ZlS. Stalita.
ff LjiMJNi. i toni 16. septifflbra »19.
Lil. lito.
Izhaja vsak dmm ni*tt, IsvsmbsI n«delf« ta
Mts žratl s Prostor 1 m/m X 54 m!m za navadne in male oglase 40 vin.,
za uradne razglase 60 vin, za poslano )n reklame 1 K. _        Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Cpr vnistvo »Slov. Naroda" in „narodna Tlakama" Knaflota nlloa sL 5, pritlično. — Telefon it 90.
Slovanski Narod'   valla v Mabliani ln po pošti t
99*
v Jugoslavl|l:
celoletno naprej plačan • polletno ...,••*
3 mesečno......
1 -
K 84 —
- 42— m 21—
- 7'-
V lnosamstvo i
celoletno     ......   K 95*—
polletno .......   H 50*—
3 mesečno ........ 26*-—
........„ fr—
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno
po nakaznid.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo »Slov. Dopise aprefei
Naroda" Knaflova nlloa st S, L nadstropje, Telafon dtav. 34.
le podpisano ln zadostno trnnkovane. Rokopisov no vročo.
Posamezna Itevilka velja 40 vinarjev.
Reka,
Iz Crispijevih memoar poznamo zgodovino Gariboldijevega pohoda. Laški kralj je obsodil vsako avanturo in izdal povelje, naj se prepreči, istočasno je pa pisal Garibaldiju lastnoročno pismo, v katerem ga bodri, in laška vlada je istočasno preko Pariza in agencije »Havas« demantirala Garibaldije poskuse in obenem poslala na pomoč ladje, puške in denar.
Komedijantske figure d' Annun-zijeve ni mogoče primerjati z Gari-baldijem. Vse drugo se pa ponavlja. Nitti je v laškem parlamentu udaril z roko po mizi, češ, »reški dogodek lahko ima za Italio nedogledne in škodljive posledice«, general Petta-luga je na Reki interniran, moštvo vojnih ladij, oklopnih avtomobilov in izbranih arditskih čet se je »uprlo«.
V resnici je dovolj znakov, da je oficijelna Italija vedela za puč in ga pripravila. Žene laških oficirjev so bile pravočasno spravljene z Reke. Reški prostovoljci, ki jih je mednarodna komisija dala razorožiti, so zopet do zob oboroženi. Pred tremi tedni je bila demarkac. Črta hermetično zaprta, da bi se prikrilo gibanje čet in koncentracija reške ekspedicije v Ronkih. Sedaj prihajajo na Reko številne laške čete.
Izgleda, da so najbrže tudi francoski in angleški poveljniki reške posadke vedeli za puč, o njem zaupno poročali svojim vladam in se vsled tega držali pri puču pasivna
Antanta se rada da postaviti pred dovršeno činjenico, da jo potem prizna, ako ni ta dovršena činjenica naperjena proti interesom enega člana Petorice, kakor v celovškem slučaju. Aneksija Reke je sedaj proglašena. Če tudi le od Grossicha in d' Annunzija ter nikakor v mednarodnopravni obliki, znači ta aneksija morda dovršeno činjenico. Kaj naj storimo?
Ne bomo naglašali velikanskega pomena tega gododka. Laška nevarnost se je poostrila za vso Jugoslavijo in Še posebej za Hrvate in Slovence. Razven Reke je v nevarnosti ostanek zapadne Istre (za takozvano Wilsonovo črto), Snežnik, Št. Peter z železniško progo in Notranjska. Amerikancev ni nikjer.
Vedno smo demokrati naglašali, da je potreben sporazum in da morajo stranke zapostaviti svoj interes interesu naroda. Najostreje smo obsojali mahinacije takozvane opozicije in njenih voditeljev. Isti klic, isti obupni poziv se č'u-
je sedaj iz vrst pri m'o r s k i h beguncev iz Ljubljane in Zagreba, iz naše mirovne delegacije iz Pari za, iz vrst akademikov, zbranih v Celju in v Zagrebu, iz vrst Družbe Cirila in Metoda in iz vrst onih legionarjev, ki so žrtvovali svoje življenje za Jugoslavijo, ne pa za to, da bi se stranke ruvale na njeno škodo.
Vlada bo odločila, kaj se ima zgoditi od naše strani glede Reke. Prokleta dolžnost vse naše javnosti pa je, da požene vse strankarske hujskače in da se zave, da sedaj ni čas za eksperimente kakor tudi ni čas za otopelost, marveč da moramo celemu svetu mesto dosedanje žalostne figure pokazati, da umemo tudi mi napeti vse sile, da 11 branimo svoj dom. Ves naš troimeni narod mora biti prožet z mislijo, da ne bo v Evropi tako dolgo miru, dokler ne bomo po p o 1 n o -ma ujedinjeni in osvobojeni in da pomeni naše Primorje ono ognjišče, s kojega bodo vedno švigale iskre in ogrožale svetovni mir. dokler ne dosežemo tega, kar le naša pravica.
Vlada.
Nasprotni listi ugibajo o pravem vzroku krize in pišejo, kakor da so zunanji dogodki samo izgovor za demisijo kabineta. Še celo v tem trenutku se nadaljuje frivolna igra, sum-ničenje in strankarske trditve, ki so pri pravne, da zavedejo narod na napačno mnenje o važnosti zunanje - politični dogodkov; o neposrednosti nevarnosti, ki nam preti. Nočemo se spuščati v polemiko in s tem dajati povoda, da se branijo. Vedno iznova naglašamo kakor v prošlih tednih, da moramo, moramo, moramo najti platformo za sodelovanje in da moramo če tudi s silo v državnem interesu zlomiti frivolne poskuse zaslepljenih strankariev, kako bi še nadalje sabotirali parlament in notranjo moč države. Poleg neodložljivih pa radi opozicije vseeno odloženih ljudskih potreb še vprašanje mirovnega podpisa z Avstrijo in Jadransko vprašanje, poostreno z d' Annunzijevem pučom! Nevarnost, da se Francija m Anglija sporazumeta z Italijo na naš račun! Nevarnost, da zapusti ameriška delegacija Pariz in Evropo popolnoma!
V parlamentarni monarhiji je kakor povsod v demokratskem svetu# treba
priznavati in izvrševati vsa parlamentarna in demokratska načela. Ako se sestavi koncentracijska vlada, imajo vse stranke pravico in dolžnost, da sodelujejo na njej po številu svojih polsan-cev, in vse stranke imajo prokleto dolžnost, da se udeleže koncentracije po tem razmerhi, ne pa da poskušajo s sabotažo izsilit^ za cehe kakšno večjo korist. Zato ;e d^moJvrnt.cfca zajednica, čeprav je njena večina, pripravljena podpirati eventualni kabinet Draže Pavlo-viča in če bi se v »led javnega ali tihega odbora radelcev. Narodnega kluba i i zaveznikov ponesrečil, zahteva blok veČine demokratov in sociialistov takšno nodporo od drugih strank. Žalostno je za rašo politično zrelost, da se že noinvlja vprašanje uradniškega kabineta ki bi mu načeloval general, četudi oni vojvoda, ki je zmago-nosno korakal od Soluna do Ljubljane. Takšen uradniško - vojaški kab:net bi značil- da ni nikdo v narodu politično sposoben, da izvršuje državne naloge, in bi dal zunanjemu svetu povoda, da verjame laškim trditvam, da smo navadna balkanska ovčia staia, ki bo že plačala račun Lahom in Romunom, Avstriji in Bolgarom in vrhu tega še celi Antantj. Demokrati hočemo storiti vse, da se v zadnjem trenutku reši karse rešiti da, če bi tudi morali sv'ojo stranko žrtvovati. Kakor smo bili vedno v to pripravljeni, tako smo tudi danes. Zahtevamo pa isto od drugih strank brez razlike, in zlasti še od radikalcev, kojih delo je že dovolj škodilo Jugoslaviji, pa seda i ne sme več škodovati. Bližnja bodočnost bo pokazala, »gde H vera, g d e li :*e nevera«.
XXX. * vik«! *wm MM
in
V nedeljo 14. t. m. imela je CMD. svojo XXX.redno veliko skupščino, ki se je je udeležilo obilo Članov z vseh strani Slovenije. Skupščino je otvoril prvomestnik družbe Andrej Senekovič z daljšim nagovorom na skupščinarje. V svojem govoru je omenjal, da so se izza zadnje skupščine, ki je zborovala pred letom dni, izvršili svetovni dogodki, med katerimi je za nas najvažnejši ta, da smo se otresli tujčevega jarma in zedinili v kraljevino SHS. Takrat jo marsikdo bil mnenja, da je s tem faktom postalo delovanje CMD. kot šolske družbe nepotrebno in da porabi družba vsled tega svoj denar v druge kulturne namene. Da je mnogo
družbinih prijateljev tega mnenja, temu je dokaz, da mnogo podružnic, ki so tekom vojne bile ustavile svoje delovanje, nikakor niso hotele oživeti in da so začeli izostajati družbini dohodki. Mirovna pogodba sicer še ni sklenjena, ali to kar izvemo o posvetovanjih v Parizu, nam jasno kaže, da ostane ve-1 ko Slovencev neodresenih pod tujčevo peto. Najintenzivnejše je delovala družba v Trstu, kjer smo imeli začetkom preteklega šolskega leta 54 razrednih oddelkov, torej osem več, kakor v predidočem šolskem letu 1917 —1918. Italijani so ob okupaciji zabranili zopetno otvoritev naših Šol, ki so se bile nekoliko časa pred njihovim prihodom radi španske bolezni zaprle. Družba je izpočetka obdržala vse trž. učitelj, na mestu, da bi vsak trenotek moglo zopet pričeti s poukom, in Šele ko se je izvedelo, da je otvoritev v tekočem šolskem letu izključena, je odpovedalo s koncem šolskega leta suplentom in suplentkam ; od' zadnje-imenovanih so ostale začasno v službi one suplentke, ki stanujejo v Trstu. Dasi se je tekom časa izselilo iz Trsta več učnih moči, vendar jih je ostalo tam še toliko, da lahko vsak hip pričnemo s poukom, če le dobimo dovoljenje. Na prošnjo družbinega vodstva je prevzela deželna vlada enajst od družbe stalno nameščenih učiteljev in učiteljic in tudi nekatere suplentke, ki jih je deloma že namestila v Slo. veni ji, deloma jih pa Še bo. — Družba je prejela tudi v preteklem letu nekaj volil in podpor od umrlih in živečih svojih prijateljev in podpornikov. Znesek teh volil in daril znaša 11645 K 42 vin. Prvomestnik se spominja tu raznih umrlih prijateljev in dobrotnikov, ki jim ohrani družba trajen spomin.
V kratkih in izbranih besedah pozdravi skupščinarje v imenu ljubljanskega mesta župan g. dr. Ivan Tavčar. V svojem govoru povdarja, da so se tudi danes kakor vedno doslej udeležile skupščine v obilnem številu na-rodnomisleče in zavedne dame, v katerih ima društvo krepko zaslombo. To zanimanje za prospeh družbe je narodnemu Ženstvu v veliko čast.
Tajnik omenja v svojem poročilu, kako je ob razkroju avstrijske armade zadal potuhnjeni antantni zaveznik s cinično gesto zmagovalca globoko rano v pluča našega naroda s tem, da je zasedel najprobnjenejše kraje naše domovine, kjer si je pridobila naša prosvetna družba največ lovorik.
Otroški vrtci v Trstu st) delovali tudi med počitnicami, zbirali naše malčke in jim po možnosti dajali tudi hrano. Sklenilo se je bilo otvoriti nova vrtca v Barkovljah in Rojanu. Prvi se je bil
LISTEK.
„Pikova dama"
Opera v 3 dejanjih (7 slikah). Uglasbil Peter Čajkovskij, . besedilo zložil Modest Čajkovski j,   prevel F. S. F i n ž g a r.
(K predstavi dne 16. t. m.)
Veliki ruski skladatelj Peter Čaj-kovskij, slovenskemu opernemu občinstvu že dobro znan do svoji operi »Oniegin«, se je rodil 25. aprila 1840. v Uralu kot sin tamošnjega rudarskega okrajnega ravnatelja. Učil se je na pravniški šoli v Petrogradu in pozneje vstopU v državno službo. Poleg tega se je marljivo bavil z glasbo, obiskoval tri leta od Rubinsteina ustanovljeno glasbeno šolo, poznejši petrograjski kon-servatorij, in je postal profesor glasbene teorije na moskovskem konzervatoriju. Umrl je 25. oktobra 1893. v Petrogradu. — Poleg kompozicij za klavir in petje je napisal Čajkvskij 6 simfonij, simfonične skladbe »Vihar«, »Fran-cesca de Rimini« in »Manfred«, tri kvartete za gosE, sekstet za gosH, se-renado za godala itd Izmed oper omenjamo še »Vojvoda« (1869), »Devica Orleanska« (1881) in »Mazeppa« (1882). Zaslovel je po vsi Evropi zlasti z »Onjesinom«.
»Pikovo damo« pa je smatral za svoj največji umotvor, in to po vsi pravici. Besedilo mu je zložil njegov brat Modest in sicer po znani Puškinovi noveli.
Inžernerski častnik Herman je že dolgo časa opazoval hazardne iere svojih tovarišev, ne da bi ga mikalo, da bi tudi sam prijel za kvarte. Bil je namreč nepremožen in zato ni hotel po nepotrebnem staviti v nevarnost še tisto malo denarja, ki je ž njim razpolagal, in ki je ž njim sioer skromno, a zadovoljno izhajal. Da bi iskal sreče in si z igro skušal pridobiti večjih svot, tega mu ni dovoljevala njegova razsodnost in njegova trezna skromnost, ki ni hrepenela po dragocenem razkošju. Vsi njegovi zdravi principi pa se mahoma razrušijo, ko izve zgodbo neke tajnost-ne grofice X. Ta grofica je baje bila v svojih mladih dneh slovita lepotica na versaillskem dvoru, kjer je doživela nekaj ljubavnih dogodkov. V zahvalo za njeno ljubezen ji je baje grof A. Ger-main, sam slovit hazardist, značil troje kvart, ki so brezpogojno srečonosne. In pripovedovalo se je, da je grofica s tistimi čarovnimi kvartarni resnično Že nekega ljubim« rešila popolnega propada.
Ko izve Herman o tej tajnostni grofici in o njenih sreČnosnih kvartali, zgrabi ga z vso silo poželi en je PO bogastvu in ne more se otresti misli, ka-
ko bi grofico dovedel do tega, da bi tudi njemu izdala svojo skrivnost.
Da bi dosegel svoj namen, približa se grofični varovanki, lepi Lizi, in si mahoma osvoji njeno srce. Celo to ve doseči, da mu nič slabega sluteče dekle dovoli ponočni sestanek- v svoji sobici, kamor je možno dospeti le skozi grofično spalnico.
Dami — grofica in njena varovanka — sta še na nekem plesu, ko se priplazi Herman v grofično stanovanje, da bi se skrivaj sestal s svojo Lizo. A jedva je dospel v grofično spalnico, že ga z neodoljivo silo zgrabi hrepenenje po grofičini skrivnosti in bogastvu. To hrepenenje ga obvlada s tako silo, da pozabi na ljubezensko hrepenenje po Lizi. Ko se Liza povrne, ga ne najde v svoji sobi. Kajti Herman ni šel v njeno sobo, marveč je ostal v grofičini spalnici.
Ko je nastal po vsi hiši mir In le starka že zadremala« jo Herman naenkrat napade in jo skuša prisiliti, da mu izda svojo skrivnost glede srečonosnih kvart. Silno prestrašena se grofica mrtva zgrudi na tla, ne da bi bila izdala svojo skrivnost: zadela jo je kap.
Nesrečni morilec i>roti svoji volj! zbeži in furije ga spremljajo po vseh njegovih potih. Tri dni pozneje pa se mu, že gilblaznemu, prikaže starkin duh in mu imenuje tri srečonosne kvarte: trojko, sedmico in as. Nemudoma
hiti Herman poskusit svojo srečo. Dve kvarti držita, tretja pa, o kateri je mislil, da je srčev as, se naenkrat spremeni v pikovo damo, ki ima vse poteze umorjene grofice: pikova dama se škodoželjno roga preplašenemu Hermanu, Herman zblazni in skonča v blaz-nici. Dobra Liza pa se kasneje vendarle srečno omoži.
Tako Puškinova novela. Cajkov-skega tekst je v vseh glavnih motivih posnet po njej. le malo je, kakor to zahteva dram. tehnika, spremenjenega. Da je ta fantastične tragike polna drama usode omamila glasbenika Čajkovske-ga in ga docela prevzela, se ni čuditi saj je bil Čajkovskij sam nervozen fantast. Že vsebina opere same je polna veledramatičnih momentov; ako pa še pridenemo, da je Čajkovskij nedosežen v muzikalnem risanju miUeJa in občutja, nam utegne postati jasno, da ni moglo biti drugače, nego da je »Pikova dama« postala opera svetovne slave.
Pri nas se je že pela leta 1905, * ga Skalovo in g. Orzerskim v glavnih vlogah pod vodstvom g. H. Beniška, Ostale vloge so peH gdčna. Stolzova alt), g. Ourednik (bariton) in g. Betteto (bas). Dosegla je popoln umetniški uspeh.
