GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ Uredništvo in uprava Ptuj, MLO, II. nadstropje — Telefon štev 156 — Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj Ste v. 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor - Odgovorni ured- nik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Mesečna naročnina 20 din, polletna 120 din, celoletna naročnina 240 din. — Tiska Mariborska tiskarna Štev. 1 — Letnik V. PTUJ, 4. januarja 1952 I Cena din 5.- Novi selesmiški most v Ptufu se sluši prometu Novoletna poslanica maršala Tita Tovariši in tovarišice, državljani in državljanice! stopamo v novo leto 1952. To bo enajsto leto v našem re- volucionarnem razdobju, v razdobju naše ljudske revolucije in globokih družbenih sprememb To je bilo razdobje, polno junaških dejanj, polno revolucionarne vsebine, polno tragičnih dosrodkov in trpljenja, pa tudi polno občudovanja vrednega ustvarjalnega dela delovnih ljudi naše države. V tem deset- letnem razdobju, odkar so delovni ljudje naše države vzeli svojo usodo v svoje roke. je prišla do globokega izraza živ- ljenjska sila, ustvarjalna zmožnost in visoka moralna vrednost naših narodov. To so lastnosti, ki delajo narode naše sociali- stične domovine vredne, da se lahko prištevajo k tistemu na- prednemu delu človeštva, ki največ pripomore k napredku človeštva, k napredku družbe in k mirnemu sodelovanju med narodL V minulih desetih letih so delovni državljani socialistične Jugoslavije ustvarili velika in trajna zgodovinska dela, dela, ki nam omogočajo, da dobiva naša stvarnost čedalje bolj tisto obliko, ki so jo nosili v srcih in mislih skozi kruti štiriletni boj tisti, ki so za te ideale padli, in tisti, ki so ostali živf in danes neutrudno sodelujejo pri graditvi srečnejše prihodnosti za naše narode. Vsako leto v tem desetletnem razdobju je bilo vsebinsko bogato, eno je bilo težje, drugo spet lažje v življenju naših ljudi, po dogodkih so bila različna, vsa pa so bila za naše delovne ljudi zmagovita. Naj je bilo na bojišču ali pri gra- ditvi socializma, v vsakem letu tega razdobja so bile zazna- movane nove in nove zmage, novi in novi uspehi. Leto 1951, to je lansko leto pa je bilo značilno tudi po tem, da je v tem letu stvarnost v naš! državi postala najbolj znana v svetu, da je končno resnica o naši državi predrla skozi temne oblake laži in obrekovanj in prišla do vseh tistih na svetu, ki imajo srečo, da lahko danes resnico slišijo in vidijo. Na mednarodnem političnem torišču Je naša država v tem letu dosegla velik cgled, zaznamovani so bili veliki moralno-politični uspehi. Naši narodi so si pridobili še več prijateljev v naprednem svetu, pa tudi razumevanja za našo stvarnost V nastopajočem letu 1952 nas čakajo še velike naloge v zvezi z dokončavan^cm petletnega plana. Tukaj nas še čakajo nemajhne težave, vendar pa lahko rečem, da bo vse to mnogo laže, kot pa je bilo v zadnjih dveh treh letih. Kar je bilo naj- teže, smo že prebrodili Vendar to ne sme biti vzrok, da ne bi Se vztrajneje. še odločneje, še bolj enotno in bolj množično napeli vseh naših sil. da izpolnimo zadnji del naših nalog za izpolnitev petletnega plana v letu 1952, v katerega stopamo. Xa izpolnitev nalog .je pogoj da lahko vidno krenemo naprej k zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi v mestu in na vasi. Različni ekonomski ukrepi, ki Jih je zvezna vlada izdajala leta 1951 In ki se sedaj postopoma realizirajo, morajo uživati Vso podporo in zaupanje naših državljanov Vse to delamo 2 edinim namenom da se kar najhitreje ustvarijo vsi pogoji ^ srečnejše življenje državljanov socialistične Jugoslavije Ce nekatere stvari še niso tako popolne kot bi morale biti. bodo popravljene In izboljšane Vse je odvisno samo od vseh skupaj. Ce bo naša delovna skupnost več ustvarila, bo tudi posameznik lahko več dobil In narobe. Naši delovni kolektivi so dobili tovarne In različna pod- «tja v upravo. S tem jim je naša socialistična skupnost za- spala veliko vlogo vlogo zavestnega voditelja in ustvarjalca Vseh tistih dobrin, s katerimi bo življenjf^ka raven naših držav- ljanov izboljšana. To je ena izmed največjih socialističnih pri- dobitev, s katero se mezdni delavci spreminjajo v svobodne l^foizvajalce. obenem pa tudi v gospodarje proizvajalnih sred- stev. Toda to Je za naše delovne kolektive hkrati tudi velika '^srovomost nasproti skupnosti in tega se morajo zavedati in '' prizadevati, da bomo v vsakem pogledu upravičili zaupanje ljudske oblasti in vse družbe. Svet stopa v leto 1952 ? negotovostjo in strahom ter se ^»■ašuje. kaj mu bo prineslo novo leto 1952. Ali bo mogoče ®"raniti mir? Sodim da človeštvo mora imeti vero v svoje *'^ožnosti in moč ter da lahko ohrani mir če bodo vsi tisti, ki mir. aktivno delali za to. če bodo enotni in odločni j tem, da storijo razen vojne vse. da bi bil vojni provokator J', agresor obrzdan Vsaka slabost nasproti agresorskim tei- Jam in kompromisna mešetarjenja na račun drugih narodov povečujejo možnosti za novo vojno, za novo katastrofo. ^ '^elel bi prepričati državljane in državljanke naše države. Hhi'^ danes bolj ver.letno kot včeraj, da bo mogoče mir ohra- ker postaja odločnost miroljubnega človeštva, da se ohrani ' vsak dan močnejša kar se Je posebno pokazalo ob različ- ^ priložnostih v lanskem letu. Z zaupanjem moramo gledati boljšo bližnio prihodnost in ne smemo dopustiti, da bi Pri naših prizadevanjih ovirali hladna vojna in izzivanja V soboto, 29. decembra pre- teklega leta popoldne je ob pol štirih zapeljal potniški vlak št. 1116 čez novi železniški most preko Drave v Ptuju. Svečani izročitvi tega mostu rednemu prometu in prerezanju traka je prisostvoval zastopnik direktorja drž. žel. FLRJ Iz Ljubljane, tov Varga, inž. Ziv- kovič, šef sekcije »Mostogra- dnje« Varaždin, dr Inž Marin- ček, univ. prof in projektant mostu, inž. Medved, Zaje, inž Spol j ar kot zastopnik tovarne mostovnih konstrukcij »Crveni krst« pri Nišu in drugi zastop- niki iz Maribora in Ljubljane, Varaždina in Beograda ter predstavniki oblasti, Partije In JLA. Sodelovala je tudi godba na pihala SKUD »Jože Lacko« Pred otvoritvijo mostu je go- voril tov Koren v imenu kra- jevnega odbora sindikatov v Ptuju, tov. Nunčič v imenu OK KPS in tov Varga v imenu di- rekcije DZ. »Z radostnim srcem«, je dejal tov. Koren, »smo dočakali da- našnji dan, ko smemo pozdra- viti na tem mestu tov. Vargo in zastopnike direkcije ter oblasti ko bo predan ta mogočni most preko naše Drave prometu po tolikih letih. Preden je zmagoslavno vko- rakala v naše mesto maja 1945 naša slavna JLA, Je bil most žrtev okupatorja, ki je hotel s tem razrušenjem zadržati zma- goslavni pohod naše hrabre voj- ske Most je bil sicer res po- drt, vendar to okupatorju nI nič koristilo, temveč pomenilo le zadnji udarec minule krute vojne. Povojne razmere, ki so zahte- vale toliko truda našega delov- nega ljudstva, niso dopuščale takojšnjega popravila tega si- cer važnega objekta. Železniška uprava se je morala zadovoljiti le z začasnim popravilom in le z zasilno postavitvijo provizo- rija. Sele 1. 1948 se je začelo s predpripravami, z betonira- njem deloma porušenih stebrov, nakar je »Mostogradnja« delo nadaljevala in do malih izjem tako daleč dovršila svoje delo, da smo lahko danes priče temu tako zaželenemu in težko pri- čakovanemu dogodku Prvič po desetih letih pelje danes zopet vlak pod slovensko zastavo pre- ko tega mostu in želim, da bi ta most služil svojemu namenu še stoletja in to v blagor nage- ga ljudstva. Kot zastopnik KOS Ptuj se še zahvaljujem vsem gostom za prihod v Ptuj pa to svečanost, obenem pa se zahva- ljujem vsem železničarskim so- delavcem, Id so bili zaposleni pri gradnji tega objekta ter so pokazali vso predanost našemu razvoju. Predstavnike oblasti. Partije JLA, JD2 in množičnih organi- zacij prosim, da sporočite na najvišje mesto našo iskreno za- hvalo za postavitev dravskega mostu, predstavnika JD2 pa prosim, da izroči sedaj most prometu.