Številka 324
TRST, v ponedeljek 23 novembra 1908
Tečaj X -
IZHAJA VSAKI DAN ^
»udi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične iter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah. v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergu itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.). CGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CEiNE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta X 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-oasnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Ed nosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".

NAROČNINA ZNAŠA

Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko.
je moč I
» vse leto 24 Kf pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na a*-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. H&roonlna. na nedeljsko Izdanje ..EDIKOSTI" etane : o»l»* _	letno K 5-ao, pol lota a fiO ———
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^-U.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgto Galatti !8 (Narodni thir) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTFFA X GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcijt
lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18 Foltno-nranHoi'nl račun 5t 841 652. TELEFON It 11-57.
BRZOJAVNE VESTI j
Deputacija bosanskih katolikov na
Duu a ju.
DUNAJ 22. V torek dne 24. t. m. pride semkaj pod vodstvom sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja deputacija katolikov Bosne	Hercegovine. Cesar vsprejme
deputacijo, ki bo štela 400 oseb, med temi tudi žene in dekleta, bržkone 2č. t. m. Na kolodvora vsprejme deputacijo razun dunajske katoliške organizacije tudi žu panstvo dunajskega mesta. Dne 25. t. m. zvečer bodo bosanski katoliki gostje dunajskega mesta.
Skupna ministerska konferenca.
DUNAJ 22. Danes se je pod predsedstvom ministra za unanje stvari barona Aehrenthala vršila skupna ministerska konferenca. Baron Aehrenthal je najprej pojasnil trgovinsko-politični položaj nasproti Srb:ji, Romunski, Bolgarski in Crnogori, naglašal je potrebo, da se čim prej reši več tekočih vprašanj. Konferenca je potem razpravljala program o korakih, ki jih treba storiti v bodoče, izlasti glede nove trgovinske pogodbe s Srbijo, ki se jo predloži obema parlamentoma. Nadalje je bilo govora tudi o pogajanjih radi sklepa trgovinske pogodbe z Ruraunsko, ki se bodo nadaljevala prihodnje leto. Na zvršetku triurne razprave je konferenca razpravljala tudi o bojkotnem gibanju v Turčiji ter vzela na znanje navodila, ki jih je minister za unanje stvari že poslal poslaništvu v Carigrad.
Pretepi med dijaki.
GRADEC 22. Med sviranjem vojaške godbe na javnem trgu je prišlo med nemško nacijonalnimi dijaki in med členi katoliških zvez do pretepa. Redarji so pretepajoče se dijake razgnali in jih 11 zaprli.
PRAGA 22. Danes je zopet prišio do spopadov ratd nemškimi dijaki in češkimi narodnimi socijalisti. Policija je izpraznila Prikope, nakar je nastal mir.
Konferenca.
RIM 22. Orijentska konferenca se -tegne vršiti v kakem italijanskem mestu. To misel je sprožila avstroogrska vlada.
Minister Tittoni bo imel v zbornici svoi govor o unanji politiki Italije 28. ali 30. t. m.
PETROGRAD 22. Ruska vlada je dala razumeti Avstro-Ogrski, da hoče odstopiti od zahteve, da se na konferenci
razpravlja o teritorijalni kompenzaciji Srbije in Crnogore. Izvolski pa nikakor ne privoli, da se točka Bo.^na in Hercegovina stavi z dnevnega reda konference, kakor želi to Avstro-Ogrska.
Spremembe v ruski diplomaciji.
PETROGRAD 22. Govori se, da bo ruski odposlanec v Teheranu, Hartvvig, premeščen v Bruselj. Odposlanec v Atenah Sčerbačev postane baje naslednik Sinov-jeva v Carigradu.
Sneg.
SARAJEVO 22. Tukaj je zapadlo mnogo snega, vsled česar je brzojavni in j telefonski promet na mnogih krajih pretrgan. Vlaki imajo velike zamude. Včeraj zjutraj je bilo čuti potres.
Avtomobil padel v prepad.
MILAN 22. Avtomobilni omnibus pokrajinske uprave, ki vozi med Pavullo in Pievepelago v modenski pokrajin", se je sinoči z gorske ceste v Apeninah prekucnil v prepad. Avtomobil, ki je bil poln potnikov, se je popolnoma razbil, vsi potniki so mrtvi ali pa težko ranjeni, Srb ja.
BELIGRAD 22. V diplomatičnih krogih menijo, da ostane minister za unanje stvari dr. Milovanović na svojem mestu do zvršene konference in da bo na kon- j ferenci, seveda indirektno, zastopal zahteve < Srbije.
Grške demonstracije v Carigrad « j
CARIGRAD 22. Radi raznih zlorab j na v petek pričetih parlamentarnih volit-; vah so Grki včeraj priredili demonstracije. ' Razburjenje Grkov se je še povečalo, ker je na čelo poulične demonstracije stopil metropolit, kar se obsoja kakor neumestno in utegne imeti težke posledice. Demonstracijski sprevod 50.000 Grkov in Armencev v Stambul je policija k sreči preprečila, kajti gotovo bi bilo prišlo do prelivanja krvi. Vendar se z bojaznijo pričakuje tudi današnjega protestnega shoda na vrtu Petitchamps. Na ukaz policijskega ministra so že sinoči odšli iz Stambula v Pezo štirje batalijoni. Grški patrijarh je 'priporočal Grkom, naj se volitve vzdrže, ; dokler se jim ne da popolnega zadoščenja. 1 Grki so grozno razburjeni. Položaj se smatra nevarnim, ker utegne turška reakcija porabiti to priliko.
CARIGRAD 22. Grki so radi volilnih zlorab priredili pred porto viharno demonstracijo, Demonstrantje so razbili okna ! kočije ministra Maurokordato, ki je hotel
posredovati. Nekega grškega škofa, ki je bil tudi v kočiji, je množica opsovala. Konečno so vojaki razgnali demonstrante. Patrulje hodijo po mestu.
Levoittcija na Haiti.
FRANKOBROD 22. »Frankf. Zei-tunge poroča iz New-Jorka : Glasom poročil iz Haiti, je tamkaj izbruhnila revolucija.
Fovodnji v jizžni Italiji.
REGGIO Dl CALABRIA 22. Vreme je zopet zelo slabo. Glasom vesti iz pokrajin se je vsled povodnji zrušilo mnogo hiš. Polja so opustošena. Vihar je razsajal tudi na morju, mnoge jadrnice so se poškodovane vrnile v pristanišče.
Boji v Perziji.
TEBRIS 22 (Petr. brz. ag.). Revolu-cijonarci so zasedli mesti Binab in Dii-raan. V Maragi, kjer so ruski podaniki, boječ se ropanja, razvili rusko zastavo, so revolucijonarci ugrabili dva topa, 600 pušk in 400.000 patron. Drugi oddelki marširajo proti Hoji in Marandu.
Ufltaja na Kitajskem.
WASHINGTON 22 (Reuterjev biro). Ameriški generalni konzul v Hankavu Martin, je državnemu oddelku poročal, da je v pokrajini Jangtseking izbruhnila vstaja. O vzrokih vstaje ni ničesar znano.
Fraiico-British Exhibition London (Shepherd' s Bush) 1908.
(Izvorno poročilo). III.
Ker ste razstavili obe državi tudi izdelke svojih kolonij, lahko rečemo, da kaže ta razstava uprav svetovni značaj. Znano je, da posedujeta Anglija in Francija najboljše in najrodovitneje kolonije na svetu. Angleške kolonije so devetdesetkrat tako velike, nego njih kraljevina in francoske enajstkrat tako velike nego Francija, t. j. angleške merijo 30, francoske 6 milijonov kvadratnih kilometrov ! Raztresene so po vseh delih sveta : Aziji, Ameriki, Afriki in Australiji.
