U8. številko.
• murnu, i adnto. Ti. Ma uot
XL1. leto.
lakaja vsak dan »večer Izvzemži nedelje in prmanika ter velja po posti prejeman aa M K, n pol leta 12 K, aa četrt lata 6 K, aa en aieaee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vae •Slo lato 80 K. — Na naročbo brea istodobne vpofDjatvo naročnine aa ne ozira. — Za — Dopisi naj ta iavole frankovati. — Rokopisi sa na vračajo. — Croanltrvo Im a
VretnUtra telefon it. M.
dežele ca vse leto 25 K, sa pol leta 13 K9 za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Mesaelfo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
ene številke p«
UpravntStva telefon št 85.
SDdmorko no delu.
»Sudmarka« je velika in močna organizacija, ki dela sistematično na narodno - gospodarsko uničenje Slovencev. Nemci so davno spoznali, da ne zamorejo izvesti germanizacije Slovencev potom šole in uradov in in da nam na šolskem polju in v uradih ne bodo izlahka ugrabili, kar že imamo. Uvideli so, da se zamorejo dandanes tudi mali narodi ohraniti in razviti, če imajo kaj notranje moči in prišli so do spoznanja, da zamorejo zavojevati našo slovensko domovino in jo podvreči nem-štvu samo na en sam način: če slovensko prebivalstvo gospodarsko uničijo in je prepode z rodne zamlje.
Temu namenu služi »Siidmar-ka«. Iz malih začetkov je postala močna in razpolaga z velikimi vsotami, ker stoje na njeni strani trdni denarni zavodi in ker ji pruska marka pomaga graditi nemški most do Adrije.
»Sudmarka« dela sistematično na gospodarsko uničenje Slovencev.
Kjer je mogoče kupuje slovenska posestva in naseljuje na njih Nemce. Zlasti na jezikovni meji je to velikanskega pomena, ker se tako krepi in množi sovražni živelj in se utesnjuje slovenska posest. Že cela dolga vrsta slovenskih posestev je tako prišla v nemške roke in nevarnost na meji je čedalje večjči.
Na drugi strani je »Sudmarka« osredotočila svoje delovanje na to, da naseljuje nemške trgovce in obrtnike v slovenskih krajih in jih podpira, dokler si ne zagotove obstanka in si ne zasigurajo toliko dohodkov od slovenskega občinstva, da morejo svobodno dihati, skrbeti za svojce in prihodnjost in — delati za neni-štvo. Ti od slovenskega denarja obogateli Nemci so navadno najsrditejši nasprotniki slovenstva.
A s tem še ni izčrpano delovanje »Siidmarke«. Med njene najvažnejše naloge spada tudi zavratno bojkotiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov. »Sudmarka« dela na to, da na eni strani pridobi nemškim trgovcem in obrtnikom kolikor mogoče slovenskih odjemalcev, na drugi strani pa skrbi, da noben Nemec ne da Slovencu ničesar zaslužiti.
Tudi bojkotiranja slovenskih tr* govcev in obrtnikov v Ljubljani se je že lotila »Sudmarka«. Ni dolgo tega, kar je izdala drobno knjižico »Wegweiser durch die Geschaftswelt von Laibach«, ki ima namen, urediti in osigurati sistematično bajkotira-nje slovenskih trgovcev in obrtnikov ter preskrbeti,  da noben Nemec ni-
česar ne kupi in ne naroči pri Slovencu. V knjižici so razvrščeni po strokah navedeni vsi nemški in nem-škutarski trgovci v Ljubljani in pri
znani res vzorni disciplini Nemcev in u jih fanatični zagrizenosti je brez dvoma, da se Nemci točno in vestno ravnajo po tem navodilu.