« Ob zvokih koračnice godbe na pihala SKUD »Jože Lacko« je zdrsel prvi vlak čez novi in preizkušeni most. V železničarskem domu je za- pel delavcem, goltom in pred- stavnikom moški zbor SKUD »Jože Lacko« več narodnih pe- smi. Ob res prazničnem razpo- loženju je minil novi dan zmage nad ovirami, ki so doslej ote- ževale železniški promet. V. J llio%oleina fellia na Hajclini v Hajdini je zadnji čas zelo razgibana pionirska organizaci- ja Pionirji so nastopili v mese- cu decembru s pravljično igro »Zogica-Nogica«, katero so uspešno igrali že dvakrat. Pri tem jih je podprlo seveda uči- teljstvo in krajevni pionirski svet. Slednji se je tudi odločil, da bo storil vse, da se poživi de- lo pionirske organizacije po in- teresnih skupinah. Mnogo je zanimanja za igra- nje na klavir in za harmonikar- sko skupino. Dramska skupi- na je zelO' požrtvovalna. Pionirji in vaditelji žrtvujejo cele dne- ve. Včasih še prezebajo dolge ure pri igralnih vajah. Koristna deška in zlasti dekliška ročna dela po skupinah bodo polago- ma zajela večino pionirjev, tako da se bodo naši pionirji že se- daj začeli pripravljati za delo po svojem veselju in sposob- nosti. Novoletno Jelko so podprle že ob pripravah vse množične or- ganizacije. Največ so skupno z učiteljicami doprinesle za novo- letno jelko članice odbora AFZ Krajevni ljudski odbor Ka-dina, OF Hajdina. Ix)vskp družina in Gasilska četa Hajdina so mate- rialno podprli akcijo. Vse razu- mevanje je pokazalo tudi pre- bivalstvo. Vsi so voljno dali in sodelovali, da smo lahko pripra- vili otrokom vsaj skromno »no- voletno veselje«, ki ga je poživil dedek Mraz s spremstvom, ki so ga tvorile ljubke snežinke in dimnikar. Obdarjenih je bilo 356 šolskih ter okoli 120 predšolskih otrok. Obdaritev je bila skromna, ker je šolski okoliš Hajdina zelo ob- širen. Upamo, da bo koncem te- ga leta več razumevanja za to, da je treba otrokom za Novo leto* privoščiti več skupnega ve- selja. Ko bi vsi prizadeti širom šolskega okoliša postali pravi »prijatelji otrok«, takrat bo »novoletno veselje« naših otrok temu primemo večje. Te dni prične v Hajdini v šoU kuharski, prikrojevalni in šival- ni tečaj Kljub temu, da zade- vajo prireditelji tečaja na mno- ge težave, te z vso odločnostjo odpravljajo. Največ Je vredno to. da je zanimanje za oba te- čaja med mladimi in starej.šiml vaščani zelo veliko -ka. 2iiii:8 m u izilfiZEfii ? Mm iiri v ptujskem okraju Je Ljudska prosveta organizirala oziroma je na njeno pobudo bilo organizi- ranih 15 tečajev, med temi 4 splošno izobraževalni in eden analfabetski, ostali so pa prak- tični gospodinjski in kuharski tečaji. Slednjim so priključeni še splošni predmeti in nekatera strokovna predavanja, ki jih bo organizirala Ljudska univerza iz Ptuja 12 tečajev je že začelo z delom, ostali bodo pričeli z no- vim letom. V Zetalah je pri- pravljen tečaj za nepismene. Po dosedanjih podatkih se je v te- čaj prijavilo okrog 470 ljudi, največ mladine. Med prijavljen- ci je okrog 320 mladink in od- raslih žena, ki si želijo splošne- ga in praktičnega znanja, po- sebno v kuhanju, gospodinjstvu, pletenju in podobnem. Mnogo obetajo tečaji predvsem na Bre- gu z 32 urami tedensko, v Vito- marcih s 24 in Lovrencu s ce- lodnevnim poukorr kuhanja v dveh izmenah, pa tudi drugod, kjer se uspešno poslužujejo lan- skoletnih izkušenj Na splošno se opaža da je pri ustanavlja- nju letošnjih tečajev bilo laže onim krajem, kjer so lanskolet- ni tečaji zaradi svoje kvalitete imeli resnični ugled med kmeč- kim ljudstvom in kjer so preda- vateljski kolektivi znali z razni- mi uspešnimi oblikami res vzbuditi pri ljudeh zanimanje za samoizobraževanje Takih kra- jev nI malo pri nas. Tudi v Halozah je tokrat bo- lje Lani sta bila tam le dva te- čaja. letos pa jih je že pet (V Clrkulanah. Leskovcu. Zetalah — izobraževalni in analfabetski ter v Stopercah) Med temi pri- čakujemo največ od tečaja v Leskovcu Skrb tamkajšnjega tečajnega vodstva za sistematič- ni pouk pletenja, ki ga vodi absolvent šole za umetno obrt. nam je lahko že sedaj delna za- gotovitev, da bo uspešen. Ob- enem bo ta vrsta tečaja nekaj novega in izrednega za haložke žene, ki so zaradi socialnega za- postavljanja in materialnega pomanjkanja pogrešale možnost nabave vsakovrstnih pletenin Sedaj jih bodo lahko same izde- lovale doma. Posebno zanimanje Je vzbudil praktični gospodinjski tečaj v Stopercah, kjer se je prijavilo 40 mladink. Število je z ozirom na redko naseljenost kraja in raztresenost hiš dokaj veliko. Vodi ga tov. Vrabičeva, učite- ljica, brez vsakršne pomoči šole in katerekoli organizacije in ljudskega odbora. Tudi poučuje sama. Program njenega dela je dokaj obsežen, saj poleg gospo- dinjstva in še nekaterih vsak- danjih praktičnih nasvetov uči mladinke konserviranja, vrtnar- jenja, negovanja otrok, svinje- gojstva — pa tudi zgodovina in naši notranji problemi so na programu. Največ zaslug pri ustanavlja- nju tečajev imajo brez dvoma šole in prosvetna društva. Pri- pravljenost prosvetnega kadra v ptujskem okraju, da sodeluje pri vseh izobraževalnih akcijah te vrste, je dragocena ugotovi- tev in dokaz, da si naša progre- sivna miselnost utira pot tudi v najzaostalejšo vas Ta priprav- ljenost je nepopustljiva kljub raznim materialnim težavam (pomanjkanju kuriva, luči v ne- elektrificiranih krajih, primer- nih knjig in podobno), ki bi pri nekaterih znale biti resna ovira za uspešno In nemoteno ter kvalitetno delo. Število letošnjih tečajev bi bilo brez dvoma večje, če bi se tudi sindikati in množične or- ganizacije na terenu bolj zave- dale svoje v7gojno-politične in mobilizacijske vloge tudi glede pridobivanja svojega članstva za kulturno in izobraževalno de- lo. S sodelovanjem žirših kro- gov In slehernega, ki je pokli- can za praktično pedagoško-po- lltično delo med ljudmi, bi le- tošnji tečaji še v marsičem pri- dobili na svojem uspehu R. F. na naših mejah Vse svoje sile moramo posvetiti egraditvl so- cializma v naši državi obenem pa tudi vse storiti, da to v vsakem pogledu zagotovimo Delavci In delavke v tovarnah in na dragih delovnih me- stih. vi ste danes v svoji socialistični domovini gospodarji pro- izvajalnih sredstev Ustvarite kar najhitreje, kar največ in kar najboljših različnih izdelkov v korist narodov naše države! Delovni kmetje In kmetice, prizadevajte si pridelati kar na,1več kmetijskih pridelkov za naše socialistične delovne ljudi In državljane v tovarnah rudnikih In drugih delovnih mestih in po mestih! Mladinci in mladinke ki ite v šolah, učite se pridno, da bi bili jutri lahko kar najbolj koristni naši državi! Delovna mladina ki si doslej na številnih delovnih mestih pokazala sijajne primere delovnega herojstva in požrtvovalnosti, daj tudi prihodnje leto svoj dragoceni prispevek pri sklepnih de- lovnih akcijah za izpolnitev petletnega plana! Borci, podoficirji oficirji in generali naše slavne ljudske armade pripravljajte se neutrudno da boste vsak trenutek zmožni braniti In obraniti svobodo In neodvisnost ter mirno ustvarjalno delo socialistične Jugoslavije? Vojaki, podoficirji in oficirji na mejah naše socialistične države, varujte nedotak- ljivost naših meja! Vam vsem in vsem državljanom in državljankam naše države voščim srečno leto 1952. M@d Zdrovsf?eii'm imm fn Mladik® M stolo liispi^scsiiiiiff stuvhu V sredo dne 2. januarja 1952 je imel prvo sejo iniciativni od- bor za zgraditev spomenika pa- dlim borcem v NOV in je raz- pravljal o predlogu, da