Največji paviljon v tem delu razstave je imela K a n a d a, on je pokrival 120.000 kvadratnih črevljev in je veljal blizu polu miljona kron. V svoji notranjosti je bil do polovice aranžiran s samim žitjem tako okusno, da človek prvi hip niti ni imel utiša, da visi tu samo bogato kanadsko klasje. — V posamičnih panoramah so nam kazali celo sadne vrtove jabolk,
življenje na farmah, vse živali, ki se nahajajo v tej koloniji, pričenši s severnim medvedom do vesele opice iz južnih, vročih krajev te prostrane dežele. Vse to v naravni velikosti in s toliko skrbjo prirejeno, da je delalo res utis, kakor da smo prestavljnni preko oceana na kanadska tla. Vse polno občinstva se je terlo vedno pri prostrani panorami živih bobrov. V velikem bazenu, aranžiranem med drevjem in grmovjem, so plavali bobri sem in tja in delali svoje jezove in mostove. Bobri j so namreč najstarejši inženerji na svetu : ! napravili so v Kanadi neštevilno jezov in j mostov preko najbolj deročih ved, tako, ; da so prihranili s svojim delom mnogo i truda človeški roki. Zato pa zavzema v i Kanadi bobr enako mesto, kakor pri nas j bučela : služi v znamenje pridnosti.
Kanada .uvažuje v Anglijo mnogo ■ mesa, surovega masla, sadja, sira in perutnine. Da se ohranijo pošiljatve sveže, zato se nahajajo na ladijah posebne priprave, ki delajo v shrambah klad pod : ničlo s pomočjo električne sile. Testiram-j be smo videli tudi tukaj. Na treh straneh j so bile obdanez velikimi debelimi stekle-! nimi šipami, skozi katere smo videli cele i sklade zaklane perutnine, mesa itd. Iz su-! rovega masla so bili napravljeni šopki cvetic in še več : v naravni velikosti je modeliral umetnik s pomočjo surovega masla prizor, ki nam kaže, kako se je sešel letč 1535 Cartiers z indijancem Don-naconna : indijanski glavar je stal ponosno zravnan, roki prekrižani na prsih, ob bregu vode, po kateri je prihajal čoln, v katerega sprednjnm koncu je stal Cartiers, kakor da pozdravlja tako nemo svojega zaveznika že od daleč. Humor vzbuja simbolična slika najnovejše entente cordiale med Francozi in Angleži : surovo maslo nam kaže presrčni pozdrav med predsednikom republike in angleškim kraljem. Edvard in Fallieres si stiskata roke. Angleži se šalijo in pravijo, da te entents cordiale ne veže srčna vročina, ampak ledena mrzlota.
Avstralska palača ni zaostajala za kanadsko. Velik portal v obliki slavoloka nam je kazal množino /.lata, ki ga je poslala avstralska kolonija svoj<j;nu gospodarju. Nadalje vse druge kovine, svinec, baker, cin in antimon. Potem vse izdelke bombaževine, celo kulturo bombaževega grmovja, lan, tobak, hmelj, sladkor itd. Razmeroma majhna zbirka kavrijskega gumija, ki je po barvi in svoji prosojnosti
__PODLI S T E K. ___
Prva ljubezen.
Povest Ivana Sjergjejevića Turgjenjeva.
Iz ruščine prevel dr. G. O.
iruel sem jezdnega konja: sam sem ga sedlal in sam sem jahal kamorkoli v uaijavo, poganjal sem ga v skok in si domišljal, da sem vitez na turnirju — kako veselo mi je pihljal veter v ušesa! — ali okrenivši obraz proti nebu, vsprejemal sem njega sijajno svetlobo in sinjino v odprto svojo dušo.
Spominjam se, da v onih časih nista podoba ženske, prikazen ženske ljubezni skoraj nikdar vstajali v mojem duhu z razločnimi črtami; toda v vsem, kar sem mislil, v vsem, kar sem čutil, skrivala se je polu-zavestna, sramežljiva slutnja o nečem novem, neizrečeno sladkem, ženskem . ..
Ta slutnja, to pričakovanje je preši-njalo vse moje bitje; dihal sem jo, pretakala se je po mojih žilah v vsaki kaplji krvi ... bilo ji je sojeno, da se v kratkem izpolni.
Naš dvorec je obstajal iz lesene gospodske hiše se stebri in dvemi nizkimi prizidki; v levem prizidku nahajala se je mala tvornica cenih tapet... pogosto sem
{----—--1
! hodil tja gledat deset suhih in razkuštranih j dečkov, kako so v umazanih haljah in. I izpitih obrazov v enomer poskakovali na j I lesena vzdigala, ki so pritiskala na štiri j ! ogljate lesene klade stiskalnic, in kako so j na ta način odtiskovali s težino svojih slabotnih teles pisane vzorce tapet.
Desni prizidek je bil prazen in se je dajal v najem. Nekega dne — tri tedne J po 9. maju — odprle so se oboknice na j • oknih tega prizidka, pokazali so se na njih. •ženski obrazi — kaka družina se je naselila v njem. Spominjam se, da je isti : dan za obeda mati poizvedovala pri hišniku, | j kdo da so naši novi sosedje ter da je, koj j je čula priimek kneginje Zasjekine, sprva, j spregovorila ne brez nekakega spoštovanja:, A, kneginja!.. a na to dodala: gotovo' kaka siromašna.
—	Na treh najetih vozovih so se pri-j peljali, je pripomnil hišnik, spoštljivo po-l davaje skledo; svoje ekvipaže nimajo in j
i pohištvo je jako priprosto.
—	Da, je odvrnila mati, a vendar je; boljše tako. Oče jo je hladno pogledal; ona je umolknila.
—	Zares, kneginja Zasjekina ni mogla biti bogata žena; od nje najeti prizidek je; bil tako star, mal in nizek, da bi se tudi; manje imoviti ljudje ne odločili naseliti! se v njem. V ostalem je takrat vse to; šlo meni skozi ušesa. Knežji naslov je'
t
! malo deloval na-me; malo prej sem bil ! prečital Schillerjeve razbojnike.
II.
Imel sem navado potikati se vsak' j večer s puško po našem vrtu in prežati | na vrane. — Do teh previdnih, roparskih ! in lokavih ptic sem že dolgo gojil so-j vraštvo. Onega dne, o katerem je bil go-1 vor, sem se bil tudi podal v vrt in ko' i sem bil brezvspešno obhodil vse drevorede 1 . (vrane so me spoznale in le iz daljave so ! v presledkih krokale), sem se slučajno; približal nizki ograji, deleči pravzaprav. i naša posestva od ozkega kosa vrta, ki se j ;je razprostiral za desnim prizidkom in ki I je spadal k istemu. Hodil sem s povešeno ; glavo. Naenkrat sem začul glasove ; pogledal sem čez ograjo in okamenel; nudil1 se mi je nenavaden prizor.
Nekoliko korakov od mene, na trati, j mej grmičevjem zelenih malin, je stala visoka, vitka deklica v progasti rožnati obleki in z belo rutico na glavi; okoli nje gnetli so se štirje mladi možki ona jih je po vrsti trkala po čelu z malimi sivimi cvetkami, ki jim imena ne poznam, ki pa so dobro znane otrokom : te cvetke tvorijo male mešičke in se razpočijo s treskom, ako se udarja ž njimi po trdi stvari. Mladi moški so tako radi nastavljali svoja čela, a v kretnjah deklice (videval sem jo od strani) je bilo nekaj tako očarujočega,
zapovedujočega, ljubkega, porogljivega in milega, da bi bil skoro vskliknil od začudenja in zadovoljstva, in bilo mi je, kakor da biM v tem trenotku dal ves svet, da bi le ti dražestni prstki udarjali tudi mene po čelu. Moja puška je zdrsnila v trav », na vse sem pozabil; požiral sem z očmi ta vitki stas, vrat in lepe roke, na lahko razpuščene svitle lase pod belo rutico in to poluzaprto, umno oko, te trepalnice in nežno lice pod njimi.
