2 Miâf september Novice Pred nami je novo taborniško delovno leto. To leto bo še posebej pomembno in prelomno, ker bo vmes volilna skupščina, na kateri bomo izvolili novo vodstvo in začrtali delo v prihodnje. Na zadnji skupščini je bilo nekaj kritičnih pripomb na delovanje celotne organizacije. Od takrat se je na formalnih in neformalnih srečanjih oblikovalo nekaj idej in predlogov za naprej tako za delo v rodovih kot tudi v območjih in vodstvu ZTS. Tudi sam resno razmišljam o tem in verjamem, da tudi vi. O vseh teh idejah in možnostih bi se rad pogovoril z načelniki in starešinami rodov ter območnih organizacij ZTS in drugih iz vodstva, se pravi s taborniki, ki delujejo na najodgovornejših funkcijah v organizaciji. Zato vabim na srečanje, ki bo v soboto, 11. 10. 2008. Informacijo o podrobnostih, kraju, vsebini ter o časovnici in programu bom še posredoval v drugi polovici septembra. Le skupaj bomo postavili stvari na pravo mesto in uspešno kljubovali izzivom časa. Mitja Lamut, starešina ZTS Zakaj 26. 9. 2008 v Idrijo na ROT in ne zapravljati časa doma?? Ker so avtobusne povezave v Idrijo iz ljubljanske smeri zelo pogoste; ker vas avtobus pripelje le 50 m stran od našega zbirališča; ker je na voljo veliko parkirnih mest za tiste, ki pridete z avtomobilom; ker imamo v Idriji slastno jed, imenovano IDRIJSKI ŽLIKROFI; ker smo se navkljub številnim gričem, ki nas obdajajo, za vas potrudili poiskati tudi ravnine; ker bo v Idriji vsa najboljša taborniška klapa. In ker je preprosto že skrajni čas, da si pretegnete od počitnikovanja zaležane kosti in se naužijete lepot naših gozdov, hkrati pa obnovite še svoje taborniško znanje v orientaciji, bivakiranju, prvi pomoči, skici terena, krokiju ... Si lahko zamislite še lepši vikend? Ja, verjamemo, da ne. Zato ne premišljujte preveč in se prijavite, saj imate časa le še 14 dni, če pa želite malo privarčevati s cenejšo štartnino, pa imate še dobra 2 dneva. Za vse informacije nam pišite: 2008rot@gmail.com. Septembrski koledar taborniških akcij KDAJ KAJ KJE KONTAKT 6. - 7. 9. 11. TOTeM Ilirska Bistrica http://www.rusevci.si/ 20. 9. TOKA Cerkno http://toka.rutka.net/ 26. - 28. 9 . ROT 2008 Idrija http://rot.rutka.net/ Bralcem Tabora in organizatorjem TOTeM-a se opravičujemo za napako v pretekli številki Tabora. Pomotoma smo zapisali, da bo TOTeM potekal od 6. - 7. avgusta, namesto septembra. Tadeja Rome Oktobrska številka Tabora Oktobrska številka izide 10. oktobra. Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu revija.tabor@gmail.com ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje člankov za oktobrsko številko je 21. september. Uredništvo Opravičilo V prejšnji številki revije Tabor smo pomotoma zapisali, da je Rok Krhlikar - na naslovni fotografiji - škofjeloški tabornik. V bistvu je član idrijskega Rodu srebrni krti. Za napačen zapis se opravičujemo. Aleš Cipot, urednik Uvodnik Mladi (lahko) odločamo Svetovna organizacija skavtskega gibanja je mladinska organizacija, katere ne vodijo odrasli, ampak jo oziroma naj bi jo vodili mladi s podporo odraslih. Na načelni ravni se vsi strinjamo. Pa je res tako? Vključevanje mladih v procese odločanja je bila na 10. Svetovnem skavtskem mladinskem forumu zagotovo največkrat omenjena tema, njena pomembnost pa se je pokazala tudi ob sprejemanju resolucij 38. Svetovne skavtske konference. Konferenca je med drugim sprejela resolucijo, ki nacionalne skavtske organizacije spodbuja k večjemu vključevanju mladih v delegacije na regijskih in svetovnih konferencah ter zavezuje k njihovemu vključevanju v organe odločanja na vseh ravneh (nacionalni, regijski, svetovni). Na svetovni ravni pa stvari še zdaleč ne potekajo tako gladko - na letošnji konferenci najmlajši novoizvoljeni član svetovnega komiteja je star 43 let, med kandidati pa ni bil nihče mlajši od 30 let. Zveza tabornikov Slovenije - Nacionalna skavtska organizacija - je na tem področju lahko zgled mnogim organizacijam. Naši vodniki in člani rodovih uprav so v primerjavi s tujimi kolegi mladi, člani izvršnega odbora sestavljajo eno mlajših tovrstnih ekip, naše delegacije na regijskih in svetovnih konferencah pa so tako vedno med tistimi z najnižjo povprečno starostjo. ZTS svojim mladim članom ob izkazanem interesu nudi podporo za sodelovanje v procesih odločanja tako doma kot tudi v tujini. Seveda pa ne smemo zahtevati vključevanja mladih za vsako ceno in pod prisilo. Dejavniki, kot sta velikost države (ali pa nivo odločanja) in kultura, lahko pomembno vplivajo na priložnosti, ki se ponujajo mladim. Doseganja tega cilja se tudi ne bi smeli lotevati na račun kvalitete dela. Mladi potrebujemo smernice, z delom si moramo pridobiti potrebne izkušnje za odgovorno delovanje na najvišjem nivoju, pri tem pa so nam lahko (nam morajo biti) v pomoč odrasli. Za premagovanje vseh ovir je potrebno veliko volje in trdega dela. Ključno vprašanje je, ali smo mladi pripravljeni sprejeti odgovornost in aktivno sodelovati v procesih odločanja. Na nas je, da se prebijemo v ospredje in izkušnjam in znanju odraslih dodamo sveže ideje in mladostno energijo. Bivši youth advisorji svetovnemu komiteju so v zaključnem poročilu foruma odlično povzeli bistvo te problematike - mladi nismo samo prihodnost te organizacije, ampak predvsem njena sedanjost. Nina Kušar, članica Komisije za mednarodno dejavnost in novinarka Tabora Kazalo 10 Čokolada »party« 12 Ema Bjelčevic 16 TOTeM 17 Intervju z Urško Verbič 20 Pomurje 25 Kako pričarati pravo dogodivščino 29 Klinika pod Voglom -Tečaj za vodje 30 Tema meseca Poglej, pokazal ti bom, kako se pravilno zaveže taborniška rutica. Foto:SiNi 4 september PRVIČ TA&OKNtCA^ Meti , stoji majhna- TAMp KJEPs^I^ZAVIJE V v njej Živita I^Hn gfcepo fogosto mimo )n nekega t>ne prosila, če lahico Z. njjml. fso je bili ve£>eli} pokazali so ji swj kjotice1c> kjer, sta stala majhna ^^ in na zetuavici so spekuy kj jih je dala , hmo pa je nezi na novle- ptt| jatclsj£, 'g IUDJ|S S A9|IS9y) I IGRA 5 -¿Vodov piknik ¡¿j Manca Ko je prvo jesensko listje že odpadlo z dreves, sonce pa svojih toplih žarkov še ni poskrilo, je pravi čas za vodov piknik. Dobrote pripravimo sami v taborniški so bici, nato pa jih odnesemo na travnik in jih skupaj pohrustamo. Vodnik naj na sestanek prinese mu praktik in vrečko za tople sendviče, vsak član pa naj prinese določene sestavine. Začnemo s sadnim napitkom, pol nim sadja in vitaminov. Vsak naj si sam izbere sestavine za najboljši napitek na svetu. Izbira lahko med različnimi sestavinami: jogurt, mleko, sladka smetana, sveže sadje in sirup. Za piko na i lahko dodamo tudi sveže iztisnjen sok limone in cimet. Vse sestavine stresemo v multipraktik in zmešamo. Da pa bo trebušček res poln, si spečemo še tople sendviče. Za dober toast potrebujemo suh kruh. Ni potrebno, da kupujemo tistega, ki je temu na menjen. Lahko preprosto uporabimo suh kruh iz kuhinje in ga tako ne mečemo stran. Narežemo ga na tanke rezine in med dve rezini damo sir, šunko, svež paradižnik, lahko tudi tuno. Seveda ne smejo manjkati okusne začimbe, kot so bazilika, origano, poper in peteršilj. V pečici pečemo toliko časa, dokler se sir ne stopi. Če nas slučajno preseneti jesenski dež, lahko vse, kar smo 'skuhali1, pojemo v taborniški sobici. Se vedno bo enako dobro teknilo! 