bi zgra- dili v Ptuju med Zdravstvenim domom in Mladiko impozantno stavbo, ki bi bila najdostojnejši spomenik za padle borce v NOV in žrtve fašističnega nasilja s področja ptujskega okraja. Ta stavba bi obsegala prostore za vse množične organizacije, ob- enem pa bi imela dvorano s priključkom na športne in raz- stavne prostore za vse gospo- darske politične, kulturne in športne prireditve ptujskega okraja s kapaciteto treh do de- set tisoč ljudi. Po živahni diskusiji so se čla- ni iniciativnega odbora zedinili v prepričanju, da je uresniči- tev tega predloga možna, le da je treba s tem predlogom zain- teresirati široko javnost. V ta namen bo v torek, 8. Ja- nuarja 1952 v Ptuju v sejni dvorani OLO Ptuj ob 7. uri zjutraj konferenca, na kateri bo konstituiran odbor za graditev te stavbe. Na sestanku iniciativnega od- bora so obravnavali tudi pred- log, da bi bila letos spomladi v Ptuju tombola z loterijo, za katero bi bilo potrebno zainte- resirati domačo javnost, kakor tudi sosedne republike. Ob tej priliki dobljena sredstva bi slu- žila gradnji imenovanega ob- jekta. Iniciativni odbor je tudi predlagal, da bi OLO in MLO vnesla primerne postavke v te s vrhe v letošnji proračun. Nova zgradba bi nosila ime po heroju ptujskega okraja, Jo- žetu Lacku. Znano je, da se Je ljudstvo iz Ptuja in okraja navdušilo že za več sličnih predlogov, ki pa niso bili realizirani zaradi raznih go- spodarskih težav. Glede na nuj- nost. da Ptuj končno dobi pri- memo zgradbo, ki bo služila gornjemu namenu in trajnemu spominu na borce NOV in žrtve fašističnega nasilja, upamo, da bo prišlo do uresničenja pred- loga iniciativnega odbora za zgraditev spomenika. — Jz V €irkylaiTah bodo posta vili spomenilf ZiHOV V mesecu decembru je imela tukajšnja Zveza borcev občni zbor. Lahko trdimo, da je bil precej klavrn. Novoizvoljeni od- bor je obljubil, da bo sedanjega mrtvila že enkrat konec V no- vem odboru ima svojega za- stopnika tudi sekcija Maistrovih borcev dalje odbor za postavi- tev spomenika devetim talcem ter odbor za postavitev spome- nika žrtvam fašizma. Slednja sta zboru ZB NOV poročala o stanju zbirk za postavitev spo- menikov. V Cirkulanah upamo da bo znal novi tajnik ZB tov Ledi- nek razgibati organizacijo k večjemu delu in poletu, da bo lahko potem rešila stare zane marjene in tekoče velike naloge Tudi v kulturao-umetniškem društvu opažamo v zadnjem ča- su, posebno po zadnjem letnem občnem zboru nekaj več življe- nja. Učitelj tov Ledinek ureju- je knjižnico, ki sedaj že eno le- to ni delovala, povabil pa je tudi. da bi ljudje nekaj knjig daro- vali knjižnici ter vmili knjige ki se še nahajajo pri njih. Novi odbor je pokazal aktiv- nost tudi v prirejanju iger. Or- ganiziral je dve skupini, od ka- terih je ena že nastopila s šalo- igro 30 decembra Druga skupi- na pa pripravlja Finžgarjevo »Razvalino življenja« Delo obeh skupin zagotavlja razvoj kul- tumo-umetniškega dela v Cir- kulanah, kar ljudstvo z velikim veseljem pozdravlja. T. Britanija je potrdila (aponsko mirovno pogodbo Velika Britanija je izročila amerišltemu zunanjemu ministrstvu ra tifikacijsko gradivo japonske mirovne po- godbe Velika Britanija je na ta način prva zavezniška država, ki je potrdila to pogodbo. Stran 2 ^PTUJSKI TEDNIK« Ptu|, 4. fanuarfa 1952 Delo in usoehi IZUD-a v Stariah Kdor pozna prosvetno dvora- no v Star^, kako je ta izgleda- la za časa okupacije in kako danes, ne bo dvomil, da Je tu- kaj nekdo, ki se briga za njeno ureditev. Dvorana je bila za časa oku- pacije precej poškodovana, ka- kor tudi ves inventar, kulise, oder, zavesa in drugo. Vse to je bilo treba po osvoboditvi popra- viti, urediti tako, da bo pro- svetna dvorana spet lahko slu- žila svojemu namenu in svoje- mu narodu. Seveda je za tako stvar treba večjih finančnih sredstev, ki si jih je IZUD Starše do danes z uspehom pri- borilo tako, da sta dvorana in oder uporabljiva za kakršno koli prireditev ali igro. Brez dvoma je to uspeh društva. Omenim naj samo poročilo blagajnika tov. Selinška Maksa, ki ga je podal ob priliki občne- ga zbora društva, da je imelo društvo samo v letu 1951 71.000 din izdatkov za nabavo razne- ga materiala in popravilo dvo- rane. V glavnem si je društvo ustvarjalo finančna sredstva s prireditvami in nastopi. Pred- vsem se je treba zahvaliti čla- nom društva, ki v resnici ak- tivno sodelujejo in ki jim je pripisati mnogo prostov. ur, ki sc jih prispevali v korist dru- štva in obnove prosvetne dvo- rane oz. doma. Tudi ne smemo pozabiti tov. Marije Solarjeve in Jožeta, ki sta takorekoč glavna organizatorja vseh pro- slav, iger in prireditev, in ume- ta prebiti marsikatere težave in sta iznajdljiva pri nabavah. Tu- di ostali člani upravnega odbora društva mnogo prispevajo in se vidno odlikujejo v svojih funk- cijah in pri delu, kakor so: tov. Colnarič Slavko, ki je zelo lepo začel s svojim pevskim zborom, katerega ste lahko slišali 9. in 10. decembra 1952 na odru v proevetnl dvorani Starše in ki si ga želijo vaščani še slišati. Nadalje tov. Strubl Karel in Ekart Ivana, ki ji ni žal nobene ure žrtvovati v dobrobit dru- štva. Danes šteje društvo 35 članov in članic. Ob priliki zadnjega občnega zbora društva smo ne- kaj članov izključili, ker jih nočemo imeti samo na papirju, sprejeli pa smo nove člane, ki so se v zadnji igri, drami »Prisega ob polnoči« že zelo do- bro izkazali, kljub temu, da so bili prvič na odru. Upamo, da bomo kakor upravni odbor, tako vsi člani IZUD Starše tudi vnaprej pre- magovali težave in izvršili svo- jo nalogo, ki smo si jo zadali na zadnjem občnem zboru za leto 1952 ob podpori ostalih Staršanov, množičnih organiza- cij in KLO Starše. Lep zgled odnosa do IZUD Starše je Tement Franc iz Starš, član gospodarskega odbo- ra pri KLO Starše, ki nam ie obljubil, da nam bo pomagal izposlovati denarno pomoč, ki jo poseduje gospodarski odbor, ki pa ne bo pogrešal tega de- narja, saj bo šel v koristne svrhe, kot Je to prosvetni dom. Imamo pa tudi ljudi v Star- šah, ki se iz IZUD norčujejo; teh je zelo malo. Eden izmed teh je tov. Mrzlikar, upravnik državnega posestva Starše. Ne- davno smo ga prosili za prevoz kulis k Miklavžu, ker smo imeli tam namen gostovati z igro. Dan prej nam je obljubil, ko pa je bil čas odhoda, nam je vse sku- paj odklonil z izgovorom, da ni- ma časa, kljub temu, da je bila nedelja in smo imeli že vse pd- pravljeno. Naj nam vo^vjo kme- tje, je dejal, saj imajo tudi oni konje. Končno se je še izrazil, da nam je prevoz obljubil samo zato, da se nas je iznebil. Zaradi tistih, ki hočejo na- šemu društvu tu in tam malo nagajati, bomo klonili in bo- mo tudi v bodoče ostali dobri člani IZUD Starše, ki bo vestno igralo svoio vlogo in skrbelo za kulturni dvig naše vasi. Kakšno bo vreme v letu 1952? Vreme letošnje zime je v po- gledu kurjave, obutve in oble- ke prav ugodno. Niso pa z njim zadovoljni sadjarji in sploh ljudje, ki se bavijo z obdelova- njem zemlje, ker jim škodljiv- ci, ki preživijo milo zimo, po- vzročajo v naslednjem letu še večje preglavice. Kmetje tudi trdijo, da v mili zimi zemlja nič ne premrzne ter da je za- radi tega manj plodna. V suhi zimi ostane zemlja tudi brez rezervnih količin vlage ter je tako v precejšnji meri odpadla prednost, ki bi jo sicer dosegli z jesenskim in zimskim globo- kim oranjem. Takšna je tudi letošnja zima. Po njenem poteku ne bi mogli presojati vrednosti naše lansko- letne vremenske napovedi, ki nam jo je poslal naš dopisnik tov. Cestnik Matevž iz Draženc, ker se je ta prej iztekla. Pred- videvamo, da je gotovo kakšen naših bralcev sledil našemu po- zivu in zasledoval uresničeva- nju vremenske napovedi tov. Cestnika, kljub temu, da takrat nismo povedali njegovega imena. Za letošnje