Mladi mož, oj mladi mož! je iznenada zaklical zraven mene nek glas je li morda dovoljeno gledati tako na tuje gospi c e ?
Ves sem se stresel in otrpnil... zraven nene za ograjo je stal nek mož kratko ostriženih črnih las in me ironično pogledoval. Isti trenotek se je tudi deklica okrenila proti meni... zagledal sem velike sive oči na gibčnem obrazu in ves ta obraz je naenkrat zadrhtel, se zasmejal, beli zobje so zablesteli na njem, obrvi so se nekako smešno vzdignile... zardel sem. pograbil puško od tal in zasledovan zvonkim, ali ne hudobnim smejanjem sem bežal v svojo sobo, se vrgel na posteljo in pokril obraz z rokami. Srce je v meni kar poskakovalo; sramoval sem se in vesel sem bil ob enem; občutil sem dosedaj nepoznano razburjenje.
(Dalje.)
Stran TT
»EDINOST < štv. 324
V ^rstu, dne 23. novembra 1908
nekoliko podoben jantarju, je bila cenjena na milijon kron.
Cele pokrajine čaja smo videli v i n -d i j s k e m paviljonu. Ta dežela mora bit/ izredno bogata, kar se je spoznalo zopet tukaj takoj na prvi pogled Angleži so v koloniziranju pravi mojstri : Indija izdeluje vse sama, celo najmoderneje ekvi-paže in najfineje avtomobile. Naravne izdelke nam kažejo posamične zbirke. Riža je izvozila Indija lani celih 40 milj. starih centov, pšenice 16, kave, čaja 50, opija 5 milijone itd. Dragocenosti te ga prostranega azijskega polotoka občudujemo ravno Lako v prekrasnih, rubinih, opalih, muse-linih, nadalje v premnogih umetniško iz- j cezanih izdelkih iz slonove kosti, teak lesa : in produktih keramike. Kar morejo izdelati ; človeške roke — vse se nam je kažala i tukaj v svoji najvišji popolnosti in naj-redkeji originalnosti.	;
Vspričo take, naravnost prešerne bogatije so imeli Francozje težko stališče, kajti njih kolonije, dasi drugf* na svetu, zaostajajo vendar za angleškimi. To so vedeli oni že naprej in zato se je poznalo tudi v njih paviljonih, ki so jih oamenili svojim kolonij a aa, da so napeli vse svoje j sile, da zapusti gledalcc tudi te paviljone : j očaranjem in občudovanjem v svojem ircu.
Kar premore Alžerija, Tunis, j
Se nega m bij a, Kongo, Indoki-;
. a j ska in razni veliki ter manjši otok.i
vse so znali zbrati in razstaviti na tako
. i
originalen način, da te je morala zanimati prav vsaka omara, vsaka miza in vsaka 1
stena.
Toliko živih produktor, kakor angle- I >ke kolonije oni sicer nimajo. Zato so pa . Dile velike zbirke najrazličnejega drago- ' :enega lesa, usnja, plute in kavčuka brez ^ corikurence. Potem vino, olje in duhan, j zlasti pa svila. V svojih paviljonih so postavili povsodi domačine v pristnih nošah n zlasti ljubke so bile mohamedanske j nlade Maročanke, ki so sedela na blagi- ; lah pred svojimi stroji, na katerih so kale drage preproge. Privlekli so semkaj str!o konja saharske puščave, grbastega voljbloda.
Stadij.
Posebna znamenitost sama za-se je jil stadij, ponarejen po onem zgodovinskem stadiju, v katerem so obhajali stari Lrrki svoje slovite olimpijske igre. Vrče, ki so jih delili ob tej priliki prvim zmagovalcem, vidiš lahko v zbirki britskega rr.uzeja...
V gotovem oziru lahko primerjamo današnje Angleže z vso pravico s starimi rrki : tudi danes ne goji noben narod na svetu toliko športa, kakor Anglež. Angleškim šolskim fantom je deveta briga, ce je v šoli prvi ali zadnji — veliko čast-neje je zanj, veljati v kriketu ali žogi kakor prvi zmagovalec. Po vsej deželi gre njegovo ime s pomočjo telegrafske žice in njegovo sliko kažejo vsi športni in tudi mnogi politični listi. V Londonu in po nekaterih drugih večjih angleških mestih izhajajo celo dnevniki ogromne veličine, ki ne poročajo nič druzega nego o športnih dogodkih po vsem svetu.
Zato se ni čuditi, če so si postavili tudi na razstavnem prostoru kraj, kjer lahko kažejo in tekmujejo z vsemi drugimi narodi v športu.
Ta angleški stadij je bil v svoji areni titoč črevljev dolg in sedemsto črevljev širok. Dolžina starega grškega stadija je znašalo komaj dobro polovico tega. Do 150.000 oseb dobava na sedežih prostora. Ob kraju arene se je nahajal velik bazen, kjer so se izkazovali izvrstni plavači v s\Oji umetnosti.
Konjske, avtomobilske, kolesarske in inotorske dirke so bile tu na dnevnem redu : ljudje urnih nog so se skušali ravno tako s svojimi tekmovalci za visoka darila. Potem telovadci vseh narodov in vsega sveta. Ob posebno svečani priliki, ko so se zbreli atletje in gimnastiki vsega sveta in obeh spolov, da se producirajo in tek mu jejo na tem prostoru, je prisostvova prireditvi celo kralj s kraljico in prestolo
naslednikom.
Trikrat na teden pa so kazali tu ol večernih urah J-rane ožje krasoto svojeg; umetalnega ognja, mnogo v simboličnil podobah novega prijateljstva s svojim angleškimi prekokanalskimi sosedi.
C. Pleško.
Dnevne vesti.
Rodoljuben Čin. »Pogrebno društvo« na Vrdeli je sklenilo na svojem občnem zboru, da povodom 40 letnice svojega obstanka i v proslavo 60-letnice cesarjeve prepusti brezplačno za dve leti prostor za otroški vrtec družbe sv, Cirila in Metoda, (vrtec se namreč ustanovi v kratkem). Rečeno društvo je podalo s tem lep izgled resničnega požrtvovalnega rodoljubja.
Tedenska seja pol. društva „Edinost*
se bode takrat vršila danes, v ponedeljek, dne 23. tek. m., ob 7. uri zvečer mesto v vtorek. Odborniki so vabljeni, da se te j : seje prav gotovo vdeleže.
Predsedništvo.
Petdesetletnico svojega obstanka je
praznovala včeraj župnija pri Sv. Ivanu. 1 Med tednom se je v župni cerkvi vršil
1
misijon, včeraj ob 10. uri predpoludne pa je škof mons. Nagi služil pontifikalno mašo. Popoludne je bila slavnostna pri-1 diga potem procesija in slavnost se jej zaključila z zahvalno pesmijo in blagoslovom. Jutrnje in popoldanske slavnost i se je udeležila velika množica vernikov.
Javni ljudski shod, ki se je vršil včeraj v ulici Boschetto je vsestransko pogorel. Poročilo sledi jutri.
Z ozircm na naglo širjenje škrlatice po
i naših pokrajinah v zadnjem času se opozarja občinstvo, da po svoji moči pomaga pristojnim oblastim omejati to nevarno j kugo, ki tirja toliko žrtev. Sledeči opis j naj omogoči spoznavanje bolezni brž v' začetku in je takoj poklicati zdravnika. \ j Kajti le tako dobi bolnik potrebno pri- j merno postrežbo in pristojna oblast mož- }
! nost da ukrene sve potrebno, da se bo- j
! , lezen kolikor možno omeji.
