mPROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote UrOatfll ta «prmmiikl p*> •Ud: mst 8. Uvilil. n, Offlot of pvbUoAtloa: * MIT Lairadalt it«, Ttl*pkoati Uwad«U 4611. leto-yearxv. ir^tr.^žsi^^rtt: chicago, m, pondaijek, 2. oktobra * 14. 101«. BAVARSKI (II-DIIIL PRO KLEL HEMŠKO REPUBLIKO! Iz j »ril ja ,da ja bilo ttrmoglavljt-njo kajzerja itdajtko delo. govoeil je na katoliški KONVENCIJI. Afonakovo, Bavsrska. — (Fed. Prest.) — Bavarska jo aopet pokazala tvojo simpatije s monarhi-iti, ko se ni najmanj zganila niti z najmanjšo besedico protestirala proti hujskajočemu govora, katerega je imel Miohael Ton Faul-haber, nadškof in kardinal v. Mo nakovem, na 62. konvenciji nemških katoličanov. "Nemška revolucija, ki je strmoglavila monarhijo," je rekel kardinsl, "je bila krivoprisežni-iki in izdajski Čin ter Kajnovo mamenje, ki ostane za vse bodoče «aae, čeprav je revoluija prinesla tudi nekaj dobrega." Kardinal je napadel tudi ustavo nemške republike, rekoč: "Gorje državi, ki no postavi tvojega ai-atema justioe in takonodajitva na temelj bolje besede! Gorje državi, katera prejme ustavo, v kateri ni božjiga imena in katera ne priznava pravic staršev v šolski opravi, no odpravi rakrane gleda lišča, dovoli razporoko in ščiti materinstvo zunaj zakona." Kardinalov napad na republiko in ustavo je naredil senzacijo med katoličani samimi, kajti nemški ministrski predsednik dr. Wirth je katoličan in kljub temu vroč pristaš republiko. Drugi govorniki, ld 10 sledili kardinalu, so skušali omiliti kardinalov napad in popraviti neprijeten vtis. UDOB Ohicago, 111. — Delbert F. Spo-ney je bil nastavljen v tovarni Modem Garment Manufactures kompanije. Opravljal je slulbo blagajnika in prejemal je na teden trideset dolarjev mezde. 8poney ni bil zadovoljen t tvojo uaodo. Rad bi bil žival udobno, kot so živeli njegovi delodajalci. Akor&vno je imel take želje, te ni pridružil strokovni delavski organizaciji, da si izboljša svoj polo-«hj. Ravno taki ni bil član toeiali-stične stranke, da bi ob času volitev z volilnim listkom protestiral proti sedanjemu gospodarskemu KMtemu. 8poney ni bil Član delavce politične ali strokovne organizacije, ampak bil je Človek, ki je »tremil po udobnem življenju za-in ki ne da počenega groša, v k a kanih razmerah živi na sto tisoče, da na miljone drugih mezdnih delavcev. Zaželel si je lepo pohištvo in kupil ga je. Zanj je potrolil $3,500 Za/elel si je avtomobil in ukazal jc napraviti za Mbc poseben avtomobil. Kdor pa lastuje tako lepo pohištvo in še tak izreden avtomobil. nikakor ne spodobi zanj, da dovoli svoji ženi pomivati po-*»do, čistiti zobe in najel je hišico, ki je opravljala domača dela. Sponey je pa prejemal le trido-dolarjev mezde na teden, ali *r> pet in dvajset na mesec. Z im-zdo ni mogel kriti teh stroškov in Hegel je po delodajalčevem de-®arju. Poneteril je dvajset tisoč dolarjev. In ko se prišli policaji, da odže n' j° Sponeyja v zapor, je bila nje-g"va soproga seveda v solzah. Inke značaje ustvarja današnji P' Msrski sistem. VOLILOI V OHICAOU REGISTRIRAJTE fll v *oboto 7. oktobra je prvi regi dijaki dan za volile« in volil v Chicagu. Drugi in sadnji dan rrt'mf riranja je 17. oktobra. Kdor J imeti volilno pravieo pri to ''' 7. novembra, mora biti re-r>»''»ran. To velja za vsa volilre "> oliike. Zakon rahtevt, da te jo volUH nanovo regletrirati dve leti. Kdor tega ne stori, i7' toi volilno pravico v novembru. * ' im^nikl to naičoni- ^ovtuki drftavljaii k držav-W llko m pomnoŽitev profita, ako importirajo premog is Britanije, so sdaj v mali smoli. Zgodilo jo tako, kot je bilo že enkrat poročeno, ko m bila znamenja tukaj, da m izravna spor med rudarji in premogovniškimi podjetniki. Premog ia Anglije je dospel it Angli je, a kupcev ni, da ga plačajo po tittih cenah, kot ao Mnjall špekulant je in prekupei. Cena brittkemu premogu je pričela padati, ko je bila ttavka končana. Tako naananja lokalna ku rivna uprava. Pred Long Islsn dom je tatidran parnik "Living-stonia", na katerem je naloženih 5,200 ton premoga. Lastniki premoga skušajo prodati kurivni a pravi premog in ticer tono po ieal dolarjev. Jo paš mehki prMejsni premog, ki m podaja po dva dolarja dražje, kot po ceni, po kateri ga sdaj ponujajo na prodaj. Ampak glede brlttktga premoga je še en votel. Državna kuriv-na uprava je določila oeno m tono antracita na $13.25, a obenem jo naznanila, da ne bo dovolila nikomur, da ga ima več v zalogi kot za dva tadna. Toda določena cena in določena količina ne veljata M importiran premog. Privatni bizniški intereti, ki to impoitiraii premog ia Britanija, to m poelužili tega dejstva, dnevnikih oglašajo, di imajo prt mog na prodaj po Štirinajat dolar jev osemdeset centov tona, toda konzument ga mora kupiti najmanj štiri tone. Zdi m, da ne bodo dovolili, da špekulantje prodajo premog t Izgubo, ki m ga importirali t namenom, da tlomijo ttavko, kajti privatni interMl zagotovljajo, da omejitve ▼ ceni in koločini m domač premog niao veljavne za importiran premog. Konzument, ki. ima denar, bo lahko kupil premog ta tirno, tevt-da ga bo plačal nekoliko dražje. Konzument, ki nima denarja, bo tmel kupiti toliko premoge, da mu zadottuje le za štlrinajet dni, n pltčal ga bo ceneje. Prvi lahko napolni tvojo drvarnico t premogom, drugi m pa mora ravnati po odlokih kurivne uprave. | tflM^fVBkorailli Bospor ANOLEtl nT TURKI IE BOK BARDIRAJO Z ULTIMATI. Carigrad, 80. Mpt. — Tritto Kemalovih konjenikov je prekoračilo ošino Bospor blizu Beikott na vzhodni ttranl Carigrada in naptdli to Grke v Trtciji. Ittočaz no to te dvignili domačini v Trs-ciji proti Grkom. Pri kemalittič lom napadu na Btfalaband jt bilo enajst Grkov ubitih. Grki ao poanejo izvršili protlntpad in utyU 26 Turkov .Turški vstaši to itgnali grke oblastnike it TOČ mest v Trtciji. DELO V PRALNICAH JM IZ-REDNO NSVAftNO. . Harritburg, Pa. — Delo v pral* nieah, v katerih perejo perilo, je v Pennsylvtniji najbolj nevarno. Penntylvtntki odškodninski biro ntznanjt, da je bilo v industriji v prvi polovici leta €6,266 nesreč, a od tek jih je bilo v pralnicah 13,561. Na drugem mestu ao delaveL ki m tapoeijeni pri eeetoželetniških družbth, plintrnih in elekrtrnah in .vodovodnih napravah. V teh podjetjih je poMtračilo 10,787 deltveev. V rudnikih na premo-govem polju mehkega premoga j< ponesrečilo 9,688 rudarjev, v en-tracitnlh rudnikih pa 8,920. V dragih rudnikih ja pa ponesrečilo 871 radarjev. Civilna vojna f HehUd je la na Washington, D. C. — (Fader. Prsat.) — Dnevno čaeopbj« je zadaj« dni prineslo poročile, da je general Morgoie, sadnji vodit«lj Carranzovlk prietašev, obkolil in najbrž okupiral Mnaatlan na peti ličnem obrežju Mehfk« t 7000 možmi tvojo rabolne arasadr Tukajšnji mekiški Šaanikarski biro pa pojatauje: Margula m ekriva nekje ob raki (irande 2000 milj proč od Masak liana. V okoliša MaaaUans, kjer je Ohrfgnn pre^j f>rtljul>|J^n, ae vedo niš o kakih vojaških opera eijak ali aemirik. M«r«uia nima ikeno armade, temveč je kot konstantin je dobro vladal v imenu naroda" za svoj žep. Psriz, 30. sept. — Bivši grški kralj KonŠtantin ni v nevernosti, da bi stradal v iagnanstvu. Kakor se danes poroča, ima KonŠtan tin deset miljonov slatih frankov «180.000) varno naloženih v New Yorku, Braziliji in Sviei. Dragoceni