leto napoveduje naš domači vremenar takšno vreme: JANUAR: prvi četrt 4. Jan. ob 5,42 uri: sneg in dež, polna luna 12. jan. ob 5,55 uri: sneg in veter, zadnji krajec 20 jan. ob 7,9 uri: dež in sneg, mlaj 26. jan. ob 23,26 uri: le- po vreme. Do 21. bo mrzlo, vendar živo srebro ne bo zdrknilo pod lO" C Od 21. dalje topleje. FEBRUAR: prvi krajec 2. ob 21,01 uri: dež in sneg, polna luna 11. ob 1,28 uri: le- po vreme, zadnji krajec 18. ob 19,01 uri: sneg in dež, mlaj 25. ob 10,16 uri: mrzlo. Srednje toplo vreme bo drža- lo ves mesec, le proti koncu meseca bo hujši mraz. MAREC: prvi krajec 3. ob 14,43 uri: lepo, polna luna 11. ob 19,14 uri: dež in sneg, zadnji krajec 19. ob 3,40 uri: sneg, mlaj 25. ob 21,12 uri: dež. Lepo vreme bo držalo do 11., sledil bo dež ali sneg, od 13. do 18. lepo, 19. ali 20. sneg, nato lepo in jasno do konca meseca Dež, ki je predviden dne 25., bo malenkosten — če sploh bo APRIL: prvi krajec 2. ob 8,27 uri: spremenljivo, polna luna 10. ob 9,48 uri:: spremenljivo, zadnji krajec 17. ob 9,53 uri: dež, mlaj 24. ob 10,07 uri: dež. V mesecu aprilu bo do 16. ze- lo spremenljivo, dež bo okrog 17. in 18. ter 23. Oblačnost bo prevladovala ves mesec. MAJ: prvi krajec 2. ob 4,58 uri: dež, polna luna 9. ob 21,16 uri: spremenljivo, zadnji krajec 16. ob 15,39 uri: spremenljivo, mlaj 23. ob 20,28 uri: malo dežja, prvi krajec 31. ob 22,46 uri: lepo. Med prvim in 5. nekaj dežja, sledi lepo in hladno vreme. Od 13. toplo. JUNIJ: polna luna 8. ob 6,07 uri: ma- lo dežja, zadnji krajec 14. ob 21,28 uri: lepo, mlaj 22. ob 9,45 uri: malo dežja, prvi krajec 30. ob 14,11 uri: spremenljivo. Prvega se obeta malo dežja, nato lepo. Od 10. menjajoča oblačnost, 30. dež. JULIJ: polna luna 7. ob 13,33 uri: dež, zadnji krajec 14. ob 4,42 uri: spremenljivo, mlaj 22. ob 0,30 uri: lepo, prvi krajec 30. ob 2,51 uri: dež. Do 5. lepo, 6. ali 7. dež, sledi lepo vreme, zadnja dva dni hladen dež. AVGUST: polna luna petega ob 20,40: spremenljivo, zadnji krajec 12. ob 14,27 uri: spremenljivo, mlaj 20. ob 16,20 uri: lepo, prvi krajec 28. ob 13,03 uri: dež. Spremenljivo vreme bo držalo do 16. Sledi lepo vreme, 29. mnogo dežja. SEPTEMBER: polna luna 4. ob 4,19 uri: dež, zadnji krajec 11. ob 3,36 uri: dež, mlaj 19. ob 8,22 uri: spremen- ljivo, prvi krajec 26. ob 21,31 uri: lepo. Ta mesec bo prevladovala Ju- tranja megla. Dež se obeta okrog 4. in 12., druga polovica meseca lepo. OKTOBER: polna luna 3. ob 13,15 uri: zadnji krajec 10. ob 20,33 u«; spremenljivo, mlaj 18. ob 23,42 uri: lepo, prvi krajec 26. ob 5,04: ^ei Lepi jesenski dnevi bodo o^ 12. do 25., v ostalem času goste padavine. NOVEMBER: polna luna 2. ob 0,10 uri: lep^, zadnji krajec 9. ob 16,43 utj! lepo, mlaj 17. ob 13,56 uri: sneg u dež, prvi krajec 24. ob 12,34 uri. sneg in dež. Lepo vreme bo držalo do le nakar sledi dež in sneg, zlastj v dneh 17., 18., 24., 25. in 26 Jutranja megla. DECEMBER: polna luna 1. ob 13,41 url: sneg in dež, zadnji krajec 9. ob 14,22 uri; lepo, mlaj 17. ob 3,02 uri: sneg, prvi krajec 23. ob 20,51 uri; sneg in dež, polna luna 31 ob 6,05 url; sneg in veter. Prvega sneg in dež, sledi lepo vreme do 17., nato sneg in ve^ ter. Med 20 in 22. toplo. 30. in 31. sneg in vihar. V JurŠincih je bil tečaj o zdravstveni prosveti S sodelovanjem Rdečega kri- ža in odbora PLZ so organizi- rali v JurŠincih v drugi polo- vici decembra desetdnevni zdravstvenoprosvetni tečaj, na katerem je z veliko požrtvoval- nostjo sodeloval tov. dr. Horvat Jože. Precejšnje število mladine kakor tudi odraslih je s pozor- nostjo sledilo predavanjem in praktičnim izvajanjem o splošni higieni, prvi pomoči ter proti- letalski zaščiti, vse pa _ Je bilo dopolnjeno še z osnovnimi mi- slimi o kulturi in vzgoji. Ob zaključku so priredili primeren pregled na tečaju ob- ravnavanih splošno zdravstvenih vprašanj {er s tem storili v tem slovenjegoriškem kraju precej- šen korak naprej. —er— Hitra preštevalka V neki tovarni na zapadu so izdelali električni stroj za pre- števanje, sortiranje in pregledo- vanje bankovcev, čekov in pri- znanic s kapaciteto 60.000 koma- dov v eni uri, torej okrog 1000 kosov v minuti. Radio Maribor SOBOTA, dne 5. januarje: 12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, Tfces ob 13.00 Oddaja v madžarS5!ni. 1S.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 16.00 Lokalne vest!. 16.10 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi. 16.30 Poje Komorni zbor Radia Maribor, p. v. Jožeta Oregorca. 17.00—24.00 Prenos sporeda Radia Lj-ubljana. NEDELJA, dne 6- januarja: 7.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes ob 12.00 Oddaja v madžariSini. 12,30—24.00 Prenos sporeda Radia Ljub- ljana. Nesreča nikdar ne podiva 27. decembra preteklega lets si je pri delu v gozdu p<^odo val nogo Planine Feliks iz Pre še, KLO Majšperk, Istega dne se je polkodoval po prsih in kolku Caiuta Jakob, delavec na drž. posestvu v Pod- lehniku, ko je padel s hleva. —o— Pri sekanju drv^ si je odsekala palec leve roke Mohorko Marija iz Siteža št. 30, KLO Naraplje, —o— Pri padcu si je poškodovala rebra kuharica na drž. posestva v Zavrču Jambrekovič Marija. Pomilošceni Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine Ljudske rejmblike Slovenije je deloma ugodilo prošnji Drevenška Andreja iz ReplSa tii Kmctt-o Alojz-a iz. Ve- like Vamice, ki sta pro^la za pomilostitev glede na sodbo Okrajnega sodišča v Ptuju za- radi pomoči pri nedovoljeni špe- kulaciji, s katero sta se ukvar- jala Bednički Jurij iz Benice in Kramer Andrej iz Cvetlina v LRH. Z delno pomilostitvijo se jima sedemmesečna kazen odvzema prostosti oziroma zapora spre- meni v denarno kazen v zne- sku 10.000 din. Deloma sta pomiloščena tudi Kušar Franc in Terezija iz Si- kol, ki sta bila pred Okrajnim sodiščem v Ptuju obsojena na po šest mesecev odvzema pro- stosti, pogojno za dobo dveh let in vsak na plačilo 25.000 din nepogojne denarne kazni. S pomilostitvijo se jima de- narna kazen zniža na 15.000 din. ŠAHOVSKO DRUŠTVO PTUJ obvešča svoje člane in ljubi- telje šaha, da se prične dne 8. januarja 1952 šahovski tur- nir v prostorih železničarske- ga doma Ptuj. Igra se vsalv torek in četrtek od 18. ure naprej. Na plesu ga je zabodel Belsak Jakob iz Janžkega vrha je na plesu dne 30. dec. preteklega leta napadel Hriber- šek Franca iz Janžkega vrha ter ga zabodel z nožem v nad- in podlaket ter v dlan desne roke. Zahrbtni napad s kolom Požar Anton iz Sel je 29. pre- teklega meseca na poti proti do- mu počakal in napadel Murko Alojza iz Lancove vasi ter mu s kolom poškodoval lobanjo. Vsi omenjeni se zdravijo v ptujski bolnišnici. Varujmo otroke pred ošpicami Ošpice, infekcijska, zelo nalez- ljiva bolezen z 9—10-dnevno inkubacijsko dobo. Otroka mra- zi in ima včasih tudi večjo ali manjšo vročico, ki naglo raste; najvišja je, ko doseže izpuščaj najvišjo stopnjo; pojavi se tudi katar sluznic zgomjjh dihal. Glavni znaki so: solzenje, kiha- nje, hripavost, kašelj, včasih tudi krvavenje iz nosa; četrti dan se pokaže izpuščaj, najprej na obrazu in na ustnicah. Lise, velike kakor noht, so ploščate ali nekoliko vzbokle, modrorde- če barve. Izpuščaj se širi na vrat, prsi in okončine; v lahkih primerih vročica hitro preneha, izpuščaj večkrat izgine že dru- gi dan, tako, da se bolezen osmega dne od začetka obole- nja konča; v hujših primerih nastanejo mehurčki ali se izli- va kri v okolno kožno tkivo. Na vranici ni opaziti večanja, tudi ne na žlezah. Nevarno je, če na- stane bronhopnevmonija, vnetje srednjega ušesa, tuberkuloza bronhialnih žlez ali pljuč, mi- li j ardna tuberkuloza ali noma, davica. Redko je vnetje ledvic. Povprečna umrljivost je 6—8 odstotkov. Ošpice potekajo ugo- dno, če je izpuščaj jasno rdeč, ustna