--*---
otvoril, glede drugega pa so nas prehiteli dogodki laške invazije. Po laškem polomu pri Kobaridu je hotela družba zopet otvoriti vrtec in <%lo v Krminu; ta namera se pa ni mogla uresničiti, ker je bila avstrijska oblast nastanila v družbenem poslopju laško šolo, ki je izpraznilo poslopje šele jeseni 1918. V nekaterih drugih krajih Goriške se vrtci niso mogli otvoriti, ker ni bilo radi   splošnega  porušenja prostorov, pač pa so se otvorili na severu Slovenije in tudi delovali do prevrata, ko jih je prevzela vlada v  svoje oskrbovanje. — Veliko več skrbi kakor vrtci je povzročalo družbi šolstvo, ki se je zlasti v Trstu tako lepo razvijalo, da bi se bile morale Šole izdatno razširiti in ustanoviti nove. V Trstu se je bilo priglasilo v šolskem letu nad 2600 učencev in učenk. Po polomu avstrijske armade je vse te lepe uspehe uničila laška invazija, ki je zasedla nekatere šolske prostore in prenovedMa našemu učiteljstvu pouk. Šolo v Št. Rupertu je prevzela država, na Mutt se je opustila, ker je postala občinska šola državna, v Mariboru pa se je svet, ki ga je bila družba kupila za šolsko poslopje, zopet prodal mariborski posojilnici. Sedaj deluje zopet že nad 160   podružnic.   Pokroviteljnin šteje družba 673, za obrambeni sklad se je priglasilo 1257 kamnarjev. Tudi nabiralniki se počasi zopet prikazujejo na svojih mestih. Razveseljivo dejstvo je, da se je naše vojaštvo začelo zanimati za družbo. K sklepu poziva skupščinarje, da delujejo vsi, ki imajo še iskrico rodoljublja in narodne zavesti za povzdigo dražbe in na rešitvi svojih bratov, katerih tiči še pol miljona v verigah suženjstva. Ponuditi jim moramo svojo pomoč in potisniti r roke sredstvo samoobrambe, da ne poginejo v sovražnem objetju nadležnega tujca* Poedince bo treba podpirati: učiteljstvo,, trgovce, kmete, da vzdrže do časa, ko odbije  ura  popolnega osvobojenja. Naša naloga je, da na severni meji očistimo narodno njivo, kjer je hudoben človek posejal med žito mnogo' ljulike in plevela. Ni še družba delo dokončala, ne, čaka jo še ogromno delo, delo narodne prosvete in narod ie probuje. Vi častiti vojniki veterani, ne v pokoj, dragocene so vaše izkušnje, domovina vas zove na delo — in vi mladci, stopite pod prapore naših po-' družnic,   da   narastemo v ogromno obrambno vojsko za narodo obrambo, tn prosveto. Bodimo pripravljeni na uro, ki jo čaka naš jugoslovanski narod že tisoč let (Konec jutri.)
A Po slovenski KoroSkr.
Popotni zapiski.
(Dalje.)
HL
Toliko posebnosti, kakor jih "nudi Koroška po obliki tal, po površinskih pojavih, je najti pač v maloka-teri deželi. Pri tem niti ne mislim na impozantne dele karavanskih planin, na veličastno zarezo Bele z mirnimi zatišji pod in nad Železno Kan-*; ljo, pri Beli ter Jezerskem, zastražen nimi s temnimi gozdi in visoko v ne-t bo kipečimi grebeni za njimi, na buč-; ni slap v Kotiju za Podljubeijem, in' na mnoge druge partije planinskega sveta, ki jih lahko človek doseže brez posebne turistične izobrazbev Meni se zdi najzanimivejši nizki ko^ roški svet z neštetimi jezeri in jezerci, hribčki, okroglimi, kakor ogla** Jen kamen na produ, ali grmadastk mi in propadnimi kakor blejska br^ da, če jih gledaš na primer s kolo-.' dvora v Radovljici. Vmes doline, ki se nepričakovano širijo, dasi ni nflcW jer reke, kateri bi pripisovali odgo-i vornost zato doline, ki se vlečejo ra¥no v nasprotno smer. kafcor vo^
«5Tran x
»SLOVENSKI NAROD«, dne 16. septembra 1910.
2.5 itev.
Dr. Avg. Relsman:
nadzorstva veleposestev in podjetij.
Dne 4. januarja t L je prinesel Uradni list naredbo celokupne narodne vlade SHS štev. 232 o nadziranju podjetij in zemljišč, čigar dohodki se pošiljajo v celoti ali vsaj deloma v inozemstvo ali o katerem je utemeljena domneva, da se hoče na kakoršenkoli način odtegniti obda-čitvi v tuzemstvu.
Naredba je posebno za našo davčno oblast velikanske važnosti, ker bomo še le sedaj lahko dognali prave velikanske dohodke tujih podjetnikov na naši zemlji in bo tako lahko državna blagajna pridobila milijone in milijone, ki bi jih sicer nikdar ne videl.
Ta naredba je torej za našo državo velikanske gospodarske koristi; manjka ji pa žal izvršilne naredbe. Posestva in podjetja so se postavljala le slučajno pod nadzorstvo, kakor je pač dobila vlada od kakega rodoljuba ali »interesenta« obvestilo in predlog, mnogo nadzorstev pa je povzročilo ropotanje po časopisih. Torej prava podoba upravnega diletantizma. Vlada bi vendar lahko zahtevala potrebni seznam tozadevnih podjetij in posestev od sodnij in davčnih uradov, potem bi se gotovo ne zgodilo, da še sedaj niso pod nadzorstvom veleposestva z nad 10.000 orali in podjetja, ki delujejo z milijonskim obratom in torej lastniki mesto, da bi plačali primerne davke, razmetavajo vojne dobičke v avto-mobilnih vožnjah in lukulskih pojedinah. — Država potrebuje danes predvsem ugleda in denaria — ali si ne bi vse to najlažje pridobila s tem, da postavi pod državno nadzorstvo rudi vse vojne dobičkarje in sicer ne samo Nemce, nemškutarje in druge tujerodce, ampak tudi domače krvosese svojih državljanov? Ne bi to tudi popolnoma odgovarjalo smislu § 1. naredbe štev. 232? Saj je vendar znano, na kako rafinirane načine se hočejo odtegniti obdačenju ravno vojni dobičkarji!
Cele knjige bi že lahko natisnili s članki in noticami, ki so jih prinesli naši časopisi o obdačenju vojnih dobičkarjev, država pa je v tem oziru doslej tako malo pozitivnega ukrenila, da tega strašila, ljudskega obračuna z brezvestnimi izkoriščevalci vojne bede, že nrav nihče ne smatra resnim. In predno bomo prišli čez to obupno politično delovanje »narodnih« poslanikov do zakonov o vojnih dobičkih, bodo ti pričakovani miii-jončki že davno na varnem.
Zakaj se torej vlada, če resno misli na obdačenje vojnih dobičkov, ne posluži naredbe 232. in s tem za-sigura izvedbo zakonov, ki jih bomo v enem letu menda vendar dočakali? Znan mi je slučaj, da so predpisali verižniku 70.000 K vojneera dobička, ki pa jih seve ni hotel plačati, a ko so ga zarubili, — niso pri njem prav nič našli. Takšnih slučajev imamo gotovo tisoče, če pa bi imeli gospodje primerne nadzornike, bi tisto spraviia-nje na varno menda ne bilo tako lahko.
n.
Vse to pa omenjam le mimogrede. Obširneje bi rad spregovoril o nadzorstvu veleposestev. Ko je Izšla naredba št. 232, je javnost z vlado vred obrnila svojo pozornost predvsem na veleposestva tujih gro-
fov in knezov in ker je bilo to Me par mesecev po prevratu so se ljudje baje pri ljubljanski vladi. — da se izkažejo v velikem času — velike, kar tepli za nadzorstva ki sekanje po obsežnih gozdovih. Veliko o tem prerivanju med vrati deželne vlade nismo zvedeli, samo tu in tam je ob kaki vladni krizi brizgnila kaka uma-zanost iz teh bojev, če je bil slučajno imenovan nadzornikom ali je dobfl dovoljenje za sekanje v gozdih kak mož politične stranke, ki ni imela tam po nazorih vladajočih večine.
Zadnji čas pa so prinesli zopet Časopisi vzn emirja j oče vesti o pogubnem gospodarstvu na nadzorovanih veleposestvih, ki padejo pod agrarno reformo. Tudi slovenski narod je priobčil notico, ki je krožila po vseh listih in trdi. da je uprava in nadzorstvo gozdov v rokah ljudi, ki nimajo nikake gozdarske izobrazbe in da gredo vsled njihovega neveščega ravnania z gozdi stotisoči narodnega premoženja v izgubo. Iz notice ni razvidno, ie li izhaja iz kake korporacije, zasebnikov, ah' morda ^prizadetega«.
Javnost, ki dandanes itak malo-zdaj najde kaj razveseljivega o javnem življenju v naših časopisih, se ob čitanju takih strašil gotovo upravičeno zgraža nad vlado, da pripušča pri našem tako obupnem gospodarskem stanju takšno lahkomiselj-no razmetavanje narodnega premoženja, ki baje presega že stotisoče. Važno je torej za javnost, če odgovarjajo ta strašila in pavšalna sum-ničenja nadzornikov resnici. Pričakovati bi bilo. da spregovori prizadeto in najbolje informirano pover-jeništvo za acrrarno reformo. To pa molči, zato mi bo slovenska javnost, kot tuđi številni nadzorniki gotovo hvaležni, če podam kot nadzornik — nestrokovnjak v pomirjenje nekoliko pojasnila.
III.
Pri nas so pod državnim nadzorstvom večinoma veleposestva nemških grofov in knezov, ki obstoje največ res iz gozdov, veliki kom-nleksi pa so tudi vinogradi in polja. Gospodarstvo v teh gozdih, ki meri-seve na tisoče oralov, se je vršilo vedno po takozvanem -gospodarskem načrtu«, ki je izdelan za več let in odobren od okrajnega gozdarskega nadzorstva pri politični oblasti, fideikomisna posestva pa so morala imeti odobrenje še od deželne sodnije (oddelek za deželne deske).
V zasiguranje izvedbe agrarne reforme pa je postavila naša vlada vsa ta posestva pod strožji državni nazor, vsled kateresga je gospodarstvo po imenovanih gospodarskih načrtih ukinjeno in mora pristojna oblast, to je okrajno gozdno nadzorstvo in na to še poverjenistvo za agrarno reformo, odslej vsako sečnjo posebej dovoliti. Vodstvo posestva mora torej že od pomladi naprej vložiti za vsako sečnjo posebno prošnjo na okrajno gozdno nadzorstvo z natančno navedbo parcel, in utemeljitvijo potrebe sečnje (lastna potreba, javni interes, izpolnitev sklenjenih obveznosti i. p.), gozdni komisar si željeno sečnjo ogleda na licu mesta in na to predloži svoje mnenje glavnemu poverjeniku, kateri nato po zopetnt izjavi prideljenih strokovniakov izda končni odlok. Nadzornik ima torej potem skrbeti glede sečnje le toliko, da se ne seka čez dovoljenje, sicer pa Še to nadzoruje gozdno nadzorstvo.
Nadzornik pa mora predložiti v odobritev glavnemu poverjeniku tu-
di vse kupne pogodbe za prodajo lesa, desk in vseh drugih pridelkov, (tudi vse stare pogodbe so do odobritve razveljavljene), pri poverjeniku )ih zopet pregleda strokovnjak in šele po odobritvi poverjeništva so veljavne. Državni nadzornik torej z lesnim obratom nima prav nič opraviti, ampak uredijo vse pristojni strokovnjaki (Glej tudi spomenico Gozdarskega društva v Ljubljani z dne 7. aprila t. L)
Za izvedbo vsega gospodarstva pa imajo veleposestva nastavljene strokovnjake - uradnike in uslužbence s potrebnimi strokovnimi šolami. Gospodje grofi in knezi, katere smo posebno v vojnem času spoznali kot dobre gospodarje za svoj žep. namreč niso bili tako nespametni, da bi puščali svoja veleposestva v neveščih rokah, ampak so nasprotno izbirali le najboljše strokovnjake. Kdor je imel priliko opazovati gospodarstvo na teh veleposestvih, mi bo to gotovo pritrdil. Posestvo, ki ga jaz nadzorujem, meri na primer nekaj nad 2000 oralov, gozda, polja in vinogradov. Vodijo pa to posestvo: doktor agronomije, gozdar z višjo gozdarsko šolo, dva gozdarja z navadnimi gozdarskimi šolami (Idrija), dva ekonoma ter še par gozdarskih čuvajev, lovcev in upravitelj. Vsi ti so še pod posebnim nadzorom višjega urada, ki ga ima lastnik na svojem stalnem bivališču. Slično je urejeno gospodarstvo na vseh ostalih veleposestvih.
Državni nadzornik mora torej imeti v smislu naredbe narodne vlade SHS štev. 232 in »Navodil« oddelka za trgovino in obrt št. 2 popolen vpogled v računsko poslovanje dohodkov in izdatkov nadziranega podjetja in paziti, da se premoženje na kak način ne odtuji naši državi, sicer pa mora delati v popolnem sporazumu z lastnikom. — Kako ho s sekvestracijo imetja tujih podanikov, smo si sedaj že precej na jasnem, ravno tako tudi glede odškodnine v slučaju izvedbe agrarne reforme. Z ozirom na to bi torej bilo nesmiselno, če bi lastniki veleposestev s svojim uradništvom ravno sedaj namenoma slabo gospodarili, ker bi bil s tem vendar predvsem njihov žep prizadet. Bilo bi torej umestno, če bi razširjevalec onih' alarmantnih vesti o pogubnem gospodarstvu navedel konkretna dejstva in ne blatil pavšalno vseh nadzornikov. Ugleden okrajni gozdni nadkomisar mi je pred kratkim pravil, da mu ni znan nobeden podoben slučaj in da je danes tudi nemogoče dobiti za nadzorstva strokovnjakov, ker jih nimamo. Državni gozdni uradniki pa so itak s svojim uradnim delom zlasti vsled večnih komisij za sečnje že davno preobloženi. Ta gospod nac komisar mi je tudi tožil, da mu še vsiljujejo nadzorstvo nekega oddaljenega veleposestva, ki ga absolutno ne bi mogel izvrševati.
Z renomiranim o nadzornikih strokovnjakih se je ob pomanjkanju resničnih strokovnjakov doseglo med drugim tudi to zlo, da poverjenistvo nastavlja za nadzornike kot strokovnjake ljudi, k! so le količkaj pogledali v kako gospodarsko šolo in tako imamo na nekem 2000 oralov velikem posestvu z večino gozdov za nadzornika 221etnega fanta-eko-noma, s kmetijsko šolo, in ta res prav strokovnjaško nadzoruje — gozde. Kam pelje takšno demagoštvo je pokazal nek mariborski list, ki je pred kratkim zahteval za nadzornike veleposestev kot strokovnjake kmete, kar je gotovo zelo hvaležen pred-
met za učitelja, ki razlaga učencem pojem demagogije.
Nadzorniki morajo torej po mojem mnenju biti lastnikom posestev ali vsaj uradništvn intelektualno in socijalno najmanje enakostoječt, resni možje, ki bodo znali situacijo v vsakem slučaju obvladati in z novim režimom kolikor mogoče že zdaj koristiti tamošnjemu ljudstvu. Graščinske uprave so bile večinoma glavni germanizatorji v dotičnih krajih; treba je torej, da nadzorniki tudi v tem oziru tuje uredništvo, ki se še ne da nadomestiti z domačim, primerno nadzirajo in kolikor mogoče hitro odpravijo tudi tisti duh nemške mogočnosti, ki za je ljudstvu vcepila stoletna gospodarska odvisnost od nemškega uradništva radi drv, travnikov in drugo. In to bi naj ne bila zadnja naloga nadzornikov!
Politične vesti.
Pred krizo. LDU. Beograd, 12. septembra. Včeraj dopoldne je imela Demokratska zajednica sejo. Ugleden član zajednice je izjavil nastopno: Obravnavalo se je o dveh možnostih: da vlada ali odstopi ali pa ostane na krmilu in apelira na narod. Tretja možnost, nova pogajanja z opozicijo, je stopila popolnoma v ozadje, ker je Demokratska zajednica naziranja. da je Protičevo pismo odvzelo vsako možnost sporazuma. Demokratska zajednica se bo pečala z vprašujem novih volitev. Ker pa za dežele, ki so pripadale Avstro-ogrski monarhiji, ni skupnega volilnega zakona, bo uveljavljen srbski volilni zakon za vse kraljestvo. Z ozirom na sodelovanje vseh plasti naroda mobilno stanje države ne bo povzročalo nobenih težkoČ, ker se zunanjepolitičen položaj nemoteno razvija.
LDU. Beograd, 13. septembra, Pri današnji seli ministrskega sveta se je razpravljalo o vprašanjih zunanje politike.
Demisija. LDU. Beograd, 13. septembra. Danes dopoldne je predložil predsednik ministrskega sveta Ljuba Davidovič Njegovemu kraljevemu Visočanstvu prestolonasledniku Aleksandru demisijo celokupne vlade. Motivacija ostavke slove: Vaše kraljevo Visočanstvo! Najnovejše vesti z mirovne konference v Parizu so zelo neugodne. Brezuspešna so bila vsa prizadevanja vlade in naše mirovne delegacije, da se v mirovni pogodbi z Avstrijo in v politični pogodbi o narodnostnih manjšinah črtajo, oziroma vsaj ublaže gotove določbe, ki pomenijo kršitev naše džravne in narodne suverenosti in ogrožajo naš mirni razvoj v bodoČ-noti. Vlada se ni mogla odločiti, da pristane brezpogojno in podpiše take akte mednarodnega značaja, kjer ne velja niti načelo recipročnosti. O tem vprašanju je vlada obvestila rudi predstavnike strank, ki niso zastopane v vladi, ter jih vprašala za svet Tudi oni so izjavili, da se takim zahtevam ne more ugoditi. Ker ne more in neče sprejeti za državo določb, ki omejujejo njeno suverenost, je vlada, vpoštevajoč razpoloženje javne-iga mnenja v državi, sklenila predložiti Vašemu Visočanstvu svojo ostavko. Preverjena je. da izpolnjuje s tem Činom svojo prvo dolžnost tako napram Vašemu Visočanstvu. kakor napram državi. Zahvaljujoč se za zaupanje, ka t ero je Vaše Visočanstvo blagoizvolHo izkazati mojim tovarišem v vladf m meni, prosim Vaše kraljevo Visočanstvo; da uvažuje ostavko in veruje v  mojo popolno
da. Greš v hrib in na vrhu naletiš ne- j nadoma na močvirje, jelševa gošča s trsjem in mahom, v katerem žvrka voda, da si oprezno iščeš pota vstran. Malo naprej zopet jezero, do polovice že preraslo s trsjem in bič-jem. Zopet drugod močvirna ravnica, ki se ji brž pozna, da je bilo v nji nekoč jezero. Koračiš v drugo smer, pa ti izza ljubkega grička pripelje kmet nasproti vd% — šote.