dragulji njegovo šen« Zofije in njegova druiineke zlatnina je na banki r Curihu. Kon ŠUntin m jo dobro preekrbel za tvoja počitnice I "Njegovo" ljudstvo m pa naj gre soliti P0L02AJ V TURČIJI ŠE VEDNO KRITIČEN Razmerje med Angleži lu tur šklmi ntciontlitti je akrajno na pito. Kemalisti ao okupirali vfto szijatsko stran Dardanol, izvzom-ši Čsnaka. Zasedanje takotvane ^tvtralne cone je aelo karakteri etično. Turki m približajo mki postojanki, kjtr jt angleška posadka. s belo zastavo in novelinik aalutirn tngleškemu poveljniku. Zadnji protMtira proti kršenju nevtralnih tal, turški poveljnik pa odgovori, da predloži protest tvo jemu v in je mu povtljnlku. Nato Angleii odidejo, Turki pa ottt nejo. To m ponavlja vtopovtod. Carigrad, 80. Mpt. — Na uiti mat generala Harringtona, ki je ukaMl Kemalu, da mora v osem inštiridMot urah izprszniti zase deno nevtralno OMmlje ob Darda nelah, je Kemal paša včort j odgovoril t tvojim ultimttom, da morajo Angleži izprazniti Čauak in Mpuatiti azijatski breg Dardanel kakor to to ttorili Frtnoozl in Italijani. Dalje tehtava Kemal, da morajo Angleži odnelieti t samovoljnim postopanjem proti turškemu prebivalstvu v Carigradu, grške bojne ladije ne smejo več pluti tkozi Dardanele in Anglija mora povrniti turški materi-jal, ki jat bil uplenjen v Carigradu ln ožini. Kemalov odgovor jo naredil bo lo^vtle na angleške kroge v Oari gradu. Oborožen spopsd jt tkoTo nsiMgiben. Z osirom nt dejstvo, da kemalitti vlačijo težke topove k ožini in ako hočejo ,da m ohra ni mir, bodo Angleži morali It-presnlti Čaaak in puetiti Turke v Tracijo. Nekaj upanja še polegajo nt pogtjtnja med Kemalom In m-veznlčkim odpoeleneem, Frsnkli-nom-Boulllonom, ki je včeraj dospel v Smlrno in od Um pojde v An goro. Angleški vojaški krogi so tudi v ekrbeb radi Orčij«. Vojaška vlada v Atenah grozi t vojno "na življenje in emrt" m ohrano Tre eljo. Ako hoče entenU tadovoljitl Kemala, mora ukaMti Grkom, da Izpraznijo Tracijo. To m morde zgodi še ta teden. To j« edina pot, da pridejo Turki v T r ar i Jo brez boja v Derdanalah. V slušaju, da m Grki ne M pokorili, tedaj bodo Mvetnlki morali blokirati Gi4ko ali na kak dragi način zlomili aj«a odpor. Hmirae. 80. Mpt« mmm K«mel peše jo všeraj t tvojimi ministri za kljošil, da m prihodnji Uden eni do e predstavniki entokt« radi po gajev praaUrja la arenširaaja mi *ne konfsrnt, O to« zaključku je Kemal okveetll Mvotnikt t kratko aoto, ki m v jedrn giaa! t "Vlade velike narodne eknpšli n« v An gori m etriaje t Mjemi. ki m izrešeae t noti zaveznikov s ANGLEŠKI DELAVCI ZAGROZILI S PR0T1VDJN0 AKCIJO. Odbori delavskih strank ostro obaojajo imperialistično politiko nn«lolkn vlada in ulitovijo, d* preneha is« šivanja Turkov. Dalavtki manifatt potiva mM« v Angliji, do propročijo vojno, ki jo Ubko kaUstrofal-na. Vojno bi bilo noodpuatljiv »ločin proti človoion« atvu in Voliko Britanija ima noalti največji dol odgo-vornoeti. Anglija M no amo pottavljati za ttraiol Dardanol. _ DIJAKE IIUCELISCIH SO niKU HI. London, 80. Mpt. — Odbor an gleške Labor Ptrty jt včoHtj iz dal manifMt proti deatruktivnl, imperijallttičnl politiki Uoyd Ueorgejeve vlade, katera peha ljudstva Velike Britanije v novo, morda katMtrofalno vojno. ManilMt žgoče .biča bližnjevr. točno politiko Anglije, ki tlepo drvi ob prepadu in vleče m teboj dfgi narode v nesrečo ono tato, ker tako aahtevajo kapitalistični intereti, ki to naitt' v Mali Asijl novo polje m Izkoriščanje in kupi-čenje profita. ManifMt poaiva delaveke mtte v Veliki Britaniji, da preprečlje katastrofo vojne in pokličejo Lloyda Georga in njegovo vlado na obračun. Odbor Labor Party itjavlja v manifestu, da skliče, če bo treba, izredno konferenco vMh o cij, tvorečih Delavtko Stranko, v tvrho, da m lsdtlt program tplo-šnt protivojnt akcije. Voditelji Labor Ptrty m tboro-vali ln ukrepali, kaj m bi moglo storiti m preprečenje vojna, toda konkretnih Mključkov niso naredili j vMka eventualna akoija je prepuščena ttttopnikom poMmet nih orgtniMtlj. »rganiaa- gAj čne Intemacijonele ja tudi m jo o tej Mdevi. Eksskntlvs sod jellttične stranke v Angliji je tudi izdala manifMt, v katerem prt* vi med drugimi "Odločno izjavljamo, da M a« bomo dali potegniti v dragi krvavi konflikt. Ett M neodpustijtf tločin proti človašanatra ia angle ška vlada M notila največji dal odgovornosti. Itjavljamo, da rt šovanjt blilnjtvfltočaaga vpraša- porsks ožine BO sme biti dslo ene tarna drŽavi; tlasU pa najodloČ driavt, katera M sama pottavlja ta strelo omenjtae ošine." Na manifettu m podpiMni Ar tliur Henderson, Tom Hliaw, J. M. Thomas in Rtmtty MtoDonald. KOKOlNJAK JE ZGOREL V ' V VOJNI V iVBTEM Ohicago, Dl. —- Kokošnjak je sgorsl v čmu vojna med neverni- ki in previni verniki v Zion City-ja; V njen je bilo dvantjet kokoši, ki nejbrf niso biU tado voljne s uko usodo, kajti one m zgorele s kokošnjekom vred. "Požig," je krišal neki Mtpre-obnjenee, ko je videl, da riontkl ognjegssri t dolgimi lttml drve ven nt deželo, da jim nI treba ga-siti pri neverniku. Privržene! Voiive, najvišjega paatlrja črede v Zion Cltyju, pa trdijo, da m tmodke povzročil« ogenj, od keterih m morata dva na todišču Mgovtrjttl, ker sta pretepla Kueebovega sine, ko je pnšll tmotko. dne 23. eeptembra, pod tltdošiml pogoji i Carigrad in vm vzhodne la Mpadna Traeija m Ima takoj odstopiti naeionallatičttl vladi. Vlada jo pripravljena na rasgovor t Mvetnlki v Madtniji glede pre* llmfnernlh pogajanj la arenširaaja bodočih konferenc. Ti sklepi so pa roMrvirani toliko šeM, da jik ratificira vsllka nerodna skup ščine " Kemal m najbrž anid« s gen«-ralom Iferringtooom v poodeijek v M uda nI ji, Zavesoiški odpoele nec lienri Pranklia Builloa, Id j« prišel všerej v Brnimo, opremi Keaule na konferanro , Nerodna skupščina v Angorl še nI ratificirala odgovora na mvm-niš k o nramirovno noto. PRIZADETI NE BODO LE UNO-VI DlULTtSIK AMPAK TUDI DRUGI. Taka izključitev pokasujs, kakšne natora o ljudski itobrubi hnajo predstojniki OčiliŠč- Previdenoe, B. I - Učillšča ta pričeli Mpirtti sinovom ln hčtrtm delavskih stsrišev in todtč po Izjavah, bodo do njih imtli vttop la potomoi miljcnarjev ln profetor-jev. Hinovi ln kČort dtlavotv in farmarjev bodo pa Mttonj trkali ns vrat« tičilišč, da m jim odpro, tako je todiii po Izjavah predstojnikov nekaterih učillšč, tko-ravno niao povedali ntravnott, da aaj bodo tinovi ln hitre delavMv izključeni it učllišč ln t univerz. Dr. W. H. P. Faunee, predtednik Brownove univerze, m ja pridružil Krna*M. Hopkinsu, pred-Mdnlku Dartmouthovtga učilišča» pravaaprav njegovi lajavi, v kate- m verM ia v učili kattri Imajo dobiček od tega, da pohejajo vanje, aaj gredo na oni« vem in nttllščc, pravi dr. Ftun- Dr. Hopkint je nekako pred tednom dni rekel, da učiliščna it-obratba ai splošna pravica ia da m dijaki, ki M drugače opravljtli korittao dalo, privadijo naptčne-mu Uvljenju. Dr. Paonce je ob otvoritvi 161 leta na Brownovl univerzi rekel, da mnogi mladeniči in mladtnkt ttore veliko bolje, da ti poiščtjo drugo izobrazbo, kot je dobe v tredMjonalnem ameriškem učili-šču. Kakšna je ta "druga izobrtt-be", je pa Faunee povedal takole i "VMko veliko industrijslno podjetje tdtj vtdraSuje šolo m it-obrasbo tvojih utlužbencev, Ntše največje banke dovolijo evojlm piMrjem gotove uv« te Študijo. Društvo mladih krščtntkth mol podaja poduk in Intpiraeljo, In vMka modoma cerkev je vertka šola ., . Vttk Človek bi m moral itobratiti, toda la manjšina, Ima molganeki ln duševni dobiček, ako m m štiri leta poda m vrata Oafordovoga ali Canbridgovega ali ameriškega učillšča, ki m o-stvarjena na podlagi aagltškega vzorca." Fannee je jamo povedal, da tin farmarja ali delavca epada v Šola, ki mu jo mlloetno ponuja delodajalk Ia tegt eledi, da bodo kmala morali delavei ustanoviti tvoje aavode, ako bolojo, da bodo njih sinovi lahko doMgll višjo It-obrazbo ^11 bodo morali pa t farmarji vred Uko porabiti volilni da bodo drŽave in velike obilne uetanovljele univerz«, v katere bodo Imeli vetop tudi elnovi in hčere ferntrjev In delavMv In ne uao miljonerjcv, POTNIiKA LADIJA NASEDLA. 