sluznica rožasta, izloček nosa sluzast, ne gnojen, očesna veznica nekoliko zardela, diha- nje lahko, nekoliko pospešeno, kašelj miren, glasen, jasen in zvočen. Neugoden znak pa je, če je izpuščaj komaj viden, bolj vijoličast ko rdeč, ustna sluznica umazanobleda, izloček iz nosa gost, gnojen, očesne veznice nabrekle, temnordeče, dihanje površno, kašelj suh, glas hripav in sikav. — Za imu- nizacijo zdravih otrok in za uspešno zdravljenje obolelih skrbi danes uporaba učinkovitih serov v obliki injekcij. Eventu- alne komplikacije na ušesu, pljučih, ledvicah itd. naj zdravi zdravnik. * Titanij — kovina bodoče letalske industrije Aeronavtični inženirji preiz- kušajo vrednost uporabe titani- ja v letalski industriji. Pred- nost te kovine ie predvsem v njeni odpornosti napram kisli- nam, slani vodi in drugim so- vražnikom kovin, da je zelo lahka in silno odporna. Titanij bodo po poizkusih uporabljali za izdelovanje raz- nih delov letal, poleg ostalega tudi za propelerje. Obiskali smo naše borce in oficirje Pionirji osnovne šole v Ptuju smo se pridno pripravljali na velik praznik — 22. december — 10. obletnico ustanovitve JLA. Čeprav smo majhni, se zaveda- mo kaj nam pomeni naša Ar- mada. Ona s tovarišem Titom na čelu čuva našo lepo domo- vino in mi lahko brezskrbno živimo, se učimo in igramo. Nestrpno smo čakali dneva, ko jih bomo lahko obiskali, Se- veda, šli bi radi vsi. Vojaki so nas prisrčno spre- jeli. K prazniku jim je čestital pionir iz 4. razreda. Prisostvo- vali smo odlikovanju oficirjev. Pionirji smo nastopili s kratkim programom. Osemletni pionir- ček je povedal med drugim: »Nekoč bom junak, bom Ti- tov vojak, ne bom več pastir, bom hraber oficir!« In res! Mo- goče se kateremu izmed nas že- lja uresniči. Sklenili smo, da se bomo §e pridne je učili. Neizmerno Je bilo nale vese- lje, ko smo lahko skupno z bor- ci in oficirji zaplesali kolo. Ta- krat smo Sele prav razumeli in občutili pozdravne besede pio- nirja: »Vse ljudstvo, ml vsi smo z vami!« Kajzersberger Vlado pionir Kaj ga je privedlo do samomora? V Hajdošah se Je na svojem domu na podstrešju dne 1. ja- nuarja 1952 zvečer obesil Seru- ga Vinko. Ozadje njegovega sa- momora ni znano. - Naročnikom! Letošnjo prvo številko »Ptuj- skega tednika« smo poslali vsem naJim lanskoletnim naročnikom v prepričanju, da nam bodo tudi za letos v redu nakazali naroč- nino in v upanju, da nam bodo zamudniki z naročnino za leto 1952 nakazali tudi zaostanek za leto 1951. Kdor ne namerava biti letos naš naročnik, naj nam to takoj sporoči, da mu ne bi proti nje- govi felji pošiljali lista. Uprava ★ Ali je res zaradi nesrečne ljubezni? Pri Vidu ee je ustrelil v gla- vo in obležal na svoji postelji mrtev Grom Franc iz Trbovelj, ki je bil v službi pri Vidu. Go- vori se, da ga je nesrečna lju- bezen spravila ob življenje. Za ugotovitev ozadja samo- mora Je uvedena preiskava. Tatova krav Lansko leto pred Martinovo nedeljo je utrpel Muhlč Anton, posestnik iz Gabemika, večjo škodo. Ponoči so mu tatovi od- gnali iz hleva kravo, ki se ni znala tako upreti kakor krava nekega posestnika iz Senčaka, ki je tatovom pobegnila. O teh dv^ tatvinah se je go- vorilo po vseh Slov. goricah in ostalih predelih okraja in konč- no se je tudi odkrilo, da je Mu- hičeva krava bila žrtev Marti- novanja v Podvincih. Mlada ta- tova, Markež Stanko in Kolarič Mirko, se bosta zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Ma- riboru. Ivan Potrč: (Nadaljevanje 15) »Kaj pa tebe vse to briga?€ se je razjezila in ga nagnala; »ali se še ne boš pobral? Glej ga, glej!« >;Saj, bom se — ali na Go- milo! Vas pa naj bo sram!« je zaklical otrok In zaloputnil z vrati. Jula je obstala in se zami- slila. »Poglej ga, otroka!« si je rekla in se nasmehnila. »Sam bo šel — kakšni otroci!« Obrisala si je roke, popravila ogenj v peči in odšla v izbo. Vzela je ruto, Lujziki pa naro- čila, naj pogleda na ogenj in zanese svinjam. Pred bajto se je ustavila in poklicala: >^§tefek?!« »Kaj?« se ]e oglasilo zgoraj iz gorice. »Počakaj! greva.« Stefek je zajuckal, Vračkovka pa je pohitela po stezici med kol^em. XIV. Z vseh vrhov »o se spuščale skupine zimsko oblečenih vinl- čarjev. Moški so hodili »predaj, ženske nekaj korakov za njimi in po nekod so cepetali poleg otroci. Gazili so sneg. Hiše okoli in okoli so bile porušene, prav tako šola in cerkev. Pred vini- čarji je nosil suh fant na dol- gem in napol olupljenem drogu zastavo. Fant je nosil kapo in bil oblečen v letni suknjič, za- stava pa je bila nenavadno dolga in veter jo Je zanašal preko kratke \nrste, ki je hitela kakor v procesiji za njo. Poleg zastavonoše je korakal muzi- kant in na široko nategoval harmoniko. Enako na široko je za njim odpirala usta proce- sija. Dekleta, teh je bilo največ, so pela. Njihovi obrazi, z ru- tami na glavah, so bili okrogli in nasmejani. Tako so prišli na \Th, med podrtije, kjer so bile nekoč trgovine. Iznad odprtine, skozi katero se je videlo za- megleno nebo in skozi katero ?o morala voditi nekdaj vrata, je visela preklana deska z na- pisom »Trgovina z mešanim blagom«. Vse naokrog in na- prej po grebenu, koder so se vlekle hiše, je bilo razrušeno. Ruievine »o bile pospravljene komaj po sredi, koder je peljala nekoč vaška ulica. Zaradi megle pa so se videle samo najbližje plahte goric in redko kolje. Viničarski svet se je zbiral pred novo in za silo naprav- ljeno šolo. Stara je bila poru- šena. Podolgovato poslopje z rdečo streho, pritlično in na sveže ometano, z vonjem po apnu in po ilovnati malti, je bilo postavljeno na napol opečne in na napol kamnate zidine, ki so po vsej priliki ostale od kakšnega magazina ali od kleti. Iz enega izmed oken je udarila pesem. Peli so šolarji, z zvene- čimi in z zapotegnjeniml gla- sovi: »Čez gore, polja ...« Z okraja sta se pripeljala z avtom Kejačev partizan, oble- čen v ohlapno angleško unifor- mo, in geometer. Kejačev je med vrati v razred segel Vračku v roko in se nasmehnil. Tudi viničar se je nasmehnil, se ozrl po svetu, ki je prihajal in rekel: »Zbirajo se.« Kejačev je pokimal in odšel s svojim težkim vojaškim pla- ščem za viničarjem v razred. Tam so viničar j i razrivali klopi ter jih nakladali od zadaj k zidu, drugo na drugo. Vračko je pridno pomagal. V prostoru z nizkim stropom, ki je posta- jal tako večji in razsežnejSi, se je zdelo skraja hladno in prazno, potem pa so ga začeli napolnjevati ljudje. Geometer se je postavil ob Kejacu in se zapletel z enim Izmed viničar- jev v dolg in, zdelo se je. pre- pričevajoč razgovor. Govoril je in neprestano ponavljal po svoje skrajšano viničarjevo Ime: »Poslušaj, Habjan!« Razred se je počasi polnil. Ljudje, posamič ali po dva, po trije so prihajali skozi vrata, iskali, kam bi se postavili v iz- praznjenem prostoru 5n lezli na desno ob steni ali na levo pred nametan kup klopi v ozadju, odkoder so se potem ozirali na Kejačevega in na geometra. Razpostavili so se okrog vegastega stola, okrog podolgovate ozke klopi in okrog štirioglate mizice na nenavadno visokih nogah. Ljudje, viničarji in viničarke so prihajali boječe in z negotovimi koraki, z ne- zaupljivimi in tipajočimi očmi. Od zadaj, kjer so bila vrata in kamor se je vse pritiskalo s hrbti, kakor da se brani vsto- piti kak korak bliže in v ospredje, se je od časa do časa zaslišalo: »No, bab«, premaknite sel Nihče vas ne bo pojedel« Kakšna izmed deklet se je po strani ozrla in se pomaknila za pol koraka, nobena pa «e ni oglasila. Tako se je svet. ki se je na- biral v razredu, zrival proti tabli in napravil pred mizico polkrog. V prednjih vrstah so bile po večini ženske kakor v cerkvi, kadar lezejo k obhajilu. Vlekle so v zimske jopice in si z rokami prekriževale pletene rute pod prsmi, pred sebe proti mizici, kamor so jih tiščali od zadaj moški, pa so potiskale otroke, ki se jih je nateplo za celo solo. Otroci so zrli navzgor, se brisali z rokavi pod nosovi in potiskali nazeble roke in prste v žepe. Za njimi in za ženskami in dekleti, ovitimi v pisane rute, so se ob zidu pre- rivali moški, v kapah in v klo- bukih, med njimi pa se je pre- mikala tam pa tam kapa z rdečo partizansko zvezdo. Glasovi, ki so silili v ospredje, so se ogla- šali češče in češče, glasneje in glasneje Znenada je geometer prisluh- nil in se naglo vzra\Tial, pogle- dal je po viničarskem svetu in zavpil z glasom, ki je bil pri- jazen in tak, kakor ga imajo kramarji na žegnan-u: »Naprej, tovarišija! Prostora mora biti za vse!