Pri teh nenavadnih pojavih se moraš tedaj brezpogojno zanimati za morfogenezo dežele. — Po vsej tej veliki kotlini se je nekdaj pomikal ogromen ledenik proti vzhodu. Segal je proti vzhodu še čez Veliko-vec, končujoč le malo zapadno od Rude, Lipice in Pliberka. Led je obrusi! površino dotedanje kotline, ogledal globlje tla, sestoječa iz mehkejših kamenin ali iz proda, dočim je imel rhanj uspeha nad trdnejšimi kameninami. Te moke še danes v več ali manj strmih, dostikrat izoliranih hribih ter kopah iz pokrajine; kjer so masivnejše, kakor med Dravo in Vrbskim jezerom ter Glino, pa tvorijo bolj okroglaste, trdno obokane hrbte. Mase ledu, ki so se pomikale proti vzhodu v debelosti do 500 metrov, so se držale z glavnimi toki ■pred vsem že obstoječih dolin, so jih pa tekom stoletij zelo poglobile in razširile. Tako se vleče razmeroma veliko preširoka  dolina mimo
Blaškega jezera in Ledenic proti vzhodu. Drugo tako dolino predstavlja Vrbsko jezero in nje podaljšek v ravnini pri Celovcu, ob Glini in Krki. Spet druga taka dolina je globel, v kateri leže Škofice. Hodiško jezero in dr. — Reke. ki so preje tekle od severa in juga po najbližji poti proti sredi Kotline, so se umikale pred robom mase ledu ter moršn, nabirajo-čih se pred njim. in tekle po novih potih v velikem ovinka. Tako ie dosegala Krka s svojimi mnogoštevilnimi pritoki šele po poteku mimo Orebinja in Rude reko Dravo, ki je takrat šele ravnokar izvirala izpod ledenika. Stare struge Krke ni težko zasledovati v dolini od Grebinja mimo Vovbr proti Trušnjam. — Slično se je obrnila Bela pri Žitari vasi proti severovzhodu ter potekala ob juž-novzhodnem robu Podjune proti Dravi pod Pliberkom.
Ko' so ledeni dobi sledili zopet toplejši časi, se je velikanski ledenik umikal proti zapadu, se manjšal, krčil in nižal ter se odmikal vedno višje pod vrhove alpskih grebenov — v svoje današnje pozicije. To umikanje pa se je vršilo v krajših ali daljših presledkih. Kjer se je nahajal konec umikajočega se ledenika dlje na istem mestu, povsod se je nabral ob njegovem robu kup kamenja, .ki ga je nanosila ledena reka. Taki kupi kamenja, morene, tvorijo
še danes po mnogih krajih nizke, raztegnjene gričke, včasih razpo-stavliene v velikih lokih, včasih v ravni vrsti drug za drugim. Opazujemo jih zlasti v velikovški okolici, v Podjunski dolini, v grabštajnski okolici ter ob Vrbskem jezeru.
Ko je bila kotlina zopet brez ledu, je bila njena površina z ozirom na prejšnje lice močno spremenjena. Sedaj pa se e začela vnovič spremi-nati. Preveč poglobljene dele jc zalila vodt. nastala so jezera. Kjer je bfl med morenami odtok oviran, so se tudi razlila jezera ali pa so nastala vsaj močvirja, barja s šotišči. Re-. ke so si poiskale po nižje ležečih glo-belih čim bližji iztek proti sredini v Dravo, kateri ie rudi ostala pregloboka dolina in jo je morala vsled tega hitro zasipati s prodom.
Razlago vseh današnjih površinskih posebnosti naše Korošl^e nudi torej študij ledene dobe. Tu imamo zanj preimenlten primer; v celih Alpah nimamo za to boljšega vzgleda. Poskusil sem opozoriti na to okolnost, v času, ko smo kazali na važnost in vrednost Koroške v najrazličnejših ozlrih. Ne seveda, da bi bfl tako nerealističen, da bi mislil ta moment bo kje le količkaj učinkoval Naša mlada univerza pa*bo lahko hvaležna usodi, da ji je prepustila v taki bližini tak prekrasen študijski objekt in učno sredstvo obenem; ge-
ološki in geografski oddelek imata tu del svojega laboratorija. V zvezi z lepo ohranjenimi glacijalnimi terasami Gorenjske bo Koroška vedno hvaležno polje za znanstvene univerzitetne ekskurzije ne le Ljubljani, temveč tudi Zagrebu in Beogradu, ki bo imel v oddaljenem gorovja Cme gore ia najsevernejše Albanije le minijaturni primer poledenitve, kakor ga je mojstrsko dognal in raziskal naš znanstveni prvak — Cvijič.
Koroška je dežela jezer. Ni čuda, da so tu doma pesmi.
»Gor čez i zar o, gor Čez gmaj-nico . . .«
En dan pešpota me je pot privedla mimo nič manj ko šest jezer. Od večjih so Blaško, Hodiško in Klopinjsko — ki pa niso vsa všteta med šestorico — po obsegu medse-boj precej enako velika. Najobsežnejše je vendarle Blaško jezero, Id Je malo večje od Blejskega, dočim med slednjim in Hodiškim ter Klo-pinjskim ne bo veliko razlike glede razsežnosti. Vsa Koroška jezera z Vrbskim vred napravijo vtis pokojnih odpočivališč, ki jih vse prekaša Blejsko s svojo mladostno živahnostjo, prekipevajočim veseljem. Sicer ima tudi Vrbsko veselejši značaj, ali v tem veselju je nekaj ustavljene« ga, mirnega.
udanost. Beograd. 12. septembra 1919. Predsednik ministrskega sveta Ljubomtr Davidovič. Prestolonaslednik je demisijo kraljeve vlade sprejel.
Okrog krize. LDU. Beograd, 13. septembra. Do sestave novega kabineta bo vodilo državne posJe dosedanje ministrstvo.
LDU. Beograd, 13. septembra. Glede sestave novega kabineta se govori v političnih krogih, da žele demokrati koncentracijsko vlado pod predsedstvom dr. Draže Pavloviča. dočim bi hoteli radikalcl in Narodni klub imeti Stojana Protiča kot ministrskega predsednika. Dr. Pavlovič se je začel pogajati z raznimi političnimi skuninam'.
Apel Dalmacije. LDU. Split, 13. septembra. (DDU.) Apel Dalmacije   na   Narodno predstavništvo: »Gospodu   predsedniku Narodnega predstavništva     Draži Pavloviču, Beograd.   Podpisani,   brez ozira na strankarsko pripadnost, tolmači mišljenja cele Dalmacije, pošiljajo s tem preko Vas narodnim poslancem našega kraljestva ta-le apel: Z ozirom na težko mednarodno situacijo, ki nalaga naši delegaciji na mirovni konferenci v Parizu skoro nepremagljivo nejednako borbo ne samo glede obvarovanja   tisočev kvadratnih kilometrov našega narodnega teritorija in rešitve stotisočev našega ljudstva, temveč tudi glede  obrane naše narodne časti in najvitalnejših ekonomskih interesov naše države, z ozirom na rešenje  velevažnlh problemov notranje politike, zavrzite vsa-ko strankarsko in osebno   borbo in namerite vso svojo pozornost in delavnost za vrhovne  interese domovine. Občinstvo Dalmacije z največjo nestrpnostjo spremlja boje, ki se odigravajo   v Narodnem predstavništvu. Ne more drugače, kakor da pozivlje vse voditelje parlamentarnih strank in skupin, da napravijo konec temu stanju in da zagotovijo normal-no   uspešno   delovanje Narodnega nredstavništva m celokupne uprave. Vse obstoječe spore bo rešil s svo-jim zdravim instinktom   narod sam, ki je kljub vsem nasprotstvom svojih poslancev v ogromni svoji večini složen in edinstven. Naj se ta narod čimprej pozove, da izreče svojo suvereno sodbo. — Dr. Vekoslav Skas rica, škof,  dr. Caric, Edvard GrgiČ, monsg..   Fran Bulic, dr. V. Niseteo^4 dr. Kajo Bulat,  Ivan Dinko Ilič, dr. Ante Stambuk, dr. Ivan Majstorovič, dr. Ivan Tartaglia. fra. Ante dr. Gan-čevič,   pop Jovo Matijaševič, pop Milan Trsič-DubokoviČ, dr. Ptvislav, Grisogono, dr. Ivan Bulic, Stevo Pe-rovič,  dr. Jakša Račič, proi Dušan Mangješ, dr. Pavel Perat, dr. Nikola Ljubic, dr. Josip Beroš, Jovo Mata-' čič,  Ante  CuliČ.  Ante Sfrotkovič^ Jožo  Ferič,  Roko CuliČ, SrJJepan Roca.  don Marko Kalodjer, Grga Kaliterna, Vleko Ferič, Jakob CulIč, Milan Marušfč, don Fran Ivaniševič, Ivo Antičevič, dr. Josip Arambasin, dr. Božidar štambut   dr. Ante Ma-kafe.
Akademlki-begund proti strankarskim borbam. Zagreb, 14. septembra. Z ozirom na to, da se nahaja v Zagrebn veliko število akademikov-be-guncev iz okupiranih krajev Slovenije, Istre in Dalmacije, ki so nezadovoljni s političnimi dogodki v Beogradu, sklicalo je združenje jugoslovanskih akademikov-beguncev v prostorih Akademskega doma skupščino, na kateri so razni govorniki ostro obsojali politično strankarstvo v teh najusodepol-nejših časih, v katerih se nahaja naša država.   Po živi debati, ki je trajala
Poleg Vrbskega ima dozdaj največ tujskega prometa Blaško jezero, ki ga obdaja tudi zelo veliko vil s ko-pališčnimi napravami. In vendar se mi zdi to jezero od navedene trojice samo po sebi še najmanj prikunljivo. Jezero Hodiško in Klopinjsko obda-, jajo po večini z gostim gozdom poraščeni griči, ki sicer niso visoki, pa dajo vendarle s strmejšimi pobočji jezeru slikovitejši značaj. Blaško jezero pa leži nekako preveč na planem, skoro bi rekel sredi ravnine, zakaj skoro na vseh straneh se dviga okolica le polagoma in za neznatno višino. Pač pa poživljajo pokrajino pisani pasovi njiv tu in tam po pobočjih in pred vsem bližnji vrhovi Karavank, med njimi zlasti ostro in pravilno izklesani stožec Jepe s »Turško glavo«. Kakor večina koroških jezer je Blaško zelo plitvo, obrežje je na dosti krajih močvirno. Tudi otok sredi jezera vsled svoje neznatne višine ne pride prav do veljave. Splošno sliko poživljajo številne vile na severni In južni strani jezera. Da se je tako povzdignilo kot letovišče, zato se ima zahvaliti pač predvsem bližini Beljaka in poleg tega seveda bližini visokih Karavank. Soditi je torej, da bo tudi v novih državnih mejah ostalo kot letovišču! kraj na dosedanji višini.
(Kooac srihodnil&l
.SLOVENSKI NAROD-, dne 16. septembra 1919.
štev. 215. ~
ive uri, je bila sprejeta ostra resoln-
dja, ki poživlja očete domovine na slogo in red v korist edinstveni Jugoslaviji. Resolucija je poslana predsedniku Narodnega Predstavništva in se glasi: Jugoslovanski akademiki-begun-ci iz okupiranih krajev Slovenije, Istre in Dalmacije brez razlike stranke in političnega prepričanja glasovali so na shodu dne 14. t. m. enoglasno za sledečo resolucijo: 1.) V času historičnih trenotkov, v katerih se definitivno rešuje usoda Jugoslavije na4 mirovni konferenci v Parizu, zapopadajoč težko zunanjo in notranjo situacijo, v kateri se nahaja država, ostro protestirajo proti kratkovidni, osebni in strankarski borbi, ki jo vodijo politične stranke v naši še popolnoma neurejeni zemlji;
2. ) obsojajo nepatrijotsko delo in držanje ter sabotažo „narodnih poslancev* v sedanjem Narodnem Predstavništvu v Beogradu, ki zaslepljeni po strankarskem trganju pozabljajo državni   ideal   edinstvene Jugoslavije;
3. ) omladina, ki vedno nosi v svojem srcu plemenite ideale svojega naroda, apelira na vse karakterne elemente, da prenehajo s protidržavno in v tem času zločinsko borbo, ki degradira v tujem svetu našo državo na poslednjo satrapijo; 4.) po stoletnih borbah za končno ujedinjenje vseh Jugoslovanov se onaista omladina, ki je v tej borbi največ zastavila, zgraža se nad delom in obnašanjem naših politikov in jim sporoča, da v nas še vedno teče kri naših drugov Jukića, Dojčiča in Principa.
Zagreb, 14. septembra. V nedeljo 14. t. m. ob 11. uri predpoldne je bila sklicana v veliko dvorano Akademskega doma skupščina vse akademske omladine brez razlike strank, da razpravlja o politični situaciji v deželi in v delu sedanjega N. P. v Beogradu. Ker se nahaja v Zagrebu relativno malo število dijakov Zagrebške univerze, da bi zavzeli stališče in predlagali resolucijo v imenu vse akademske omladine, odnehal je bil odbor od prvotne nakane in odgodil to skupščino, tako da se je vršila samo skupščina akademikov - beguncev iz okupiranih krajev. Tej skupščini kajpada so prisostvovali tudi vsi ostali akademiki, ki se nahajajo v Zagrebu.
Pogajanja v Beogradu. Beograd, 15. septembra. Včeraj (v nedeljo) se je ves dan vršila seja načelnikov parlamentarnih klubov, na kateri se je razpravljalo o rešitvi krize. Demokratska zajednica je izjavila, da pritrjuje temu, da bi predsednik Narodnega ttredstevništva dr. Draža P a v 1 o v i č prevzel sestavo koncentracijskega kabineta, držeč se programa razrešitve aktuelnih zunanje - političnih vprašanj in predložitve volilnega zakona. Precej sovražno so se izjavili radikalci, ki oči-vidno forsirajo kombinacijo, da bi Sto-jan Protič zopet prevzel ministrsko predsedstvo in skušal sestaviti koncentracijski ali pa vsaj koalicijski kabinet. Z a dr. Pavloviča so se izjavili tudi zastopniki manjših skupin, kakor Stojan Ribarac in Marko Trifkovič. Senzacijo ie vzbudila izjava Narodnega kluba, ki se je odkrito izrekel z a to, da bi Stojan Protič sestavil kabinet. V tej situaciji je bilo Jugoslovanskemu klubu jako neprijetno, da bi pokazal barvo. Končno se je tudi on izjavil za kombinacijo Draže Pavloviča. V političnih krogih se smatra, da bo z ozirom na gospodstvaželj-nost radikalcev j a k o t e ž k o, da bi se misija drja Pavloviča posrečila.
Zvečer je poklical prestolonaslednik regent na daljšo avdijenco najprej Stoiana Protica in potem Svetozara PribiČeviča, nakar so se klubi zopet sestali na nosvetovanja. ki so trajala pozno v noč.
Z ozirom na možnost, da se kombinacija z drjem Pavlovičem ponesreči, se razmotrivajo druge eventualne možnosti in se smatra za gotovo, da v tem slučaju regentova izbira ne pade na Stojana Protica, marveč na kakšnega vodilnega politika Demokratske zajednice, ki bi iznova poizkusila z demokratsko - socijalisti č. blokom in pritegnitvijo manjših skupin sestaviti koalicijski kabinet, ako bi opozicija odklonila vstop v koncentracijo.
Mnogo se razmotriva tudi Še četrta možnost rešitve krize, — pod n-edsedstvdm vojvode Živo i ina Mišića, ki hi sestavil kabinet Iz uradniških krogov, in ki bi od zbornice zahteval izpolnitev dolžnosti napram državi z oziram na zunanjepolitične r* o t reb e.
Reški ouč. Beograd, 15. septembra. Vesti, ki so prišle nreko Švice v Peograd o dogodkih na Reki in o rP A^nuziievem ouČu. vzbujajo tu velikansko pozornost. O podrobnostih še ni iasnosti. vendar je znano, da se na meji reškega mesta še vedno vrše mali snop a d i, ki se jih udeležil i e i o laške čete proti našim in angleškim, katere pogledu i e so se umaknile ira S u š ^ k.
Da ie d' Annunz»jev puč dogovorjen z laškimi uradnim! krog?, izhaja tudi iz tega. da ie zapovedujoči general na Reki nekaj dni pred pučem dal migljal  da so aoapa
višjih laških oficirjev Reko zapustile. Z laške strani se govori, da so s* angle'ške čete obnašale deloma prijazno nasproti Lahom s tem, da niso hotele iti v boj proti njim, druga verzija pa pravi, da so se umaknile na Sušak. Francozi so se umaknili na svoje bojne ladje.