0t. John. nTe — Kenedskl pomik "Emurese" je ne/mdel bil-m Miepece, N, B. Pernik je bil na potu v tukajšnji pristan in na njem ao potniki. Prva poročila ae omenjajo, ako so tudi ljudje po-'"-relftfc Cklrago ki okolica. V torek jasna, južni vetrovi. T«mp«ratum zednjik 24 ur, najvišje 79, nej-nižja 70. Holnoe Uid« ob mide eb 1:80. PROSVETA giajilo iiovm»*j ua*oe** uih,,, ilOV>tX.*« MJUU3PHK W)DfOm«»l»W>rf JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov in čitateljev S. N. P. J. Pil« 0. A. Moeeler, štabn, čevalee F. P. N R O S V C T A" ^TI?FEMLI6HTEWMEHr ^T-^tf i 6w~Twy tU Ad™rUdn£ nBuTssrr Ckicajf>) and nltcd StotM (tlMVt Chicago) MM forelfu eoontries >141 esc yw. "MEMBEB „ k. #ibi*l?gb rt in? sar D*I«m v mkimpmjm »- pe. (aof. si-ss) vaa J« i Um aI M vsa m MU»I --i — la^MMi ma ** •* ilftva pO»»I mt*I«Iw. PmrlU pr«**> DELAVCI SE POČASI UCE. Vf' Muha V Buffalu so delavci ustanovili zadružno banko. Centralna delavska unija se je sama poprijela agitatoričnega dela. To ss je zgodilo šele po bridkih izkušnjah. V Buffalu stavkajo že precej časa cestnoželezniiki uslužbenci in kompanija na odneha, kar hoče za vsako ceno uvesti odprto delavnico. Ako bi bila cestnoželezniška družba osamljena v tem boju in bi js na pomagali drugi privatni bizniftki interesi uganjati stavkujočih uslužbencev, bi bila že zdavnej odnehala in pristala na zahteve uslužbencev. Organizirani delavci so izvedeli, da tudi bankirji podpirajo kampanjo za odprto delavnico. Z drugimi besedami to pomeni, da se prihranki delavcev vporabljajo za razbijanje delavskih strokovnih organizacij. Nihče ne more biti bankir, ako mu drugi ne nosijo denarja, da hranijo pri njem. Ta denar, od katerega bankirji plačujejo obresti, dokler ne bankrotirajo, izposujejo bankirji proti obrestim drugim privatnim bizniškim interesom, ki iičejo posojila, Ako ja posamezniku ali par ljudem mogoče ustanoviti banko, jo lahko ustanovi tudi par tisoč organiziranih delavcev. Take banke lahko posojnjejo denar delavcem, če grade svoj dom. ali pa podjetnikom, ki niso sovražni delavski organizaciji To resnico so spo^iali delavci v Buffalu iele po bridkih izkušnjah. Veliko bolje je, da gredo delavci povsod na delo za ustanovitev zadružnih bank, kjer je po par tisoč delavcev v naselbini ali mestu, kakor da čakajo, da jih take skušnja kot v Buffalu privedejo do spoznanja, da je ustanovitev zadružn* delavske banke ravno tako važna za delavce kot sta zanje važni politična in strokovna delavska organizacija. Delavstvo mora svojo organizacijo spopolnjevati na gospodarskem, strokovnem in političnem polju. V tem oziru mora delavstvo posnemati svoje nasprotnike — privatne bizniške interese, katerih organizacija je precej dovršena. Pri delavstvu gre to spoznanje zelo počasi, ker skrbe njegovi nasprotniki, da ga z umetno agitacijo cepijo. Veliko let je vzelo, da je med delavstvo prodrlo spoznanje, da je zanj strokovna organizacija tako potrebna, kot za lačnega človaka kos kruha. Politično pa delavstvo še danes ni organizirano tako, kot bi moralo biti, da lahko računi na velike uspehe pri volitvah. Gospodarska organizacija je tudi šele v začetku. * Ustanovljenih je nekaj konzumnih zadrug, nekaj proizvajalnih zadrug in nek*j zadružnih finančnih zavodov. Na zadružnem polju čaka delavstvo še veliko delo, predno bo tako daleč organizirano v Ameriki, kot je danes na pr. že organizirano v Angliji. Delavstvo lahko tudi to nalogo izvrši, ako se delo med tistimi delavci razdeli, ki imajo sposobnosti za organiziranje delavskih mas na gospodarskem, strokovnem in političnem polju. Kdor nima zmožnosti, da organizira delavstvo politično, dela lahko na strokovnem ali gospodarskem polju sa organiziranje delavstva. Ravno tako pa tisti delavci, ki nimajo sposobnosti za organiziranje delavskih mas na goapodarskem ali strokovnem polju, delajo na političnem polju za organiziranje delavstva. En s« m organizator, pa naj ima še Uko velike zmožnosti, ns more opravljati organizatoričnega dela na vseh treh poljih: gospodarskem, strokovnem in političnem, ker so za izvršitev takega dela moči posameznika prešibko. Organizatorično delo mora biti razdeljeno in kolikor bolj je raadsljeno, toliko več delavstva doseže to delo. Ravno tako je popolnoma napačna misel, da mogoče •amo ene vrste organizacija osvobodi delavstvo moderna tlake. Ako bi zadostovala organizacija ene same vrste, da se privatni bisniški interesi obdrže v sedlu, tedaj bi bili ti interesi prav zanesljivo oi?anizirani samo politično, ali samo gospodarsko sli pa samo strokovno. V prav pri privatnih bizniških interesih lahko opazimo, da so organizirani na vaeh treh poljih. Politično zapovedujejo v demokratični in republikanski strankL Gospodarsko ss združujejo v tnistih in monopolih, strokovno so pa organizirani v raznih tovarnarjih in podjetniških društvih in zvezah. Ta popolna organiaaeija privatnih bizniških interesov jim daje moč, akoravno jih Je komaj en drobec, če ss primerjajo a številom delavcev in farmarjev, da so razmere take. kakršnih si iele. In za to se morajo delavei učiti pri svojih nasproinl-kih. kako se morajo organizirati, da doK žrjo Clinton, Ind. — Ko mor« m tr j d iti, do bi se bile delo veke razme re po šestmesečni stavki (bili so pristni pasji dnevi) kaj prida izboljšale, zlasti nskaj rovov jako alobo obratuje l«Jt pomanjkanja vozov, za kar kolikortoliko tudi gre hvala našim voditeljskim krogom. Tako imamo vsaj čas, da korenito preštudiramo veak evoje naloge v raznovrstnih oblikah. Tudi "puf" ni izvzet, kar je po-slediea petmesečne borbe. Boj pa vseeno še ni končan in tudi ne bo take dolgo, dokler ee ne izboljša sedanji družabni red is bo pod kontrolo denarnih mogoteev. Proletarijat ee polagoma prebuja iz dolgodobnc umetno nareje ne teme, obstoječe iz raznih ver in dogem ter okrutnih poetav. Po lagoma se je pričelo evitati in dej stvo je, da bo v doglednem Času prižlo do preobrata, ki bo pome tel e polltičarji, kateri vodijo današnji gnili družabni red. lil Ob Čaeu splošnih statk po širnem kontinentu izgleda, da ao postali političarji na svojih sedežih le blazni ,kajti s svojimi postavami, sodnijskimi prepovedmi tira jo delavstvo v skrajno silo. Sila kola lomi in nikakor ni izklju Čeno, da bi ta polom radi preve Uke sile ne zadel tietih blazneže v, ki so povzročili, da so se kola polo mila. Kdor čita dnevne vesti in se zaveda, čeea je upravičen kot vreden član človeške družba, ae v upravičeni jezi zgraža