6 ^sikT september Ko se v vlažnih jesenskih dneh odpravimo v gozd na sprehod, lahko s pozornim opazovanjem najdemo številne predstavnike gob: gobanov, lisičk, štorovk, mušnic, sirovk in številnih drugih. Toda to je le nadzemni del gobe ali trosnjak. Večji del gobe se nahaja v zemlji kot preplet tankih niti, ki ga imenujemo podgobje ali micelij. Če odkrijemo steljo, vidimo micelij kot preplet tankih belih nitk med odpadlim listjem. Večji del leta glive preživijo v obliki micelija. Spomladi in jeseni, ko je dežja dovolj, iz micelja požene trosnjak ali goba. PO ČEM RAZLIKUJEMO GOBE MED SEBOJ? Gobe so zgrajene iz beta in klobuka. Razlikujejo se po barvi, velikosti, obliki ter površini betov in klobukov. Na spodnji strani klobuka lahko opazimo lističe, cevke ali pa bodice, na katerih nastajajo trosi. SOŽITJE MED DREVESOM IN GOBO Micelij nekaterih gob se razraste okrog drevesnih koreninic in med drevesom in gobo se razvije sožitje, ki ga imenujemo mikoriza. Drevo daje gobi sladkorje, od nje pa dobi vodo in minerale. POSKUS: Kako opazujemo barvo trosov? Gobi odstranimo bet, klobuk pa z lističi navzdol položimo na papir. Ker so trosi lahko svetli ali pa temni, postavimo pol klobuka na svetel, pol pa na temen papir. Na klobuk kanemo kapljico vode, da se ne izsuši in ga pokrijemo s kozarcem. Po nekaj urah ali pa naslednji dan odmaknemo klobuk, na papirju pa se pokaže trosni prah v obliki lističev. Tako živi borov goban v sožitju z borom, brezov ded z brezo, hrastov turek s hrastom, rdeča mušnica s smreko itn. Prav zaradi tega dragocenega sožitja je ohranjanje gob v gozdu zelo pomembno. Gob ne brcamo in jih ne nabiramo v prevelikih količinah. IGRA 7 GOBE SO POMEMBNI RAZKROJEVALCI Mnoge glive, med katere uvrščamo tudi gobe, razkrajajo odmrle rastlinske in živalske dele ter njihove odpadke. Iz njih črpajo hranilne snovi. Če ne bi bilo teh gliv in bakterij, bi se narava zadušila v lastnih odpadkih. GLIVE SO TUDI ZAJEDALCI Nekatere glive se naselijo na še živa drevesa in povzročajo njihovo odmrtje. Nato iz njih črpajo hranilne snovi (podobno kot razkrojevalci). Takšne glive veljajo v gozdarstvu za škodljivce. ČAROVNIŠKI RISI ALI KROGI Določene vrste gob rastejo v tako imenovanih čarovniških krogih. Nekoč so verjeli, da se na teh mestih zbirajo čarovnice. Razlaga tega pojava se skriva v načinu, kako raste podgobje ali micelij. Ta se iz neke točke razrašča navzven v vse smeri v obliki kroga. Na robovih kro ga iz micelija poženejo trosnjaki ali gobe. NABIRANJE GOB Za nabiranje gob potrebujemo pleteno košaro in nož. Nekatere knjige priporočajo, da gobe odrežemo, druge pa, da jih izpulimo. Gobi je vseeno, kateri način izberemo. Pomembno je, da luknjo, ki pri tem nastane v tleh, zagrnemo, da se podgobje ne izsuši. Če gobo odtrgamo, pazimo, da poškodujemo čim manj podgobja. Gobe očistimo na kraju samem. Gob, ki jih ne poznamo, ne brcamo, saj imajo v gozdu zelo pomembno vlogo. GOBE V PREHRANI Nabiranje in uživanje gob je bilo znano že v davnini. Gobe so zelo cenjene zaradi svoje aromatičnosti in tudi kot vir beljakovin. Slaba stran teh beljakovin pa je, da so težko prebavljive. Zato jih uživamo le v manjših količinah. Nabiramo samo gobe, ki jih zelo dobro poznamo. Nekatere gobe so strupene ali celo smrtno nevarne. Zastrupitve lahko povzročajo tudi užitne gobe, če jih naberemo prestare. Zato vedno uporabljamo le mlade in sveže gobe! 8 ^sikT september ši rebus! 4 23/X Petra Pomagaj črvi /H iz hruškel FRINE5I--berilo 'PEKESNIOO ■ pAvNlL-O ■ČO?tce Manja se pripravlja na prvi šolski dan in zato išče svoje šolske potrebščine. Vendar so se le-te pomešale s stvarmi, ki jih je uporabljala med poletnimi počitnicami. Med kupom drugih stvari najdi iskane predmete in jih pobarvaj ter tako pomagaj Manji pri njenih pripravah na šolo. (WrNAOQVS :DsncP Svet živali SIVA VEVERICA (Sciurus carolinensis) Prvotno je siva veverica živela v mešanih severnoameriških gozdovih, v 19. stoletju pa so jo prepeljali v Evropo, natančneje v Veliko Britanijo in na Irsko, kjer so jo naselili v prelepih parkih. Prav zaradi priljubljenosti marsikdo spregleda njene prehranjevalne navade, ko nenamerno uničuje parkovska drevesa. Življenjski prostor Gnezdo si ponavadi zgradi na vejah dreves v mešanih gozdovih ali pa kar v votlih deblih, pred sovražniki pa se v sili skrije v grmovje. Velikokrat se zgodi, da si pribori kar krokarjevo gnezdo, ki ga seveda uredi po svojih merilih: doda še okroglo t.i. streho, ki je dovolj gosta, da jo varuje pred slabim vremenom. Največkrat si postelje z mahom, puhastimi semeni osata, suho travo in najrazličnejšim perjem. Zanimivo pa je to, da si siva veverica ne zgradi ali uredi le enega gnezda, pač pa si jih zgradi več, ki jih izmenično uporablja glede na razpoloženje ali potrebe. Le samičke z mladički domujejo v le enem gnezdu. Prehrana Siva veverica je velik jedec, saj brez hrane ne zdrži niti en dan. To je tudi razlog, da zime ne prespi, saj njen organizem ni sposoben nakopičiti toliko energije, da bi ostala dlje časa brez hrane. Njena aktivnost je najbolj izrazita zgodaj zjutraj in ob mraku. Njen t.i. jedilnik se iz meseca v mesec spreminja, zato poje veliko raznolike hrane, kot so: vršički in poganjki rastlin, orehi, lešniki, želodi, žir, spomladi pa izkopava čebulice mladih rastlin. Ostanke hrane si skrbno shrani za zimo, plodove zakoplje v zemljo in na marsikaterega nehote pozabi in tako sadi hraste, bukve in leske. Pa vendar je siva veverica vsejedec, saj včasih upleni tudi ptičja jajca, lahko pa se loti celo manjših ptičev. Razmnoževanje in skrb za mladiče Siva veverica spolno dozori pri enajstih mesecih; samička je na parjenje priprav- ljena le dvakrat na leto, samček pa se lahko pari celo leto. Sestavni del veveričjega dvorjenja je dolgo tekanje po krošnjah dreves, ko lahko par preteče oz. preskače tudi en kilometer. Navadno eni samički dvorita dva samčka, da pa pritegneta njeno pozornost, s tačkami tolčeta ob vejo in ob tem glasno cmokljata. Po parjenju samček zapusti samičko in ne skrbi za nov zarod. Po parjenju si samička uredi udobno gnezdece, kjer po šestih tednih povrže (največkrat tri) mladičke. Sele po sedmih tednih neprestanega uživanja materinega mleka gredo z materjo prvič iz gnezda. Na drevju si pridobivajo izkušnje, ki jim koristijo, ko postanejo samostojni. Ko dopolnijo starost približno štirinajstih tednov, se ločijo od matere in