Da stoji za dogodki oficijelna Italija in da se samo poslužuje komedij antske figure d' Annunzi-jeve, se vidi tudi iz tega, da prihajajo sedaj iz zasedenega ozemlja italijanske čete v velikih množina'h na Reko, z njimi močna artiljerija. O č 1-vidno se Italija boji, da bi jo mogla kakšna druga intere-sirana država vreči iz tega mesta.
Zopet nesrečni Pašić. Beograd, 14. septembra. Zunanjepolitična vprašanja so popolnoma izpodrinila zanimanje za notranjepolitično krizo. Vse čuti, da ni več važno, ali ima vlada kvorum in dvanajstine ali ne. Vsakdo uvideva, da mora na hitro rešitev vprašanja vlade mnogo bojj vplivati druga činjenica, namreč da je naša mirovna delegacija v Parizu zaenkrat odklonila podpis mirovne pogodbe z Avstrijo. Ta odklonitev se je izvršila v takih okol-nostih, da ima vlada posla čez glavo, da uredi zadevo. Govori se, da je dala vlada delegaciji instrukcije, da naj utemelji odklonitev podpisa z načelnimi razlogi. Po teh instrukcijah bi se bilo moralo podvzeti vse, naj bi se celo v zadnji uri odstranile vse zapreke, ki niso dovolile podpisa z ozirom na kršitev naše suverenosti, in ki bi se bile lahko odstranile. Zalibog pa izgleda, da je predsednik naše mirovne delegacije vkljub jasnim instrukcijam, ki iih ie dobil od vlade, dal celi zadevi popolnoma drugačen značaj in utemeljil odklonitev podpisa z povsem slučajnimi okol-nostmi, kakor da ne pripisuje zadevi važnosti. Čuje se celo, da se ni prav nič oziral na stvarne zahteve vlade in na stališče države, čeprav so to stališče nekaj dni poprej v konferenci izrecno odobrili tudi zastopniki opozicije. S tem je Pašič spravil drža\ o v neprijeten fn težaven položaj. Politika radikalcev pač ostaja sama sebi zvesta. Pašič Je že svoiečasno preprečil da bi Jugoslavija bila oficijelno priznana kot voj u ječa se država istočasno s Cehi, zadrževal je politično utrjenje Jugoslavije med vojno, njegov kum Velizar Janković je zahteval, naj bivši habsburški deli Ju-goslavjie plačajo vojno odškodnino, Jankovič je prodajal olje, Pašičev sin olatno, Ninčič je rujiniral finance in Pašič kot predsednik mirovne delegacije sedaj nadaljuje to delo, dočim je njegov drug Protič izzval krizo in jo skupno z drjm Korošcem napravil za permanentno. Kam naj to vodi?
Kaj bo s podpisom mirovne pogodbe z Avstrijo? Beograd, 15. septembra. Vsled energičnega nastopa našega zunanjega ministra so se začeli razgovori naše mirovne delegacije z Antan-to zaradi naknadnega podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo. Ponuja se nam sedaj izhod v tem zmislu, da bi g. Clemen-ceau pismeno izjavil v imenu Švice, da smatra člen 5i. mirovne pogodbe za izpolnjen s tem. da se sestavi za sedaj posebna konvencija, po kateri bi se reševala sporna vprašanja, tako da bi raz-ven te konvencije ne stavila Antanta do nas nikašnih drugih zahtev v izpolnitev pogodbe. (Kakor smo že pred dnevi poročali, je bil to skrajni jugoslovanski predlog.)
Seja Narodnega predstavništva. Beograd, 15. septembra. Danes popoldne ob 4. uri se bo vršila formalna seja Narodnega predstavništva, na kateri bo predsednik naznanil, da se nahaja kabinet v demisii, ki je sprejet. Seja se bo na to odgodila.
Svojčas naznanjen}, a vsled nastalih ovir odpovedani veliki liudski tabor v Loč a.h blizu Baškega jezera se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 28. septembra 1919. Govorniki, med njimi gg. predsed. dež. vlade Dr. J. Brejc, general Maister, prelat Kalan. posl. Grafe-nauer so zagotovljeni. — Razna društva so prijavila svoje sodelovanje. — Poseben vlak iz Ljubljane do Baškega jezera in nazaj. — Svira vojaška godba. — Vse priprave so teku. — Narodni odbor v Ločah.
Ob skrajni, nam krivično začrtani meji na rajskih obalih sinjega Baškega jezera hočemo dati duška našim čustvom ob prisotnosti naših bratov iz vse Slovenije in daljnega juga in veličastno proglasiti svojo kremenito voljo za združitev z Jugoslavijo. Poživljamo vse narodne odbore po Koroškem, posebno pa one v Rožu. da ta dan opustijo vsakoršne prireditve in iščejo svojo dolžnost v tem, da zberejo in dove-dejo vse, ki čutijo narodno, vse, ki potrebujejo poduka in moralične opore, 28. sept. v Loče. Vsakovrstna društva bodite pripravljena, da svečano nastopite na taboru, kakoršnega Rož Že dolgo ni videl! Vsa Slovenija, vsi Rožani, na plan! Zgornji Rož! ti pa se ogrni s prazničnim plaščem, krasi se z narodnimi zastavami za veličastni sprejem obiskovalcev, osobito odličnih gostov z onstran Karavank! Od J epe do Dobra-ča. daleko Čez Dravo in tjakaj do zadnjih slovenskih koč v Zflskl dolini ta dan naj se razlega m odmeva slovenska, koroška pesem, naj doni krepki naš glas, da smo mi Slovenci v Gorota-tanu edini pravi Prakorošci, ki imamo tisočletno eredpravic* odločati usodo
svoji zemlji. Vsemu svetu hočemo zakričali naš klic, — da po tisočletni trnje-vi poti ne zaslužimo hlapčevanja in novega biča, temveč svobodo, prostost bratov med brati.
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev*
Stari Szegedin zaseden. LDU. Veliki Bečkerek, 12. septembra. Stari Szegedin sta zasedli dve srbski stot-nUi. Francozi, ki so se nahajali do sedaj v Szegedlnu, so preko Romunije odpotovali v svojo domovino. Srbi so dovolili, da madž. voj. formacije obstojajo še nadalje in vrše redarstveno službo.
Po Koroškem. LDU. B o r o v 1 i e, 13. septembra. Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc je s spremstvom nadaljeval svoje nadzorovano potovanje. Obiskoval je Zihpolie, Št. Ilj, Lagoroves, Škofice, Hodiše, Ribnico, Otok, Vetrinje ter Zrelec. Povsod je bil z navdušenjem sprejet. Deputacije iz imenovanih občin so izrazile svojo zvestobo Jugoslaviji in hvaležnost za skrb vlade za slovenski del Koroške. V Vetrinju sta pozdravila predsednika nemški župan in nemška deklica s šopkom. Zupan je obljubil lojalnost nemškega prebivalstva. V Zrelcu zbrani zastopniki prebivalstva so posebno na-glašali prometne potrebe, zahvalili se za nove cestne zveze, ki so že v delu ter izrazili splošno zadovoljnost s prehrano.
Plačani agitator« LDU. Beograd, 12. septembra. V Daruvaru so bile aretirane štiri osebe, ki so z letaki boljševiške vsebine skušale zasejati med kmetsko prebivalstvo državi sovražno gibanje. Vodja agitatorjev, brezposelni Josip Simon iz Daruvara je bil izročen vojaškemu sodišču.
Iz Prekmurja. Okrajni sodišči v Murski Soboti in Dol. Lendovi sta bili dne 9. odnosno 10. t. m. prevzeti v upravo poverjeništva za pravosodje v Ljubljani.
Jugoslovanska novinarska zveza. LDU. Zagreb, 13. sept. Danes popoldne je imelo hrvatsko novinarsko društvo skupščino, na kateri ie bil izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen Toni Ulegel in ie bil odbor pooblaščen, da izdela načrt za osnutje jugoslovanske novinarske zveze. Nadalje ie bila sprejeta resolucija, ki zahteva od kraljevske vlade ukinjenje cenzure in svobodo tiska.
Comte Begouen o Jugoslovanih pred 32 leti. Tž Pariza se nam piše: Ravnokar je izšla knjiga, katere naslov se glasi: Comte Begouen: Chez les YugosIaves il y a trentedeux ans, Let-tres au Journal des Debats 1887—1885. (Med Jugoslovani pred 32 leti. Pisma Journalu des Debats 1887—1888.) Editi-ons Bossard, 43, Rue Madame, Pariš 1919. — Pisatelj je znani Comte Begouen, stari prijatelj Jugoslovanov, ki je s slovitim journalistom Gauvain v pariškem listu »Journal des Debats« posebno med mirovno konferenco neumorno in pogumno zagovarjal pravice Jugoslovanov V tej knjižici je pisatelj zbral pisma, ki jih je pred 32 leti s svojega potovanja po jugoslovanskem ozemlju pisal v domovino in ki jih je prijavil tedaj >Journal des Debats**. Pisma so polna dragocenih zgodovinskih reminiscene. Osebni doživljaji in opercuii naravnost proroškega značaja dajejo tem pismom bnš v sedaniem Času posebno mjkavost.
— Noben Jugoslovan ne bode brez gi-n'enosti Čital teh pisem, v katerih Begouen direktno javnosti, ali svoji ljubljeni mami, ali svojemu bratu hoče obrazložiti, kaj so Jugoslovani, kakšna je nifh kultura, kakšno je njihovo politično stremljenje itd. Da bi mi bili imeli več takih mož kakor je Begouen, med Francozi, Angleži in Amerikanci, bi stala naša stvar povsem drugače posebno francoski, angleški in amerikanski svet nas doslej ni prav nič poznal m to je bilo deloma pač naša lastna krivda. — Begouen konstatira v teh pismih že pred 32 leti, dajeTrstenklavev slovenskem ozemlju (stran 15) in da ga je prvi korak iz mesta pni det v popolnoma slovenski miHeu (stran 9). — O Ju-goslovan'h navede dve simpatični potezi: njihovo izredno gostoljubnost (stran 25), s katero so ga naravnost ob-suli v Ljubljani. Zagrebu in Djakovu in njihov goreče narodno čustvovanje. Begouen. ki je poznal iz domovine samo d r ž a v n o m i s e 1, je šele med Jugoslovani razumel silno moč narodne ideje. Zelo prijetno je bil pisatelj iznenađen, da je našel v tistih časih med Jugoslovani globoko vkoreninjene simpatije do Francozov. — Z bistrim očesom spozna mladi Francoz že tedaj vso pogubonosno pogrešnost avstro - madžarske politike. — Kako resnično nam zveni njegova sodba o Madžarih na strani 49: »Njihova politika se ml ne zdi dalekovidna, sila Še nikdar ni ostvarila kaj trajnega«, posebno danes, ko se je ves madžarski sistem zrušil v prah in pepel! Klasično so pa Hrvatje v Zagrebu izsilili svoja takratna čustva -napram Madžarom v epopejne besede: »Bolje je umreti nego umirati« str. 49.
— l^dr^oceneiši so soornlnj na m«h
zabnega Strossmayerja, s katerim je pisatelj zelo zaupno občeval. Begouen ga slika kot klfcarja in prvoboritelja jugoslovanske ideje! Kako proroško nam zvene sedaj besede velikega vladike, ki ilh Je govoril tedaj mlademu Francozu (stran 125): »Si morete H ntisliti, da je logično in vsled tega sklep Božje Previdnosti da naj bodo Slovenci, Hrvatje, Dalmatinci, Bosanci, Crnogorci itd. razdeljeni na različne drŽave, ko so vendar istega slovanskega plemena! ... Dosti so napredovali, da lahko sami sebe vladajo!... Jaz imam vero v bodočnost našega naroda in prišel bo dan, ko bodo padle one barijere, ki so jih ljudje umetno postavili, kajti dogodki, silnejši od teh ljudi, jih bodo podrli.« — O Strossmaverju pravi Begouen (str. 98): Dve veliki ideji ste ga vodili: »Moralni in intelektualni preporod Jugoslovanov in združenje pravoslavne in katoliške cerkve. — Njemu je bih pred očmi velika zgodovinska naloga Slovanstva, ki naj obstoja v tem, da zdravo Slovan-stvo pretvori in presnovi celo zahodno Evropo, a to se mu je zdelo le mogoče, ako bo Slovanstvo zed'njeno in razkol odpravljen. — Upal je, da se nekega dne njegov ideal uresniči in dejal je Begouenu: Takrat ne bom več mei živimi, a imel bom tolažbo, da sem vsaj deloval za ta cilj.« — Opozarjamo vso jugoslovansko javnost na to knjižico in jo priporočamo, pisatelju pa bodimo hvaležni, da tako dosledno in vstrajno goji vezi med nami in Francozi. Pisatelj izpolnjuje važno misijo za nas med Francozi, ker jih seznanja z našimi zadevami, njegova beseda pa je tem vplivnejša, ker poteka iz osebnih izkušenj.
HMrSm domovino.
D' Annunzio — zapovednik Reke.
LDU. Reka, 13 .septembra. Na Reki je v imenu in s podporo oblasti prevzel D* Annunzio upravo v svoje roke. Izvršil je vstajo v sporazumu z reškim Consiglio Nazionale ter poveljnikom reške legije. DoŠel je v gubernijaino palačo ter zapovedal general Petalugn, naj preda oblast v njegove roke. General Petaluga je interniran v gubernijalrri palači. D' Annunzio je proglasil aneksijo Reke v imenu Italije. Arditi, italijanski vojaki to oboroženi reški prostovoljci podpirajo D' Annunziia. Vlada proti D' Annunziju — v resnici pa ž ntfm. LDU. Berlin, 13. septembra. (CTU). »Berliner Tageblatt« poroča iz Berna: D' Annunzio je za rešitev Reke vprizoril podjetje, ki spominja na Garibaldija pa je zelo enak opereti. Na čelu prostovoljcev, ki jih je organiziral sam in ki obstojajo iz grenadirjev in naskakuiočih Čet, s strojnicami in oklop-nimi avtomobili je v petek vkorakal na Reko. Stori je to popolnoma na tihem in brez vednosti vlade. Ta čin je po vsej Italiji povzročil veliko pozornost Kakor se uradno poroča, je vlada ukrenila proti temu energične korake, ker bi zadeva lahko* imela resen konflikt z entento.
LDU. Lugano, 13. septembra. (CTU.) Prevrat Gabriela D' Annunzia na Reki je zbudil velikansko razburjenje. Vest o tem je zbudila v italijanski zbornici veliko senzacijo. Ministrski predsedik Nitti je vdaril s pestjo ob mizo, ko je napram vojnemu ministru grajal ta primer nedisciplinarosti v italijanski vojski. D' Annunzio je v zadnjih tednih v večjih italijanskih mestih zbiral prostovoljce za pohod na Reko. Četo so se zbirale v Ronkih ob izlivu Soče, od koder so se v nočnih pohodih spravljale na Reko.
Reška komediia. LDU. Reka, 13. septembra. »La Vedetta d' Italia« pripoveduje v svojem poročilu o puču na Reki, da so se udeležili pohoda na Reko v prvi vrsti en bataljon 2. oolka grenadirjev. L, 8. in 22. oddelek arditov in en škadron konjenice. Medzavezniško poveljništvo na Reki je odooslalo oddelek brigade Sesia in oklopne avtomobile, ki bi bili morali za vsako ceno ustaviti pohod, ki so se pa enostavno pridružili demo-strantom. Poveljnik pohoda Je bil polkovnik Repetto, ki ie po reškem žunanu dr. Vio povzel besedo in raz balkon guvernerske palače proglasil priklopitev Reke v imenu italijanskega kralja.
LDU. Trst. 13. septembra. Radi dogodkov na Reki vlada v italijanskih nacionalističnih krogih veliko navdušenje. Zbirajo se prostovoljci, ki odhajajo na Reko. Baje je dosedaj v tržaški legiji vpisanih preko 1500 prostovoljcev. — Glasom vesti, do-šlih z Reke, se nahaja reška angleška posadka na Sušaku, francoska pa se je ukrcala na štacijske ladje.
LDU.Trst, 13. septembra. Agen-zia Štefani priobčuje naslednjo vladno objavo o reškem puču: Po vesteh, ki so dospele tekom popoldneva, so nekateri oddelki grenadirjev In arditov s strojnicami in oklopnim! avtomobili odšli iz Ronk in dospeli opoldne na Reko. Z njimi je bil Ga-briele.D' Annunzio., Z Reke ni bil iav-Ijen do polnoči nikakršen nered. Vlada je dala najenergičnejši ukaz, da se nemudoma zaustavi to gibanje in ugotovi odgovornost za ta prav tako napjgmHHienl kakor škodljivi čin.
Stran 3.
LDU. Beograd, 14. septembra* Iz Bakra se poroča: Zveza z Reko je pretrgana. Ob Rečini stoje arditi, ki patrulirajo tudi po Reki. Naše oblasti so se umaknile na Sušak. Francozi in Angleži so se zabarikadirali. Naša skladišča so s strojnicami zastražena. Cestna drhal je potrgala vse raz-obešene zavezniške zastave in jih pometala na cesto. Do krvolitja doslej ni prišlo. Ne ve se, kako stališče bo zavzel francoski general napram neredom na Reki.
Zopet demonstracije proti nam v Trstu. LDU. Ljubljana. 13. sept Davi iz Trsta došli potniki pripovedujejo, da so bile sinoči zopet demonstracije proti Jugoslaviji v Trstu. Okoli 23. ure se je zbralo kakih 150 mladičev, in so korakali pred Narodni dom, na čelu jim štirje italijanski častniki in šest italijanskih arditov ter se na to odstranili, ne da bi napravili večje škode, kei; so natakarji pravočasno zaprli okna in vrata. Nato so šli pred kavarni Com^ mercio in Fabris, vzklikajoč »Dol z Jugoslavijo! Ven z Jugoslovani!«, napravili pa niso nobene škode. — Zvečer je pred kavarno Savoia (prejšnja Fxel-sior Palače Hotel) napadel italijanski častnik francoskega ter ga oklofutal in pretepel. — Skoro celo noč so zvonili zvonovi, ne ve se pa prav čemu. Govori se, da je to znamenje, da se zbirajo prostovoljci za Reko. Na Opčinah se je teh prostovoljcev zbralo 200 do 300 ter so pravili, da gredo na pomoč ogroženim bratom na Reki. — NatanČ* nejši podatki še manjkajo.