nad zaključki storjenimi proti ntanu v merodajnih prostori^ Fakrje, da je delavstvu potrebna vplivna agi taeija, potom katere bi se proleta rijat popolnoma zavedal svojega položaja in dolžnosti do eamega sebe ter končpo temeljito počistil v postavodajah. Dolžnost prole-tarijata je, da profesijonalne po-litičarje v zakonodajah nadomesti s svojimi ljudmi, zdravega razuma, U se bodo zavodaU, da je v delavskem razredu jedro ,na predka. To bi bilo zdravilo, Id bi ozdravillo eedanji svetovni J ln seme, is katerega bir vinilHe mednarodna vzajemnost. Boj med delavstvom in nje pa nasprotniki nam jasno kale, da ao delavstvo v malih skupinah ne more uspešno braniti, le manj pa kaj priboriti, kajti edino v vzajemnosti je moč. Kdor dela razdor, povzroča obžalovanje vredno početje, s tem samega sebe bije po obrazu. Denarni mogotoi nam odprto pokasujejo svojo solidarnost in ravno radi tega nas imajo lih ko zasužnjene, na verigfcig* nas lahko poljubno bičajo. Zato js nujno potrebno uspešna agitacija med delavstvom. — Ohrlsti-an Omahne. i:i m: higijena. poro- Ko sem bil le kot deček na viš-ji šoli, nisem smel nič vedeti o h polu. Ako je bil kak spol, nismo bili informirani o njem — to se pravi: nismo bili informirani ofi-cijelno. Informacije smo dobili ia j pada po običajnih podzemakib kanalih. Dance j* ež nekoliko drugače. Pred nekaj dnevi je deček, ki dela v naši pisarni po |oli in ob sobotah, prišel malo pozno. Pojasnil je, da so bili vsi učenci njegovega razreda pridržani za predavanje o spolni higijcui. Predaval je zdravnik, ki je član zdravetve-ne komisije v Chičagn. Ko sem vpražal dečka, če ga je stvar za nlmala, je odgovoril: "O, to ni bilo nič novega. Predavanja tem predmetu smo že večkrat slišali v šoli.' Izvršena jc torej velika spre memba v javnem mnenju. Frant, ki večkret zahaja Hull Hojmo (institut za predavanja), mi je pra vil, da je nedolgo tega neka zdravnica predavala mladeničem spolnih vprašanjih. Fantu se nI zdelo nič čudnega, ker je Ženska razkladala te stvari maldeničem. Naučili smo se, da ignoranea ni nobena protekcija za mladino in da je znanstvena vednoet najboljša etrsž^ proti nemoralno sti. Včasih, ko smo dečki v eplošnem čita-U razne roparake in indijanske povesti, ni bilo knjige, ki bi bila na pošten, poljuben način raztol mačila mladini spolne tajnosti; danee je doeti takih knjig ln deček jo čita doma brez zadrege. s Istočasno s šolskimi predavanji o spolni higijeni je prišla kampanja proti spolnim boleznim. Dolgo čaaa ee ni smelo govp riti o teh boleznih, ali končne je publidteta in javna diskusija premagala tudi to zlo. Hnmori-etični listi se večkrat norčujejo iz prostitucije, toda to ni nobena iala. Prostitucija je med nami ogromnem obsegu in njene poele-diee so strelne epolne bolezni. Zadnja vojna je naredila neka; dobrega — odkrila je etralno resnico o spolnih boleznih. Mlfde niči, ,o katerih ni nihče sumil nič ko je tudi mladini delav-.ai ,ru »da, ki nima prilike za višje-šolako izobrazbo. Iz ljudske šole mora naravnost v tovarno. Mladi-a je aiecr dobro poučena o igrah žogo in o rokoborbak, toda glede spolnih zqdev raate v igaoran ci. ato pa je ravno med revnimi delavci največ žrtev spolnih bo-czn: in nesrečnih zak >n?v. Delavci morajo skrbeti, da so nj.hovi o-troci podučeni o veea stvareh, predno jih pošljejo na široko cesto življenja. Dečki in deklice morajo dobiti v roke čtivo o-tem predmetu. Znanje je najboljšo protekcija. i Pismo iz Rusije. Lidovka Don Bas, 28. avg. — Par vrstic, samo površno bom o-pisal o našem prihodu eem. Kakor je bilo že poročeno, emo ee odpeljali is Nev,- Torka dne 3. maja. V Libsvo »mo dospeli 18. maja in od tam smo se vosiH čez Rigo v Petrograd, . kamor smo prispeli 25. maja. Ka potu smo imeli seveda zadržke, posebno rsdi prtljage. | V Petrogradu smo stali ravno 40 dni. Na delegat je namrel br-zojevno javil is Sibirije, naj čakamo v Petrogradu, ker on tam ni našel primernega kraja za naselitev. In tako amo čakali, da je delegat Šel v Don Bes in nreekr-bel vee potrebno sa nas. Ali smo sa njim in dospeli v Lidovko Don Bas. to je v južni Rusiji, dnč 27. julijs. x Pričeli smo a delom v premo-gorovu. Veliko je premogovih rudnikov v tej pokrajini, ampak boljši eo vsi pokvarjeni ter 4 v o-do soliti. Kot nam pripovedujejo »toritl polen« en. Nekdanji in dana-taji "čudeži". Praznoverje pri Zulukafrih, slabega, so bili pri naboru razga Ijeni kot sifilitSki. Tedaj zdanila vlada ia pričela odprto kampanjo zoper epolne bolezni, zdravztveni komisar dr." Bundesen v Chicagu je uvedel le bolj dra etično kampanjo. Navalil se je na tajne hiše prostitucije in prisilil zalotene molke ln ženzke, da ae morajo podvreči zdravniški preiskavi in zdravljenju, oko so bolni. Bundesen je postal pravi strah za vse okužene ljudi v Chicagu, ki se ne upajo pred zdravnika. Pred kratkim eta bila zasačena fant in deklica v nekem hotela. Oba sta bila preiskani in deklica je imela kapavieo. Takoj je bila poclana v mestno bolnižnico za e-pidemične bolezni, kjer so vai bolniki izoUrani. Fant pa je slučajno sin bogatega trgovea a krznom. Oče je zahteval, da se njegoy ein izpusti in da bo doma imel privatno zdravnižko postrežbo, sko sc pokaže, da je dobil bolezen pri prostitutki. Bundesen je pa zavrnil bogatina, rekoč, da on ne pozna nobene razlike med bogatinom in revnim bolnikom in zakon zahteva, da morajo biti nevarni bolniki izolirani. Kdo more jamčiti, da fantftc okuži zdravega dekleta f Fant je moral iti v mestno bolnišnico. Kekaj časa je Imel Bpdensen močno opozicijo, k) pa je pričela popuščati. Olavnl ugovor je bil, da ee s tem procesom povspeši greh. her bodo proetitutke zdrave. Zdi ee. da moralisti radi vidijo epolne bolezni, češ, da se fcodo molki bali prostitutk. Kakina absurdnost! Bundesen je v par tednih svoje kampanje pokazal, da je ravno narobe ras i obisk o-valei bordelov ee boje zdravnikov in to todi aami vidimo, je (Ml od lin bele od bordelov. Odkar čaao-stotkov najboljših rovov polnrar j pisi poročajo o Bundeaenovi kam-jenih od rasnih kontrarevolueio Uanji, se laetniki bordelov prite narjev, ki eo pustošili po dežoU. ilujf jo o alsbem businessu. Dežela to Je lepa, Ima bogata Najboljla sredstvo zoper spol-polja in vsakovrstne rude. ftov-Le bolesni je prava vzgoja mladi-jetaka vlada nam je dala 500 deo ne in javne rezpreve o spolni hi-Jatin zemlje, da jo bomo lahko Uj^j. kj ^ obdelovali, ako bi nam d ho tU trudijo, da bi utrli spolne bo-premogovnikih ne ugajalo. Kraj. letni, pravijo, da jih je mogoče kjer amo. je oddeljen od Aa«y« popolnoma satreti v eni geaara. hega morja u»n 1» vrst, do (V- ^ dohe travniki proste nega «* ,M)0 reke. Zakaj ne bi torej dali zdrav- vrat. — vmmm jnlkom proetih rok. da ae store - . - .