Skrlatica napada najraje otroke in le j bolj poredko odrasle. Začenja se navadno { z mrzlico, kateri sledi huda vročina. Bolnik toži, da ga boli glava, težko požira. Po noči je nemiren, blodi. Dan pozneje 'se pokazujejo navadno najprej na gorenje m delu prs in na vratu, majhne rudeče lise, . i ki se kmalu razširjajo po vsem životu in j ! zlijejo v splošno škrlatno rudečico po ka- j iteri je dobila bolezen ime. Vtem težkem j 'stanju se nahaja bolnik par dni. Potem j ; začenja rudeči izpah polagoma bledeti, j ; vročina se začenja nižati, in kacih 8 dni j ! po začetku bolezni se začenja po vsem j
; telesu luščiti koža.
To je splošen opis bolezni, ki se pa j I ne pojavlja vedno z vsemi omenjenimi j i znaki, ki je včasih lažja, včasih težja, j i Najbolj značilna je ona splošna rudečica, j ! visoka vročina zatekle žleze na vratu in v 1 grlu (težko požiranje) in luščenje kože., Bolezen je zelo nalezljiva, zlasti za otroke. Včasih zadostuje samo kratko bivanje v sobi, kjer leži bolnik, da se je naleze. iTudi vse osebe in sploh vsi predmeti, ki so prišli v dotiko, so nevarni, da prena- j
šajo bolezen.	S
Zato treba t koj, ko so se pojavili J prvi njeni znaki, spraviti bolnika v po-j steljo in zabraniti vsem osebam, ki niso za postrežbo neobhodno potrebne, vstop ; Iv dotično sobo. Vse drugo potrebno od-' redi potem zdravnik, katega je treba (naj i bo še enkrat povdarjeno) v vsakem sumljivem slučaju takoi poklicati.
i „ALL&ANZ"
Delniška dražbu za zavarovanje na življenje in rente na Dunaju.
\\\W\\> Ustanovljena leta 1890. v\\\\\w Družba vsprejema ljudska zavarovanja ua življenje v tepenskih obrokili od 10 st. naprej. Zavarovanja za vse sloje z zdravit spričevalom brez njegra.
Dne 31. decembra 1907. je bilo v 1 prometu 318.230 polic, z zavarovalno glavnico.......K 03.119.862-6»»
Garancijski fondi znašajo pe bilanci K 12.799.579 76
Za informacije in prospekte obrniti se je na
Glavno agencijo „ALLIANZ"
' TRST, via della Caserma štev. 13
L < V sprejemajo se lokalni agenti in produkterji)
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spe&icijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Teiefoo it. 847. - Vi& della Stazlcna šiv. 17. - T*ie?on at. 7
FilMalke v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanje pchižtva na vao kraje tu- in inoaemgtva v zaprtih patentnih vozovih z& pohištvo, dolgih S do S metrov.
---MUaaje ^rBiimetov. H se Melo u potovanje is pmaltfe na m crsie.)
Sprejema se tud? pohištvo in 'druge predmete v shrambe v lastn« za to pripravljena suha skladlaia.
Edini tržaški zavod sa == ^VAGURS-CLEA^ER".
ČlSCE^E in SHRANJEVANJE PJ&EPK0G —e;—— ■ ■ ■ ■ 1
j	Točna postrežba m nizke cene.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov bre? ~ vsake bofeoine
v zoi?ozdr»vniŠkem kabinetu
£r. 3. Černtak « §. Jusehe?
Tli S T
ulica della Caserma štev- 13, i). nadat.
:: Prodajainica in pekarna ::j
F. PBTBRMBIs:
je preložena iz ulice Giulia 76
V Vrdelo štev. 490
Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnje?* lastnika Wran, Jos.je zopet; dovoljena
sedanjemu Jaatniku P. PETERNEL
GOSTILNA
,JfWantka Pompei'
TRST
Piazza Carlo Goldoni 4
Ulica Giosue Carducci 5
Izvrstna kuhinja italijanska ic nemška. Pristno vino	j
Alojz Povh
- urar	-
s pridejano delavnico
Trst Via del Rivo št. 26 Trst
Izvršuje v?ako popravljanje žepnih in atenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in draguljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje
- Slovensko podjetje ! -
R. Gasperlni - Trst
Telefon i974- — SpCillt^r — Telefon 1974
Prevozno podjetje
: c. kr. avstrijskih državnih železnic. : Sprejme
razcarinanje kakeršnegasibodi blaga i: mitnic, dostavljanje na dom. poši!jatye. potega kovčegov.
Naj d o govor ne j še cene.
j	VELIKA ZALOGA
furlanskih jajc ■
— vedno svežih.--
> Naitineje alpsko čajno maslo znamka 2 zvezdi. — i Dnevni dohod. - Siir in slanina. — Specijaliteta ! „LIPTAUEK-. Postrežba na dom. Cene zmerne. — Prodaja na diobno in debelo
! Rožolfo Contro, ulica 8elle fogce 5.
| Direktni dovoz štajerskih kokosi i? ! ajn. Specijaliteta : Sraike paatards i Cene dogovorne. — Postrežba »a Ulica Cam^amb ši» 16.
Nova prodajali lc a.
TRST
G. 3£efe!ayaw
— Corso štev. 23
Ni potrebno naročati na Duasin URE
nikelnate od K 4 naprej srebrne	„ 9 *
zlate	. . 26
r?% PRSTANI
14 karatni od K 6 naprej sSSf 14 „ j di)am. ^ i o „ M	BUDILKE
W garantirane od K 3 50 naprej
r	Vrhu tega bogata izbera zlatih in
srebrnih verižic, uhanov, Broohe« itd.
pozabite na
Mirodilnico Tomaža ZatSnika
prej Škrinjerjeva I^T* v ulici F&rneto Itv. 33 V^fe
se dobi vsakovrstne barve, petrolej, eopi<"ov It.
Kinina Salu s.
jji* # Vr s. 9 \
urar J. ^rsta
Trst uL Poste Mm 9
Mirodilnica
^a Costantino Nussa em
Trst, uiica Molin ^rande 38 Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ščetke, mila, parfumi itd. i.ci. Zaloga šip in steklenin.
Bicchi Carlo
i
j Trst, ulica deli'Olmo št. 7, I. nadstr.
(vogal ulice Molino a Vapore). Prodaja na mesečne ol>roke ogledala, ! slike, obleke, suknje, jope, klobuke, kape proti burji, fuštanje, perila, dežnike i. t. d.
Oglase, poslana, osmrtnice zahvale, male oglase in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme .Inseratni oddalek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoludne. Po neči se vsprejerr.a v „Tiskarni Edinost '.	- —
Cesare Levi uraraTat-ir
TRST - KORZO št. 41
naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da e odprl novo prodajalnieo (blizo utrne). Danes ima zalogi veliko izbero novih zlatih, srebrnih, nikdlastih jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi iina v izbero z!atanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta pr stani iz novega zlata, moderno izdelani in po zmsrnlb cenah
Tržaški grafični zavod
Trst, Piazza (lella B<»rsa 13 — TeJef.
Najnatanćneje izdelovanje
i^T pečatov iz kautchouha.
ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji.
--Lastna mehanična tlrlaJnica
CENE JAKO ZMERNE, imtim Dela izvršena tehnično natanjko.
DOBIVA .SE v VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
reirmaU^mu isi protinu
)• Tekočina GODINA
prirejena v Trstu Rafaela Sotona, lekarna ,w4Ua JrtaDonm della Salute" pri od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa Oodina, lekarna 3gea' Far neto 4
Steklenica stane K MA. Iz Trsta ae nB odpošilja manje od 4 steklenic proti pož^povzetju ali profai anticipa^pogljatvi^neaka 7 K frmko	»u «voja ^
V Trsta, dne 23. novembra 1308
»EDINOST« štv. 324
Stran III
Tržaška maSa kronika.
Skrivnostni napad z nožem. Xeki redar je sinoči spremil v bolnišnico -^S-letnega postreščeka Vincenca Mlakar, bivajočega v ulici Rossetti štv. 24. Mlakarja je neka neznana oseba brez vsakega povoda napadala ter ga težko ranila z nožem v prsi.