Težaven položaj koroških Slovencev onstran demarkacijske črte. Ka-» ka nevarnost preti našemu življu ozir-roma tudi nam naklonjenim Nemcem v krajih Koroške, ki so v Nemški oblasti, izhaja iz obupnih klicev m poročil, ki prihajajo z onstran demarkacijske črte. Po teh poročilih se Že sedaj, ko glede konČnoveljavne pripadnosti raznih občin sedanjega nemškega področja še ni izpregovorjena zadnja beseda, ponavljajo dejanski napadi na naše ljudi in na vsakogar, o komur Nemci domnevajo, da jim ni dovolj zanesljiv. Naj- 1 žalostnejše pa se kaže vsa propalost v tem, da se v svoji nebrzdani strasti in nepopisnem sovraštvu celo Ženske dajo zavajati k takim podlostim. Talen je n. pr. pred kratkim v celovški okolici napadla neka ženska 141etno deklico, ki je pasla domačo Živino, pretepla otroka, metem pa kričala: »Ti prokleta Slovenka, ti srbska k . . . ., mi vam. bomo že pokazali, ko enkrat slovenski vojaki odidejo s Koroškega. Premalo je bil tepen tvoj oče, pa jih bo že še dobil!« Tudi njen oče je bil od tukajšnjih Volkswehrovcev, ki so zdaj v civilu, dne 2. avgusta t. 1. s kamenjem napaden in na tla pobit. Omenjena de-, klica je bila tudi Že poprej napadena od dveh fantallnov in tepena. Med svojim surovim ravnanjem pa sta upila: »Zivio Slovenci!« Vse Slovence onstran demarkacijske črte Nemci trajno zasledujejo, jim deJajo vsemogoče neprilike, pošiljajo grozilna in zasramovalna pisma ter jim prete, da jim bodo poŽgaH hiše itd. Iz vsega tega se da posneti, kaj Čaka naše koroške brate, ako bi se Nemcem res posrečilo, ugrabiti kak košček slovenske zemlje več, nego hm je v itak preobili meri že dosedaj pri-sojeno.
Slovanski svet.
Reformno gibanje med češkim duhovništvom. LDU. Brno, 13. septembra. (CTU.) V Besednem dumu je zborovalo okoli 400 čeških duhovnikov iz Moravskega. Obravnavali so smernice glede cerkvenih reform. Pater Kroicher je poročal o uspehu poslanstva, ki je interveniralo v Rimu in je priporočal, da naj se postopa zakonitim potom. Pater Hoffer, pa se je izrekel za to, da se cerkvene reforme in posebno odprava celibat? izvede vi a rac ti.
Galiciia. LDU. Dunaj. 14. septembra. (ČTU.) Kakor poroča »Neue Freie Presse« je izjavi! državni podtajnik in Član ukrajinske mirovne de-alegcije v Parizu, dr. Mihael Lozvn-skv, uredniku omenjenega lista nastopno: Vrhovni svet aliirancev je odklonil zahtevo Poljske, da se ji priklopi Galicija. Začasno ostane sklep vrhovnega sveta z dne 25. julija t. L, v zmislu katerega je bil Poljski poverjen mandat, da zasede Vzhodno Galicijo, še nadalje v veljavi. Narodnopravni položaj v Vzhodni Galiciji je sedaj ta. da je dežela sicer zasedena po Poljakih, vendar pa se bo njena končna usoda lo-čila v ljudskem glasovanju._
ZaveznlM. 1
VVilsonov govor. LDU. Split, 12. septembra. (DDU.) Predsednik Wilson je imel 7. t. m. v St. Louisu govor o zvezi narodov, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja Šantunga ter dejal, da sta Anglija in Francija v tem vprašanju vezani s pogodbo, ki sta jo sklenili z Japonsko in katere ne moreta prekršiti, dasi je tajna. Dalje je govoril tudi o londonskem paktu in o reškem problemu in dejal
n 4.
, SLOVENSKI NAROD-, one 16 septembra 1919.
Ži5 $tev.
2 da nove 'države, ki so nastale na ozemlju bivše Avstro-Ogrske monarhije, ne bodo mogle mirno živeti druga poleg druge,  ako  jih  ne bo
, podpirala zveza narodov.
lilija.
volitve tudi v Liliji. LDU. Split, 12. septembra. (DDU.) Kakor poročajo italijanski listi, bodo volitve v Italiji najbrže v drugi polovici meseca novembra. Nacionalcl se pripravljajo na ljuto volilno borbo, ki bo najostrejša s socialisti.
Albanci proti Italijanom. LDU. Beograd, 14. septembra. Iz Prage se poroča: Na potovanju v Pariz je dospel semkaj Albanec Irfan bej. Včeraj ga je sprejel predsednik dr. Masarvk. Po avdijenci se je Irfan bej razgovarjal z urednikom »Narodne Politike«, kateremu je izjavil: Vso 'Albanijo je zasedla italijanska vojska. Kakor pa je Albanija pretrpela vsako prejšnjo in v zadnjih letih dve okupaciii. tako bo tudi to tretjo prenesla. V severni in srednji Albaniji so izbruhnile vstaje. Italija skuša na vse mogoče načine, ohraniti Albanijo zase. Z zlatom in intrigami si skuša pridobiti prebivalstvo. Vsled sedanjega stanja razmer je bivanje v Albaniji zelo neprijetno in nevarno, kar se tudi ne bo izpremenilo, dokler se italijanska vojska ne umakne. Albanci hočemo, da Italijani zapuste našo deželo in da že preneha inozemska propaganda. Mi hočemo svojo samostojnost in si želimo svoje razmere v deželi sami urediti. Ne rabimo nobene zaščite, edina naša želja je, da smemo na naši zemlji biti sami svoji gospodarji. Mi hočemo imeti le mir in red v naši izmučeni domovini. Naša dolžnost in želja je, živeti v mirnem sporazumu z Jugoslavijo ra z Grčijo. Vsaka tuja propaganda pa naše sile le razdružuje, ker je vedno le proti Jugoslaviji in Grčiji naperjena. Dokler bodo tujci med nami, bomo vedno Dredmet spora med Jugoslovani in Grki z ene in Italijo z druge strani. Tega pa mi nočemo. Mi želimo živeti v dobrih odnošajih s svojimi sosedi. Gospodarski položaj Albanije je skrajno obupen. Pri nas primanjkuje vsega. Italijani so vse monopolizirali in ne doptrščajo nobenega izvoza v Jugoslavijo, ne v Grčijo. Odtrgali so nas od vsega sveta in zato moramo gospodarsko propasti. Italiji sedanja okupacija ne shiži samo v trgovske svrhe, marveč ima tudi namen, da nas popolnoma ukle-ne v svoje vrste. Okupacija Albanije ima pa tudi še svoje politično ozadje. .Ako si Italija pridrži Albanijo, bo svoj vpliv razširita tudi na ostale sosednje države m bo imela velik vpliv tudi na vso balkansko politiko. Odkrito je mogoče trditi, da hodi Italija sedaj staro zavoženo pot avstro-ogrske monarhije. Moje potltično delo, je sklenil Irfan bej, stremi za tem, da se Albanija osvobodi od vseh tujih oblasti in vplivov. Danes me je sprejel g. oredsednik. čez nekoliko dni pa odidem na mirovno konferenco v Pariz. V njo zaupamo mi, Albanci, in pričakujemo, da nas osvobodi italijanskega farma._
Sokaistvo.
Primorski Sokolski Krožek. V
torek 16. t. m. ob 20. uri v telovadnici šole na Ledini (Sokol I.) vaja za javni nastop. Vsi, člani m članice pridite točno in zanesljivo. Odbor,
Sport
Football - tekma »Olimpija«, Karlovec : »Dirija«. »Olimpija« tekmuje danes popoldne tudi z »Ilirijo«. Včerajšnji tekmi »Slovan« : »Olimpijac je prisostvovalo z velikim zanimanjem mnogobrojno občinstvo. Današnja tekma bo še zanimivejša; »OIhnpija« bo zbrala za nastop proti »Iliriji« gotovo vse svoje sile. — Začetek ob pol 17. uri, blagajna se otvori ob pol 16. uri.
»Slovan« : »Oliraorja«. Karlovac 1:2 (1:1). Športni klub »Slovan« je imel včeraj svoj prvi javni nastop. Postavil je proti »Olimpiji« izenačeno, v splošnem dobro moštvo, le posameznike je spremljala malo velika trema, ki pa je za prvi nastop opravičljiva. Za prav dobre se more smatrati vse tri krilce. Obramba je zadostila svoji nalogi, le levi branilec je zelo nesiguren* Vratar je dober. Med napadalci je bilo desno krilo dobro, sredina le trpela na tremi, levo krilo je bilo iz rezervnega moštva. V »Slovanu« je dosti energije, potreboval pa bi nujno večje tehnike. Vaditi mora v večji meri tudi Igro % glavo. O »Olimpiji« se bo moglo soditi boljše po današnji tekmi z.»Ilirijo«. »Slovan« ji je bfl enakovreden nasprotnik, v svoj prid je odločila ktemo šele z »enajstko«. — Sodnik: Fink. — Publike približno 2000. — Poklanjanje rož in šopkov na športnem prostoru ni primerno in ne odgovarja športnim običajem. Občinstvo stori prav. če to v bodoče opn*
Klub slovenskih kolesarjev .Ilirija v Ljubljani je priredil 14. t. m. cestno dirko za klubovo prvenstvo L 1919 na progi Vransko—Ljubljana (50 km). Priglasilo se je 15 dirkačev. Maksimalni čas 2 uri. Prvi je dospel na cilj Fran Ogrin (lh 50" 34"), in s tem dosegel prvenstvo; drugi Ivan Rebolj (lh 50' 38"), tretji Albin Šiško-vič (lh, 52\ 29-4"), četrti Ivan Ciber (lh, 55\ 15"), peti Engelbert Wisiak (lh, 57\ 35") in šesti Josip Bevc (lh, 59* 59*9"). Vsi ostali dirkači niso došli v maksimalnem Času. Dirkaču Po-gačarju se je pripetila na poti nezgoda, ker mu je priletel na pot neki človek, vsled česar je moral zavoziti v travo ob cesti, tako da je padel. Na cilju se je zbralo ogromno občin-svtva, okoli 6000. Športne prireditve vedno bolj mičejo. Svirala je godba Z. J. Ž. Zvečer je bil v dvorani Narodnega doma zabavni večer s plesom in srečolovom. Po nagovoru klubovega ! predsednika gosp. Stoparja, ki je na kratko omenjal razvoj in pomen kolesarskega športa, na katerega napredek polagajo drugi narodi veliko važnost, so se razdelila darila: kot prvo darilo za klubovo prvenstvo za 1. 1919 častno darilojjtvrdke Goreč kadilni servis, drugo častno darilo tvrke .Svetla" električna namizna svetilka, tretje darilo bronast kipec z uro, četrto visitiegarnitura, peto srebrna napestna 'ura.
Zdravje,
Zdravstveni odsek za Slovenijo |n Istro v Ljubljani. Z rešenjem ministrskega sveta z dne 29. aprila 1.1. ustanovil se je pri deželni vladi v Ljubljani kot zasebna uslanova Zdravstveni odsek za Slovenijo U n Istro, v kojem delokrogu spadajo vsi posli sanitetske stroke. Vsi zdravstveni organi, kf so bili dosedaj podrejeni poverjeni-štvu za notranje zadeve in predsednl-štvu deželne vlade v Ljubljani, pripadajo odsihdob Zdravstvenemu odseku, ki stoji v strokovnem m administrativnem pogledu neposredno pod upravo Ministrstva narodnega zdravja in ki rudi neposredno z njim občuje. — Odsihdob je torej vsa zdravstvena vprašanja in vse dopise sanitetske stroke nasloviti naravnost na Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. V Lmbljam, dne 11. septembra 1919. Dr. B!etwer5 s. r.
Ambulatorffi za pobijanje vene-ričnih bolezni in bakterijofoške preisko. vamice. Ministrstvo narodnega zdravja namerava v področju cele države ustanovit! večje število imenovanih zavodov. Zdravniki, ki bi se zanimali za službovanje na teh zavodih, naj se priglasijo do 1. oktobra t. 1. pri Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro ter naj javijo: 1.) kje sedaj služijo in v katerem kraju države bi hoteli služiti: 2.) kje so študirali venerologjjo aH bakte-rijofbgijo in kako dolgo? 3. kje so praktično delovali in kako dolgo? 4.) izpričevala o svojem delovanju; 5.) znanstveno delovanje. Služba bo do definitivne ureditve honorarna ali pogodbena; plača bo znašala do 1000 dinarjev na mesec.
Rnltora.
Repertotr Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: 15. septembra ponedeljek Favn. Abonement A. V5. septembra torek zaprto. 17. septembra sreda Favn.   Abonement B.
18. sepptembra Četrtek Favn. Abonement B. 19. septembra Oče. Abonement B. — Opera: 16. septembra torek Pfkova dama. Abonement E. 17. septembra sreda Madame But-terflv. Abonement D. 18. septembra četrtek Pikova dama. Abonement C.
19. septembra petek Madame But-terfrv. Abonement A. 20. septembra sobota Pikova dama. Abonement B. i
Vaje orkestralnega druitva »Glas- • bene Matice« se vrše kot sledi: v pone- j deijek 15. t. m. za 1. violino, v sredo : 17. t. m. za 2. violino, v četrtek 18. t. m. ] za violo in v petekl9. t. m. za čelo in j kontrabas fn sicer vsakikrat ob pol še- j sti uri zvečer. Prosim polnoštevjlno in j točno! Prihodnja skupna vaja bo v po-nedejek 22. t. m. ob 8. uri zvečer.
Gospodarstvo,
Prodaja lesa. Dne 29. sept. t I. bo prodajal gozdarski odsek deželne vlade v Sarajevu 80 kubičnih metrov jelovih hlodov, potom javne ustmene oziroma pismene dražbe. Les leži na skladišču v Nemilu ob železniški postaji Tozadevni razglas je Interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Kisik (OjJgenfcuni. Tvrdke, Id se m zanimajo za nakup kisika, ki se je začet izdelovati radi v naš! državi, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov dotifinega tnzemsfce-ga dobavnega vira.
Obrtno oblastvena preiskaševafna komisija za pomočnike v Ljubljani naznanja, da se vrše v smislu odloka bivše deželne vlade za Kranjsko z dne IS.
pomočnike pred tukajšnjo komisijo redno mesca sušca, junija, septembra in deembra vsakega leta. Tozadevni razglas je objavljen v tuuradnem listu št. 134.
Prodajalci premoga, ki hočejo tudi to zimo prodajati premog na izkaznice
— naj se takoj zglase na mestni magistrat Galetova hiša — pritličje, levo.
Dnevne vesti.
Občinski   svet   ljubljanski bo
imel v torek, dne 16. septembra ob 5. popoldne v mestni dvorani javno sejo po tem dnevnem redu: I. Naznanilo predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personal-no-pravnega odseka poročili: 1. o dopisu mestnega gospodarskega urada glede dopolnilne volitve v odbor za upravo meščanske imovine; 2. o dopisu mestnega gospodarskega urada glede dopolnilne volitve v upravni odbor realčneiga zaklada. IV. Finančnega odseka poročila: L o dopisu nadzornika mestne ubožnice glede zvišanja oskrbovalnine za oskrbovanje ubožcev v mestnih ubožnicah; 2. o dopisu mestnega gospodarskega urada glede zavarovanja mestne pristave na Kodeljevem; 3. o ponudbi društva Mladike za odkup društvenega poslopja; 4. o četvero ponudbah za nakup mestnih parcel ob IV. mestni ljudski šoli na Prulah. V. Stavbnega odseka poročila: 1. o prizivu dr. V. Krisperja in drugov proti odloku mestnega magistrata grede zgradbe provizorne lesene lope ob Dalmatinovi ulici; 2. o prošnji posestnikov ob Martinovi cesti za zgradbo cestnega kanala po tej cesti; 3. o prošnji trnovskega župne-ga urada "lede ureditve odstranjevanja vode z župniškega vrta; 4. o dopisu mestnega stavbnega urada glede nujnih popravil Hradeckega mostu; 5. o dopisu mestnega stavbnega urada glede nujnih popravil mostu na Opekarski cesti. VI. Policijskega odseka poročilo o prošnji Društva hišnih posestnikov v Ljubljani za odstranitev municijskih skladišč na ljubljanskem polju z neposredne bližine mesta. VII. Šolskega odseka poročila: 1. o razpisu poverjeništva za uk in bogočastje glede spremembe mestnega dekliškega liceja v žensko realno gimnazijo; 2. o sklepu mestnega šolskega sveta glede opustitve šolnine na mestnih ljudskih šolah; 3. o sklepu mestnega šolskega sveta glede zvišanja letne dotacije vsem mestnim šolam. VIII. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročila: 1. o prošnji električne zadruge v Spodnji Šiški za napravo lastnega električnega omrežja ter za eventuelni pozne ji prevzem tega omrežja v last mestne občine; 2. o prošnji obratnega vodstva cestne električne železnice za zvišanje voznih tarifov; 3. o dopisu županovem glede omejitve porabe električnega toka in plina tekom zimskih mesecev 1919/20. IX. Odseka za aprovizacijo mesta poročilo o aprovizačnih zadevah. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Perso-nalno-pravnega odseka poročila: L O prošnjah za razpisano mesto ravnatelja mestnega dekliškega liceja; 2. o raznih personalnih zadevah mestnih uradnikov ljubljanskih, lil. Finančnega odseka poročili: 1. o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za izplačilo miloščine; 2. o prošnji nedoletnih otrok nekega uslužbenca mestnega užitninskega zakupa za nadaljno prejemanje vzgojnine. IV. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
Ustanovni občni zbor „Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo*^ je vršil v nedeljo v Narodnem domu ob udeležitvi kakih 150 legijonarjev. Na ustanovni občni zbor poslal jc tudi Zagreb tri odposlance. Referirala sta Ferdo Šlajmer o zgodoivni legijonarjev, njih delovanju na raznih bojiščih v svetovni vojski, o postanku prostovoljskega korpusa itd. ter dr. Štefančič. Sprejela so se pravila, ki določajo, da društvo ni politično in da mu je namen: a) ojačiti narodno in državno edinstvo na podlagi svobode in enakopravnosti, b) varovati splošne interese dobrovoljcev
— in invalidov, njih vdov in sirot, c) podpirati dobrovoljce v njih opravičenih željah in težnjah, pred vsem one iz okupiranih krajev, d) delovati za tem, da ostanejo vsi dobrovoljci tudi v bodoče močna organizirana skupina, ki bo vedno in povsod stala na braniku idej, v imenu katerih se je zbrala, e) zbirati historične podatke o delovanju dobrovoljcev. — Predsednikom društva je bil izvoljen dr. Štefančič, podpred-sedednikom prof. Vagaja, odbornikom pa Vladimir Svetii&č, Blaž Logar, Anton Rode, Alojzij Španger, Mravlje, df. Pivko, Lavrenčič, Velkavrh in En-gelsberger. — Sprejme se resolucija, ki obsoja pretirano strankarstvo, komp-cijonizem, protekcijonizem, očita sedan-jgjnp Narodnemu predstavništvu po-
manjkanje razumevanja državnih interesov in vsled tega pomanjkanje narodovega zaupanja v začasni parlament in zahteva takojšnje volitve v ustavodajno skupščino na podlagi splošne, enake, tajne, direktne in proporcionalne volilne pravice.