« Zrl je po množici toliko časa, dokler se ženske niso pomaknile bliže in se je ozadje razrah- ljalo, zatem se je sklonil, dolg, kakor je bil, k svojemu vini- čar ju in začel: »Poslušaj, Habjan!« Nad glavami, ki so se zada) skoraj dotikale stropa, se j® čutila negotovost in nezauplji' vost, čim bliže so se pomika'e prve vrste proti mizi. Pogled' viničark so zrli nezaupljivo iz- pod naprej potegnjenih rut, šf bolj nezaupljivi so bili pogledi, ki so zrli izpod krajnikov. Smeh- ki se je tam pa tam oglasil razredu, je zamrl kakor odseka"- »Zapojmo!« je vzkliknil de- kliški glas. Nekaj glav se je ozrlo, ^iflSU pa nI spravil nihče iz sebe. Geometer se je sklonil k stari- kavi viničarki s podolgovatin^ in ko hruška zoženim obrazom In ji ves srečen rekel: »Mati, ste srečna, ko boste zadrugarka?« »Kaj hočemo?« je odgovoril^ starka. »Delali bomo, naj ^ tako ali tako.« Zavila se je še tesneje v rut^'* suha koničasta glava se ji je nekajkrat potresla. Ozrla se j® po ženskah, geometra pa ni P^' gledala. Nekaj žensk Je nilo vratove, da bi slišale, ^ mestni človek hoče In ^^aj JJ pražuje, ald ko ^ Je ozrl geoio^ ter po njih, so se iztegnile Ptuj, 4, januarja 1952 »PTUJSKI TEDNIK« 5 ran Otroci z Brega pod Novoletno jelko v soboto in nedeljo popoldne bilo v osnovni šoli na Bregu Lj Ptuju izredno živahno. V soboto so šoloobvezni otroci iz te soIe nestrpno pričakovali na- stoo otroške igralske skunine Novoletno jelko in obdari- tev. ki jo je pripravilo učiteli- ^tvo s pomočjo daril nekaterih p^dietij v Ptuju in organizacije na Bregu. Upraviteliica šole, tov. Vičar- jeva. se je zahvalila v imenu otrok staršem-darovalcem in or- ganizacijam ter podietjem. ka- j^or učiteliskemu kolekti- vu ki «0 pomagali pri pripra- vah ^n ki so prinomogli do te- ^a. da je mogoče obdariti večje jtrvilo otrok. proGram predstave so v za- ,5ovolistvo otrok in odraslih Iz- učenke šole. ki so z ne- točkami nastopile tudi pri o+voritvi ^-Otroškega vrtca« v Rj^ičevi ulici. v nedeljo je bil nastop po^ .T«»lko za male otroke zelo pr-'<;rčen. Veseli večji in manifti otroci ej tv«obno 5r)o^tljivo«!tio spre- isli darilca in iih odnesli do- jof>v ter pokazali staršem in pnancem. kal Hm je za novo iM?to pripravila šola. — bi. ndbcr Osvobodilne fronte v Muretincih V Muretincih smo izvolili nov odbor Osvobodilne fronte: Am- brož Stanka, BeLšak Jožeta, Sok Martina. Horvat Franca, Horvat Jožeta, Ciglarič Ludvika in Ke- lenc Janeza. Stari odbor OF v Muretincih sicer ni bil slab, agilen pa tudi ni bil ter ni znal najti poveza- ve z drugimi organizacijami, da bi skupno aktivneje relevali do- mače probleme. Mlade moči v novem odboru nam jamčijo, da bo delo opravljano z večjo vne- mo in požrtvovalnostjo. Igralska družina Izobraževal- nega društva Muretinci priprav- lja igro »Begunka«, s katero bo še bolj poživela delo v kultur- noumetniškem pogledu v naši vasi. -vec. Turnir Šahovskega društva Ptuj Šahovska igra se je v Ptuju že precej udomačila pri odraslih in pri mladini. Zal, da se opaža ta zainteresiranost izven šahov- ske organizacije. Koristno bi bi- lo, če bi se igralci, ki se po- javljajo v kavarni, odnosno po drugih prostorih, vključili še v šahovsko društvo, ker bi s tem koristili razvoju društva, kakor tudi lastnemu kvalitetnemu dvigu. Sah je igra, ki ima poleg za- bave predvsem vzgojno vlogo, to je, vzgaja in krepi miselnost, vztrajnost, samostojnost, odloč- nost, natančnost, preglednost itd., kar je dragocen doprinos za kovanje značajev in mogočen faktor v današnji socialistični preobrazbi! Ker prične SD Ptuj svoj vsa- koletni turnir 8. januarja t. 1., vabimo vse interesente, da pri- .iavijo svojo udeležbo do dolo- Cenega dne ter da prisostvuje- jo žrebanju, ki bo ob 19. uri v Sindikalnem domu železničar- jev. Turnir se bo igral v istih prostorih ob torkih in četrtkih Pričakujemo, da bo ta poziv Šahovskega društva Ptuj našel odmev v širši javnosti. V Za%rru |e zborovalo ljufislio prosvetno društvo Dne 30. decembra 1951 se Je vršil na Zavrču občni zbor ljudskoprosvetnega društva Za- vre. Posamesaii člani odbora so dali izčrp..a poročila o delu v preteklem letu. Vseh priredi- tev je bilo 12, ki so jih uprizo- rili odrski odseki Zavrč, držav- no posestvo Zavrč in pa Hrasto- vec. Udeležba pri vseh prire- ditvah je bila zelo dobra, kar je znak, da si tudi haloški člo- vek želi društvene hrane. Po diskusiji, ki se je razvila zaradi združitve vseh prosvetnih odse- kov Zavrč, državnega posestva Zavrč in Hrastovec, so sledile volitve novega odbora, v kate- rega so bili izvoljeni po večini sami domačini. 31. decembra 1951 je uprava šole Zavrč priredila Novoletno jelko. Pri tej priliki so bili ob- darovani vsi šoloobvezni otroci z majhno južino, nakar je sledila igra »Jurček«, ki so jo zelo do- bro izvajali pionirji 5. razreda Udeležba je bila zelo dobra, ker so se tudi starši otrok v velikem številu odzvali. Istega dne zvečer je tukajšnje prosvetno društvo uprizorilo igro »Glavni dobitek«. Zanima- nje za igro samo je bilo zelo veliko, zato je bila dvorana na- bito polna. Igralci so svoje vlo- ge lepo izpeljali, posebno je po- hvaliti tov. Pongračiča, tov Bauman Nežiko, Jagriča Franca in pa tov. Simoniča iz Hrastov- ca. V najkrajšem času se oo predvajala igra »Poslednji mož«. Zavrčani si želijo več takih predstav, saj je njihovo zani- manje za vsako odrsko priredi- tev zelo veliko. mestni kino ptuj predvaja v januarju 1952 sledeče filme; od 4. do 7. jan. 1952: ameriški barvni film »SKOTSKA KRI«; film »SKOTSKA KRI«; od 8. do 10. jan.: nemški film »KATICA«; od 11. do 14. jan.: ameriški film »VRNITEV«; od 15. do 17. jan.: angleški film »RDECI ČEVELJČKI«; od 18. do 21. jan: JUGOSLO- VANSKI FILM »KEKEC«; od 22. do 24. jan.: angleški film »NE ZAPUSTI ME«; od 25, do 28. jan: francoski film »PARMSKA KARTUZIJA«; od 29. do 31. jan.: avstrijski film »EROICA«. Pričenši z nedeljo 6. jan. 1952 uvaja Mestni kino Ptuj vsako- nedeljsko MATINEJO z začet- kom ob 10. tiri po znižanih enot- nih cenah 30 in 20 din. SKOTSKA KRI Vsebina: Škotska Gorenjska — High- lands — je polna zgodb o sta- rih bojih med škotskimi ple- meni in člani, zgodba, močno podobna narodnim pesmim o krvni osveti pri Črnogorcih, s katerimi imajo gorski Škoti marsikaj sorodnega — bistrost, bojevitost, trmoglavost, pa tu- di nagnjenje k narodni pijači, viskiju. Kot pri Črnogorcih je bila tudi pri Škotih glavna vez njihova cerkev — Kirk, stroga prezbiterijanska protestantska sekta, ki je preprečila v naj- težjih trenutkih razpad Škotske zaradi plemenskih nasprotij. McGlowani in McArdeni sta sovražni plemeni. Oba lairda — poglavarja — sta že stara in če bi bilo vse odvisno le od njiju, bi stoletno sovraštvo, izvirajoče morebiti iz kakega malenkost- nega spora, najbrž počasi za- spalo. Toda McGlowanovi štirje sinovi, posebno najstarejši Dou- glas, so zagrizeni v svojem so- vraštvu in trdno odločeni, da iztrebijo rod McArdenov. Po- sebno se razvname sovraštvo, ko se vrne iz Anglije, kjer se je