- ... Jtaa,kae mislijo, ds Kpotrebee * — "Atek, prosimI'*ai odru. te. kupi mi leobcato moj otrok, potem motil pri delu." — Premim.pata,J* polni praznoverja o moči fakirje v. V deželi Zulukafrov in drugih delih Afrike imajo obije ali "zdravnike čarovnike", ki delajo čudeže in je prebivalstvo ktr zaljubljeno v njihovo početje, v katerem vedno vidijo kak čudež ali delo, ka koržnega navadni ljudje ne zmorejo Kakor fakirji in yogiji, tako aa "zdravniki čarovniki" pogosto poslužujejo raznih goljufij, s ka terimi drže prebivalce v temi. Čeprav eo njih čarovnijo včasik čisto priproste in so nikakor ne morejo primerjati a čarovnija mi" svetih mož v Hindu, vendar te1 "čudeže" izvajajo precej popolno, da s tem očarajo domačine in so se morali njih izvajanjem čuditi tudi Američani in drugi Evropejci, ki so jih videli pri takem početju. * Sledeča prigodba ja izmed številnih malo avtentičnih pripovedk ia Južne Afrike, ki pokazu je kako ee dogajajo "čudeži" in kako znajo razni obijI zlepiti svoje oboževalce z njimi. Malo več kot pred trideset leti ie šla skupina Angležev in Ame HČanov na lov v sosedIMno deže lo Zulukafrov. Na svojem poto vanju so se uataviU v eelu domačih prebivalcev, med katerimi je bil tudi sveti mož "čarovn zdravnik", ki je na prigovarja nje enega izmed potnikov poka zal avojo čarovniško moč. Šel je k bregu ozke in plitke reke in veernši malo poleno, ga položil v vodo. Poleno so je pri čelo pomikati po atrugl s tekočo vodo, a je obstalo na povelje ča rovnika in etalo, dokler je čarovnik velel. Kato je pričelo poleno plavati po strugi proti teku re ke in se zopet uztavilo, ko je čarovnik zaukazaL OSividno je bilo poleno očarano in voda ga v evo jem teku ni mogla premakniti dokler je v njega gledal čarovn "zdravnik". Čarovnik je stal i bregu in poleno ae je premikalo kakor mu je velel, ko je ukaza polenu k bregu reke, se je isto pomaknilo. Pobral ga je in izro čil enemu gledalcev. Skrbno pre lokavo so izvedli na polenu, le se ga ne drži kje kaka vrv ali lepi lo, toda ničesar niso mogli najti Američan, ki je pregovoril "Ča rovnika", naj gre pokazati svo "čudež", je pa zaalužil, da bi c« imeli le za večjega "čarovnika' kajti znal je pridobiti zaupnont obija in tako izvedel za vso U j nost Indežnrjf« premikanju.polena po vodi. Kolikor je izvedel o4-,. ZAHTEVE PO REPUBLIKI. Atene, 30. sept. — Trije generali, ki vladajo zdaj na Grškem t imenu "revolucionarnega od bo-ra", obstoječega iz dvanajstih vo jaških in mornariških poveljni kov, ao ukazal aretirati iu zapreti pet miniztrov prejšnje vlade. Obtoženi so odgovornosti sa poraz v Mali Aziji in postavljeni bodo pred vojno sodišče. Zavezniški poslaniki eo proaili, da naj nova vla da milostno postopja s ministri. J Vladajoči triumvirat je tudi ve lel Konštantinu, njegovi Ženi in dvema sinovoms, da nsj takoj za puste Grško. Volitve bodo menda razpisane prihodnji teden. Demonstracije za republiko ae nadaljujejo v Ate nah, Solunu in na Kreti. Včeraj je triumvirat priaegc da je to alaba razlaga "domakre jcije", ako ee prati židovakim di I jakom postopa priatraaako. Glavne točke v njegovem piarnu |so; "Vi zvestobo novemu kralju Juriju II. ki sestavil novo civilno vlado. Na leta novega ministrstva je Aleksander Zaimis, ki je bil kabinetu za čaaa Venizelosa. Nova vlada je "nevtralna", to je eeetavljcna iz priztašev vzeh ztrank. Voditelji puča adaj mrzlično or-gznizirajo novo armado za obram bo Tracije, katero bodo branili — tako izjavljajo v proklamecijah do zadnje kaplje krvi. Veniaaloe, ki ee nahaja v Parizu, še ni odgovoril, Če setvene v Ate uc. 11 Razne RUDNIK AROONAUT JE BIL PRAVA PAST. BIL Jaokaon, Oal. — Rudarji, ki eo delali v zlatem rudniko "Argo naut" in niso postell žrtve zadnje katastrofe, so se pričeli seliti proč in iskati delo drugje. Nekateri bodo dobili delo v bližnjem rudni ku "Kennedy". Ustniki rudnika, ki seveda ne žive tukaj, bodo mo-rall nabrati delaVcV'drugje, ki še ae poznajo nevarnosti, ki preže v tem rudniku na rudarje. Preiskave ,ki ao jih uvedle delavske organizacije po svojih sa-stopnikih, so dognal^, da je zlo črnska podjetniška nemarnost povzročila katastrofo s tako grozo ▼itim učinkom. Največji vzrok, da so bile žrtve tako številne, je ln la šestdeset čevljev debela stene iz. betona, ki je zapirala drugi izhod, kateri je vodil v rudnik "Kennedjr" Ta f«kta so veliki dnevniki večinoma prezrli. Zakon določa, da se n^prfijo električne naprave vsaki dairpre-gledati. To se jc zanemarjalo. Izolacija električnih žič je bila *clo slafTa. Ogenj jc nastal, ker je žica dotaknila lesa, po kateri je tekel izredno močan električni tok. To ee je dogodilo na hodniku 2.800 čevljev po zemeljsko površino. Večina rudsrjev je bila mrtva ^ pet do šest urah, ker je veliko pihalo vleklo eapo iz rudnika, me»to da bi gonilo sveži zrzk v rudnik. Ns ta način so preprečili. (la «e ni les užgal na hodniku -.400 čevljev pod zemeljsko povr *inof kajti les se jim je zdel iz-redno dragoccn. Rudarji zo umrli *eradi udibafahja strupenih plinov. - ' l'rsv nobene priprave ni za po-gaUenje ognja. Vodo zo dobivali v čebrih, ki je elužila le za gašenje žeje in ne ognje. Mslokdsj jo i" bilo toliko, ds je 'zadoztoval* •kozi vee delovni Čee. I'ovesti, da so sllžali rešitelji trkanje poneerečenlh rudsrjev na »kelnste stene, so' rsztroaili last-"iki rudnika, ,da so tako obrnili pozornost časnikarjev proč od pravih faktov, ki so govorili, aa j se je dogodila nezgoda. želite popraviti, kar rezumel narobe, zaradi tega želim pojasnila na telu: "1. Datum, kdaj ao se prenehali vpisovati dijaki židovske vere sa šolsko leto 1*22—1923. "2. Število dijakov, ki so se vpi-seli v tem letu. "3. Število, naslove in imena di jakov židovske vere, ki so se vpi. seli v tem letu. "Neki prijatelj me spoaainja ne povest njegovega etarega očeta, ki jo je pripovedoval o dogodku pred petdeset leti, ko eo prepo vedali njegovemu otroku vstop v žolo, k« ata bila že v nji dva ži-doveka šolarja. "Ali to je bilo v Rusiji — in pred petdeset leti.' ' Dekan Jamai E. Russell je pri stal, da je bilo treba nekatere dijake odkloniti, daairavno žele dobiti dijaki vseh plemen, da so tako razredi bolj majhni in kompaktni. • TOiBA PROTI HOBGENU USTAVLJENA _ Maw Mavca, Oaoa. — Medtem ko je 75 političnih jetnikov As ječi, ker ao ee poehišili pravice do svobode govora, je bile aa tukaj injem zveznem sodišču ust s vi jena tožba proti Mazimilian von lloe genu, ki je bil v decembru 1817 ob tožen izdaje. Hoegen je bil v služ bi von Pepcna in je skušsl dobiti informscije o pogodbah za dobavo municije . Oarmel, N. T. — James A. Stili-man, bivli predsednik National City Banke v New Torku ni dobil razporoke. Tožil je evojo ženo Ano U. Stillman, da mu je biU ne-zvesU iu da njegov najmlajii sin Guy Stillman ima aa očeta nekega kanadekega. Francoza, ki ae je prehranjeval a tem, da je miljo narjem služil sa vodnika in kažipota v neizmernih kanadskih Iu-mah. . ojcm pftasra/la v trdnjava " A , I przvi vprašanje, kaj je etoriti z ruskimi emigreji (izaeljenel), ki so pobegnili is Ruaijc ob času revolucije in pozneje, ko eo bilo razbite armede bele , garde. Teh emlgrejev je poldrugi miljon. Dr. Fritjof Naneen, predsednik med ne rodnega odbors sa rusko pomožno akcijo, je priporočal, da ee emigreji pošljejo nazaj v Rusijo. Gustav Ador iz ftviee je pa ugovsrjal, da sg to ne sme zgoditi, dokler sovjetska vlada ne sajam či, da ee jim ne zgodi nič žeJega. Končno ja bila sprejeta reeoluei ja, ki nalaga svetu lige narodov, da ee obrne na rasne vlade aa službe m podporo mnigrejem. 