Kongres zaščitnikov dece. Državni oddelek za zaščito dece se je odločil, da pozove na sestanek vse prijatelje dece in vse strokovnjake za detinsko vprašanje in dečjo zaščito. Kongres se vrši v Beogradu v začetku prihodnjega leta. Vsi interesi-ranci, ki nameravajo prisostvovati kongresu in razpravljati se prosijo, naj se pismeno prijavijo oddelku. Istočasno naj predložijo vprašanja, o katerih bi se moralo razpravljati na kongresu kakor katerih vprašanj so sami vešči in v kateri panogi želijo sodelovati. Na podlagi pravočasno dospelih poročil se bodo obrazovale strokovne ankete in razdelilo delo v sekcije v svrho razpravljanja poedi-nih panog problema. Besedo bodo imeli pedagogi, zdravniki, pravniki, literati, in vsi, ki se natančnejše ba-vijo z detinskim vprašanjem in dečjo zaščito. Oddelek goji nado, da bo bavljenje z ljubljenci našega kraljestva in njihovo srečo prineslo v naše premučno politično, gospodarsko, aprovizacijsko in socijalno ozračje občutje ugodnosti, olajšanja in zadovljstva, ter da bo odziv radi tega polnoštevilen, a prebogata žetev nudila tudi zakonodajalcem obilno prilike, da sodelujejo pri zidanju naše srečne bodočnosti. — Iz upravnega oddelka za zaščito dece, Beograd.
Nov list. Državno odelenje za zaščito dece začne s 1. oktobrom t. 1, izdajati službeni list za zaščito dece, ter strokovni list za razpravljanje vprašanj, ki se tičejo dece. Izdajatelji lista žele, da izčrpajo celi problem in vse njegove panoge posebej ter za dete, družbo od jutri, zainteresirajo vse kraljestvo, družbo od danes. V strokovnem delu se bodo objavljale bodisi razprave in obvestila načelnega značaja n. pr.: vrednost deteta; zaščita dece in rodbine; vsa načelna vprašanja vzgoje in pouka itd. bodisi strokovne razprave in članki v po-edinih specijalnih vprašanjih tega problema n. pr. pravna zaščita deteta, pojedine ustanove, razne šole, domača, inozemska in primerjevalna statistika, literatura (prigodne In instruktivne zadeve): poročila (državnih in privatnih ustanov) beležke iz naših in inozemskih listov, navodila, bibliografija, javna vprašanja itd. V službenem delu se bodo objavljala uradna oznanila, razpisi, adrese, oglasi (za deco in čuvarje) itd. ter listnica uredništva. Odpira se torej zelo široko, zanimivo in nad vse važno polje za delo vsem našim zdravnikom, pravnikom, pedagogom, literatom in sociologom, ki jim teče pero in jih ljubezen do dece ter pravi pa-trijotizem navdušuje za delo. »kajti kdor hoče poboljšati človeštvo, se naj obrne do dece.« (Kant.)
Dijaška. Približuje se novo šolsko leto 1919/20. Skrbni starši kupujejo blago, šivilje, krojači in črev-ljarji pa gonijo šivalne stroje na vse kriplje, da bo obuvalo, obleka, perilo pravočasno gotovo. Plačujejo se horendne svote. Pa tudi stanovanje je potrebno: zračno, svetlo, v bližini Šole, gospodinja, pametna, razumna, snažna, ki se z deco ne prepira in prereka itd. itd. Pa tudi gospodinje na trgu pridno računajo: »Sedem kron za enega, brez kruha in razsvetljave, posteljnino mora sam imeti. Oče je kmet, lahko mi pošlje še krompir, zabel, moko. olje! To ga nič ne »košta«! Pri prof. X. bo tudi en dijak, ki bo plačal 400 K na mesec« Tako kalkullrajo študentovske matere, ne pomislijo pa* če je pri teh »višjih« dražje stanovanje, da se mu pomaga pri študijah, da je tudi vzgoja povsem drugačna kakor pri kaki vsled starosti odslovljeni natakarici, delavčevi ali rokodelcev! vdovi itd. Nujno potrebno je, da se za stanovanjske razmere dijakov pobrigajo v večji meri neigo dosedaj ravnateljstva in vodstva posameznih učillšč, to pa iž moralnih in pekuniernih razlogov. NI namreč prav če se pusti tako študentovsko mater, da zahteva denar m živila brez mere in meje, nasprotno pa se zaporedoma odreka, da n. pr. ne bo več dala kruha, potem svečave, čez en mesec zopet ne posteljnine, a nasprotno pa vsak mesec ali četrt leta zvišuje stanarino, če tudi se življenske razmere v tem času niso prav nič izpremenile. Dogodilo se je il m\, da je gospodinja^ odrekla dijakom svečavo, nato pa jih je vabila, naj pridejo s svojo kar-bldovko k njej v kuhinjo študirat, ker nima ne sveče, ne petroleja. Potrebno je torej, da tndl tukaj zavlada red.
Dobrodelni zavodi na Kranjskem v državni upravi. Deželna vlada je v seji dne 4. avgusta 1919 sklenila, da se deželni dobrodelnizavodi izreče s 1. av-i Wf&m 1&9. X 4$feym>_^raTO Po0 Vfir
gojeni, da ostane lastninska pravica glede vsega premičnega in nepremičnega premoženja deželnih dobrodelnih zavodov kranjskih pridržana dosedanji deželni upravi ter da se v tem pogledu podrobnosti določijo v posebnem dogovoru. Kakor že od preobrata sem vse javne dobrodelne zavode (bolnišnice in hranilnice) na Štajerskem upravlja od L avgusta 11. dalje tudi dobrodelne zavode ua Kranjske — deželno rx>lnlšnico v Ljubljani, deželno blaznico na Studencu in deželno blaznico — hiralnico v Ljubljani — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. V Ljubljani, dne 11. septembra 1919. Dr. r31eiwels s. r.
Imenovanja. Za ravnatelje na novoustanovljenih meščanskih Šolah v Sloveniji so imenovani: L. Jelene, predsednik Zaveze jugoslovanskega učiteljstva na I. deški meščanski šoli v Ljubljani; Josip Bezlaj na II. deški v Ljubljani (Šiška); Albin Lajovic v Tržiču; Anton Mervič v Ribnici; Karel K veder v Ptuju; Josip Bernot v Žalcu Jan Bankert v Ljutomeru; Beno Serajnik na deški meščanski šoli v Celju; Josip Brinar na dekliški v Celju in Dragotin Humck na deški v Mariboru. — Za ravnateljice so imenovane: Franja Zemmetova na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani; Albina Golobova na II. dekliški v Ljubljani (Šiška); Irma Schelligova v Ptuju; Leopoldina Koršičeva na L dekliški v Mariboru in Antonija Štu-pičeva na II. dekliški v Mariboru.
Prvi kongres jugoslovanskih žen v Beogradu dne 21. t. m. Zastopnice vseh slovenskih ženskih društev se vabijo za jutri, torek popoldne ob 5. na sejo v mag. posvetovalnici zaradi določitve poročevalk in drugih podrobnosti. Slovenke in Hrvatice odpotujejo v Beograd skupno iz Zagreba v petek zvečer. Doslej so se priglasile delegatke društev v Ljubljani in Mariboru. Na-daljne pri glase sprejema do četrtka dopoldne tajnica Splošnega Ženskega društva, Minka Govekarjeva. Rimska cesta 20. Za polovično vožnjo in stanovanje v Beogradu je preskrbljeno.
Sklepni razredi na ljudskih šolah v Ljubljani. Za mladino, ki je dovršila peti razred ljudske šole le z zadostnim uspehom in ki vsled tega ne more biti vsprejeta v I. razred kake meščanske Šole. ustanove se na ljudskih šolah v Ljubljani šesti razredi kot sklepni razredi, ki v njih počakajo otroci zakonite starosti, da lahko dobč odpustnlce. Takšni razredi se otvgre: na I. mestni deški ljudski šoli za to Šolo ter za šišensko deško ljudsko In za IV. mestno deško ljudsko šolo; na IT. mestni deški ljudski šoli za to šolo in pa za III. in IV. mestno deško ljudsko šolo; na I. mestni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu za to šolo; na III. mestni dekliški ljudski šoli za to šolo in pa za dekliško Jiudsko šolo v Spodnji Šiški.
Glavna tobačna trafika v Lokah št. 98 se razpisuje v oddajo potom javnega natečaja. Ponudbe po določilih predpisa za oddajanje trafik so. napravljeni na predpisani uradni tiskovarrt in pravilno koikovane, predložiti v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih najkasneje do 6. oktobra t. 1. kr. finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru. Invalidi ter vdove in sirote v vojski padlih in umrlih vojakov imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred drugimi prosilci. Natančnejša navodila so razvidna iz razglasa pri navedenem fin. ravnateljstvu.
Na notico »Žrtev Savo«, ki jo priobčil »Slovenec« dne 29. t. m. sem odgovoril prvotno z daljšim dopisom, katerega je pa uredništvo »Naroda« radi obsežnosti odklonilo. V svojem dopisu sem dokazal, da se v notici gosp. Pavlica, priobčenl v »Slovencu« dne 26. p. m. nahaja laž in mu ovrgel skoro da vse izgovore, ki jih on navedel, zakaj da »ni bik) mogoče« utapljevalca rešiti. (Dotični dopis si g. Pavlic lahko od mene izposodi). — Na pričetkom omenjeno notico, oziroma klobasarijo vkup zmetanih citatov in psovk »SJovenČe-vega« dopisnika J. Cirila mi je pod častjo podrobneje odgovarjati. J. Ciril in sploh »Slovenec« z vsemi svojimi somišljeniki se dajo primerjati z navidezno pohlevno živalico — ježom, ki Ima za samoobrambo predvsem svoje ostre bodice. Ta »jež« skuša vedno svojim namišljenim sovražnikom dati občutiti ostrino svojih psovk, v resnici se pa samo tu pa tam obdrgne ob čeveljno usnje m ne more nikdar doseči manj zavarovane, nad čevlji se nahajajoče kože. S. S.
Umrl je dne 11. t m. v Žužemberku g. Vekoslav Jenič, umirovljeni davčni rubežnik, v starosti 57 let Pokojnik je bfl vrl narodnjak. Bila mu zemljica lahka!
Pozabljen, odnosno najden je bil na trgu še dobro ohranjen pol-svileni sorV nik, katerega dobi lastnica nazaj v mestnem tržnem uradu.
Izdajate!] m odgovorni urednik: Valentin Kopitar. In IHc »Naroda*
/
Hev. 215.
.SLOVENSKI NAROD" dne 16. septembra 1919.
Stran 5.
Poziv
Jugoslovanske pomožne akcije |z Amerike.
V skladišču »Balkan« v Ljubljani se nahajajo naslednje pošiljatve iz Amerike, ki naj jih adresati dvignejo tekom 14 dni:
L) Andrej Gustišar, Dolenji Logatec hiš. št 19, ima zaboj št 693, ki mu ga pošilja Joc Mihove, 1134 E 60 St. Cleveland C U S A.
2. ) Jožef Srebot, Neverke 12, p. St. Peter — Košana na Krasu, ima zaboj št. 706, ki mu jra pošilja Jožef Srebot, 643 E 160 Str. Cleveland C U S A.
3. ) Ivan Tomažič, 14 Sloje, Obrov, Primorsko.
4. ) Ivan Bracati, Sv. Marija Magdalena Spodnja, 401 Servata (Servola), Trst, ima zaboj št. 406, ki mu ga pošilja Franc Lon. Menort, 917 A!a Ane She-bovgan Wis.
5. ) Franc Rotar, Kaf 92, p. §t. Peter na Krasu, ima zaboj št. 750, ki mu ga pošilja Anton Rotar, 643 E 160 St. Cleveland O U S A.
6. ) Anton Zakel, Kalce 30. Logatice, Gorenji Lotratec ima zaboj št. 954, pošilja ga Franc Ven. S. Malino 2akcl, 7430 Rigge Ave Chicago Ael.
7. ) Pavla Vidmar, Logatec 152, pri Ajdovščini, ima zaboj št. 705, ki ga pošilja Iv. Vidmar, Is 705 Saranac Ro Cleveland O U S A.
8. ) Marija Seljak, Planina pri Rakeku 99. ima zaboj št. 639, pošilja ga Franc Seljak, 6313 St. Clair Ave Cleveland C.
9. ) Cič Janez, Vel. Brdo 16, p. Razdrto, ima zaboj št. Q60, pošilja ga Martin Chich, bose 54 Berolin Pa.
10. ) Marija Slejko. Hrenovice 58, Postojna, ima zaboj št 79Š, pošilja Franc Slejko, 6107 St. Clair Ave Cleveland O U S A.
11. ) Ivan Kos, Marki osi, Ročinj. ima zaboj št. 645. pošilja ga A. Kos 16.301 \Vaterloo Rd Cleveland O U S A.
12. ) Ana Berginc. Drežnica Št. 21. n. Kobarid, ima zaboj št. 411. ga pošilja Franc Jakob Berginc, 489 Park St. m. Ivanku W{s USA.
13. ) Županstvo občine Tolmin ima zaboj št. 313, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih žen in deklet, 1052 E 62 St. Cleveland O U S A.
14. ) Frančiška Kos Trtnik, št. 13, p. Dobrdo (Podbro?), pri Tolminu, ima zaboj št 706. ki ga pošilja John Rutar, 722 E 163 St. Cleveland O U S A.
15. ) Marija Pivk, p. Rovte pri Logatcu, ima zaboj št 75, pošilja ga Geor-ge Pivk, Kock Springs Wyo 5.
16. ) Terezija Gorjanc, Loka, p. Kanal, ima zaboj St. 736, pošilja ga Ivan Gorjanc 386 E 161 Str. Cleveland O USA.
17. ) Berginc Ana, Drežnica 21 pri Kobaridu, ima zaboj št 404, pošilja ga Jack Berginc, 489 Park St. U S A.
18. ) Matko Josip, Tominje 21, p. n.
Bistrica, ima zaboj St 935, pošilja ga Josip Matko, 115 Moru Dv Rockdbile III.
19. ) Terezija Krapš, Podgora 241, p. Idrija, ima zaboj št. 833, ki ga pošilja M. Lapajne, 6614 Schater Ave Cleveland O.
20. ) Fortunat Marija* Ročinj 21, ima zaboj št. 312, ki ga pošilja P. Križnic, 1239 E 175 St. Cleveland O U S A.
21. ) Simčič Amalija, Njivice 33, p. Pojsko pri Gorici, ima zaboj št. 768, Ki sa pošilja Mihael Simčič, 8107 St. Clair Ave Cleveland O U S A.
22. ) Lipovž (Lipuš) Jožefa, Batuie 24. p. Crnice pri Gorici, ima zaboj št. 712, ki ga pošjlia Franc Linovž (Upuš>, 911 Alhambra Rd.
23. ) Karolina Furlan. Svjno 47, p. bmarje pri Ajdovščini, ima zaboj št. 725, ki ga pošilja John Furlan, 1306 E 55 St. Cleveland O U S A.
24. ) Bavčer Frančiška, Gradišče 225, p. Ajdovščina, ima zaboj št. 649, ki ga pošilja Anton Bavčer, 15.929 Sara-"ac Rd Cleveland O.
25. ) Jugoslav Relief Fond, Ljubljana, ima zaboj št. 1025, ki ea pošilja Anton Kočevar. Rridgeport Ohio 1025.
26. ) Božina Marija. 22 Jelšane, Primorje, ima zaboj Št. 286, ki ga pošilja Jos. Brožena, 6725 BafteVs Ave Cleveland O U S A.