začno živeti samostojno življenje. Osnovni podatki Dolžina telesa: 23 - 30 cm Dolžina repa: 19,5 - 25 cm Teža: 350 - 800 g Dočakana starost: 3 - 4 leta Spolno dozori pri: 11 mesecih Čas brejosti: okoli 44 dni Število mladičev: največkrat 3, včasih pa lahko tudi do 9 Hrana: semena dreves (orehi, lešniki, želodi, žir ...) Ali veš, da ... ... rep veverici pomaga ohranjati ravnovesje? ... ima na sprednjih tačkah po štiri prste, na zadnjih pa po pet? ... da glodači (podaljšani sekalci) sive veverice rastejo celo življenje? Blaž Verbič Tadeja Romei Čokolada »party« Ta izjemno zanimiva igra je kot nalašč za popestritev uvodnih jesenskih vodovih sestankov. Za izvedbo potrebujemo 2 veliki 500 g čokoladi s celimi lešniki, 2 jedilna noža in 2 vilici, 2 igralni kocki, 2 predpasnika in 2 ekipi, ki bosta tekmovali druga proti drugi. Za začetek najprej naredimo 2 ekipi po minimalno 5 oseb. Ekipe so lahko tudi številčnejše. Obe ekipi posedeta vsaka v svoj krog. Malce vstran od vsake ekipe postavimo predpasnik, nož in vilico ter čokolado. Razdalja naj bo enaka, da ne bi prišlo do hude krvi med igralci. Sedaj se igra lahko prične. Na znak vodnika začnejo igralci v krogu metati igralno kocko (vsak jo mora vreči, smer se določi na začetku igre ... npr. smer urinega kazalca). Ko nekdo vrže šestico, vstane in teče do čokolade, si zaveže predpasnik in jo s pomočjo vilic in noža začne jesti. Uporablja lahko le vilice in nož, z rokami si ni dovoljeno pomagati. Med tem igralci v krogu nadaljujejo z metanjem igralne kocke in ko naslednji vrže šestico, si mora prvi odvezati predpasnik in prepustiti vse naslednjemu, ki pojedino nadaljuje po enakem postopku. Zmaga ekipa, ki prva poje čokolado vse do zadnje drobtinice. ^^^MdOGODIVŠČINA 11 delavnic ca Majhno presenečenje s taborjenja Polni vtisov s taborjenja prihajate v svoje domove. Vsi prijatelji iz vašega voda pa žal niso bili tam. Kaj ko bi jih presenetili z majhnim darilcem, npr. maketo tabora, čarobnim kamenčkom, obročkom za rutico ali s čim drugim, kar vam je popestrilo taborjenje. Obroček za rutico Narediš ga lahko iz šiške (najdeš jo v gozdu in je rjave barve ter okrogle oblike), plastičnega obročka (ki se skriva pod majhnim lepilnim trakom), das mase, slanega testa (2 lončka moke, 2 lončka soli in lonček vode), lesene kljukice ... Obroček iz šiške V sredino šiške počasi - ob pomoči odraslega - z nožem izvrtaj luknjo. Luknja naj bo dovolj velika, da bo rutica šla skozi. Luknjo je težko narediti, zato moraš biti zelo previden/-a. Ko si naredil dovolj veliko luknjo, zunanjost šiške po želji pobarvaj z vodoopornimi flomastri. Obroček iz plastičnega obročka lepilnega traku Plastični obroček moraš oviti z volno, saj je drugače preširok in leze z rutke. Tako si izberi poljubno barvo volne in ovij plastični obroček z njo. A ne pozabi, da moraš preveriti, kako velika odprtina bo prava ... Obroček iz das mase ali slanega testa Obroček iz das mase oblikuješ po želji. Najlažje je, da si narediš obroček iz kartona, ki se mora tesno prilegati rutici, da ne bo preširok ali preozek. Karton zlepi z lepilnim trakom. Nato pa nanj po želji naredi obroček iz das mase. Ko se das masa posuši, počasi odstrani karton. Sedaj po želji pobarvaj obroček z akrilnimi barvami. Ko se posušijo, jih še prelakiraj - dober bo tudi mamin prozoren lak za nohte. Podobno se naredi obroček iz slanega testa. Obroček iz lesa Obroček iz lesene kljukice pa je čisto preprost, saj moraš leseno kljukico po želji le pobarvati z vodoodpornimi flomastri ... Maketa tabora je najlepša iz naravnega materiala, ki ga nabereš v gozdu, uporabiš pa lahko tudi karton, papir, blago, špago ... Na trdo lepenko si skiciraš postavitev objektov v taboru in jih nato počasi izdeluješ iz želenega materiala tako, da bo videti kot mini tabor. Pusti domišljiji prosto pot. Petra Skalič Jaka Bevk - Šeki 12 ^sikT september jelčevic Ema je predana tabornica že od malih nog. Tabomištvo ji pomeni zelo veliko. Prepoznavna znaka na njenem obrazu sta velikanski nasmešek in velika črna očala. Seveda pa od nje seva tudi pozitivna energija, ki kar vleče ljudi k njej. Stara je trinajst let. Poleg taborništva je njena druga velika ljubezen ples. Obožuje hišne živali, doma jih ima kar pet. V prostem času se rada posveča svojim prijateljem in sošolcem. Spoznajte jo. Prihajam iz rodu ... Rašiški rod Ljubljana. Tabornica sem že od ... prvega razreda. Najbolj mi gre na živce ... roza barva pa matematika. Poleg taborništva ... si želim psa. Drugi o meni pravijo, da ... preveč govorim. Najljubša taborniška hrana so ... banane s čokolado. Domača žival ... 2 zajca in 3 papagaji. Najraje na svetu imam ... hm ... taborniki so sigurno v ospredju. Naj knjiga ... SABRIEL. Najraje poslušam ... samo rock. Naj barva ... zelena. Rada se oblačim ... v obleke. Največja norost, ki sem jo storila ... se šla kopat v Cerkniško jezero februarja (beri: padla). Čez pet let se v taborniški organizaciji vidim ... kot vodnica. V življenju ne morem preživeti brez ... čokolade. Neža Zajc arhiv Eme Bjelčevic Sudoku Mini kviz "geografija" 1. Koliko držav je sestavljalo bivšo SFRJ? a: 1 b: 2 c: 4 d: 6 2. Katero je glavno mesto Tajvana? a: Peking b: Tajpej c: Tokio d:Seul 3. Katera je največja država na svetu? a: Kitajska b: ZDA c: Rusija d: Indija 4. Katero je glavno mesto Gruzije? a: Tbilisi b: Baku c: Kijev d: Ankara 5. Katero je najgloblje jezero na svetu? a: Kaspijsko jezero b: Bajkalsko jezero c: Blatno jezero d: Aralsko jezero •q - 9 'D - y 'o - g 'q - 3 'p - L Premetanka države sveta s K R S t O U P z I S H 0 L A [j C Z Ž P w T 0 li M K O S M O U S D A K V A M N V I Z K L U L P A L M D D E R S Z S 1 A S I K L J U N S N E J C K J U L T R A ] P I A R A A I L S K 2 u J D G H G C I P E R K R S A K O M 0 T. i M ? O S K n Z N 1 A V S T R 1 J A A J M Z N C fc A M £ R U N T R P L R N O R V E s K A S V. Poišči naslednje države: Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Italija, Norveška, Kamerun, Somalija, Ciper. Luka Rems 14 'fesfesP september SOS Sestri odgovarjata sotrpinom En taborniški ZDRAVO vsem šoloobveznim, pa tudi tistim, ki ste to nekoč bili. Ne moreva verjeti, spet je tu september. In z njim se prikrade v naše glave in srca tudi šola. Pa naj vas to ne žalosti, saj z njo prihajajo tudi novi časi, taborniški izzivi, zanimive naloge, dogodivščine in nova prijateljstva. Vse dobro vam želiva! V: Dragi Kuhla Kahla! Najprej naj vama povem, da je vajina rubrika res super, saj imamo najstniki cele kupe težav, ki jih ne znamo rešiti sami. No, pa bom prešel kar k mojemu glavnemu problemu, ki se imenuje KAJENJE! Ja, saj vem, grozno! Sem tabornik in živel naj bi zdravo v sožitju z naravo. Vsi pa vemo, da kajenje škoduje našemu zdravju, sam se tega še kako dobro zavedam, toda ko sem začel kaditi, sem mislil, da lahko neham kadar koli. Zdaj pa si