174 mrtvih v porušeni trdnjavi v ' 'EMap* London, SO. sept. — Poročilo is Milena ae glaai, da je 174 eecb la-gubilo življenje valod eksplozije nnieije v trdnjavi Palconeri bil zu Spezija. Vel kakor tieač ooeb je renjenih. Trupla ao strašno rea-V razvalinah leže od predlaga, katero je aprejoi Moralni avet in katera je ugrolsla svobodo govoip iu tiska ia svobodo političnega pribežališča za begunce is drugih dršav. Predloga je bila poražena a več kot 70,000 glaeov večino. Predloga je bila naperjena proti komunistom in če bi bila aprejete, bi šticaraka vlada lahko raaglaalle veako delavsko stavko sa politično aaroto proti dišavi, v nevarnosti bl "bili vsi delavski čaaopiei iu organizacije in atari politični aril Švice, ki je že od nekdaj dajal pribežališč ahel, zastopnik ameriške korpara | eije, ki dietributira Fordove izdei ke v Ruaiji. Idiahel je prišel pred enim mesecem iz Rusije, kjer ae je mutiil poldrugo lete. KMALU POJDEJO VSA RODNA BOGASTVA. PRI (Nudaljevaujo a prve atruui.) jih pa naj drušbe a velikim kepi-talom. Uoover ja nedavno porinil na atran učenjaka na glaau iu načelnika za riberetvo je pa imenoval O 'Mallejrja, bivšega uslužbenca tvrdke Armour a Co. Meaarji v Chkagu žele, dobiti riberetvo v Alaaki pod aVojo kontrolo. Indijanci, ki žc zdaj stradajo v Ala-ski, ker uničujejo ribe, bodo hitre* društva ** »mlrsILl^. . -_»___________ Guggenheimi dobe vladno želea-nico na eden ali drugi način. Zdaj nočejo poetaviti v službo ladijc plovbenega odbora, k{ bi Imele aveze s železnico v Alaaki. Na U način povaročajo, da na železni cah ni veliko prometa. Fall vodne opozarja na veliki deficit, ki ga ima železnica. Ako Harding dovoli, jo lahko odda v najem* kadar jo želi oddati Dvajaet miljo nov dolarjev javnega denarja je investiranega v tej železnici, ki odpira notrsuje A lesk« proti pri etanu Seawardu. Cene aa tovorno blago, ki ae odpošilja v Alaako, so iaredno visoke. Senator Cummins ja pripovedoval Alalšanom še lani, da poridojo v službo kmalu ladija plovbenega odbora, ali te beeede eo zdaj oetale le obljuba. Potniki, ki ee vračajo ia Alasko, poročajo, a kakšnim veoeljem ao prebivalo! v Ala# podplaavsli Siarazks Narodni S. april* Pripru iodaota MN. it. J »It. IMI , v A^iitl IHlaali« olavnf stan. aaat aa so. lawnoalx avs., chicago, nxiNo«sfe lxvraevalni odbofl UPRAVNI OOSERi A Pvodoodblk VUoeal Calakar, Andr^t V Url, k. t. P. D. T, £2 POSOTNI OOSEKi Mii UW.rw.od. pvedoedalk, 4SS W. Har St., SpHa«flold. ttt., MavMa Se|oeaMwr> Bmm ITC. Barboeto«. ohf. Fr^ A. VU.r, a«> OTJ. KI«, Uho, SjM^Boa 101, U«oom Po. Jaka Ooetok, 414 W. N«y Se? BOLNIŠKI OOSgKi OSRKBNJS OKSOtJBi Blaa Nooob, prod.olalh, SSSV-Sa S. UwOalo Aa« CMoaao, III. vznoono oaaouii J»«*k A«kr*ai asa. "__n«> v aieaveeisv *oeaa «snivruMi» sama ane* MSiS HuBi v peticijo, da ae imenuje governer jem aodnik Wickersham, bivši prirodnih zakladov. Od SS,000 belopoltnih prebivalcev v Alaaki je 22,000 podpisalo pOtioijo, da ae Wickersham imenuje governer-jem. Harding . jo imenoval gover-nerjem Soott Rona, zaupnika Guggenheimov. , Wiokerzham bi aa poatavil po robu vsaki poteši, ki M merila na to, da ae Alaaka iatočl privatnemu monopolu, Bone bo pa rud pomagal Fallu. k ' . OROZDJB NA PRODAJ. Japonci tapraaaili Sibirijo; boji g Ako želite dobro groadje — ZINFADELL - MUBKA1 LAOAMiaaiON, tedaj se obrnile pismeno ali oeeb-uo takoj na moj naslov. Cene ao niake, sedaj- atane la $120 in vol tona. Hi vam preskrbimo koli nja Waskington, D. Č. -r Tukajl- *op ho^te »n i« pravi .. ..........eas HM.ju -1— delegacija vskodnosibirske republike je objavila poročilo Iz Čl-te, da eo ruske rdeča čete v boju belogardieti v bližini Vladivo-otoka, katerega zapuščajo Japonci. Japohci so zelošili z orožjem in strelivom caristc v Vladi-vostoku, katere vodi general Dlo-drichs. Moekvs, 29. sept. — Ker a kan, nadomestni komisar za vnanje zadeve, je potrdil poročilo, da ee je konfagenca e Japoneko razbila v Čangčunu. Krivda je na atrani Jeponeev, ki nočejo izprazniti ee-verne polovice otoka Sahaliua. Karakan je tudi dejel, da Japonci, ki odhajajo iz Sibirije, niza, nič bol ji od Grkov { kradejo, ropu jo, požigajo In dajejo orožje in etre-livo cerietom v Vladivoatoku. Pogajanja med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo se povdljno nadel ju Mo. I aato. Grozdje vam preskrbi mo v Chicago ali druga meate na želeauižko poatajo sa to eeno. ' Aa iMiopoik S« Molila a Oo. IU Bo. Water Street, Ohicago, Si Nadaom) odbor: ^^ ' V ^ ZdrtUHtvoni odbori ' " J s VBHOVNI OBAVNUCi Be. f. J. Kaca,asas St. Clale Av^ nmhal Bl m veli tahoBM vsa PISMA. M m aaaalai« mm mmIo at. iiUiih^ m ■hI. uti PudiilalšNi S. N. P. J, SSStSTSo. uSLE K^cSm!^^^^ ^j^vs ao^irn roopoRE aa našlo va i ao-iib. o L N. F. X, aaar-Sa Sa. Laoradale Avo., Chleaaa* IS. * Chloeao* IS, 1 STi^dS Val mM m ■! ■irikl odook oo na I ■ollllolo mm —— «-«■- *»--»— Vel dopltl ha Seei uhV aejmaalla, oslotl, aaeešalaa la oplek vm hae * Amm Aedaals. aaj ee pelllja aa aeelavi MPraovetaM, MIT-SS la v vseh 1.1 d. tk v Cenemsagh, H„ aa OekimMs poskus iu nagrilall aa bedela. "** \ IVAN rAJK. 34 Maln 3t, CmmmikK H. Boljša bodočnost vas čaka, sko Bi pravnlMBO proekrblto dobro etavbtMe (loto), kslere eedaj talko kupit« po s moral coni. StavMMa »a oahajajo v Upam kraju aa " " —01 eoetl ta BaaUd av«auu, v blišlal Mouii. Chleaga. Ooaa je I do Osooo ima. To 1 ' ! "" " ' "^n " " ANTON PRSilBBN — 1922 SSrd Btraat, Sc. OMoagc 4 * ! eU pvli " ANTON PRBilRBN, 1907 Bo. Slot Ava., Oioero, DI. (Potrobujssio aaetepslke ss prodsje etsvbill, m pojseatta ee yrija*štti v niojaai urade.) mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Ford pošilja avtOflMbile v Rusijo. Dctroit, Mich. —r Henry Ford ima naročila za tieoče avtomobilov in traktorjev iz Sovjetske Rusije Naročila bodo iavršena kakor bo sta dovolili produkcija in trans-portaclja. Tako poroča Boris Ml %JbcLu t^iuifVU rrvnefičae Hifreeleiselk. ce rskife 5 FVFP« 5 r.nTHARDOL fintifjfrf fiplairnf atari ZAKRUSEK S EESIUIK Ara , V.rb cuf ■uJ.1. a.r.krai.. lUtLa i. i vse vsžae areluaorake linijo ea potovaafe v eteri kraj la od Is etarega kroja ta rak o ustiso. aadaljoa poiaoaSa Iu aa Cfora) navedeal KISS, Seoead EMIL ISJ ZA ah »seaasaiM evaaaoA aaS aOJABR "VSI'" aaaeaa EMIL roaa, VELIKI IZLET NARAVNOST V DUBROVNIK (e pernlbi gonjeaiml as olje) SCYTHA NOV. 26 TUSCANIA - DffC f Naj volj I modemi psrnikl plovell nsrsvneot v Jufoelavljo. I.ukaua. udobaoat, hrana In p«at,r»l,. nonadkriljlvl. Vino liaetaa]. Privatne hebiae./Zedka pniik«, do poo^iu vašo doamviae aa plo* n palačama ln pe smerni eeal. Ne opaetite jel ■ Praakrblto al prootor Ukoj. Ns petrobu|oie vil Eneke Uke preko Chorbourra vsaki (»rok st voČIm visuias. AQUITANIA MAURETANIA MU v teku 9 dni v Juzoalovijl. BENGARIA; j ssiaOrste Za llalah ia Iran Balaialta aartltllt Ultalaaa aaaaU. DELNICE JADRANSKE BANKE. k. »|MJ.