27. ) PoŠta (župnija) Višnja gora, Dolenjsko, jma zaboj št. 86, ki ga pošilja From Sloveniam Red Coss st Josip Church Joliet III.
28. ) Margareta Maurin, p. Nemška Loka 17. Kočevje, ima zaboj št. 162, ki ga pošilja Gor. Maurin 518, Da 9 Eve-leth Minn.
29. ) Jakob Erlah. Spodnje Doblie. p. Loče pri Beljaku, ima zaboj št. 215. ki ga pošilja Fron Kmnesec 823 Kansas St. Francisco Calif.
30. ) Neža Jernej Mokliče, p. Galicija, Koroško, ima zaboj št. 369. ki ga pošilja Marij Vjcič, 1106 E 64 St Cleveland O U S A.
31. ) Anton Sgerm, p. Vahred (Wu-chern), Sp. Štajersko, ima zaboj št. 537,
ki ga pošilja Josip Peruch, 1137 Nikovy St Joliet I1L
32. ) Franc Walburgo, Erlach, Sv. Oswald, p. Ivnica, Štajersko, ima zaboj št 316, ki ga pošilja Pr. Walburga Kohler Wft U S H.
33. ) Marila Kregar, Ilirska Bistrica št 128, ima zaboi št 674, ki ga pošilja Josep Kregar, 1081 Addison Rd Cleveland O U S A.
34. ) Ivan LilavačiČ, Mala Bukovica št 16, p. Ilir. Bistrici, ima zaboj št 959, ki ga pošilja Franc Stefančič, Ori Hill Pa.
35. ) Mihael Vičjč, vas Sovze 1, Ilir. Bistrica, ima zaboj št 232, ki ga pošilja John Vičič, 1654 Davton St. Chicago 111.
36. ) Andrej Perše, St. Florjjan — Grojna pri Gorici, ima zaboj št. 792, ki ga pošilja John Perše, 919 Addison Rd Cleveland O U S A.
37. ) Koštansk Mar, Gradjše 21, pri Ljubljani, ima zaboj št. 447, kj ga pošilja Mato Koštansk, Vingjn Milva.
38. ) Kristina Bevčer (Bavčar) Kosi, 105 Ročini, ima zaboj št. 756, ki ga pošilja Ana Bevčer (Bačvar), Saramac Rd Cleveland O U S A.
39. ) Županstvo Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 255, ki ga pošilja zveza jugoslovanskih žen in deklet, 1052 E 62 St. Cleveland O U S A.
4.) Marija Stefančič. Trnovo 73, Notranjsko, ima zaboj št. 634, k i ga pošilja Jos. Princ, 815 Penn Ave Scheboygan Wjs.
41. ) Marija Kovač. Lokavec 24, Ajdovščina, ima zaboj št. r0S, ki ga pošilja Avgust Kovač, 1145 E 55 st. Cleveland O U S A.
42. ) BlažetJč Jos.. Kneza, Podmelec 15. ima zaboj Št 6, ki ga pošilja Anton Roje. 4321 Acorn St. Calumet Mich.
43. ) Matija Molk, Gornja Planina pri Rakeku, ima zaboj 5t 855, ki ga pošilja Mat'ja Molk. 1161 Norwood Rd Cleveland O U S A.
44. ) Marijana Cernetič — Skur. p. Platišče — Prosemco 80. Udine. ima zaboj št. 714, ki *ca pošilja Josip Škur. 15 519 Hohnes Ave Cleveland Ohio U S A.
45. ) Čeme Tereza, Stenice. Kranjsko, ima zaboj št. 973, ki ga pošilja Joc. Cerne, Gre Hill Pa.
46. ) Boltar Terezija, Ročinj 18, pri Kanalu, ima zaboj št. 314, ki £a pošilja John Boltar, 1095 Addison O Cleveland O U S A.
47. ) Županstvo občine Divača ima zsboi št. 301, kj ga pošlji Zveza jujro*
slovaa. žen in deklet 1002 E 62 St Cleveland O U S A.
48. ) Bizjak Marija, p. Lokavlce (Lokavec?), pri Ajdovščini, ima zaboj št 727, ki ga pošilja Josip Bizjak, 719 E K 60 St. Cleveland O.
49. ) Elizabeta Udovič, Planina 58, pri Rakeku, ima zaboj št 303, ki ga pošilja Matevž Udovič, 1086 Addison Ro Cleveland O.
50. ) Luka Sterklinko (Sterlinko?), Ajba 21, p. Kanal, ima zaboj št. 868, ki mn ga pošilja Jos. Pikš, 6717 Edna Ave Cleveland O U S A.
51. ) Marija Jug, ČiginJ 6 — Golič — Tolmin, pošta Volče, ima zaboj št 627, ki ga pošilja Mato Ulemak, 726 Hotmes Ave Indianopolis Ind.
52. ) Josip Vuga, Ročinj, p. Kanal, ima zaboj št. 795, ki ga pošilja Sidon Vnga, 919 Addison Ro Cleveland O.
53. ) Lana Balant Spodnja Idrija, ima zaboj št. 129, ki ga pošilja Anton Balant, Elv Minn.
54. ) Marija Podbršček. St. Martin št. 75, p. Kojsko, ima zaboj št. 896, ki ga pošilja Miha Podbršček, 6107 St. Clair Ave Cleveland O U S A.
55. ) Pahor Anton, Miren, p. Gorici, Št 22, ima zaboj št. 355. ki ga pošilja Gabriel Pahor, 258 First Ave Milwau-ke Wis USA.
56. ) Ivan Tomšič, Ilirska Bistrica 107, Trnovo, ima zaboj št. 780, kj sa po-šila Louis Levar, 1018 Tvanke Rd Cleveland O U S A.
57. ) Marija Uršjč. Kobarid 84, ima zaboj št. 628, ki sra po?ilia Marija Du-£ar, 65 Holmes Ave Indianopolis.
58. ) Katarina Kosovel. Osek. n. Sempas pri Gorici, ima zaboi št. 610. ki ga pošl!ra Ciril Badolič, 2622 \V 21 Place Chicago 111.
59. ) Anton Zigoy (Cigoj?). Sv. Križ-Cesta pri Ajdovščini. ;ma zaboj št. 372, ki #a pošilja Albert Zijrov (Cisoj), 450 Nat S Ave Mpvanke W*s U S A.
60. ) Tvan Petrič. Jtrrkovae, Planina pri Rakeku, ima zaboj št. 185. ki ga po-gilia Peter Mahek (Mašek?), Geliert Minn.
61. ) Ivan Mejak. Landoi, Hraše pri Postojni, ima zaboi št. 539, ki .c:a pošilja Jakob Mejak, 205 Ruhy St. Joliet 111.
62. ) Antonija Zetko, Laze 16, p. Senožeče, ima zaboj št 529. ki ga pošilja Anton Zetko, 200 Jack 50 St. Joliet.
63. ) Franc Kljun, Zagorje 35, Št. Peter na Pivki, ima zaboj št. 568, ki ga pošilja Jos. Šabec, 200 Jackson St. Joliet.
64. ) Cerkvenik hrana, Kačtče 19, Lokev - Divača, ima zaboi št 274, ki ga pošilja Rudolf Cerkvenik, 1115 Nar-wood Rd Cleveland O USA.
65. ) Pošta (župnija) Logatec, ima zaboi št. 87, ki ga pošilja Sloveniam Red cross of St Joseph Chuven Joliet HI.
66. ) Županstvo občine Kanal, ima zaboj št. 724, ki ga pošila Zveza jugoslovanskih žen in deklet 1052 E 62 St Cleveland O U S A.
67. ) Alojzija Urštč, Kobarid, zaboj št. 629, ki ga pošilja Marija Vesekat 2823 Michingan St Indianopolis.
68. ) Leban Marija, Polubmj 28, pri Tolminu, ima zaboj št. 541, ki ga pošilja Andrej Kavčič, 510 Westernon Pe-otia III.
69. ) Fornazarič Rozalija. Osek 81. Sempas pri Gorici, ima zaboj št. 329. ki ga pošilja Avgust Toplikar. 131 Ohio Ave Kansas Citv Kans USA.
70. ) Franc Potapan, Mala Bukovica 11, Ilirska Bistrica, ima zaboj št. 985, ki ga pošilja Jože Potapan. Ore Hill.
71. ) Ivan Tomšič, Knežak 30. Trnovo, Kranjsko, ima zaboj Št. 605. ki ga pošilja Marija Tomšič, Box 3 Waldez Colorado.
72. ) Marija Skerl. vas Dolne, Zor-non 7, p. Ilirska Bistrica, trna zaboj št. 856, ki ga pošilja Josip Skerl, 3560 East 82 nd st Cleveland Ohio.
73. ) Turkovič Jožefa, Brce 4, JeV Sane, Notranjsko, ima zaboj št. 912, ki era pošilja Jos. Turkovič, 1084 E 64 St Cleveland O U S A.
74. ) Frančiška Nemyar, vas Laze 54, Planina - Rakek, ima zaboj št 494, ki sra pošila Franc Nemgar, 117 Jones 5 E Eveleth Minn.
75. ) Ivana Urbas. 182 mi Pikcovih. Si odnja Planina pri Rakeku, ima zaboi št. 815, ki ga pošilja Louis Urbas, 1415 E 52 Cleveland O.
76. ) Marijana Cucek, Kal 8, St. Peter na Krasu, ima zaboj št. 757. ki ga pošilja Janez Cucek, 702 E 156 St Col-linwood O U S A.
77. ) Franc Simčič. Vedrijan 38, p. Kojsko. ima zaboj št. 811, ki ga pošilja Louis Urbas, 1415 E 52 Cleveland O.
78. ) Bara (?) Drganc, p. Jesenice, ima zaboj št. 955, ki ga pošilja John Pozgaj, Mgnitvre.
79. ) Županstvo občine Jesenice, Kranjsko, ima zaboj št. 751, ki ga pošilja Zveza jugoslovanskih Žen in deklet 1052 E 62 St. Cleveland O U S A.
Upravičenci dobe na njih naslovljeno pošiliatev proti potrdilu prejema tu nedvomnemu dokazu identitete.
Gmotna y%r£ v up^nšiini-
Naroda.
Slov. 9127
D?e molzni Kozi n prodaj. 2'™
dvorišču Cei ta na Rudolf ovo ielei-nlco M. 7. °060
Stanoval z Drago
KnjinovešKI mm se Haj iwH
Več sc izve  Florijanska  ul?ea 14.
^090
Prodam veliao niso ioe
2 minuti od Železniške postaje, okolica bogata na lesu. Cena Črez 200.0CO krcn. Poizve se v norav. teza lista
rlliju Sc cm dolžine trirfij in 140 m3
mehkih drv 1 m dolge koncem t. 1. ali januarja prih. leta. Ponudbe na naslov*: Lesna trgovina Grabštanj Koroško.
9088
za  dijakinjo li-cejko se išče. Plača event. z drvmi aH naturalijami Frane  Itnnafler, parna ta ga In
sntorstro- Litfja. 9091
_•--
I Odda se polovico lože v nartenu LUiu, štev. 6. Pismene ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda'* pod „ite-vllfca 8 1 9059. 9059
m sni itnjnili ŠŠIŠŽŠ
poslenja v kakej tovarni ali podobnem podjetju.   Prijave prosi do 20. t. m. pod:   „Strojni* 9100'  rra upravništvo 1 t,m »n v   engros manufakturno .§lov. Naroda* 910      'ICJliJc M! trgovino knjipovodkin'a.
• "---------—.....--------i "ača do dogovoru.  Pcnudbe na uor
ZEL?!!!!! JOlJB ?~i-?-n£™ Slovenskega Naroda*- pod „Stareiša
Keju iiHifetti ^^ieWS
tek vsaj  eno  lepo meblovano sobo. P'ača se dobro. Ponudbe pod ..Francoz <KM9** na upravništvo „Slcv. Naroda". 9049
F"*?? ffl9?*ra?n7 dotn"5e 5talno mjesto LliC»   K\t. li. u tvornici trg knjiga
Pamašćak Zagreb Gaieva nI. 6 9128
Kresali mmse spreime za tr*ovi"
no z mešanim blagom. Nsslov nove iz pdiaznosti Upr. lista. 9129
kratek (Smtzflugel) najboljše znamke, izvrstno ohranjen ku-nim takoj V. Blifr*:, Rrgr*ha Slatina. 9009
Klavir
LlUiJtrijd „adiittfd, St 5, priporoča gg. fotografom In amaterjem bogato zalogo niošč, filmov,   natvrja ter ?seh
potrebščin. 8i42
mw S5irel-sw 183. tfLStt
si okrogel nli rezan.   Cene za les naložen v ■ "-on se naj  naznanijo na V. SCA<       TI,  parnn   ?aga za drž. ko-inbfjasa. 2048
od bencina troleja kuri trgovina s semeni Sever & Komp. Ljubljana, Wolfo-?a nlica št. 12. 8996
tafln il tpin fff
najem, takoj ali pozneje. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod w6o3tilna ali trgovina/9119. 9119
Imam veliKo M io kmiiria
naprodaj po nizkih cenah. Jakob Kle-menčič, posestnik in trgovec v Mezgov-cih, Moškanjd. 8620
||H Najfinejše vrste, Žlahtne !jL hruške in jabolka, kakor tudi hruške za vkuhanje v precejšnji množini in po primernih cenah. Josip Deberšek v Borovljah. >-940
¥f!?iiiiii Maček tov. v Domžalaii 43.
pobiram vsako soboto v Ljubljani Sv. Jakoba trg., stare klobučevinastc (filci-ste) klobuke v popravilo in tiste tudi vračam. — Se priporočam slavnemu občinstvu. 8485
ftntnnriirni vešča slovenska in nem GlidUuuIllIa, ške korespondence, stro jepisja ln knjigovodstva s prakso iSče službo korespondentinje, blagajničar-ke v kaki trgovini ali kavarni, sploh kaj primernega z takojšnjim ali poz-znejšim nastopom. Gre še raiši na deželo kot v mesto tudi izven Kranjske. Ponudbe pod poštno ležeče Nova ?is Vel. Lašče, Dolenjsko, 9004
*oč'' *M3.
Q043
aflOHMBi
Naročite af tn berite
ulj® -
kratkočasne zgodbe, spisa! Blaž Poblin Najzabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 450. Na roča se v
Narodni linflgarni
▼ Sjabljani.
Umm wM maožino lesa
okrop-'i^a, rezanega, desk, bukovih In hrastovih Švelerjev ter oglja in kurilnih ć- r Natančne ponudbe pod: .Export lesa 9069' na upravništvo Slovenskega Naroda. 9069
04.ftini(' k parni žagi izvežban tudi za ullUjll:^ električno razsvetljavo se iSče
za takoj ali po do7ovoru. Ponudbe pod .Parna žaga 9084* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9084
Đmnr nrnMtn! Posteljno perje (naj-FOZU! IhVtJIE! HnejSi puh za 2 kom^ pletni spalni opremi se proda- Pismene ponudbe pod .Pnh 9077" na uprav.
Slo-.', zaroda. 9077
200 MM
filcklobukov se proda. Kupci naj se zglase z navedbo cen pod „klobuk" na uprav. Slov. Naroda. 9096
Pregon 23 nemeblirana sobo 8™S3K"
vhodom, katero išče s t« oktobrom za stalno višji zasebni uradnik. Event. ponudbe pod šifro .Zima 1919 9076' na upravništvo Slov. Naroda. 9C76
Pmvrsten jalsalni keuj
brez n&pak izvrstnega temperamenta, uporabna tudi za vprego se proda. Ponudbe pod .Ugodna prilika 9071' na upravništvo Slovenskega Naroda 9071
w. n.nrUi dve krasni, pristni perzijski fld eJlUUfJJ preprogi : p:va 170 cm dolga 115 cm široka. Cena 3000 K. Druga 3 m 50 cm dolga, 1 m 70 cm široka. Cena 12.000 K- Naslov pove upravn. ."'ovenskega Naroda". _9031
^ostoieo kerespondent S:
ga. nemškega in po možnosti tudi italijanskega dopisovanji se sprejme takoj v veletrgovino z lesom. Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod Dobra ml 1919 »o»4- 9004
Spreime se lakaj it tZ^To-
močnikov in eden pri rezo vaiec zg. delov. Plača od para (akord). Hrana ln stanovanje lahko v hiši. Matt. Fa*-■ih ročno tn atrofno oarlforofvo " LimolloM.
Kuni se vsaka množina
rsrov. OQ?]a !o ftssaii les.
Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880
HalBRlBii L Maribor.
>op2l Mm ordlnlm
Svarilo.
Kdor raznaša o moji osebi kate rekoli neresnične govorice, ter napada mojo čast s tem. da me tako nesramno p'imi, svarim, da bodem- v tem slučaju napram vsakemur brez razii-ke sodnijsko postopal 9044
Artur Sracovsky zas. uradnik"
KomlsijsKn trgovina
Filip Pečenko, L:ubljana, Dur.aiska c, 7 priporoča svojo bogato zalogo manu-fakturnega blaga: cefirja, tiske vine, barhenta, klota, hlačevlne. nogavic, robcev, sukanca, svile za šifanje, bcmbafa za pletenje nogavic, gumbov, pritirkačev, rinčic za čevlje in drugih zde kov čeških tvornic, katere zastopa.
za cipele, „Perplcx" i „Fix" nn-dja tuce po K 23*— uz pouzeče Karlo Haslach, Zagreb. 8999
z zelo dobrim strojem kupim. Oni gospod, ki mi je že pisal, da ima na prodaj majhen avtomobil za 16.000 K naj mi pošlje svojo adreso. Posestniki brezhibnih avtomobilov naj pošljejo ponudbe na UIriha Bakovsky, poste restante Zidan Most. 9083
Mlklolićera
9104
Kupim teč vagonov raznega sortira nega
Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi PB - KRANJ. Prosim tu-
di za ponudbe anMh gob in vseb deželnih pridelkov.
dr.