res želim, da bi nehal, ampak ne morem. Prosim, pomagajta mi, mogoče vidve vesta, kako se lahko discipliniram in poskrbim za svoje zdravje in zadah. O: Dragi TI! Prvi korak je že storjen, in to je, da se zavedaš svojega problema in ga želiš rešiti, hkrati se zavedaš, da ne bo lahko, da boš morda potreboval celo kaj pomoči. No, svetujeva ti, da se najprej dokončno odločiš in stojiš za svojo besedo: NEHAL BOM KADITI DANES! O tem poveš čim več ljudem (prijateljem, so-tabornikom, sestri, bratu, punci ...) in si tako ustvariš okolje pritiska, ki ti bo preprečeval ponoven poraz. Seveda pa mogoče ne bi bilo slabo, da se odpraviš v lekarno in se pozanimaš o vseh mogočih obližih, žvečilnih in podobnem, ki ti lahko pomagajo na tvoji novi zdravi poti. Srečno ti želiva! // / V "1 iS f Najbrž vesta, da so težava vsakega najstnika starši, eni so bolj zateženi, drugi manj, eni pa res upravičeno težijo. No, pri m tastarih pa je za znoret! Najbolj mi gre na živce, ker mi ne pustijo, da imam svoj stil oblačenja in mi vsiljujejo stvari, ki mi niti slučajno niso všeč. Zakaj ne morem sama odločati o svoji zunanjosti? Problem nastopi tudi, ko gre moji mami »tok v nos«, da imam fanta. Ona bi najrajr videla, da ga do 20-ega leta ne bi mela, kar je še 5 let. Potem so pa tu še ocene, ki za moje pojme niti niso slabe, ampak od mene zahtevajo, da sem popolna, kar pa na žalost nisem in tudi nikoli ne bom. Tako da: »NA POMOČ!!!« Image girl ni kaj reči, kot samo - ti kar živi v vsem svojem sijaju oziroma image-u. Zdaj midve ne veva, za kakšen drastičen stil oblačenja gre, pa vendar, če je vse v mejah normale, le da te tvoja mami ne vidi v taki luči, potem boš to tudi še prerasla in gre za fazo, ki jo moraš kot najstnica dati skozi. Potrudi se, da bi tvoji starši razumeli, da gre za tvoj način izražanja in da ti tudi glede fanta lahko zaupajo. Vse je v zaupanju: torej nič ponočevanja, laganja in skrivanja, vse naj bo »out on the open«, če veš, kaj misliva. Glede ocen je pa zadeva že zaskrbljujoča; prav imaš, ko praviš, da nihče ni popoln. Daj staršem vedeti, da se trudiš po svojih najboljših močeh in da se učiš zase, ne zanju. Midve pa upava, da se res, ker je izobrazba tisto, kar ti bo v življenju prav prišlo. Seveda tudi image ni nikoli odveč, zato kar pogumno napre|. Poljubčki in pozdravčki od Kuhle&Kahle Vsi potrebni nasvetov pišite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.com. AKTUALNO Težko mi je, a sam ne vem, čemu.Av-gustov dan je čez nebo razpet, v bleščavo vriska ptič, odpeva cvet, a menije težko .... Ne vem, čemu. (Ivan Minatti) 3i moriam Lado Čeligoj Ko se danes prijatelji, zbrani tukaj, sprašujemo:« ČEMU?«, besede zastanejo, misli otrpnejo, čustva se prelivajo kot reke, ki poplavljajo. Pa še toliko idej in ciljev bi morali skupaj izpolniti! Kako? Spomini vrejo na plan na naša skupna mlada leta, ko smo bistriška mularija po težkih vojnih časih obvladovali vse skrivne kotičke ob vodi, na hribu, na mlakah, jezili starejše, odraščali v boljši jutri. Taborniki so bili kot naročeni za izrabo vse odvečne energije. Znanja, ki smo jih z veliko žlico zajemali, so nam služila tudi v kasnejšem življenju. Ne moremo pozabiti prvih taborjenj ob morju s skromno opremo pa z velikim zanosom, nepozabnih večerov ob ognju, tvoje kitare, s katero smo sanjali o lepšem. Prišla so tekmovanja, pohodi, akcije ... Tudi tvojo družino je zastrupil taborniški duh. Spominjamo se tvojih dvojčic, najmlajših taborečih na zletu v mokrih in poplavljenih Medvodah, racajočih po vodi in nasmejanih do ušes ... Pa lokostrelstvo, ko smo skupaj gradili nov šport v Bistrici. Prav tvoja dekleta so bila med najuspešnejšimi mladimi tekmovalkami v Sloveniji. Koliko nepozabnih spominov nas bo za vedno povezovalo! Brcajski lokostrelski dan pa je še posebej nepozaben dogodek, ki si mu prav ti dal svojevrsten pečat s fantastičnimi idejami. Zadnjega, v začetku avgusta, se bomo še posebej radi spominjali. Razdajal si se na mnogih področjih. Dejaven si bil v karateju, ko so tvoji fantje osvajali medalje in priznanja. V trajnem spominu nam boš ostal kot ata in vzgojitelj mnogih bistriških kužkov. Prav gotovo bo na tem področju zazijala velika praznina, ki je še dolgo ne bo moč zapolniti. Nedeljski dopoldnevi na Črnih njivah bodo žalostno samevali. Petje je bilo tudi tvoja ljubezen. Veliko prostih uric in svojega časa si daroval , da ste s tvojo skupino Vasovalci dosegli tako prepoznavnost v širšem okolju. Ušesom prijazne melodije so godile poslušalcem, ki so vas vedno hvaležno nagrajevali z aplavzom. Tudi upokojenskemu pevskemu zboru bo manjkal tvoj glas. Ob času mojega odhoda, mi zaželite vso srečo, prijatelji! Nisem se zavedel trenutka, ko sem prvič stopil čez prag življenja. In ker imam rad življenje, vem, da bom imel ravno tako rad smrt. Naj bo to moja poslovilna beseda. (Tagore) SIDARTA iT/' Julijske Alpe Vihudnl Irt žaii&dnl M Trlalmkf ftirminl pjrk iMWjPs- Julun Alp*. rrKjlav Hjtlpn*l Par* Atpl blutic - P.i no mApimI* (M TrlflU» JuliUhp Alprn ■ HJtion.>lpJit 1r1ql.iv .n, • i . _____ .. Nova planinska karta Julijskih Alp Založba SIDARTA Avtor: Sidarta in Geodetski inštitut Slovenije, cena: 8,40 € - Prva planinska karta v merilu 1: 50 000 pri nas, ki pokriva celotne Julijske Alpe od Bleda na vzhodu do Montaža na zahodu; - vsebuje vse markirane poti na področju Julijskih Alp, kategorizirane po težavnosti v: lahke, zahtevne in zelo zahtevne markirane poti; - označene so turistične sprehajalne poti okoli Kranjske Gore, Bovca, Kobarida in Bleda; - vrisana je »Pot miru«, zgodovinska pot po položajih Soške fronte, ki poteka od Loga pod Mangartom do Tolmina in Kobarida; - označena je meja Triglavskega narodnega parka; - za uporabnike satelitske navigacije (GPS) ima karta dve koordinatni mreži (pravokotna Gauss-Krugerjeve projekcije in geografska WGS84); - dodatne vsebine karte: plezališča, naravne in kulturne zanimivosti; - na hrbtni strani zemljevida je seznam planinskih koč s podatki o odprtju, prenočitvenih zmogljivostih in telefoni; - shematsko so prikazane razdalje med posameznimi kočami in oddaljenost pomembnejših vrhov od posameznih koč; - vsebine so prevedene tudi v angleški jezik. 