Kočija je povozila včeraj 35-letnega Renza Dastillo, nastanjenega v ulici Ma-donnina štv. 5. Castilla je bil poškodovan na raznih delih telesa in je moral na zdravniško postajo, kjer so mu podelili prvo pomoč.	i
V truplu ženske, ki so jo v soboto do-poludne pri pomolu Sanita potegnili iz morja, so prepoznali 17 in polletno Va-ler.jo Acquarolli, ki je bivala v ulici Scuole nuove 17. Ni še znano, je li Acqua-rolli skočila sama v morje ali je bil na j njej izvršen zločin. Oblastnija stvar preiskuje.	j junaki tihega svedra, ki so v noči od j petka na soboto oropali podružnico tukajšnje prometne banke, vživajo še vedno zlato svobodo in se na tihem veselijo svojega bogatega plena. Policija je sicer stavila pod ključ mnogo sumljivih tičkov ali pravi tatovi so še — na varnem !
83.311 vreč ka e je včeraj iz Santosa oriptljal v našo luko Lloydov parnik »Moravia«. Vozil je iz Brazilije 36 dni. S parnikom je dospelo tudi pet izseljencev.
Naše gSedaUšče.
I^epriza veseloigre „Katakombe" je bila dosti boljša od prve uprizoritve. Videlo se je, da teče vse bolj uglajeno in hitro. tudi uloge so bile dobro naštudi-rane. Igralsko osobje je storilo v polnem obsegu svojo nalogo.
<t. Danilova je bila divna Nastja, ina Irena je bila gospica Janova, g. Raj-ner pa je bil imeniten grobijan Bohr-mann. G. Viktor je z vršil svojo ulogo prav ;ako častno kakov prvič. Tudi ostali igralci so bili dobri; le pri nekaterih bi prosil več elegance in finejšega nastopa kakor na primer g. K.uretu. Popolnoma do veljave pa je prišel ta večer g. Ve-rovšek v ulogi sluge Blimma. Njegovi dovtipi so razveseljevali občinstvo, ki sicer ni baš prihitelo mnogoštevilno.
Iv. soDotni predstavi naj pa pripomnim, da je g. Veble v ulogi uredniškega slu^e vzbujal s svojo drastiko in zabav-Ijivimi kupleti salve smeha in žel za svoje proizvajanje .splošno pohvalo, kar je v včerajšnji oceni po pomoti izostalo.
V. B.
Tržaška gledališča :
Fenice, Danes zvečer se zopet ponovi >Pomladni dih«. Jutri se predstavi opereta ?Ali baba«.
Politeama Rossetti. Od prihodnje srede do sobote bo v tem gledališču gostovala družba slavnoznane dramatične umetnice 'Tiacinta Pezzana in sicer se na prvi predstavi uprizori igra »Teresa Raquin«.
Koledar in vreme. — Danes: Klement papež. — Jutri : Hrisogron muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- io° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vests i.t Goriška.
x ,.Gorica-Corriere friulano". Dva lista
goriška; eden strogo klerikalen, drugi laško liberalen do skrajnosti ; in vendar oba v tesnem objemu, eden prevaja drugega v obrambo nezakonitega deželnega odbora ! Kako se to strinja ? Obema gre za kožo, namreč ne listama, marveč načelnikoma obeh strank, katerih glasili sta.
aCorrierec nima več materijala, da bi tranil deželni odbor; obrambo je torej prevzela »Gorica«, ki zatrjuje, da je deželni zbor zakonit in navaja enake dokaze, kakor prej nje laški bratec. Na svojem dokazovanju sta pa oba vedoma izpustila drugi del 4? 15. deželnega pravilnika, ki se glasi: Kdor ni več člen deželnega shora, !"'■ neha biti člen tudi deželnega odborau.
Tu je pa med listoma nekoliko razlike. Mej tem, ko „trorica" ne brani dr. Verzegnassija, je ^Corriere" branil le tega in se ni zmenil za Klančiča in dr. Mara-nija. Prejšnji deželni zbor ne more odobriti sedanjega deželnega odbora, sedanji in tudi nobeden prihodnji deželni zbor tudi ne sme in nikdar ne potrdi seda-njega nezakonitega deželnega odbora in njegovega proti zakonitega delovanja.
Prej je zamogel uganjati deželni od-
bor, kar je hotel, vsled zna ne zveze, ki je faktično obstajala in še vedno obstoji, če se jo tudi še toliko zanikuje. Vsi deželni poslanci so prinesli zvestobo, da se bodo držali veljavnik zakonov. Da bi se moge sedanji deželni odbor proglasiti zakonitim, moral bi se spremeniti temeljni državni zakon od dne 26. februvarja 1861.
Tega pa deželni zbor ne more storiti ; določbe, ki izključujejo trojico sedanjih deželnih odbornikov od odborništva, so enake vsem zborom dežel, zastopanih v državnem zboru. Ako bi pa bilo dovoljeno enostransko spreminjati zakonske določbe, bi smel deželni odbor spremeniti danes to, jutri drugo točko, in nazadnje bi morala iti država v zrak.
Deželni glavar dr. Pajer in poslanec Berbuč sta po § 15. zakona iz leta 1861 edino opravičena, sedeti v deželnem odboru ; na podlagi § 42. pa ne moreta sklepati nič veljavnega, ker za sklepčnost J deželnega odbora je potreba najmanje treh j zakonito izvoljenih odbornikov.
Laški listi se navadno ne vtikajo v stvari slovenskih občin ; Gorica pa se je, hoteča braniti deželni odbor, vmešala v stvari občine Gradež, v kateri so vsled spletek nekega gospoda, ki je razžaljen \ zato, ker se ga ni kandidiralo v deželni \ zbor, nastala neka navskrižja, ki pa Slovencev prav nič ne brigajo, jih torej tudi ni potrebno opisovati. Lahi naj se spravijo in poravnajo sami med seboj !
Razne vesti.
Memori kneza Eulenburga. Knez Filip 1 Eulenburg je odredil, da se njegovi me-' moari, v katerih govori o vladanju cesarja' 1 Viljema, obelodanijo takoj po njegovi 1 (kneževi) smrti. Ti memoari kakor tudi j neka pisma cesarja Viljema se nahajajo v varnih rokah v Londonu. Sumi se, da pri-| dejo z obelodanjenjem teh spisov na dan velike indiskrecije.
Cerkev in bakteriologija. Vspehi modernih bakterioloških preiskovanj niso postali važni samo za javno higijeno, ampak so delovali tudi na nekatere cerkvene običaje. Tako je v protestantski cerkvi nastalo gibanje, da se odpravi skupni obha-jilni kelih in da se uvedejo posamični ke-lihi ter se tako prepreči prenašanje bolezni. V nekaterih krajih so začeli to idejo tudi že praktično izvajati. Te nevarnosti v katoliški cerkvi ni, je pa je v mnogem drugem pogledu, tako n. pr. v kropionikih, v katere močijo verniki svoje prste. Da se pride temu okom, je italijanski menih Avguštin Gomelli preiskoval kropivnik v turinski cerkvi sv. Križa in obelodanil rezultate tega preiskovanja v lista „Unita Cattolica". Na površju vode v omenjenem kropivniku je našel v enem kubičnem centimetru 150.000, a na dnu 6 milijonov mikrobov iz vrste nalezljivih bolezni. Na-• pravili so s to vodo več poskusov na živalih in vse te živali so obolele za tuberkulozo, davico ali pa za unetjem črev. Gomelli predlaga radi tega, da se mesto sedanjih odprtih, uvedejo zaprti kropiv-niki, tako da verniki vsakikrat pritisnejo na gumb in si tako oškropijo prste.
Cesar Viljem in burska vojna. »Times« je priobčil iz Ne\v-Vorka nova odkritja o ; vedenju nemškega cesarja za časa burske I vojne. Ta odkritja so podali oni Buri, ki bivajo sedaj v Združenih državah in ki ' nočejo biti pod angleškim gospodstvom.