Odvetnik
»larmom Safloijrta ulita iteiiltaU.
išče izurjenega koncipijenta s substitucijsko pravico. Tudi začetniki naj stavijo ponudbe. Pogoji ugodni. Plača po dogovoru« Vstop takoj. Ponudbe pod zgo-lajšnjim naslovom! 9086
□ □ 33
w
za kurjavo, izolacijo,  steljivo in druge svrhe uporabljivo, dobavi i a v vagonih tn na drobno
F. & A. U h e r, Ljubljana.
Telegr. : Uhersped.    Inter. Telefon 117
^nFnimnto fa - čevljarska pomočnika Si'izjsilcld SE za fino in mešano delo pri Josipu Prešern, Celovška cetsa št. 82, Sz. Siska, L)nbliana. 9017
Anton Cerne
/. 4   GRAVEUR   g. »v
&0.
a, Ovot^
rune s
Kolomaz I a jasnoplavi v zabojih a 12, 1, 2. 5. 10. in v celih sodih. Krema I a za čevlje v vseh velikostih. Voščilo I a za čevlje (biks) v vseh velikostih. Vaselin kožno mast. Kožno apretu-ro. Kožno črnilo. Indigo modrilni esenc Indigo modrimi papir, in druge potrebščine. Razpošilja se vsaka množina in samo na trgovce. Prosim zahtevajte cenik.
Import — — — Eksport
Hirth & Co.,
Dnaa] (Wltn) I. Trattnerhol 2
zamore vsled svojih dobrih zvez in organizacije za Nemško Avstrijo, Nemčijo in Češko lazpečavatl živila in deželne pridelke kot lan, volno, krzno in kože in objednem dobaviti industrijske predmete vseh vrat, posebno vžigalice, steklo, porcelan, pohištvo in Žcleznino po jujnUJi caol In nafooIJHi pogojih. 9001
J MU
LlnSilfana. —
Kava Caj
Čokolada Kakao Sardine Kond. mleko
Ma!aga
Rum
Cognac
Likerji
Marmelada
Keksi
Riž
Trap, str
mm	Se u fin
E O «	In od] iljestvu anko.
franc ppimis	
	—• "o* M mm fc-CJ °3
	h po 12 V lja po vs od 5 kg n
S«	
k e	2 >55 5 o
	s S-*0 N fR
	W
Ml smo knpel
vseh za izvoz dopuščenih živil in
krmil.
Mi dobavljamo
<z Nem. Avs*t: e, Če ho slovaške in Nemške za izvoznicami franko ju-goislovanskih postaj vse vrste indu-strljalnih proizvodov, kakor železno b'ago, oohištvo, elektrotehniške potrebščine, kemične proizvode, soli, S vžigalice, čevlje itd., nadalje franko J Jugoslavija čaj, Čokolado, parafin, i sardine, kakao takor tudi drugo l b pgo   iz   Švicarske, Holandlje, Francoske itd. R47T
smo knpel
vseh z.i izvoz dopuščenih vrst su--rovin. kakor surovih kož. vome itd.
Mi prevzemamo
izvedbo kompenzacijski n pogodeb ?.  Nem.  Avstrijo, ČehoslovaSko,
Poljsko, Nemško itd. f.Someroiia11 Jugoslavensko eks-
"»ftio-importno d. d. Zagreb, Os  7* nlica atev. 35. Tel. 7 — 40.   Brzojavi Jogez - Zagreb. Zastor»stvo na Dunam- — Handels-und Bankverelnigung. VVtcn I., Tuchlaub*?n 8. Braoiavni naslov Hn^ncn-Wian.
it
zanra«lM »dresa v Zaorsba
naianovlfenn od mestne obeine Zagreba leta is84.
sprejema
v olomontarnem In ilw-l^onskem oi
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
Zafitevalte prospekte
katere pošilja in daje vsa potrebna   pismena in ustmena pojasnila
Olovno zastopstvo za Jlovenijo
== Ljubljana, =
Stari trg štev. U.
Sprolemamo sposobno potnike In zastopnike, katerim so nudi prilika velikega zaslnika.
9Q
F1
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD" dne 16. septembra 1919.
215. šiev.
Na
fcfmM!
se osebni avteter novwn€v
matika. Žniek, , Sodo a ulic 11. 9114
Hm diiaifinii iščeta primerno sobo s llffC lUjflnlH)* brano pri boljši družini. Ponudbe pod ,Dve dijakinji 9118" na .vprovništvo Slovenskega Naroda. 9118
tantri!) ^illlia se PriP°roča za Izdelo-v|UClUB »lilija vanje kostumov in drugih obtek in bluz. Vzame delo samo ina dom. Sprejme se tudi učenko. Nadvojvoda Friderika cesta na vogalu Kar-lovske ceste. 9117
S i akademik
Italj. in angleškega jezika išče kjerkoli v Jugosloviji primerne službe. Ponudbe z navedbo plnče pod .Trgovski akademik 9115* na upravništvo Slov. Naroda. 611
naprodaj nun iS^c^ft
dogovoru. Jaaez Štete, Ig. Bela, aaita Tupaliče pri Kraaju. 9112
CastBfk invalid
podučuje italjanščino. Ponudbe   pod Šifro .Italijanščina 9116' na upravništvo SI.
Naroda. 9116
Ženina Nta!š3*»& srž
stara, s par tisoči prihranki in pohištvom 2eli v svrho žgnitve znanja s poštenim odkritosrčnim gospodom do 40 let starim, s srednjim premoženjem. Gostilničarji aH v trgovskem oziru Izučeni imaio prednost. Ponudbe se prosi pod »Odkritosrčnost 9113' na upr. oSIovenskega Naroda 9113
Banka sprejme takoj
2 mlajša uradnika (uradnice)
za korespondenco in knjigovodstvo.   Samo pismene ponudbe pod: .Banka" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 9133
- -
preje FR. HOPF,
= OUB1JANA« =
Šelcnbnrgova nL 6. Najstarejša trgovina glasbil, stran, gramofonov in glasbenih potrebščin vseh vrst.
Po: i a vil a v lastni delavnici strokovno in cenofl
Les \\ kurjav
za Tirolsko
nekaj sto vagonov največ trdega, z dovoljenjem za izvoz,'za veliko tovarno proti skorajšnji dobavi se liče. Resne ponudbe na
Lcweniišk & Landesberg, Dunaj (Wien) XX.
Lesna trgovina«
IVAN JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana.
Šivalni stroji
in itroii »a pletenje.
wm\ Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarne v Linca. — Ustanovljena leta 1867.    HT Vezenje poučnje brezplačno. ~
Pisalni stran MM
Ceniki zastonj m franko.
Kolesa tovarn
Durkopp, Styria, VVaffenrad.
nfiielj »Glasbene Matice" m edi zapriseženi izvedenec dež. sod
BarreQa in nalOTMa tirih in w B2flrte7, Imm in taaljr.
(Forsier, B5seodorfer, HKzman, Sielztamer itd.)
Velikanska zaloga vseh glas-z Ml, muzikalij in stran ::
LJUBLJANA*
Kongresni trg. št 15.
(Nasproti nunske cerkve)«
Popravila in uglaievanjo strokovnjaško in ceno.
1-rj
Pfannhaisssr & Co
mehanična kultura zemlje
Dnia z a. z. Dumi (Wira) IX. Schwarzmimmm Ur. 15.
Brzojavi: Pflagmaschlne. Dobavlja:
parne In motorne pluge
= za vse kraje porabe točno ali na kratek dobavilni rok.
NotoI Hovol
•i
„CYKLO
mlin za čiščenje žita
s propelerjem prekosi vse znane konstrukcije, velikanski prihranek teže in moči.
Lepe »le gobe
Jar ob Tabora.
kupuje po najvišji ceni Praac K raso? ic St
9102
fonn M nrnill P,Ialni str°i Remington UDU B lliUDa z nevidno pisavo. Na-a lov v upravništvu „Siov. Naroda".
Preklic.
Preklicujem vse govorice, ki sem jih govoril dne 8. septembra zoper gospo Frančiško Resen, stanujočo v Zeleni jami.
Sembrek Robert,
Zelena Jama 156.
Žeiitna poDUdba!
Gospodična, sred-niih let, trgovsko naobražena, še službujoča, zato brez znanja, se želi tem potom seznaniti v svrho skorajšnje ženitve z resno mi slečim, priprostim gospodom 31—40 let, ki ima že vpeljano trgovino ali namen jo odpreti. Resne ponudbe s sliko proti zameni se prosi pod šifro Jesen 9103" na upravništvo Sovtnske-ga Naroda. 0103
Prvovntea pisarnllka not fiii^s.
ja, v dolgol etno prakso kot komercijalni poslovni upravitelj, s popolno pisarniško ln trgovsko izobrazbo v raznih strokah tudi strokovno izurjen, korespondent slov. hrv. in nemški, izkušen in en ergičen z naiboljimi priporočili želi primerno mesto v kakem večjem industnjalnem podjetju. Blagohotne ponudbe na UDravništvo Slovenskega Naroda pod „£tev. 9111°.
Mila z iiMm »proda.
Poizve ae Karlov**.* cesta •. 9122
I illlii  4X4 m *u 2X2X4 m se kupi. UliltJ, Ponudbe  pod   .Listlej* na Anonćai zavod  Drago Beseljak, Ljablja aa, Cankarjevo nabretje 5. 9123
I SIUIUJI Naslov pove Anončai zavod Drago Btseljak, Ljobljana, Cankarjevo nabretje 5. 9124
Lep kosmat ovratnik
(Skunks) se proda. Bleiwei-sova cesta 4, II, desno. Od 2. do 5. pop. 9125
Dfflfta fQ Fkoraj nova zimska karo-rlUUfl JC serija za šestsedežni športni avlo. Pismena vprašanja pod šifro zimska karoserija" na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 9108
SzisestoiBO delovodja Z^ZTŽ
posebno v strojenju ovčjega usnja pa tudi usnja za podplate, telečjega in govejega gorniega usnja popolnoma izvežban, se za takoj išče. Prosilci z praktično zvedenostjo v krom-strojenju imajo prednost. Plača po dogovoru Le popolnoma zanesljive izvedene, samostojne moči naj svoje ponudbe s prepisi spričeval pod šifro „ovčje usnje" 9110 na upravništvo tega lista. 9110
Lepo črno letošnje
se dobi v vsaki množini pri ^vrdki
UldUllll lile nosti v sredini mesta. Premog za kurjavo preskrbi sam in je zadovoljen stanovati skupaj z drugim gospodom. Ponudbe pod šifro ,Gradnik 20/9101* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9101
torOimO CO trg°vskl pomočnik aH pro-JjJlC'niL at dajalka, prvovrstna moč za manufakturno in modno stroko. Zmožnost slovenskega in nemškega jezika. Reflektira se samo na samostojno prvovrstno moč. Ponudbe je vposlati z navedbo plače do 20. t. m. na manufakturno in modno trgovino Sirec & Drofenik, Celje. 9051
Bra$nicc
(Preiselbeeren) v košaricah po 8 litr K :*7 —, po 16 litrov K 72— franko poštnina in košarica razpošilja dokler se še dobijo. Karel Loibner, Celje. 9032
G. F. Jurasek
▼glasovalec klavirjev ln trgovec z glasbili
i nun iil it iz.
Prva jugoslovanska specijalna tvrd k a za vglaievanje in popravila glasbil.
Razpis.
Podftjsano županstvo razpisuje službo zdravnika - vodja na javni občinski bolnici v Krškem z letno plačo 6.000 K. Poleg tega vživa zdravnik hišo, gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo in sadje, in lep vinograd. Poleg tega še lahko vrši civilno zdravniško službo, in pa službo okrožnega zdravnika, katero je opravljal tudi sedanji zdravnik, in koja bode v najkrajšem času razpisana po začasni komisiji in likvidaciji v .Ljubljani, in za katero lahko prosi.
Prošnje za to službo je vlagati pri podpisanem županstvu do 24. septembra 1919, ter naj prilože dokazila o zdravniški praksi, in dosedanjem službovanju.
Ivan Golob, župan.
Mestno županstvo t Krškem,
dne 13. septembra 1919.
9131
Rogaška Slatina
Inmrn! lirnlnr* Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljiko-""»[iKI IIcIlL vi kislini. Pospešuje prenavljanje in preosnavljanje.
Ctvril Umlnr* Zdravilna voda Proti kroničnemu katarju želodca jljIlU iIKltl. in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
ilnnSii Umlnr * Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro UUIldll llblBl. sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
RnnSfln tfatil19 Je naJb°lJ priljubljena in se v obče največ zah-slU^dinu Jlitlilld teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
Rogaška slatina je najboljta namizna in zdravilna mineralna voda, nima nikdar slabega okusa ali flnfia.
Fricko Juvan Zvonka Zupane
zaročena
Ljubljana 14. septembra 1919.
kemično i indistrijalno pogonsko
potrebščine: jermenje za pogon, roba iz gume, asbestne proizvode, olja, masti, orodja, jermenje za šivanje i. t. d. takoj in poceni pri Alfred Nichteuhauser, Dunaj, (Wien) IV., Hahagasse 33. Telefon st VIII 3GG3. Brzojavi! „ENEA" Wiea. 9132
Tehniške,
Javna dražba
lepega nerabljenega pohištva za kuhinjo, obednico in spalnico in poleg tega več peresnih žimnic se bo vršila dne 19. t m. ob 10 uri dopoldne v skladišču
9134 „Balkan" LJubljana, Dunajska o. 33.
Opozarjamo, da se v zadnji dobi v časopisih ponuja »Kolinska cikorija* katera pa ni naše blago. Prava kollnska cikorija je samo tedaj, ako so zavitki opremljeni z našimi etiketami in varstveno znamko. 9135
lelinta tovarn? Havaib primesi tro. M. pod. v Debljani.
A. Sartorv---
najfinejše Izdelovanje perila m damo ln gospode.
Krlžeunlško ulica 11. Breg, 18. II. nadstropje.
t©
od  pitanih sremsklh prallčev se prodafa iacasao vsaki dan na
Predovičevi stojnici ¥ Šolskem drevoredu
od 1 kg naprej I- vrste (riba) po K 3C-- . II. vrste po K 28-— xa kg.
O  I IlIVJMIj    lil     - O O
mestna stavbenika in sodno xapr. cenilca, Ljubljana, Trnovski pristan H.
prevzemata ln izvršujeta vsa stavbena dela, kakor tndl vsakovrstna projektiranja ln napravo načrtov in visoke stavbe, cerkve, javne šole, nadalje cenitve, tehnična mnenja i. t d. — Ob jedcem imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico za nakup in prodajo posestev, kakor hii, iemljišč, gozdov Ltd. 930
Št 14.984
Razglas.
9105
V zmislu sklepa magistratnega gremija z dne 9. septembra 1919 se odreja, da se smejo stojnice tudi na zasebnem svetu postavljati re x dovoljenjem mestne občine in to k zdravstvenih, estetskih in drugih javnih ozirov.
Mestni magistrat Hubljansiif,
dne 10. septembra 1919. •
dvoje hli w tL 8 !a 2a, v Sp* SUH, fiosposveteka oes.
z vsemi pritiklinami, prostori so pripravni za vsako trgovino  in se
nahaja v hiši št. 2 pekarija, gostilna ln špecerijska trgovina. Hiše so poleg cerkve.   Ker se ne maram prerekati z neko stranko in mi je sodišče razveljavilo odpoved,  naj se ponudbe stavijo osebno meni, ali pa pismeno na naslov 9062 Josip Saldi, Ljubljana VII.
slovenska hranilnica!
UUBUflNB, Prešernova ulica št. 3
R 80000*000-— _ 2500-000'—
fe Imela koncem leta 1918 vlog > ■ > rezervnega zaklada ....«■■
—— Sprejema vloge vsak delavnik. ————
Hranilnica Je pupilarno varna. ri Za varčen*e Ima vpeljane lične domače hranilnika. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja preti nizkem a obrestovani« In obligatornemu odplačevanj dolga. V podpiranje trgovcev In obrtnikov ima ustanovljeno
mr Kreditno društvo.
ro-
Lep, imeniten grad pri Celja "Val
15 lepih sob, veliko gospodarsko poslopje, črez 100 oralov zemlje, konji« Živina, svinje, letina, vodovodi, telefon vse električno razsvetljena Ponudbe na upravništvo ,,Slov. Naroda" pod ,Lepo posestTO/8v90". 8990
ILepo črno letošnje I        • •
brinje
oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana Emon- g sba cesta S.   8955 |
Jndroiuko hotelsko in kipIKno Sion. društvo
Suiak-Reka, Zvonimirova ulica ltev.J02.
■nT- Lastnik sledečih hotelov in sanaUrilev:
Hotel Penslon
.IlIPKniAL" Opatija.
Sanatorij in veliko morsko kopališče „TZnAPIJA" Crikvenica.
Palače - Hotei „MIBAMARZ" Crikvenica Teiefon interurb. 11.
Hotel-Pension in morsko kopališče JAMIH" Mak-Siki
Telefon interurb. 2-14.
Hotel-Pension in morsko kopališče .JA9EAII* Bakar.
Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava foteja Miramare- v Crikvenici: za Novi: uprava hotela Isaa-Mariia* v Novom: za Sušak; Središnji nred dra-štft. Sašak-Rcka. — Naslov za brzojave Jadran-centrals Saaak-neka, literirtoa Hlrfai »«. M-l
Hotel-Pension M S AN-MARINO *
Hori fliodoiski Te'., istfrv. S.
Hotel-Pension ln veliko
morsko kopališče .USANJ' Novi Vinodolski
UQ
P6
1