16 september SiNi vikend na TOTeM-u Kot je že v navadi, je bilo 1. taborniško tekmovanje na taborniškem koledarju TOTeM v Ilirski Bistrici. Tudi letos se je za prestižno zmago na tekmovanju borilo 20 ekip, ki so pokazale res zelo dobro igro. Prav dvig kvalitete v igri in s tem vedno širši krog favoritov je dober prikazatelj o priljubljenosti te igre v taborniških vrstah in dober dokaz, kako velika je želja po osvojitvi tega turnirja. Letošnje tekmovanje je bilo ponovno dobro organizirano in tudi vreme je zdržalo. Morda je tekmovalce malo motil le veter, a proti naravi res ne moremo nič. Sprva s(m)o se tekmovalci malce lovili ob razumevanju tekmovalnega sistema, ki je bil letos povsem nov, a se je na koncu izkazalo, da je res dober, saj se igra več tekem in se tudi tistim malo slabšim ali neuigranim ekipam ponudi več priložnosti za igro in dokazovanje. Prav ta sistem je npr. omogočil kasnejši zmagovalni ekipi, da se skozi šivankino uho prebije v 2. krog tekmovanja (po 3 porazih v 1. krogu tekmovanja se je v nadaljnji krog uvrstila kot najboljša 4. uvrščena ekipa). Zatem je taista ekipa nanizala 6 zaporednih zmag in osvojila turnir. Zares neverjeten razplet, saj nanje pred začetkom turnirja verjetno ne bi stavil niti največji hazarder. V prijetni taborniški družbi in lepem vremenu smo tako preživeli res lep odbojkarski vikend. Naslednje leto pa se vsi skupaj ponovno snidemo v taborniškem odbojkarskem mestu Ilirski Bistrici. Vodja organizacije - Luka Rolih -Lučo: »Tudi letos smo z veliko truda uspeli pripraviti TOTeM. Na tekmovanju je vladalo zelo dobro vzdušje, igranje odbojke je bilo skoraj na ravni profesionalnega in potemtakem prava paša za oči. Z udeležbo sem zelo zadovoljen in upam, da se vsaj v tolikem številu vidimo drugo leto na 12. tradicionalnem TOTem-u.« INTERVJU 17 Meti Buh Blaž Verbič intervju Intervju z Urško Verbič Šla je po tako klasični taborniški poti, da bi še knjižica Osnovni program le zadovoljno zavzdihnila. Od članice do pomočnice, vodnice, načelnice družine, rodu, inštruktorice in zdaj aktivne članice vodstva območne enote. Njena najvidnejša dosežka sta vodenje prenovljenega ljubljanskega GG tečaja in celostna obnova veščin ZTS. Hkrati pa je že večkrat dokazala, da ne zna le organizirati in govoriti, ampak zgrabiti tudi za Čštrik« in sekiro. In da ne bomo razočarali ljubiteljev rumenega tiska, tudi nekaj o tem, kdo sploh je ta Urška Verbič in kaj je storila z Urško Bergant, ki se smehlja s slik tega intervjuja. 18 ^ikT september Si si res želela narediti cvetočo taborniško kariero ali si samo premalokrat rekla "ne"? Ko sem se na koncu 4. razreda prvič odpravljala na taborjenje, nisem vedela, v kaj se spuščam. Pravzaprav nisem nikoli imela neke vizije o moji vlogi v organizaciji, vse je prišlo nekako sproti. Pri meni je bilo tako, da sem bila vedno pripravljena pomagati, ko se je koga potrebovalo, in tako sem pristala na vseh funkcijah. Seveda, da ne bo pomote, sem vse te funkcije opravljala z velikim veseljem in se iz tega tudi veliko naučila. To je dobra šola za življenje ... Prenovo veščin zaključujete. Kaj prinaša? Praksa v rodovih je pokazala, da se veščine vedno manj izvajajo, zato smo jih malo prevetrili. Nekatere so popolnoma nove, nekaterim smo posodobili zahteve in praktično delo, nekaj je tudi takšnih, ki jih na novem spisku ne boste več našli. Si lahko veščine že ogledamo? Veščine so zaenkrat dostopne v delovni verziji na taborniški wikipediji na naslovu wiki.rutka.net in bodo kmalu priromale v rodove v e-obliki. Zaenkrat jih še ne bomo natisnili, ker bomo počakali na še kakšen preblisk iz vodniških vrst. Katere veščine bi te najbolj povlekle, če bi bila MČ? Partizanski kurir in poznavalec dinozavrov. Kaj pa GG-ji? Z ekipo ste pripravili super tečaj. Kaj udeležence najbolj navduši? GG tečaj Mestne zveze tabornikov Ljubljana nam res odlično »laufa«. Mislim, da udeležence najbolj navduši praktičnost - saj na tečaju poskrbimo, da tečajniki osvojijo taborniško znanje, ki ga potrebujejo pri delu z GG vodom, to pa skupaj tudi apliciramo na delo z njihovim vodom. Tečajniki vsako leto dobijo ogromno znanja, izkušenj, idej in primerov dobrih praks, ki jih lahko uporabijo pri delu s svojim vodom. Vsako leto poskrbimo tudi za dogodivščine in pravo mero adrenalina. Po dveh letih imate spet težave z nizko udeležbo. Kje so težave? Bi se moral tečaj končati na Rock Otočcu? Žal število udeležencev upada -lani smo morali tečaj zaradi prenizke udeležbe odpovedati, letos smo imeli 10 tečajnikov. Škoda je, da se rodovi ne zavedajo, da je pri članstvu največ upada na prehodu iz MČ v GG, saj ta prehod zahteva drugačen pristop in metode dela. Večina rodov pošilja svoje vodnike le na MČ vodniške tečaje, ki pa dajejo povsem drugačno znanje, kot ga mora imeti dober GG vodnik. Rodovi se (še) ne zavedajo, kako pomembno je imeti dobre GG vodnike, ki znajo delati z GG-ji, jih obdržati v vodu ter jih pripeljati do vodniških in drugih funkcij v rodu. Mislim, da so GG-ji veja, ki ji je potrebno nameniti največ pozornosti, saj so to naši bodoči kadri. Drugače pa mislim, da blato lahko dobijo tudi na vodniških tečajih, ne le na Otočcu. Tudi za kakšen dober koncert bi se lahko zmenili s taborniškimi kitaristi ... Tečajev si videla kar nekaj -kateri bi rodovom trenutno najbolj koristili? Najbolj bi priporočala vodniške in specialistične tečaje, saj takšna znanja rodovi res potrebujejo in jih je v rodovih premalo. Kar se tiče inštruktorskih tečajev pa mislim, da bi morali imeti tečajniki pred udeležbo več izkušenj z vodenjem. Pred odhodom na to izobraževanje bi morali nekaj časa opravljati neko načelniško funkcijo ali pa imeti od prej toliko izkušenj v vodenjem skupine vodnikov, da bi se na inštruktaži lažje vključili v teme in vživeli v probleme, s katerimi se srečujemo pri vodenju rodu. Delaš kot vodja pisarne v precej taborniški turistični agenciji. Kako bi primerjala ti dve področji? Bi potrebovali taborniki več profesionalizacije? Ugotavljam, da smo taborniki zelo izkušeni v primerjavi s sovrstniki. Imamo namreč zelo veliko izkušenj z organizacijo različnih aktivnosti in dogodkov, imamo zelo dobre izkušnje z delom v skupini, v kriznih situacijah znamo hitro in pravilno odreagirati. Skratka vse izkušnje, ki jih preko udejstvovanja pri tabornikih pridobivamo, nam podza- INTERVJU 19 vestno zelo pripomorejo pri nadaljnjem življenju. Tega pa se navadno sploh ne zavedamo in ne cenimo dovolj. Mislim, da bi to naše splošno znanje in izkušnje morali bolje predstaviti javnosti in tako dati taborništvu dodatno vrednost. Trenutno v rodu opravljaš funkcijo blagajnika. Kje, misliš, so šibkosti taborniških blagajn? Taborniki bi rabili več profesionalnosti na področju financ. Prepogosto se dogaja, da je mladim tabornikom težko reči za popust, ker bo to izpadlo kot prosjačenje, v resnici pa podjetja donacij ne jemljejo tako. Velikokrat vzamejo kar prvo ponudbo, ne da bi sploh preverili, ali bi lahko pri konkurenci dobili ceneje ... Si Rašičanka, ki živi v Velenju, in pred hišo te pozdravlja rudarski napis »Srečno«. Je življenje v Velenju torej srečno? Z Blažem se že nekaj časa zadržujeva na tem koncu Slovenije. Čeprav sva oba Ljubljančana, se tukaj kar dobro počutiva. Predvsem zaradi lokacije najinega domka - živiva nasproti velenjskega jezera in tako le korak stran od narave. Tja vsak dan hodiva na sprehode z najinim zlatim prinašalcem Rudijem. Res je, da mi tukaj manjkajo prijatelji iz Ljubljane, ampak