šolal, McArdenov sin in med potjo spozna lepo McGlovva- novo nečakinjo in se seveda za- ljubi vanjo. Boj, podžgan od ljubosumnosti, vzplamti z novo silo. Edino varno mesto je okrog stare župne cerkve, kjer si sta- ri pastor prizadeva, da ohrani mir vsaj na tem posvečenem kraju. Njegovi napori so zaman, kajti mladi kapitan McGlowan ne pozna nobenih pomislekov v svojem strastnem sovraštvu. Ne ustavi se niti pred ubojem last- nega brata Murdocha, ki spo- zna nesmiselnost tega početja in hoče posvariti McArdena pred bratovimi nakanami. Kri izziva kri. Se en McGlowanov sin pade v boju z McArdenom. Mladi McArden, ki je bolj Izobražen kakor njegovi na- sprotniki in povrh še zaljubljen v dekle iz sovražnega plemena, si prizadeva za pomirjenje obeh rodov in končno tudi uspe. Pre- priča starega lairda McGlowa- na, da njegov oče in vse pleme iskreno želita spravo in mir. Douglasovi načrti se izjalovijo, njegovo sovraštvo pa je ^e huj- še, posebno ker vidi, da tudi njegova sestrična že od prvega srečanja ljubi mladega McAr- dena. Ko se zdi vse v najlepšem redu, zasnuje svojo najpodlejšo, a tudi zadnjo nakano. Z izbra- no četo obišče McArdenov grad, češ da je prišel na prijateljski obisk. Toda ponoči, ko po sve- čani gostiji že vsi spijo, začne razsajati s svojimi oborožene! po gradu. Njegov brat pa udari .na grad iz zasede. Toda preden pride do najhujšega, pridirja rešilna četa pod vodstvom lair- da McGlowana. Obvestila ga je nečakinja, ki je zvedela za Douglasove namene. Mlajši brat pade, zadet od krogle oče- tovih bojevnikov. Douglasa pa razoroži mladi McArden po težkem dvoboju po grajskih hodnikih in stopniščih. Oče, sta- ri McGlowan, ukaže, naj ga ustrelijo. Rod McGlowanovih je iz- umrl. Cena je bila visoka, a za- služena. Med plemenoma ne bo nikoli več sporov, saj se mladi McArden poroči z McGlovi?ano- vo nečakinjo. Taka je bila škotska zgodovi- na od bajeslovnega Macbetha preko Marije Stuartove do zad- njega upora pod »lepim prin- cem Charlijem«. Približno v tem času, to je v začektu XVIII. sto- letja, se godi tudi dejanje fil- ma. Dobrim igralcem in spretni režiji se je posrečilo ustvariti pristno vzdušje dobe, strastno gospod o valnost škotskih fevdnih gospodov in maščevalnost, ki se ne ustavi niti pred lastno krvjo. Lepi barvni posnetki gorske Škotske in slikovite narodne noše dopolnjujejo podobo te tragične dobe in klenega škot- skega ljudstva, ki so ga stoletja razkrajale bratske vojne in — \'iski. Igrajo: Larrv Parks, Ellen Drew, George Mac Ready, Edgar Buchanau. SADNI KRUH Skuhaj, ne premehko, pol kg suhih hrušk in četrt kg sliv, jih zreži skupno s 15 dkg fig in 15 dkg orehov. To količino odišavi in ovlaži s sokom, ki si ga od- cedila s hrušk in sliv. Vse sku- paj premešaj in pusti čez noč stati. Drugi dan napravi kvašeno testo iz pol kg moke, 10 dk ma- ščobe, 16 g kvasa, 5 dkg slad- korja in potrebne količine mle- ka. Testo pusti počivati na hladnem. Nato ga razvaljaj za svinčnik na debelo in obloži z močno osladkanim nadevom ter zvij. Zvitek položi na pekačo tako, da je gladka stran obrnjena navzgor in počasi peči. Preden daš kruh v pečico, ga obloži z razpolovljenimi mandlji. KROMPIRJEVE PALCICE V VINU, PIVU ALI CAJU ZmeSaj v testo enako količino kuhanega krompirja, maščobe, moke in naribanega sira (n. pr. po 10 dkg). Zmes razvaljaj za nožev hrbet na debelo, jo raz- rezi v palčice, jih pomaži z mle- kom ali jajcem in potresi z na- ribanim sirom ter jih svetloru- menu speci. PREPROSTI KOLACI Razstopi v lončku 14 dkg su- rovega masla, pridaj % litra mleka 1 celo jajce in 4 rume- njake, 3 dkg sladkorja, malo so- li in 3 dkg vzkipelega kvasa. S tem polij 56 dkg presejane ogrete moke in stepaj s kuhal- nico tako dolgo, da se loči od kuhalnice in posode. Nato deni testo na toplo, da vzhaja. Iz vzhajanega testa delaj male ko- lačke — z žlico jemlji testo in delaj cmoke, katere polagaj na namažčeno in z moko potrošeno pekačo. V sredino jim napravi z jajcem vdolbine, ki jih napol- ni z marmelado. Nato kolačke pomaži z raztopljenim maslom in jih speci. SVINJSKI ZOLC Svinjski žolč je izvrstno zdravilo proti ozeblinam. Nama- zi ozeblino nekaj večerov zapo- redoma preden ležeš, s svinjskim žolčem, čez obuj staro nogavico in ozeblina bo izginila. GOVEJA JETRA Goveja jetra postanejo prav tako mehka in svetla kakor svinjska in telečja, če jih nekaj ur pred uporabo namakaš v kislem mleku. LEGLOTRAKULJE Kadar koljete sviiijo doma, pazite, da se bele bule na jetrih previdno izrežejo in sežgejo, ker je v njih leglo trakulje. Ponekod imajo navado, da te bule sicer izrežejo in dajo mač- kam ali psom, nakar nI čudno, da ti zbolijo na trakulji. ZIMSKA JEDILA Da bi bila naša zimska jedila bogatejša na vitaminih, dodajaj vezanim juham, preden jih daš na mizo, nekoliko svežega kva- sa (n. pr. zdrobovi jiihi, krom- pirjevi juhi itd.). Prav tako je za naše otroke zelo koristno, če dodajaš zele- njavni ali krompirjevi juhi ob koncu kuhanja surov nastrgani korenček. Tudi kislega mleka ne kuhaj predolgo In pa mu vsaj na koncu pridaj nekoliko surovega sesek- ljanega zelja JEDILNIK ZA NEDELJO Kruhova juha. — Telečja pe- čenka v omaki in krompirjevi vložki. — Posipanka. Kruhova juha Zreži na kocke četrt hleba črnega knjha. Razbeli 6 dkg masti in opraži v njej kruh, da skoraj hrusta. Nato prideni 3 dkg drobno zrezane čebule ter jo še malo prepražl. Sedaj zalij z vodo, osoli, popraj m kuhaj 1 uro. Juho nazadnje pretlači skozi sito in legiraj z 1 rumenjakom. Kot rakuho deni 1 par segretih, olupi j enih in na liste zrezanih hrenovk. Telečja pečenka v - omaki 1 in pol kg telečjega mesa operi, osoli, deni v vročo mast in speci. Nato vzami meso ven, v kožico vlij četrt litra kisle smetane, kjer si razžvrkljala 2 žlici gladke moke. Omaka naj vre nekaj časa, osoli jo in dodaj nožev vrh gorčice. Krompirjevi vložki Vmešaj penasto 10 dkg masti ali masla, primešaj 2 razžvr- kljani jajci in 1 rumenjak, sol, malo oreščka, pol kg pretlače- nega mrzlega krompirja in 12 dkg moke Csurovega krom- pirja 70 dkg). Kuhaj 10—15 mi- nut, zabeli z v maslu opraženl- mi drobtinami. Posipanka Vzhajano testo: 28 dkg moke, sol, osminko litra mleka, 4 ru- menjake, 5 dkg masla, 2 dkg sladkorja, 2 dkg kvasa. Vzha- jano testo razgrni za 1 cm de- belo na pomazano pločevino, posiplji z nadevom, naj vzhaja, peci v pečici. Nadev: Zmešaj v skledi 15 dkg moke, 6 dkg zmletih orehov ali mandeljev, lupino četrt limone, nožev vrh cimeta, 8 dkg sladkorja. Nato kapaj 12 dkg raztopljene masti ail masla ter mešaj tako, da do- biš kepice ali mrvice. Preskrba s kurivom Kakor smo izvedeli iz sporo- čila zveznega sveta za promet z blagom, bo po 1. jan. 1952 pro- daja premoga in drv za kurja- vo za potrebe gospodinjstev po nižjih cenah in v določenih ko- ličinah. Glasbena sola v Ptuju razpisuje abonma za koncertna gostovanja V letošnji koncertni sezoni bo- do v dvorani Glas. šole v Ptu- ju štiri koncertna gostovanja: po en koncert v februarju, marcu, aprilu in maju. Koncertirali bo- do priznani umetniki solisti, odnosno priznane komorne sku- pine. Prvi koncert v torek dne 5. februarja bodo Izvajali člani Slovenskega klavirskega trla, ki ga sestavljajo umetniki: Nada Jevdjenijevič-Brandl violina, ravnatelj Oton Bajde-violon-če- lo in prof. Marijan Lipovšek- klavir. Spored obsega: RIsto Savin — trlo g mol, M. Milojevič — so- nata za violino In klavir, P. I. Čajkovski — trio a mol. Program sam, kakor tudi iz- vajalci, ki so z velikim uspehom koncertirali žirom naše domo- vine in v inozemstvu, nam jam- čijo za prvovrstni umetniški užitek. Prijave za abonma se spreje- majo v pisarni Glasbene šole v Ptuju dnevno od 9. do 11. in od 15. do 17 ure. Cene sedežem: 50, 40 In 30 din. Vstopnina za prvi koncert se plača ob prijavi. Slovensko aledališče Maribor Sob»ta, 5. lanuarja 1952 ob 20. url: JurClč-Delak: ..DESETI BRAT". — Premiera. — Izven. Nedelja. 