> nl«a IlevUnih vprašani naSOi stfaak gtodo nokuaa < 3/ da bojo rmai uMJj«n«l ialoli nabaviti delnic iser se le rek sa aodpleevaaie v Ameriki pedalJl podistimi pege ji kakav ecdeleilarjl v deamvint (K 400 ea glavnice In K aco ae reeeeve),.,.....TSS^- doH.vil š« obroatl od 1. jaa. de IL ekL 10tl...............11.70 K. VSLte tmmh peeodoo de 41 vido »i« ee loe« ISSS. Ca vpie la lafeenmelje ee ebraote aai FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE A2 Cortlandt Street, N»w YorW, N. Y» PROSVETA Jurkica Agičeva. u. .,t rovesv. Hrvaško spisal Ka. landor-OjaUd. Prevel Pr. Orsl. (Daljo.) — Bil js rss pravi čudak; — ss js vmeial Roprecht. — Neko« se je sprehajal z menoj. A jas ne lovim muh pO zreku,*akor on, empek ie za-nimem sa vee, ker se godi okoli mene. Teko sem mu jedenkrat pravil, kako ee je letos podražil gnoj. Revno sem ga potrebovel ze vinograd. Mi-alite-H, da mi je odgovoril le z jedno samo bessdof Res ne, smpek vzdihnil je nzjmanje štirideset-krat. — Eh, bil je človek »ljubljen, — je rekel ne-kdo izmed dražbe. — Res, — je dostavil sodnik Lase. — Neljet-kovič mi je pripovedoval groznih etvari. To ee tebe tiče, podžupen! — Mene! — Eb, kaj ae delai nevednegef A ialo na atran. Resnično, prav nearamne reči ee pripovedujejo o tej Agičevi in tem Smiljeniču. Prehitel te je, ubogi moj Žunič. — In eodnik Laza je začel pripovedovati, kako je Agičeva prenočila zkupno z fimiljanilVm v Zakenju, kako ee je ekupno ž njim o polnoči pripeljala is Vilanja, da je kotela skupno ž njim prenočiti v tamkajšnji go-atilnici in kako je vaaeega večera, po dovršenem pouku v šoli, imela ž njim vedno aeetaake. — In takim ženskam se isročs vzgoja otrok 1 — je dovršil eodnik. j« poslušal Lezo le na poL Ni slišal tega vprvič. a ie ie to pot ge je U razgovor dovel1 do poeebnega zaključka. Kako naj te glaeove zbere v temelj evoji ekeijif "Eh! Da niaem takoj uporabil tega I Ni to v prvo, de čujem kej taoega. Seveda, zabit zaljubljence, — niaem veroval. A poleg tega je bil moj načrt drugačen. Ničev pred takim dekletom. Mielil eem ei: "S prijaznostjo te doeeza vee." A kaj bi premišljeval f Drageče bo, treba izveeti. Seveda epraviti jo moram v take škripee, de ze ne bo mogla odločiti drugače, ne-goli: teko eli tako. Zgrešeno trebe popraviti. Edino tako vspem. Ako tako ne dosežem eilja, potem je t aH nora ali eveta. A svetnice se pač danes ne rode več. Ha-ha-ha!" — se je neemeje! poln nade in gotov ai vspeha je odhitel iz čitalnice, ne de bi nikomur reker niti z Bogom. Samo Stepanoviču je v negliei počepnil, naj pride k njemu v urad "okolu Štirih popoludne." " Divna mieel!" — je govoril eem aeboj ie na uliei in debela dolnja uatnica (znak poželjive naravi) se ara je vsa tresla, -f "Samo ne vem ie, kako bi izvel to f Ali da nepoaredno aem obvestim vlido, ali naj naročim tožbo T A to je veejedno. Napoeled aaj razpravo vodim jaz sam — v vsa-i kem slučaju je vee odviano od mene. Ako se pode — bom mogel jaz ie vedno poročati, da se jej na razpravi ni moglo dokazati ničezar; zavzamem se saigo, —■ a moja beeeda zalega nekej tam gori. Pe če bo tudi po razpravi trdovratna f Hm — prav jej bodi! Naj gre stvar svojo pot! A napoeled, eej je ne ubijem, — le elužbo izgubi. Resnično, tudi to bo strašno, ker — kriva ni. A napoeled, kaj meni marf Ni možno, da bo tako neumna, da bo vatrajala tudi tedej, ko uvidi, da je vsa odvisna od mene. Pa/ ako bo vstrajala nadalje t Kaj meni meri! Vsakdo naj skrbi za-ze! A jaz moram ravnati Uko. Drngsče še znorim za njo. Napoeled pa je previea — na moji strani, moram se maščevati. Kaj t — naj bi pozabil, kako me je zapodila iz eobef Pokazala mi je vrata! Bk, nieem zeefonj rojen Primorec, a U ne pozablja tako lahko raažaljenja! Ako pa bo pametna, oproatim jej vae." • ; Točno ob štirih popoludne je doepel Stepeno-vič v urad. Znnič ga je veprejel ljubezajivo, a z uruge etrani sopet reeno in atrogo. - — Izvplitf aeati. Stvar bo dolga. Tiče se vaše učiteljice Agičeve.. — Tskof No, mielil eem si. Mords ze voljo tega, kar je reztrgala dekret t — Tudi savoljo tega. A — jaz nočem upropa-Ktiti dekleta. Vidite, da še leži dekret na moji mizi, niaem hotel takoj obveatiti oblaati. Nisem jaz tak, da bi komu a silo zavijal vrzt. — In začel je nemirno hoditi po sobi/ držeč v roki raztrgani dekret. Reenično je bilo, da dozedaj še ni prijavil etvari. Razlog temu je bil, ker ee je bpl, da vao atvar aprevi v nepravi tir in tako izgubi Jurkieo za vedpo. 6e danee je upal z gotovostjo, da z lepa doeeže pri dekletu zvoj cilj. Zato ee je premagoval, krotil ei želje po osveti in še aedaj ai ni bil na čiztem, bi li uporabil ali ne dogodek z dekretom. , — Glavna stvar ni ravno dekret, da eem vae klieal, — je nadaljeval in Šel k njemn na divan. — Meni le vedno šumi po glavi, kar eem moral danee aliiati od ztrani sodnika. Prosim vae, navsezadnje sem vendarle jaz odgovoren. Pod svojo upravo da trpiai takih škandalov! To je grozno. Naj je polovici resničnega, vendar je pohujšanje tako, da ga jaz ne morem in ne smem prikriti. — E, gotovo, nekaj resnice mora biti na tem. Is malega prsta se ne more izvleči kaj taeess Kjer ae kadi, tam je tndi ogenj. — Torej ni tako I Prožim vaz! Prenočili v žakanju z mladim mofem! To bi ze jej Še odpu- tedaj ni bila še položila priaege; a — tukaj: rajši ee je poalužila gostilne, aamo da je bila dlje čaea e evojim miljencem, nego da bi bila prenočila v privatni hiši. Prava nesramnica, pravim vami — Tudi jas sem si takoj tako topjnačil stvar, a mielil aem ai pri tem, — magnificus jej je^ober| — molčal sem, da-ei to, ker je povedal sodnik, ni nič v primeri z onim, kar je zamolčal. — Prijatelj, prijatelj 1 — je vakliknil jfonic. — Jaz aem dober vsakomur, a služba — to mi ja prva reč. Torej povejte mi, kaj ** je zgodilo ;e kej hujšega t — in iztegnil je vrat povsem blizu k Stepanoviču. Bil js poln ljuboeumnosti. "Ta slsbič — bil je vendar bolj epreten od mene!" si je mielil pri eebi, a glasno je nadaljeval: — Torej še hujše etvari. Temu treba napraviti ko-nee. Ugled šole ne sme trpeti zavoljo tega. A ua-posled tudi stsriiem ne more biti vsajedno, kdo jim vzgaja njihovo deeof A kej ee govori še? — Ah, magnificus 1 Tukaj je ljudi, ki so jo videli se Smiljaničem pri klavnici, ah! — Tako! —- jo kriknil Žunič — in skočil z divana. — Glej jo, liccmerko! — a pred menoj ? Seveda, mene je vedno pridobivala s tem, noat obupen .. in aedaj m> vsčenja Markovlfevs povr»t. Kakor %rm le rekel, je bil takrat njegov poloUJ »krajno o hupen. I'o nekem poaredovsleu ee y obrnil do trga Msrkovič* — vrm k je jr njegov na- slov - pismo velike kneg in je je aasiavil pri Msrkovič«. ki se peša a takimi kup^ijsmi. Zastavil ga je za tristotisoč peeet, ki oo zapadle tedni Sedaj je pa izbruhnila na Minorki revolucije, vse brzojavne zveze oo bila prekinjeno In Markovii ni zv«lel ničesar, ksj se je zgodilo z vojvodo. Sumil je tskoj, ds je ves ts revolucija le prevara, e katero namerevs o-goljufsti veliki vojvods svojs up-nike; bel se je, ds ne izgubi svojih trioto tisočskov. Slučsjno je bil v tem čssn v Merseillu, kjer je zzmzn iskal prilike, da pride na Minorko. Tedaj je ps zvedel eem tndi jas v Mareeillu ksl me je in mi povedsl vso vo. Z odrom as čsst ruske csrsks hiše eem gs pustil ns krov in odšli smo ns Minorko, kjer nss js po čndnem nsključju obisksl tskoj ssm veliki vojvode, ki trdi, ds je ravnokar udušil revolucijo. Don Rsmon jo poslušal beeede ruskegs ofieirjs, nsvidos s skrajno malomarnostjo, s ko js ta končal, jc sopet skrivaj pogledel Pi-lipa. Ts js rssumel strah, ki je prevzel Rcmone, ssto mu je namignil, da bi ga obodril; Ramon je bladno odgovoril t Predno odgovorim na vaše vprsšsnje, dovolite, da ves tudi Jas neksj vprašam: Ali je navs-ds, ds osrekl ruski ofloir vera jo veski pripoveeti, ki se je znebi človek tekegs poklice, kot je tsle čedni gospod!" Poveljnik ledje je pci tem vprs-šanju nehote zardel in rekel ma- 10 