vseeno lahko rečem, da je moje življenje tukaj srečno. Ti je žal, da PP zlet ne bo v Velenju? Pravzaprav mi je, ker Velenje ponuja zelo veliko priložnosti za aktivnosti na zletu. Če bi bil tukaj, bi lahko vsak dan po službi prišla na obisk. Tako pa vem, da me na PP zletu žal ne bo. Z Blažem sta se nedavno skrivnostno poročila. Še starši so šele na »licu mesta« izvedeli, kaj se dogaja. Bo to zdaj novi trend? Želela sva si majhno poroko, namenjeno nama, staršem in bratoma in sva jo tudi imela. Čeprav se je prijateljem zdela izvedba simpatična, mislim, da se jih ne bo veliko odločilo za tak korak, saj vsak starš tega ne bi prenesel tako dobro, kot so to prenesli najini. Najini so že vsega vajeni in so tudi to presenečenje na cilju sobotnega izleta dobro prenesli. Tabornice očitno stavimo na tabornike. Zakaj in ali Brad Pitt res nima nikakršnih možnosti? Brad Pitt res nima »šans« proti našim tabornikom. Taborniki ga prekašajo na mnogih področjih ... In še nekaj čisto kratkih. Najljubša pesem? Imagine, John Lenon. In taka za ob ognju? Še je čas, Vlado Kreslin. Najlepši taborni prostor? Seveda naš ob Lahinji, ko ga uredimo do konca ... Se bojiš pajkov? Kot otrok sem se jih res. Odkar gospodinjim, se oni mene. Na drugi strani tvojega objektiva je največkrat? Dober motiv, največkrat iz narave. In kakšna bi bila Urška, če ne bi nikoli zašla k tabornikom? Ne vem, saj si življenja brez taborništva res ne predstavljam. g 20 ^ikT september Stabo r na obiski Pomurje se pripravlja na gostovanje zleta tabornikov, ki bo avgusta 2009. Ne pripravljajo se le danes aktivne enote Veselega vetra iz Murske Sobote, Vedrih Prlekov iz Ljutomera in Vider iz Lendave, vsi trije združeni v Zvezo tabornikov Pomurja (ZTP), temveč tudi nekdanji taborniki iz celotnega Pomurja. Gostoljubno pokrajino, ki postaja vsako leto bolj turistično prepoznavna, ne obiskujejo le stari in novi turisti iz vse Slovenije, temveč, kar je zanimivo, tudi tujci, ki kupujejo stare hiše na Goričkem in se s celotno družino preselijo na skrajni severovzhod Slovenije. Nekaj utrinkov Pomurja in pogovor s starešino ZTP predstavljamo tokrat, spet kaj drugega pa v vsaki številki do avgusta naslednje leto. Reka Mura Na Muri so še vedno delno ohranjeni meandri, poplavni gozdovi, prodišča in mrtvice. Ves ta bogati ekosistem in pestrost ter gostoto ptic ogrožajo predvsem nepremišljeni vodnogospodarski posegi. Spet se je okrepila nepotešena in ne dovolj domišljena želja po hidroelektrarnah na Muri, kar bi ji zadalo globoko in nikoli ozdravljivo rano. Preko Mure se lahko še vedno zapeljete z brodom, si ogledate mlin na Muri in kupite tam »proizvedeno« moko, se v senci obmurskih dreves zasanjano potopite in podoživite povesti Miška Kranjca in v nikoli do konca izpete verze Vlada Kreslina ali pa poskušate ugotoviti, kako je turistično najbolj zanimiv Otok ljubezni pri Ižakovcih dobil svoje ime. Da je Mura zaradi svojih nepredvidljivih in hitrih tokov izredno nevarna za kopanje, jo dela toliko bolj skrivnostno. Pomurje - Gostit do odraslih. Predsednik Zveze Romov Slovenije je Jožek Horvat - Muc, nekoč vodja te taborniške čete. Danes je Pušča edinstvena tudi po tem, da je samostojna krajevna skupnost. Prekmurski Romi V Prekmurju živi približno 4000 Romov, etnične skupnosti, ki so se za razliko od ostalih Romov v Sloveniji precej bolje ujeli z domačini. Beseda Cigan, ki je za Rome žaljiva (mimogrede, izmislili so si jo Neromi), je vse bolj v opuščanju, nadomešča jo beseda Rom, ki v romskem jeziku pomeni moškega. Sredi 80-ih let je v romskem naselju Pušča poleg Murske Sobote delovala taborniška četa Zeleno rasto (Zeleni hrast) - prvotno se je enota imenovala četa 25. maj - edina tovrstna v vsej Evropi. Štela je približno 40 članov, od najmlajših murenčkov Pomurje Mnogi še danes ne ločijo pojmov Pomurje, Prekmurje, Prlekija. Na levem bregu Mure, v Prekmurju, živijo Prekmurci, na desnem Štajerci in Prleki. Večji kraji so: najsevernejše mesto Slovenije Murska Sobota s približno 13.500 prebivalci in trije kraji s skoraj istim številom prebivalcev (približno 3400): Ljutomer - osrčje Prlekije, Gornja Radgona - središče Štajercev v Pomurju in Lendava. Predvsem obmejni pas z Madžarsko, od Lendave do Hodoša, je stičišče mnogih kultur in narodnosti ter navsezadnje tudi dvojezično območje. AKTUALNO 3i elj naslednjega zleta Aleš Cipot >*ime rodu* - MU08 Nabiranje izkušenj v tujini Evropska prostovoljna služba Si želiš obogatiti svoje mednarodne izkušnje s prostovoljnim delom v kakšni mladinski organizaciji v drugi državi? Verjetno to sploh ni vprašanje. Bolj na mestu je vprašanje, ali imaš za to denar. Če se vključiš v program Evropske prostovoljne službe (EVS), tudi to ni več problem. Program pokrije vse stroške priprave, poti, bivanja in prehrane pa še žepnino dobiš. Se sliši zanimivo? Sedaj si moraš organizirati še čas. Predvidoma bi potreboval/a pol leta s tem, da bi se pripravil/a na odhod do novega leta, na projekt pa odšel/la nekje januarja ali februarja (vse je seveda odvisno od tebe in projekta/države, ki jo boš izbral/a). EVS je odlična priložnost za nabiranje poklicnih izkušenj po zaključku srednje šole ali fakultete, seveda pa lahko zapolni tudi leto, ko se z izpiti ni izšlo (pavziranje). Če te zanima več podrobnosti mi lahko pišeš na pugy@ rutka.net ali se ob predhodnem dogovoru oglasiš v pisarni ZTS. Informativna delavnica bo organizirana v torek, 30. septembra, ob 18. uri na sedežu ZTS, Parmova 33 v Ljubljani. Program je namenjen predvsem mladim med 15. in 28. letom, da bi se povečala njihova zavzetost in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo. Program omogoča mladim, da na podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z namenom povečevanja njihove zaposljivosti in vključevanja v družbo. Več v Vodniku po programu na www.mva.si. Vodniški tečaj Celjsko-zasavskega območja Za vse, ki poleti niste imeli časa za vodniški tečaj, in za vse tiste, ki ste takrat zamudili, organizira Celjsko-zasavsko območje vodniški tečaj v času jesenskih počitnic od 24. 10. do 2. 11. 2008 na Skomarju nad Zrečami. Cena celotnega tečaja je 150€. V ceno so všteti prehrana, namestitev, stroški organizacije tečaja in stroški predavateljev. Prijave pošljite najkasneje do petka, 17. 10. 2008, lahko kar na elektronski naslov: emil.mumel@guest. arnes.si ali na: Emil MUMEL, Cesta na Roglo 11 e, 3214 Zreče, po telefonu pa pozno zvečer na tel. št.: 03/57 61 077 ali 041 551 857, kar je bolj sigurno. Pričetek tečaja je v petek, 24. 10. 2008, ob 18. uri na Skomarju nad Zrečami, zaključimo pa naslednjo ne- AKTUALNO 3i deljo, 2. 11. 