Ti Buri pričajo, da ni Angleška imela o ' Južni Afriki točnih zemljevidov. Zemlje-i vidi, katerih so se posluževali, se niso v ničemer razlikovali od zemljevidov navad-j nega šolskega atlasa. Vsled tega je bilo bojevanje silno težavno. O tem je bil informiran nemški cesar Viljem, ki je odredil, da odstopi nemški generalni štab svoje zemljevide iz Južne Afrike Angleški. Nemško vojno ministerstvo je posedovalo 70 točnih kart iz Južne Afrike. S tem je Nemčija pomogla Angležem do . zmage.
Z druge strani zopet izjavlja bivši burski general Viljoen, da so Buri dobili od Nemčije garancije, da ista nikdar ne dopusti, da bo transvalska republika združena z angleško državo. Ob enem da je Nemčija obljubila pokojnemu predsedniku Krugerju, da se ona skupno z Rusijo in s Francijo umeša po prvih porazih Angležev. Se le pozneje je Kriiger zvedel, da se Nemčija nikakor ne namerava spreti z Anglijo radi Buro v.
Tvornica dežnikov in solenikov
GIUS. FERRATA - TEST
Tovarna: uL Moniecueco 13. Prodajalnica: Corsc 35.
izbes1! r žaleč za sprehode,
S£3r" Izvršujejo se poprave in prevlačenja.
jesenska in zimska sezona !
V dobroznani prodajalnici
Maccari & Pross
TRST, ulica ffl3lcanton št. 9
dobi se velika izbera
črnega in barvanega moDernega blaga
za moške obleke
po cenah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: parta in blaga za moške obleke.
Trpežui banano blago iz bomba2eYiae za delavce.
Zaloga olja, vina in testenin
L Fragiacorno
Trst, ulica <5iov. Bocaccio 14.
Prodaja olja na debc-lo. Brezplačno dostavljanje na dom. Pristno oljieno in bombaževo olje v vazah od 5. do !0 litrov.
Istrsko vino prve vrste in burguudec v steklenicah od 1<> do 15 litrov in v sodčkih od 30 t litrov naprej.
I Napoljske testenine vsake oblike od f) do I 10 kilogramov naprej se priporoča konsumentom.
J. GALPERTI
- TRST =
ulica Barriera vecchia št. 13i
SKLADIŠČE tu- in inozemskega blaga za moške obleke. Podvlako, flanele, satin in vsakovrstne potrebščine za krojače možkih oblek,
Perilo, lan, [listanj, pletenine lanene in volnene.
Srajce, ovratniki, ovratnico, zapestnice
Sprejme se naročila za obleke po jako ugodnih cenah.
Slovenska mizarnica v Tr-
Majcen Miloš v Trstu ulica I.eo štev. 2 nam javlja, da ima zrn raj v svoji delavnici pripravljene cele spalne šote in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. K r je gos.);'d M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga n3j-topleje priporočamo slavnemu slov. občins vj.
TOVARNA
fratic@sco Easietla
TRST, PiszzBtta S. &iacooio 1 •• Corse
Izvršuje se vsaka poprava.
Cene. da se ni bati konkurence
ANTON S K E R L
mohaulk, zaprl»eiexil lzvetien^o
TRST, Carlo Goldaniiev trn štev. 11
Zastopnik tovarne koles in mote.« „Pscr
Napeljava in zaloga električnih zvonfkov, lu<-; tu
mofonov, *onofonov, in fonogr.»foy. Zaloga priprav 'a tort:> i ■
Lastna delavnica za popravljanje aiv. »trojev, k^lcs. uioto~uift* »i
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah
TELEFON štev. 17&-*.
Skladišče šivalnih strojev
G Tram
TRST, ulica B rriera vecchia št. i9.
Cene dogovorne. Plačilo na otok
Sprejme se popravljanja šivalnih stro ev ; vsakega ziatema. Prodaja igel, olja in apara!ov.
Kupuje in prodaja že rabljene Livalne stroje.
s Vinski cvet (špirit) ;
na debelo
Bakof & Moller - Trst
Trikrat riktlflciranl 95°'» y sodih vsake količine. Denaturirani 90" o v izvornih sod.h
===== Lastna tvornica sodov. ==
Tvrdka ustanovljena 1837.
I Zaloga svetovnoznanega Q£§*(£Q/\
j delniške tovarne v Č. Budejovicah
(izven dogovora) toliko v sodih kolikor v buteljkahv ul. Valdirivo itv. 3 g.
Telegon štv. 2201.
SJE „Antiderapant"
iz usnja in gumiju obloženih z jeklenimi žeblji patentovan<^:i
zistema A. GARCONNET & R. VEZItL I 1 Rue de Pariš. Clichi (Seine). Posebne poprave „Antiderpant-ov pneomatikov" in sapnih črev vsake znamke.	— Delo natančno in zajamčeno.	—
Podružnica v Trstu ulica S. Lazzaro št. 16.
GLAVNI ZASTOPNIK ZA TRST IN PRIMORSKO tvrdke Dunlop Preumatic Tyre & Co. Pnevmaniki za avtomobile in motore.
=5 Novo pogrebno podjetja
pisarna In prodajalna Ola Ulncenzo 3ellini št. 13.
Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica fflassimo D* Azeglio št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene ledene
rakve; čevlje, vence iz nmetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurenoe.
Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in dru**
Stran IV
„EDINOST" štev. 324
V Trstu, dne 2:>. novembra 1 9uS.
Fratelli Rauber Sr«3"
Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje) •Sr Izvršuje naročbe za vse kraje v pokrajini. CB
Mlada gospod čna
le pe zunanjosti, poštene slovenske rodbine, Si stopiti v službo kot blag-ajr.ičarka, prodajalka, ali v trg-ovini pri kaki pisarni. Vt-sča je v govoru in pisavi slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter je že bila v službi. Ponuja dobra spričevala.
Pisati je pod „Sedemnajstletna J. Z." na Jnspratni oddelek „Edinosti".
D - QEF1 JA Josip Zlgon ni- Cirara ?
FiL.JALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140
IsTior dreg, barv. čoplčev, pokoati pa-fumev. lin. milo — Z al o g-.s, mineralno vode otka za. parket9. na mrzlo pripravljenost sirupu, .amariiča, malino v ca itd. itd.
BOGOMIL PINO
bivši uru, v Sežani;
'ms hvo;o no-
oretaiaHrfcc r
^ *_■£__
v TSSTU
m
• u!. Vincenzo Bcilini št. 13
imaproti cerkve ^.iJUitia urvsga
vsakovrstne verižice po pravih tova?. cenah.
LORENIO BRUNA
TRST, ulica S. Anastasio 9.
Telefon it 1432
Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE
Hidravlični cement, angležie opeie,
katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijaia za zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno itd. =
Večkratno odHkovtm
prva im »dima
•Lirami!
v TRSTU /vs
artistična vlivanj*
Borneo Ispagn
| Trs	Vade fa
»v. ivan (Vrdei*>
TELEFON itevilfca Wr?fc
Najnovejši stekleni Mit za bož. drevesce.
12 izbranih komadov, pisane ali srebrne kroglje ali *fcdje skrbpo zavito v kartonu, po velikosti in delu 1 ■■	po K —-40, —-50, — 60,
—70, — 80, K 1, 1-30, 2. 6 komadov v kartonu (nekoliko večjih) i* —*fiO, — SO —•90. 24 komadov K —-80, K 1, 1-20. 30 komadov K 135, 1-60, 2-—. 48 komad. K 2-10, 2-50, 2 00. 60 komadov K 2-60, 2-80, 3-20 3 zračni stekleni balončki K —"50. Drevesni angeli K --40, —50, —60. -
.rebrna a,a zlata) kuven^.^t S .100 komadov) K --20. Svečice 24 komadov v kartom K --50. — 60 večje 15 kom. K—58 —75
1 >ržajci za sveče dueat K _-50
Fašlijarre proti predplačilo. Naročila nad k 2 po ptšinem jovzeija.