6. lanuarja 1952 ob 15. url: Stopar-S;inatovi5: ..ČLOVEK BREZ PRTLJAGE". — Izven. Ob 20. ur!: N. Rimski-Korsakov: „SNE- OUROCkA". — Gostovanje sopranistke Mlejnik Manje. zaj in tudi poglede umaknile. Samo otroci sso se uprli vanj z očmi in z odprtimi usti, ko da oi imeli tujca pred seboj. Cez prag Sinkove domačije odhajal ta čas šafar. Kmet odpahnil vrata in ga spustil iz hrama, za kmetovim hrbtom je stala Šinkovca in svetila, »Mene se vsa ta reč ne tiče,«" ponavljal Sinko. »Jaz, dragi "^oji, imam grunt. Eno ti po- ^'c^m. V zadrugi bo gospodaril oni. ki bo v zadrugi. Pa lahko •^oč in brez zamere!« Šafar je nekaj momljal, ali ^^f^ko je že zapaknil vrata. •Jezus, kaj pa bo zdaj z na- mi?«, je vsa prestrašena vpra- ''^la kmetica, ko sta bila sama. »Kaj?« je spraJal kmet in se 2.iezii: .Kaj bi naj bilo?« Odiel je v izbo, z v tla upr- 'imi očmi, kmetica z lučjo za ^ih-n. Trinkaus je brcnil psa, ki je povohal za njim in začel pre- •^^injati. Pri Trinkausu so sedeli pri in pri pijači trije. Kletar ^^^ig in Ritonja. Pogledovali na uro in pili. ^.»Prijateljčki, iafarja dolnjo Je vzdihnil kletar. sirota, kaj bi tli« ea )t zavrnil Ornik. »Tebe bo zadru- ga s kletjo vred prevzela« Moški so se zasmejal!, Ornik in Ritonja krohotajočc, kletar kislo. V tem so se odprla vra- ta in na pragu se je pokazal Trinkaus. Vrgel je klobuk v kot pri peči, za tem zalučal še palico od sebe ko ni hotela koj stati, kakor jo je poslanjal h klopi, in hotel sleči zimsko suknjo, a tega potem ni storil,. Pogledal je po onih treh za mi- zo in se ogrnil nazaj z njo. Se- gel je po ročki na mizi, nagnil do kraja in zaklical v priklet: »He, babe, pijače!« Prišla je šafarca, vzela vrč in brez besede odšla. »Ta hudič kmečki,« je zaklel šafar, se ozrl in počakal, da so se zaprla vrata za žensko, »je prvi potegnil rep Nič noče sli- šati.« »A zadrugo bodo nocoj na- pravili, to je enkrat ena,« je po- vedal Ritonja. »Naj Jo napravijo!« ga je za- vrnil Safar in znova počakal, da Je ženska, ki je prišla s pi- jačo, odšla Sklonil jft k nji- hovim glavam nad mizo in vprašal: »Kaj mislite, kdo bo v zadrugi gospodaril?« »VraCki in Kejad!« Je vzdih- nil Ornik. »Vračkova baba!« Je vzdihnil Ritonja... »Prijateljčki, prijateljčki...« je jel vzdihovati kletar. »Kaj!« je vzkliknil in zamah- nil šafar. Potem se je potrkal in rekel: »Mi, če bomo v za- drugi!« Zazrl se je v moške in se na- smehnil. Tudi oni so ga počasi razumeli in se nasmehnili. Nato se je Safar ozrl na uro za vrati — kazala je nekaj čez osmo — in rekel: »Čas bo, prijateljčki, da ne bodo brez vas opravili...« Moški za mizo so .se začeli dvigati in riniti Izza mize. Ri- tonja je segel po pijači. Tudi v Soli na Gomili je ka- zala ura nekaj čez osmo, ko je zaklical Vračko z za«iiganim glasom: »Bomo začeli!« Glave po razredu so se obrni- le proti mizi Tam je mlada vi- ničarka prižigala debelo in do- ma narejeno lojenko. Imela Je stisnjene in ozke ustnice, izpod rute pa so Ji uhajali lasje, da si jih je morala nenehno po- pravljati Izb!3 ki je bila nabito polna, se Je zganila in potisnila ženske in otroke pred njimi prav do mize. da so se je otroci z nosovi dotikali... Vsega se je nabralo kakine pol stotina, če ne še več viničarskih in kaj- žarskih družin. Luč, ki jo je viničarka zati- rala z roko, je zagorela. Vračko se je pripravljal na govor. Po- stavljal se je za mizo in se od- kašljeval. Oči so mu pogledo- vale po nabito polnem prosto- ru, predolge roke pa se nikakor niso mogle opreti ob previsoko in preozko mizico, nenehoma so mu uhajale z robov. Zatem se je spomnil še na nekaj, na pa- pir v žepu. Potegnil ga je iz suknjiča, ga položil pred sebe na mizo in ga razgrnil. Še en- krat se je oprijel z obema ro- kama za rob mizice in sprego- voril s tihim glasom. »Viničarji in viničarke!« Zamahnil je, kakor da bi jim hotel pomahati, naj ga poslu- šajo in naj mu pomagajo. Ti pa so oleseneli in zrli negibno vanj »Pozdravljam vas v imenu naše agrarne... Dobili smo zemljo, vinogradi so naši — na- ši — naši, tako je .. Nihče nrim jih ne bo več vzel! Takšna je volja našega ljudstva, tako je odločila naša ljudska obla^^t!- Govoril je, ko da bi zabija! žebelj, ki se pod udarci krivi, a ga je nazadnje le s krepkim zamahom pognal v grčo. »Zdaj pa,« je nadaljeval, ka- kor da bi se mu zazdelo, da ljudje še niso zadosti priprav- ljeni zato, kar jim bo povedal, »zdaj pa vsi vemo, zakaj smo se zbrali — zaradi zadruge smo se zbrali.« Pograbil je z obema ro- kama polo na mizi, jo dvignil proti ljudem in zaklical maha- joč s papirjem: »Zadruga, zadruga, to bo na- še novo in lepše življenje! Pre- mislite, koga boste zbrali v za- drugo, trikrat premislite, koga boste izvolili v odbor,« — pre- nehal je, a samo za trenutek — »koga boste izbrali za predsed- nika, za vašega predsednika ...« Besedo »vašega« je naglasil, »predsednika« pa obakrat malo- dane požrl. Zagledal Je Julo, pred njo Stefeka. Nastala je tišina, čutiti jo je bilo po vsem natlačenem pro- storu. Bila je prazna tišina, ki je čakala na nekaj, kar še ni bilo povedano. Tako se je za- zdelo, da so bile viničarjeve besede, vsaj tiste o boljšem in lepšem življenju, narejene in privlečene od nekod drugod v ta viničarski kraj. Geometer, ki se je že ne- strpno prestapljal za Vračkom, se je zganil in stopil za mizico, kjer je odrinil vinlčarja Polo- žil je mapo pred sebe in pogle- dal z velikimi in na široko od- prtimi očmi po glavah. »Tovariši in tovarišice!« je spregovoril zaneseno in zaup- ljivo. Opičil je oči v razred in vprašal, naglo, kakor da bi sta- la srenja pred njim na izpitu: »Ali veste, kaj so to zadruge?« Kdo pa kdo se je prestopil, da bi Izbegnil govornikov po- gled, drugače se razred nI zga- nil. »V šoli smo se učili,« Je začel pojasnjevati, »tudi vi ste se učili, kaj so zadruge. Že naši predniki, stari Slovani, so živeli v zadrugah. Zadruge, to je na- še, slovansko, in mi se znova vračamo k našemu, slovan- skemu ...« Geometrov obraz je sijal od neke notranje sreče, ali obrazi v razredu so se še huje zapo- tegnili. »Oh — Jezus...!« je za bog- pomagaj stokajoče vzdihnil ženski glas. Kejačev Je postrani ošinil geometra in povesil oči Potis- nil Je roke v žepe in^se presto- pil. Ali geometer se Je razgo- voril in oglušil za vse, obraz mu Je vedno bolj sijal in dolge roke so silile preko mize (2^ddciljevdnje &iedi.) Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 4. fanuarja 1952 ^Afaj o stana nte^ nami.. Čestitke Maruleka - Matjašeka na silvestrovanju kegljaškega kluba v Ptuju 1951 SIoTo sai icmlc sUro I«to in »koro novo d« Mo objavi tega odloka na razglasnih deskah OLO Ptuj in razglasnih deskah KLO in mest- nih LO. Ptuj, 20. decembra 1951. Tajnik: Carli Borut, 1. r. Predsednik: Petrovič Janez, 1. r. MALI OGLASI MLATILNICO »ZMAJ«, tipa 1949 (kompl. z jermeni in ^ dobrem stanju), ugodno pro- damo. - Resni interesenti n9J se zglasijo pri Trgovskem podjetju kmetijskih zadn?- Ptuj, Lackova ul. 13. — Ne zamudite ugodne prilike! PRODAM: »Philips«-radioaP''" rat, kauč. ?obno kredenco mizo s stoH. PREKLICUJEM neresnične be- sede in sum kraje, s čemef sem obdolžil tov. Zaplotnik^ Antona, in se mu zahvaljii' jem da je odstopil od tožbe- — Stepišnik Janez. PRODAM: skoraj novo gnoj^ nično črpalko in srednje te- žak voz. — Horvat, Mure- tincl 62. 14. DECEMBRA 1951 zjutr«! sem na cesti Ptuj—PragersK^ našel moški klobuk in posoo za bencin. Kdor je to izgubi/- naj se javi pri Florjanci Francu, Sp. Hajdina 120, P- Hajdina pri Ptuju. HIŠO in do štirih oralov zemlJ® vzamem v najem. Naslov upravi lista.