2008, ob 14. uri. Za tiste, ki imate 1. novembra obveznosti, bomo program priredili tako, da ne boste nič zamudili, če boste ta dan odšli domov in se vrnili zvečer. Ker je med počitnicami 9 dni časa, bomo letos tečaj zaključili kar v enem delu in vas pozneje ne bomo prikrajšali za še en vikend. Tako bomo imeli v nedeljo ob zaključku tečaja tudi podelitev potrdil o opravljenih tečajih. Tečajniki, imejte s sabo poleg osebne opreme za bivanje v šoli še: copate za v šoli, spalno vrečo, škarje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje in kompas. Tečaj bo ločen za MČ in GG vodnike, kvalitetno pripravljen in ga bodo vodili sami izkušeni mentorji in predavatelji. Za vse, ki pa so že vodniki MČ in bi radi postali tudi vodniki GG, pa bo usposabljanje za vodnike GG (datum sporočimo kasneje). Prijavljeni dobite vsa nadaljnja navodila teden dni po izteku roka prijave. Emil MUMEL, načelnik območja P. S. Pridite in zopet se bomo imeli fino! Prijavite svoje tečajnike in ne bo jim žal! Vam tudi ne, saj bomo vzgojili dobre vodnike. Razpis za zasedbo prostih terminov v Gozdni šoli ZTS in tabornih prostorov v Laškem Rovtu 1. Gozdna šola Pozivamo vse zainteresirane uporabnike za oddajo rezervacij za bivanje v Gozdni šoli ZTS v Bohinju v letu 2008-2009. Zbiranje prijav traja do 6. oktobra 2008 oziroma do zasedbe kapacitet. Pri prijavah do navedenega roka se bo upošteval naslednji prioritetni vrstni red: 1. tečaji in taborjenja ZTS, 2. taborjenja drugih, pri kasnejših prijavah pa časovno zaporedje. Kapaciteta tabornega prostora je do 99 ležišč v šotorih in do 46 v hiši. Minimalno število udeležencev bivanja v Gozdni šoli je 20. 2. Taborna prostora v Laškem Rovtu ZTS ima v Laškem rovtu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60, na spodnjem pa 80 oseb. V opremi tabornih prostorov so vodovodna napeljava (voda iz javnega vodovoda), provizorični umivalnici ter kemičnimi WC-ji. Zagotovljen je tudi odvoz smeti. Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali organizirati taborjenje v skladu s predpisi za bivanje v Triglavskem narodnem parku. Rodovi in zainteresirane skupine naj pošljejo na sedež ZTS prijavo, v kateri naj navedejo želeni termin taborjenja in predvideno število udeležencev. Zbiranje prijav traja prav tako do 6. oktobra 2008 oziroma do zasedbe kapacitet. 3. Cene in pogoji Cene in drugi pogoji so določeni v ceniku, ki ga sprejme IO ZTS. ZADRUGA poklikaj se! i > rutkanet. spletni taborniški servis 34 september Komisija za duhovnost Kamniti kipi Cilji duhovnega razvoja: Izboljšati izražanje čustev. Raziskati področje čustev preko igre in jih poimenovati. Razvijati samozaupanje. Navodila za izvajanje aktivnosti Sodelujoči v istem ritmu hodijo okrog prostora igre. Ko da vodja igre znak (naznani čustveni izraz kipov), se udeleženci ustavijo in ostanejo nepremični, pri čemer oponašajo zahtevano razpoloženje. V tej drži ostanejo eno minuto in pol (mlajši otroci 1 minuto). Na primer: kipi so lahko srečni, žalostni, jezni, zaljubljeni, vznemirjeni, se počutijo bolne itd. Potem ko vodja da nov znak, udeleženci spet hodijo v krogu na čimbolj nevtralen način. Komentar Nasvet: udeleženci naj nimajo časa misliti - intelektual-izirati - o zahtevanem razpoloženju. Ko je dan signal, mora biti občutje pretvorjeno v fizični izraz v nekaj sekundah. Vztrajaj na spontanosti, prvi izbrani fizični izraz bo tisti pravi. Mladi morajo zaupati v to, kar delajo, in uveljaviti svojo lastno vizijo različnih kipov. Ta igra ni aktivnost duhovnega razvoja sama po sebi, ampak je bolj igranje občutja v skladu z navodili vodja. Kakorkoli - zanimivost te igre tiči v dejstvu, da omogoča mladim raziskati široko področje občutij in jih poimenovati. Namenjeno: MC, GG, trajanja: od 15 do 20 minut, odvisno od st vilo: od 6 do 20 sodelujočih Sredstva: zelo tiho glasbeno ozadje Vrsta: notri ali na pros Nina Medved Kolumni AKTUALNO 3i Boris Mrak He-hej, bravo jaz! Se spomnite, ko smo dobivali v osnovni šoli (in ponekod tudi kasneje v srednji šoli) posebne pohvale za »sodelovanje v razredni skupnosti«, »lepo branje« in tako naprej? Ko smo bili veseli lepih plaket, vedeli pa, da smo jih dobili na »lepe oči«? Takšne misli so me prešinile, ko sem poskušala prijateljem obrazložiti, kaj pomenijo svetleče značke in našitki na mojem kroju ter zakaj sem jih dobila. Moji prijatelji so se namreč pričeli sarkastično zafrkavati, da nam dajo pri tabornikih takšne lepe značke zato, da bi še naprej ostali člani taborniške organizacije in da to dajo vsem po vrsti, češ, jaa, ti si bil pa letos še posebej! priden/-a. In zato sem začela nekoliko premišljevati o tem. Pri nas v rodu ponavadi počakamo, da se nabere več ljudi, katerim bi se naj podelila kakšna pohvala oziroma veščina in šele potem priredimo poseben, svečan večer za to priložnost na kateri izmed letnih akcij ali pa na taborjenju. Tako smo tudi na letošnjem taborjenju namenili zadnji taborni večer za take svečanosti in podelili cel kup veščin, oznak znanja ter znakov ZTS. Še posebej ponosna sem bila na člane mojega PP kluba Domačica, saj smo ob koncu večera hodili kar nekako sključeno od teže vseh novih pridobitev na kroju in se trkali po prsih, ponosni na to, kar pomenijo oznake. Navsezadnje smo prejeli bronasti znak ZTS, ki v prevodu pomeni, da smo, čeprav mladi, že uspeli nekaj prispevati taborništvu, pa značko za dolga leta aktivnega članstva (pravim dolga leta, saj če pogledamo to iz matematične plati, je delež naših taborniških let od vseh naših let - se pravi naše starosti, že kar velik, polovica, če ne še več!) pa po vrhu še kakšno veščino, tako, za mimogrede, ker smo, ne da bi se zares zavedali, izpolnili tudi večino pogojev za marsikatero veščino, medtem ko smo bili aktivni taborniki,. Da preidem k bistvu: prav vseeno mi je, četudi bi nam dali te lepe bleščeče značke in luškane našitke samo zato, da bi imeli občutek, da smo pomembni. Meni jih je še vedno fino prejeti in si z veseljem rečem, kakor Korenčkov palček v pravljici Svetlane Makarovič: »He-hej, bravojaz!