C. in kr. dvorni zalagatelj
JAN KONRAD v Mostu *SEJIS,9
_ .mi. glavni geniK se pošlje vsaKema zastonj in poštnine prosto.'
! W MložM „TISKARNE EDINOST"
__v TRSTU' u,'ca Gioraio Galatti štev. 18
"	I 1
je izšel v sloven. prevodu
@ VOHUN O
ROMAN
AiUežJn spisal j. r. cooper.
I j Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane
t krono BO st.
1 n
po pošti 20 stot. več.
Dobi se ga. v vseh knjigarnah po ^^^^	Slovenskem.	j
Razpošilja se !e proti I povzetju afi naprej poslanemu znesku
: MALI OGLASI :
se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vec. MaJmanjSa pristojbina stane 40 stotink. — — — Plača se takoj. — —
I■■Pli n--r- I ry r~ ■■! lini |M»
Kfini^ z hektolitrov vipavskega vina. — l\U p(il£ Kdor ga ima naj piše ponudbe pod „Hektoliter1* na Ins. odd. Edinosti	1826
Ženitna ponudba, S^Sm&SS
se želi seznaniti v svrho žeuitve z 18—24-letno, simpatično, nekoliko izobraženo gospico Slovenk'-ali Hrvatico, iz me*ta s^li iz dežele ; premoženje postranska stvar Le reane, ns anonimne ponudbe, če mogoče s siiko, ki se takoj vrne. je pošiljati na luse-ratni oddelek Edinosti pod „Srečna uorioonasi r.!. B." do 30. t m. Stroga tajnost zajamčena.	1829
pil?4 (visoka pisalna miza) malo časa rabljen, Mil proda „Inseratni oddelek Edinosti (via G. Galatti St. 18, pritličje — Narodni dom). 1784
PpTIflciin CCS obleke, paletots za moške in J UU<ijU ^^ defke Plačilo na obroke. KO-STOKIS, ulica Giosue Carducci št. 16, prvo nadstr., blizu restavraere Cooperativa ex Hacker	1813
V mlekarns „Hrušica" pIZ
dobiva se naravni medl. vrste.	1794 j
Kraški tersn t^ir^i
Lazzaro stev. 22, po 90 stotink liter, in belo 72 stot. Za gostilničarje in krčmaije dogovorne cene
_ lf 52
primerno iSčo mtla družina (3 | i&!(UY£!IJB osebe) v bližini velike vojašnice. i Prednost imajo stanovanja v novi hii ali ona, ka- i tera imajo vpeljano vedo in plin. Pogoiba tudi za ! več let. Ponudbe pod ,,Tri osebe- ta Iaseratni od- j delek Edino-ti.	1721 j
Dve veliki sobi ZT'"S|
g!d. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po Seala dei Fabbri ! na desni. Voda v hiši.	1^89 j
----1 -i
nncnrtffinao šestnajstletna, vešča slovenskega, ' UUOpUtSiU^d nemške;a in uekol. italijanskega i jezika, katera je že eno leto služila kot uradnica pri I neki tukajšnji tvrdki, išče službo. Ponuja dobra spri- i čevaia. Naslov pove rEdinost".	1877.
Narodni nrph rai,.ra,vi>t,Jor pusti se
UUIli yi Cll kati drugje in ne v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona J e r k i ča vi Trstu zri,ven velike pešte St. 10, v Gorici! Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim !	1267 i
Kermaišpii Trocca
Barriera. vecchia čl. S '.ma. veliko zalogo
mrtvaških praimetof
otroke in odraSčen^.
»T Venci "Hi
!>d porcelana iu biserov vezanih s 1ei!0 žico, od umetnih cvetlic s kovi in
>like na porcelanastih ploščah za spomenike Najnižje kc&kuresdng oeae.
5L0UENCII
KUPUJTE
Narodni kolek!
Ift-nnn l#rnn razPolagam D« P^o instala-
" M	cijo mešetarjev. Ponudbe rod
„18.000'" na Inser. odd. Edinosti.	1S28
riLSP IVANIŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vine
lastni pridelek v Jesenicah pri Omiša
v ulioi Valdirivo 5t. 17 (Telefon 140S)
v kateri prodaja na malo in velike. — NadaJj priporoča slav. občinstvu svoje gostilne .A'iMč jilea Nuova H. 11 in ,,A1 trate! 1 da!r»ati.. r i Zuđeeclie gt. 8. v katerih toči svoja vina I. v -t.
zm- Zaščitna aamia: „SIDRO" -ms'
LllilNEHT, CfiPSICi CGHip.
nadr.mestek za
J Anfeer - Pain>ExpelIe^
I	je splošno priznano kakor najizvrstneje bolu-
I	blažujoče maKiio pri prehlajenju itd. — Cena
I	80 stot., K 140 in K 2; dobiva se v v*eh
I	lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod pri-
I	ljubljenega domačega sredstva naj se jemije
*	le originaine steklenice v škatijah z našo
I	zaščitno znamko: „cjIDKO", ,otem je kupo-. . 0 prejel originalni izdelek. — —
dr RSckter-a lekarna m Zlatem \m
v PRAGI
LLIZAtJETJ-NA ULICA ntev 5 »isor^J Zžf- Dnevno razpošiljstnje.
Učseilji^a novost l
Oblastveno zavarovano. Registrovai uzorec!
Briljantno angel, zvonilo za božično drevo štev. S
popolnoma iz kovire, s fi pozlačenimi angelji, 30 cm visoko, ne-razliiten vrh bož. drevesca. Zajamčeno l>rezuapat'no funbcijonira-nje- Najnovejši i i najlepši okrasek božičnega drevesca, ki ue bi smel manjkati v nobeni družini. —————————
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, uanje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje — zvoncev in blagorvočno, Frebrnočisto zvotenje za-doni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Komad stane s kartonom in navodilom vred K 1.50.
3 komadi K 4'— i 4 „ n 5 20 6 komad. „ 7.50 9 komad. K 10.80 12 » n 13.50 24 „ „ 26 50 Po poStneni povzetju aO
stotink Teč.
Št. S. Ravnotisto an^el- j
zvonilo za božično drevesce, izvrSeno vele-elegai,tnoin po^elmo tino ponikljano, s slikanimi stebriči za zvonce in tremi prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo. — Komad 3 kartonom in navodilom vred K 2.
m 3 komadi K 5.50 9 komadov K 15.50 |71 4 „ „ 7.25 12 „ n 20.25 6 komad. „ 10.50 24 n „ 39.50 LLI
Po postnem i>ovzetju SO stotink več. Kdor naroči več nego 1 komad goriomeajenega zvonila, dobi 10 izbranih, umetno izdelanih razglednic, mod te-ui božične in novoletne, katere se prodajajo povaodi po 10 do 12 stot. komad. DOVOLJUJE SE MENJAVA. Ako blago ne u-aja, vrne se denar, tedaj nikak r i z i k o ! Naročila je naslovljati na : C. in kr. dvornega /.alagatelja
Jana Konrad u Mostu št.l898,ČešRo
Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik s 3000 slikami, ki se Vam poSlje brezplačno in poitniue prosto. —■—— «
veliko skladište1 pianinov in harmonijev,
prvih tu- in inozemskih tovarn.
gflasovirji Bosendorfer
Uglašenja in poprave se izvršujejo z največjo natančnostjo in po zmernih cenah.
Pozor la našlo?! s,lr"^v"f tvr?kI LUIGI2 3No0NI
TRST, Fiazza S. G-iacomo 2, COKSO.
|ranS hotel „Union" y SjuMjanl
3{ccnfort prve vrste«	» wm xm ^ad 105 sofe.
prva slovenska zaloga in tovarna pohištva
Andrej Jug% Trst
CENE BREZ KONKURENCE, ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) S70JI l SVOJIM!