uljudnejšet "Vieočenatvo, bodite prepriča* ni, da to ni naša navada. Ako bi mi Markovič pripovedovel tako poveat, o mi ne bi predložil doka sov, veruje mi, da hI ga dal ne meetu obesiti ali pa ustreliti." "Toda Markovič ne govori bres dokasov," je sačel kričati mali možekar. "On ne govori nikdsr bret dokssov. Markovič ne laše, on nikdar ne lože! — Vleočanatvo, vi tajite f (Pri teh beaedah oe je saničljivo poklonil.) Vleočanatvo, vi tajite, do me poanate! Ali ko če vaše viaoianatvo tudi utajiti da poana to le., ." Hitro je potegnil ls šepa par pa pirjev, ki jih je imel lepo slošene razgrnil jih je in pomolil Ramon u pod nos. V prvem trenotku se je donu Ramonu sa vrtalo vse pre< očmi. . . Iskal je semen e svojim o{mi Pilipa Collina — potem je pogledal na papirje, ki mu jih je molil Merkovič — Tedaj ee je pe predramil kot is aanj — Kaj na, pomeni vae to; ta piama, pisma — Pe aaj to nič drugega ni bilo ne go podobnosti a njegovim rokepi som. niti z rokopisom velike kne ginje. Hotel se je prepričotl, ds 11 bdi sli sanja, aato je a očmi še enkrat poiskel Filipe. Videl je. da je tudi ta napenjel avoje oči, po tem so ae pa aačele premikati njegove uatniee in v teh gibih ln pre mihih njegovih ustnie je Ramon bral neko besedo — Takoj je ra inmel to besed o t L—i —s— i—e—e.— (Dalja prihodnjič.) I Precej pojaenil se je priobčilo zadnje čzze o iznajdbah in čudovitih nčinkik na Človeški sistem po elementu poznanem kot "VITA-MINES". Te iznzjdibe zo vodile( do mnogoštevilnih zmesi izdelanih z kvaaa, ki so se preskusile v vseh večjih bolnišnicsh s čudovitim uspehom. ' j Ko so se te preizkušnje vrštife in je ljudztvo vživelo koristi zdravilnih kvasov ih tablet, je skripitffc lokarailkih kemikov v Chicagu in Indianapfldkh preekuievals, lo povečati te zdravilne kbrfeti VITA-MINES tsbletov do prsve popolnosti — smatrajoči, da popolnost šc ni doeežene. In njih doeega je YEASTOLAX — svetovno NAJBOLJfti ZDRAVILNE TBAZT TABLETE ' U|U 1 ' \ % J • ... 4 ' YEASTOLAX je svetovno najboljie kvasovo zdravilno odvajalno sredstvo. Je najnovejši znanstveni nspredek v zdravljenju z kvs-som. Ni Is bogst s svojimi Vitsmini, temveč vsebuje precejšnje število visoko cenjene vrednosti za vzdržanje zdravja z tem čiztilom —■ kakovosti, ki jih ne vsebujejo prav nobene drage kvas tablete. Narejene v okusnih tabletah — prijazne za vžiti in zmerne v delovanju. Otroci jih zelo ljubijo in njinft Veliko pomaga. Ako vi trpite valed RBVMTIZMA, ZAPRTNIO PRTNIOR 8 BRONKITE, aLABI PREBAVE, NADUHE, TUROV, v Ja-t. *■ * ' i ali ako ao vaši živci na kak n#m bolni I ako ielite imeti izvretno i ta« on čizto lepo barvo, tedaj poskusi ZDRAVILA YEA8T0LAX. zavojček NAŠEGA SLAVNEGA Med rožnimi drugimi ztvarmi vsebuje YEAST0LAK največ in najzanestjivejši VITAMIN, ksterega so svetovni izvedenci pripoznali kot abeolutno potrebo za teleano,življenje. Ljudje po vsem ovetu so pronešll veliko pomoč z njegove uporzbe in eedaj viivajo veselje in popolno zdravje in žilzvost. TEASTOLAK vssbujs tudi laetnoeti to, da najmanj ne ščiplje in je prijezno odvajalno sredstvo in njega hitro delovanje je jamčeno. <; A ' Odvajalne anovi v YEASTOLAKU ao tako primešane s drugimi važnimi atvarmi za pomoč in vzdrževanje života, in to narejs te tablete veliko bolj priljubne od katerihkoli do aedaj poznanih drugih iz kvaaa narejenih zmezi. Z vzdrževanjem vaše šivljeneke moči z vlivanjem YEA8T0 LAXA, bo vaš aiatem uapostavljen v obran proti vsem nevernim bacilom, ki neprestano silijo na aaaedo v človeški livot; kjer naj bi razjedali vaš aiatem in vam uničili livljenje. Nikakor ni mogoče to preveč pojaeniti, da veak posameznik je dolšen sam eebl in avoji družini, vzdržati ze zdrevega čimnajveč je mogoče. Sestav Človeka je nekek čudovit etroj, prilagoden vaakdanji nevarnosti, da oboli. Ampak valed neših modernih metod o prekuhavanjom hrane (s uniče njem za zdravja potrebnih vitaminov) in naše splošne navede v ži venja hrane, neš život ne dobi niti polovieo te prilike in poeledica je, da prihajejoči beeili in njih poelediee mnogokret dobe nes, ne zave rovane, ter kaj lehko dosežejo svoj cilj. NAJBOLJfti VITAMIN TBAJT V vodi rsstopljajoč Vitamin B, ae nakaja v veliki meri v YEAS-TOLAKU in je sredstvo, ki vsebuje meč aa boljianje UvoUih živoev ia notranjih košie, de se lahko obvarujejo pred boleznijo ter popolnoma ia iahljačno je potreben aa odvraitov nevarnih poeledie zdrave civilizacije. Izvretno urejene, sa želodec potrebne snovi, prizssiaae v YBA8TOLAX, je torej najizvretnejša aa ječanje života teh vmt. Ako imete slab ali deliketen šelodee eli sploh kako js vaš želodec is reda, YKA8T0LAX vam čudovite pomaga, da ae oevežhe kot nova osebe. V' 1 r t Tli . I. " ■!J' ■ f ■• .{ JI1 . ' f*t •'TV ,, J Za hitrejše upoznavanje YEASTOLAXA v vseh krajih smo m odločili ss gotovo dobo dsti vsaki oaebi, ki nam pošlje $1.00 zs po. kritje troškov za zavoj tega zdravila ' • r " 'WM'm M m ' % Ruski rubel je bil nekdaj vreden $5c, ksr znaša gornja vrednost pe tedanji coni $27,900.00. Shranite ta denar; mnogo posameznikov je napravilo srečo s kupovanjem denarja tujih držav. Splošno se domneva, da $50,000,000,-000.00 vrednoati radijuma je bilo iznajdenega v Rusiji in časopisje opozarja na velike amerižke projekte "za olje in drugo induatrijo, ki se namerava uvesti v Rusiji. Chicaška Tribuna dne 12. sept. opozarjs na novi kanal, ki je bil ravnokar odprt za plovbo med Rusijo, Nemčijo, Perzijo in Srednjo Azijo, kar daje nove prilike za dobavo sirovega materijala za ruako-nemško zvezo, posebno olje, mznganese in baker in z odprtjem bogate perzijsks in srednje zzijatake trgovino za Nemčijo in Rueijo. Pomislite, kaj vee to pomenje, skoro gotovo vaa ni mogoče prezreti te prilike, dobave rabljev. POVKNENJB DENARJA JAMČIMO SjMf-jjL,. jCi.i,* " ~ tfi ^ffiT^^Tf'*' F iT''« '. J^ Mi želimo vsski osebi v Ameriki, ki potrebuje zdrsvils poslati po en zevoj našega YEASTOLAXA. Mi smo se poslulili te vrats oglašanja, da hitreje seznsnimo ljudstvo s tem zdravilom. Čudovita tonika in zdravztvene znovi v YEASTOLAXU zo vredne mnogokrat to ceno. Vi bodete zelo zadovoljni s tem —- mi vam jamčimo. 50,000 rabljev se vsm ponudi kot posebna ugodnoet. Ti vsi ns stanejo niti en cent. Cena zavoju YEASTOLAXA jo vseeno $100. Mi vam jamčimo, da bodete Šc vei kot zedovoljni ko bodete imeli zavoj teh zdravje zidzjočih tablet. Izpolnite tu zpodnji naroillni kupon in pošljite nam takoj. Priložite $1.00, za kar bodete sprejeli zavoj YKA8TOLAXA in 50,000.00 rabljev brez odloga. Zadovoljatvo jamčimo ali pa vrnemo denar. Zapomnite ai, ta ponudba je le začaana, torej v kor ia t vašega zdravjz in ze bodočnost, storite to še dsnes. 100,000.00 ruskih rubljev ZASTONJ z $2.00 nzročilom YEASTO-LAXA, dokler nam rublji ne poidejo. Mi si pridržimo vse prsvicc, da vam povrnemo denar, eko naša zzloga ruskih rubljev poide predno prejmemo vaše neročilo. YEASTOLAX COMPANY 1258 So. Michigen Avenue, Dept. C. 442 CHICAGO. 1M* FRANK OGLAR, IZPOLNITE TA KUPON SSSMMMMMMBMaSeSBI YEA8TOLAX COMPANT, 1253 So. Michigan Avenue, Dept. C. 442, Chieego, 111. Prosim, pošljite mi savoj YEASTOLAX in 50,000.00 ruskih rubljev. Priloženo nsjdete $1.00. VI mi vrnete denar, ako ne bom zadovoljen. Naalov Meato Država Pošljete lahko tndi v poštnih znamkah