« Prepoznavnost taborniške - skavtske organizacije v družbi. Resničnost ali iluzija? Kot ste verjetno seznanjeni, dragi bralci Tabora, je bila v času poletnih počitnic, 8. julija 2008, pri ministru za šolstvo in šport, dr. Milanu Zveru, delegacija predstavnikov ZTS in ZSKSS. Seveda je bil to še en poskus predstavitve obeh organizacij ministru in vzpodbuditev boljšega sodelovanja med ministrstvom in obema skavtskima organizacijama. Seveda vsa pohvala vsem, ki so pripomogli k organizaciji in izvedbi tega srečanja, škoda je le, da se je to srečanje zgodilo ob koncu mandata sedanje vlade. Iz preteklih izkušenj vemo, da se bo že v naslednjih mesecih, po jesenskih parlamentarnih volitvah, potrebno potruditi in ponovno obiskati novega ministra v novi vladi. Škoda, da do tega srečanja ni prišlo vsaj pred letom ali dvema, ko je bila sedanja vlada na polovici svojega mandata. Tako pa bo potreben še en napor in še en poskus predstavitve za prepoznavnost obeh organizacij v družbi. Pri tem je seveda potrebno vedeti, da bomo prepoznavni le toliko, kot se bomo za to sami potrudili. Nič nam ne bo podarjeno in samo naše delo in seznanjanje širše družbe nam bo prineslo uspeh. Pri tem se seveda ne smemo zapirati v svoje lastno okolje. To pa pomeni veliko več dela z mediji in seznanjanja sredine, v kateri delujemo, in ne nazadnje tudi večjo odprtost našega izobraževalnega sistema. Kot tipična nepridobitna organizacija moramo zaradi velikega pretoka članov neprestano skrbeti za kakovostno izobraževanje. Samo prepoznavni programi in uveljavljeni predavatelji nam lahko pomagajo k uveljavitvi in priznanju našega izobraževalnega sistema. To pomeni, da bomo morali v prihodnje v izobraževanje vključiti uveljavljene strokovnjake (v taborniških vrstah imamo kar nekaj priznanih in uveljavljenih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev). Le na tak način in s takim pristopom bodo naši izobraževalni programi prepoznavni in seveda tudi ustrezno podprti s strani državnih institucij, ki delujejo na področju šolstva (izobraževanja) in športa. Vse priznanje prostovoljcem, ki se po svojih močeh trudijo z organizacijo in izvedbo tečajev v ZTS. Vsekakor to v današnjem času in ob današnjih pogojih delovanja organizacij pač ni dovolj. Za vsestransko družbeno podporo, ki jo v sedanjih pogojih delovanja nujno potrebujemo, bo potrebno spremeniti tudi nekatera tradicionalna razmišljanja, da smo sami sebi zadostni. Brez ustrezne prepoznavnosti v družbi ne moremo pričakovati ustreznega položaja, obravnavanja in pomoči taborniško-skavtski organizaciji v Sloveniji. Kot vidite, so spremembe v naši organizaciji nujnost in prej, ko se tega lotimo, prej bomo dosegli cilj (če ga seveda sploh imamo!). Ljubljana/Domžale, 3. 9. 2008 36 ^sikT september Stric volk Prenoviti ali ne prenoviti, to je sedaj vprašanje. Ja, o taborniškem programu je govora. Ali ga prenoviti, kar pomeni obogatiti ga z novotarijami današnjega časa ali ne prenoviti ga in mladim ponujati to, kar jim načeloma ponujamo že sto let; ali pa nekaj več kot petdeset odkar obstaja taborniška organizacija. Eni bi se radi šli virtualne tabornike, jim ponujali interaktivne računalniške igrice, v stilu novodobnih trendov mlade vabili na stojnice in jim v okušanje ponujali različne dejavnosti, drugi bi se še vedno radi podili po hosti, se igrali z ognjem, zavezali triangel in nanj obesili kotliček in po zaužitem golažu prespali na prostem in to znova in znova. Kdo ima sedaj prav in kakšen program bi zadovoljeval želje in potrebe mladih. Seveda oba skupaj in problem je rešen. Ampak s tem pristajamo na logiko prvega. Torej malo tega, onega, pa se malo tretjega za priboljšek in naslednjič nekaj povesem drugega. Da bi se kdo z veliko vaje izuril za življenje v naravi in da bi se v vsaki situaciji znašel ... Hm, to danes ni potrebno, saj imamo za to navigacije, pa GPS-e, UPS-e, SMS-e ... Greš v trgovino, kupiš in imaš. Prenova je verjetno že to, da najdemo pot nazaj v naravo, da znamo v naravi poiskati zavetje, da znamo tja povabiti prijatelje in se z njimi preizkusiti v prvin-skih veščinah po načelu »manj je več«. Kot da ne bi bilo nekaj podobnega v preteklih stoletjih že večkrat izrečeno. Vaš stric Volk Uredništvo Alti Cipol (ales cipol@rulko nI) - glavni ii odgovorni urodnik, Hi Bojok (miha bejBk@rutka not) - pomiri urednika, lili Bil Goiporii (mot:rulko net) in Aleša Irak (altsa mrokftol ntl) - urodici sklopa Igra, Lta Repič (leartpic@gmail com) - urednica sklopa Bogodnno Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak ■: Novinarji in sodelavci Juro Ausoc : gmai com), Barbara Baiiik (hrta locnikSrulko not), Jaka Bevk (laka lovkMo-collo not), lat gonil com), Borut Corkvoiii Iborul ntaniKguoi arnos si), Tanja Cirkvoniii (Ion|ocirkvoncic@gmoil com), Klomon Kondo (luliSrulko not), IoI|ož Korman (laskopivo:' gmai com), Pnoi Kolmon (prim m), Nino Kuior (nino_rlo@lolmoil com), lilo lotovi (milo molovz@siol not), Nino lodvod (nino modv ornos si), Frono Iorolo(lnno morolo@guosl ornossi),Boris Irok(loris mrok@rovos s),Toloj Pugolj(pug|@rulko nol),Luko Roms(luko roms@gmoil com), Todojo Romo (wlolslornomo nossiigmoi coml Tomaž Sinigajda (siniginda@gmail com) Aloš Skalii (olos skolic@gmoil com), Polro Skal lorlii (IlozvorlicSgmoicom) in Noža Zojc (nozo zojc@gmoil com) Lektoriranje Eolrijolo Loion Bora (losljonloconSgmoi com) Ustanovitelj, izdo| ololj in lastnik Zvozo tabornikov Stanj o, Ljulljono, Pormovo 331ABBR solinonciro linislrslvo zo šolstvo in iporl Ropullko Slovonijo Naslov uredništva: Rovijo Tolor, Pormovo 33, U Ljulljono Tololon 01/30008-20, l« «1/4311-4)), o-poilo loloiulko not, iloisorg WWW hllp //»izlsorg Cono posomoznogo izvoda jo / J € lolno noroinino jo /0,00 € zo lupno po lolno noroinino s pripodojoio poštnino Tronsokcpski roiun 0/010-001414/37/ Rokopisov in fotografij no vroiomo Upoiovomo samo pisno odpovodi do 31 ISSN 0492-1127 Zmaji Na nebu se igrajo, v vetru plavajo, letijo, šepetajo ... pisani, iskrivi, čudnih oblik in karikatur. A letijo in v meni prebudijo ... otroško željo to veliko, da poletim in veter v svoje roke ulovim. Glej, kako z vrha gledajo na nas, smejijo se nam v brk glasno ... igrajo se, letijo ... res vedo, kaj imajo ... vedo, da mi tega ne znamo. 38 ^ikT september ■ Itfu ii(ii gihibi TELEHV Ottmi SEiTAVlL: NJIJU K|MUN KI"5K[ nc tMn nmiiH m PIETBUU. KVAiHHU. DftM HREi 4tC MiiniT citO(r< v ii(hl| iHUtlSiirHi i-ectriK OfiCAHiM Smjiihut iiUFmo DOHAIK (MinDnuE FflJPJOhl« Itul^' TOi.trj KHjOSJJ. ilMNt suovmsKi »atf-K »(HUD yh.E™ lf 11*16111 fev »«(Hiti BETI ED KRI ■lAr^iL mocel Zfi mm EW.K1J0 r^tTOv DiLWdJI 60(1. hn ZHED6 MiJJhl ftmiljll (Ki Httti m 11* HSB[VJ4.EE C6(l* iTROJNl DEL HHOU vvjOV [VJfH THUt UiA V TUJ[IN1 NLiOZIMSKE 1-lahlfe KI6MJIH0 m« MvtmiH H(*l) [JU. O SIM. mfi. 1,11 kfjn: Iz taborniške pesmarice H* Klemen Kenda Jaka Bevk - Šeki Ljubica moj'ga srca C G Kamorkoli se ozrem, ona je že tu, F C podoba njena vsepovsod me spremlja. G Vem, da nekomu zaupati moraš, tako se lažje živi, F C jaz pa le ugibam in razmišljam. C F f Al' se raduje al' obžaluje C G C al' sploh kaj misli na me? C F Prinesi mi še vinca rujnega, G C C7 naj izpijem vse do dna, F zapustila me je ljubica - Gu gu )>\ G CC7 ljubica moj'ga srca. Prinesi mi še vinca rujnega ž G F C G C —r^E ljubica moj'ga srca. (solo) C G Rekli so, da me je varala, kaj morem zdaj za to? F C Jaz pa le ugibam in razmišljam. G Ljudje domov odhajajo, ugašajo se luči, F C jaz pa si še ista vprašanja ponavljam. C F Al' se raduje ... zadnja plat ^F P^llji lo^rtifiiono zadnjaplaf @gmail. com laporni dnevi kranjskih tabornikov na lakedonskem jamboreeju RSŽ-ml. Foto: an Kuralt - Kurči _Fran£oski iskgviiSoožnavSi jo tradicionaino^SlOVenskO kuhinjo. Foto: SiNi Taborniška reciklaža na taboru RPK in RMT. Kako 20 odsluženih plastenk za vodo upo- < n Oč g oa o CD rvj H O ar