Ulica brcata št. 1, tik gostilne „^11' y?ntica Ussaro"
Uelika zaloga zgotovljenih oblek	j
za jesensko in zimsko sezono.
Novi dohodi oblek, jop, paletot, toliko za moSke kakor tudi /.a dečke, vse iz tu-	|
an inozemskega blaga in po cenab. da se ni bati konkurence.	|
Vrbu tega je prodajainica založena s črnimi oblekami kakor tudi blagom za naro-	|
rila po meri.	H
Udani Vittorio Piscur.	>
__Ulica Arcata fttv. 1.	|
Odhajanje in prihajanje vlakov ;C- k. državn® žsIesrssc©K
(Izvleček iz voznega reda, veljaven od oktobra 1908.)
(t-ft-i za prihod, oziroma odhod đo zaznanien v srednjeevropejskem časiu)
Odhod iz Trsta (Campo MarziV) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj)
55 C Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula Direktr
I	voz I. in II. razreda)
7.08 0 Herpeljr— Divača-(Gorica - Ljubliaua - Du ; j- ž.)
S.n0 D Herpelje—Pula (Direktni voz J in II. raz. 4 20 0 Herpelje—i Kanlanar-Kovini)—Paala Dava h. i Gorica-Dunaj j. ž ). (Direktni voz L in IL OUE. _8J0 C Hezp«đ{e :... rembrzovlak)Pum .Di: j _I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—I )U .i 1
Zabavna vlaka ob nedeljah in nraznikih: 2.15 0 Kicmanje—Bor.^t—Draga— Herpelje
Trst—Buje—Poreć.
6.10 M Koper—Buje—Porefi in me''D08tHj , 3.10 M fcoper—Buje—Poreć in uiedposta\ ;	M Koper in niedpn?.taje ile do Buj>.
i M Koper— Ižola—Portoroge—Muje.
rržt—Gorica—Jestailse-CsIsvGc —Du aj- DrazflhnT Berlin—Mcnakovo
•">50 0 do Gorice (Prva^hm— Ajdovščina).
B Gorica <Rnfin> AjdoTjfina) Jesenice ;; Iiak iDirsktni voz I. in II. raz.i C o Dunaj j. ž. (Dirk. voz I. in II. raz t Unec.' Praga (Direktni voz I , II in III. eda^ Draidane, Berolin. >.55 0 Gorica—Jesenice—i.jubljana—Beliak — Fran zensfeste—Bolcan - Griea—Inomo t — Mona kovo—Celovec—Solnoirra l—Duna ■ i . >1' kol.)
0 Gorica <Prva/fina — Ajdovščir»a» Jeleni1-? — Trbiž—Ljubljana—Celovec. 3.50 0 Goricn—Jesenice —Ljubljana—Beljak—i>a: zensfeste—Bolcan — Gries—Inomo t—3Iuna-kovo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno; 6 Gorica—Jesenice—Trbiž—lieljak. Cei-vec Linec, Praga (dirk. voz I in II. razr.j Dj naj—Monasovo—Draždane—Beroli';. 7.25 0 Gcrica (in medpo-staje).
■"> 0 Gcrica—Jraenice 'čez Podr žnioo v H i j a fc _(Dirk, voz I. in II. raz.) Inomost—Monskovo.
Zabavna vlaka ob uedeljah in prazniki" : 2.40 0 Gorica (iu medpn=»taje).
Prihod v Trst.
Puia—(Rovinj)—Trst.
9.47 0 iz Pule (direktni voz i. in II. razr.) K .
—Herpelje (Jesenic in Gorice), ^ 0 iz Pule (k. g.) Dunaja—Ljubljane, Div^O: —
Herpelj in medpostaj. "'K) C iz Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljub
ljant—Divače—Herpelj in medpostai. •0-iif* B iz Pule, (osebni vlak) {Rovinja) z /vezoir brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. ž. Divače _— Hej pelj.
Zabada vlaka ob nedeljah in praznikih. 9.28 0 iz Herpelj in medpostaj.
Poreč—Bujtj—Trst.
9.08 0 iz Ba j, Kopra »n medpostaj. V^40 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostH M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj
ttanako vo—Praga—Celovec — Jesenice— Gorica —Trsf 5.45 0 iz Dunaja — Solnograda — Celovca — Monu-kova direk voz L in II. ra^r.) Inomo-ta Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jesenic— Gorice.
7 35 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpostaj. 8.00 0 iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Herpel;. 11.20 B iz Berolina—Draždan—Pra^e—Linca —
ja—Celovca—Beljaka —Jesenic—Gorice (in Ajdovščine).
j	^ iz Gelovca — Trbiža — Ljubljane — Gorice
(Ajdovščine) Berlina — l>raždan — Pra^e — Dunaja.
! 3-45 0 iz Celovca—Monakova—Inomosta Bolcani-|	— Grieea—Beljaka — Ljubljane — Jesenic —
Gorice
3 00 B iz Berolina. Draždan, Prage, (direk: i vo? I., II. in III. razr.) Linca, Dunaja j. ž. idirkt voz L in II. razr.) Celovca, Inomosta. Be Ijaka, Jesenic, Gorice drž. žel. Ajdov-čme 10 50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praziaakih: 9.12 0. iz Gorice in mej postaj.
Proga Tržič—Ćervinjan. Smer Tržič—Ćervinjan. 5.45 iz Trsta j. ž. (B št 701). iz Gorice j. ž. *> 47 iz Tržiča 6.4S, prihod v Ćervinjan 7.13, v Be netke 9.45 s zvezo na Padovo, Verono, Alilan Bolonjo, Florenco, Kim (spalni vozovi Duna j. ž. —Benetke). 9.00 iz Trsta j. ž. ( > št. 711), iz Gorice j. ž 9.23
iz Tržiča 10.45, v Ćervinjan 11.30. ^2.15 iz Trsta j. ž. (O St 713), iz Trži.'a I .3 pri hod v Ctrvinjan 2.05. v Benetke 5.20 zvez za Padovo. Verono in Milan. «.50 iz Trsta j. ž. fB St. 703), iz Gorice j. / o 33 iz Tržiča 7.47, prihod v Ćervinjan 8 '3 prihod v Benetke 10.35, s zvezo na Padovo Verono, Milan, Bolonjo, Florenco Kun.
9.10 iz Trsta j ž. (O St. 717), iz Gorice j i. 9.13
iz Tržiča 1010, prihod v < ervinjan 10 4o
Smer Ćervinjan—Trž.č.
5.35 iz Cervinjana (O *tev. 71 Ji. prihod v Tržič
6.25, v Trst j. ž. 7.42, v Gorico j. ž. i .16 « 20 iz Benetk (B Št. 7<f2), iz Cervinjana	iz
Tržiča V.49, prihod v Trst 10.31}, v Gorico j. ž. 11.10, a zvezo u. Kima. Florence, Bolonje Milana. Verone, Padove. 12.43 »z Cervinjana (O Su 714), iz Tržiča 1 !4, prihod v Trst j. ž. 2 16, v Gorico j. i. I 5S 2.25 iz Benetk (O št. 718), iz Cervinjana 5 06 iz Tržiča 5.37, prihod v Trat j. ž. 7.10. v < lorico j. ž. 6.21, s zvezo iz Florence, Bolonje. Mi:an» V erone, Padove, spalni voz Benetke— l»uraj i ■ ž )-
6 50 iz iienetk iB št 704;, iz Cervinjana 9.22. prihod v Tržič 9.47, v Trst j. ž. 10-50, v Gorico j ž. 10.47. s zvezo iz Kima, Florence, llolonje Miiaot. Padove.
Direktni vozovi L, II. in III razreda so pri vlakih Štev. 701, 70z 703, 704, 7.3, 7IS, me i Trstom j. ž —Benetkami in nazaj.
P.S>. Podčrtane števi.ke zaai ajo popoludne — 0 osebni vlak. — C brzi	— H mešanec.