem zato, ker so vode v teh jamah onesnažene. Res pa je tudi. da so Kočevci že pred desetletji vedeli povedati, da so jih nekateri tuji turisti odnašali kar z vedri.
J. PRIMC
Kolpe je še vedno podrtega. Dodatno so ga razkopali sami. da je voda bolj odtekala in da so lažje betonirali. Ko bo popravilo končano, pa bosta imela po Jožetovih zagotovilih mlin in žaga zopet bodočnost, kajti obrt namerava prevzeti njegov sin.
Tudi krajani mlin in žago že močno pogrešajo. Vendarse, kobos-ta začela obratovati, skupaj s Kuzmom bojijo novih težav, težav s poldrugim kilometrom dolgo makadamsko cesto do Pobrežja.
Do leta 1962 je bila ta cesta okrajna in je imela celo cestarja, sedaj pa naj bi jo popravljali le dve družini, ki živita v zaselku. Tega pa ne zmoreta, zlasti ne poleti, ko pelje po njej tudi po 200 avtomobilov na dan. Da je Pobrežje priljubljeno kopališče, vedo vsi, da pa bi kdo primaknil kakšen dinar za popravilo poti — tega se nihče ne spomni.
Vendar bo kljub slabi cesti pri Kuzmovih obrt cvetela. O tem Jože sploh ne razmišlja več. njegove mislf so uprte že dlje v prihodnost. Sedaj, ko je vedno več slišati ogradnji malih' elektrarn na belokranjskih rekah, upa. da se mu bodo končno uresničile dolgoletne želje. Pred desetletjem je namreč kupil v elektrarni Radeče turbino, ker je želel pridobivati elektriko, ki bi gnala mlin. Pa ni bilo nikoli denarja za montažo. »Morda bo ta turbina le prišla prav. Pripravljen sem celo, da bi pri nas montirali večjo turbino, ki bi proizvajala elektriko za celo krajevno skupnost. To ne bi bila prva elektrarna pri nas. Imeli smo jože med vojno, z našo elektriko pa so si svetili v nekaj vaseh na Hrvaškem, v Adlešičih in okoliških krajih ter celo v bolnišnici na Bojancih.«
M. BEZEK-JAKŠE
PEVEC V »ROGU«
DOLENJSKE TOPLICE — Od 1. do 8. februarja bo v tukajšnjem gostišču Rog nastopal in goste zabaval pevec in igralec Stane Mancini, nekda-jiji član slovitega Slovenskega okteta. Gost bo vsak večer prepeval od 19. ure dalje.
ŠOLA IN VRTEC NA SNEGU — Mirenski TVD Partizan že 15. leto prireja smučarske tečaje na Zratniku nad Mirno za otroke od 5. leta starosti pa vse do osmošolcev . Prejšnji teden je 8 vaditeljev, vzgojiteljica pa pri delu z malo šolo in vrtcem na snegu, pomagalo, da je 6-dnevni tečaj za 95 otrok, ki ga je vodil Veljko Kolenc, potekal po načrtu. Ta čas je 32 Mirenčanov preživelo prijetne dni tudi v šoli v naravi v Bohinju. (Foto: P. Perc)
NSKOTEKA OTOČEC t 9 1 ■ 4* f 3-.1 V JI H 'Hill I lil! lil ► Tl IlifiBIlllllllillillffllll
JOŽICA TOMC iz Jerneje vasi pri Črnomlju bo lahko doma poslušala kvalitetne posnetke top lestvice Dolenjskega lista in Diskoteke Otočec, kadar si bo poželela, saj je bila izžrebana izmed vseh tistih, ki ste poslali svoje predloge za oblikovanje lestvice najbolj priljubljenih hitov. Kot vsakokrat je žreb tudi tokrat podelil izžreban ki kvalitetno kaseto s posnetki hitov z lest vice. Ostali pa se potrudite do Diskoteke Otočec in prisluhnite v prijetnem okolju, kako zvenijo priljubljene melodije. In seveda glasujte za svoje hite. Predloge pošljite na naslov: Krka, Zdravilišče, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec.
Lestvica pa je za ta teden takšna:
1. Take my breath away — BERLIN
2. The rain — O. J. JONES
3. Victory — KOOČ&THEGANG
4. French kissin’ — DEBBIE HARRY
5. Human — HUMAN LEAGUE
6. Notorious — DURAN DURAN
7. Yougivelove—BON JOVI
8. Is this love?—A. MOYET
9. Comming home — FALCO 10. Tobealover — BILLYIDOL
—kozerija -   '■■«■■■■■■
ZAGODLI	BODO
Repičani so bili vajeni samo samoprispevkov in drugih prispevkov. Z lastnim delom in z lastnimi sredstvi so si zgradili samopostrežbo, vodovod, napeljali so si telefone, elektriko, položili asfalt do vsake vasi in zaselka, ponašali so se z novim otroškim vrtcem, osnovno šolo. mrliško vežico, miličniško postajo. sezidali so nekaj stanovanjskih stolpičev, dve bencinski črpalki, vinsko klet. hotel Večna izguba in avtobusno postajo.
»Napredek je odvisen od nas,« so govorili vsi povojni je-
piski župani, ljudstvo pa jim je ploskalo in sledilo.
Nekega deževnega dne. takrat se najpogosteje porajajo svetle misli, se je nekdo spomnil, da bi bilo prav in lepo. če bi lahko tudi Repičani spremljali program druge televizijske mreže osrednje repiške televizijske bajte. To jim je preprečevala Zelena gora. ki jo je mati Narava postavila mednje in med Belo mesto, kjer so krojili progratn in odločali o postavitvi pretvornikov.
Belo mesto so obiskali najvišji repiški predstavniki. Tam so jih vljudno in lepo sprejeli, še
posebno zato. ker so privlekli s seboj deset litrov najboljše repiške črnine.
»Zamisel je treba pozdraviti.« je rekel direktor osrednje repiške televizijske bajte in obrazi repiških velemož so se pirhasto zasvetili. »Toda.« je nadaljeval, »denarja ni. Zbrati ga boste morali sami.«
Tovariš Župan je prenesel globoke misli iz Belega mesta med Repiča ne.
»Gre za ogromna denarna sredstva.« je končal svoj nastop pred nabito polno dvorano re-piškega kulturnega doma.
»Denar bomo zbrali, pa če bi hodili okoli goli in bosi mi in naši otroci.« se je oglasil neposrednih Jožič Repič, da so repi-škim občinskim možem zasijali obrazi.
»Denar bomo zbrali.« je nadaljeval neposrednik Jožič Repič, »vendar ne za možnost gledanja drugega programa. Denar bomo zmetali na kup.če nam tovariši iz Belega mesta obljubijo, da bodo z njim napravili to. da ne bomo mogli spremljati niti njihovega prvega programa.«
TONI GAŠPI RIČ