Vsak zanesljiv Nemec in nem-škutar ima to knjižico. Kdor pride k protestantskemu pastorju dr. Hege-mannu, privandranemu od nekod iz Nemčije, pa dobi to knjižico z opominom, naj se po njej ravna. In prav priročna je ta knjižica. Ce hoče Nemec kupiti kako knjigo, pogleda pod »Buchhandlungen« in izve tam, da jo sme kupiti samo pri »Sudmarki-nih« prijateljih Kleinmaver & Bam-berg, ki je že spravil ogromno slovenskih tisočakov v svoj žep, ali pri Ottonu Fiseherju, ki bi bil že zmrznil, če bi ga ne podpirala slovenska indolenca, ali pri Giontiniju, ki še enega tueata nemških odjemalcem nima. Če hoče kdo kupiti boljšega petroleja pri »Siidmarki« vdanem trgovcu, pogleda pod »Salon-Petro-leum«, a dobi firmo Kastner; če hoče naročiti par hlač, izve iz te brošure, da priporoča »Sudmarka« kot zanesljive sovražnike Slovencev krojače Witta, Srh u m i j a, Lasetzkega itd. In tako po vrsti je najti vse polno firm, ki delajo ogromne kupčije s Slovenci in so v tej brošuri ovekovečeni kot trdni in zanesljivi uničevalci Slovencev.
Vmes se kot prijatelji »Siidmarke« in sovražniki Slovencev nahajajo tudi trgovci in obrtniki, ki se radi štulijo za Slovence, da, celo taki, ki so Slovenci po rojstvu in veljajo sa narodnjake.
Kakor rečeno ima ta brošura namen, urediti in pospeševati sistematični bojkot slovenskih trgovcev in obrtnikov v Ljubljani. S tem so Nemci posegli po najskrajnejšem sredstvu.
Kakega značaja je to sredstvo, vedo Nemci dobro. Svoj čas so Cehi v Prostjejovu na Moravskem izdali tako brošuro. Takrat so zagnali Nemci silovit krik. Vse nemško časopisje je besno kričalo po državnem pravd-ništvu in v moravskem deželnem zboru in v državnem zboru so Nem* i provzročili zaradi te brošure ostre razprave in z največjim ogorčenjem obsojali tako početje kot zavratno in kanibalsko.
Slovenci imamo gotovo težek boj z Nemci, a v gospodarskem oziru smo vedno samo apelirali na narodno zavednost slovenskega občinstva, vsikdar pa smo perhorescirali taka sredstva, kakršnih se poslužujejo zdaj Nemci, tisti Nemci, ki bi še di-
hati ne mogli, če bi jim Slovenci ne dajali zaslužka.
Z označenim »Wegweiserjem« so začeli Nemci in nemškutarji najhujši gospodarski boj. Ker se zavedajo pomena tega »Wegweiserja«, ga Slovencem skrbno prikrivajo. Bojkot slovenskih trgovcev in obrtnikov naj se izvrši na tihem, z nemško za-vratnostjo. S pričujočim razkritjem smo vsaj ta namen Nemcev onemogočili. Slovenska javnost ve zdaj, pri čem da je.
Će bi pa kdo vprašal, kako je sploh mogoče, da se Nemci upajo zdaj organizirati bojkot slovenskih trgovcev in obrtnikov v Ljubljani, mu povemo, da jim daje ta pogum nemško - klerikalna zveza. Odkar so Nemci zvezani s klerikalci, imajo zagotovilo, da jih bodo klerikalni listi puščali pri miru.Naj počenjajo Nemci karkoli, naj se gode Slovencem še take krivice v narodnostnem oziru, klerikalni listi ne izpregovore nobene besede zoper Nemce. V tej zavesti mislijo Nemci, da jim boj samo enega lista, »Slovenskega Naroda«, ki je vrh tega med kmeti in posli malo čitan, ne more toliko škodovati, da bi ne smeli riskirati bojkotiranja slovenskih trgovcev in obrtnikov. In v tej misli jih kot poznavalce klerikalnih svojih zaveznikov potrjuje domnevanje, da se bodo klerikalci še veselili, če bojkotirajo Nemci trgovce in obrtnike, ki so sicer Slovenci, a tndi naprednjaki.
Nemcem pa kličemo v spomin samo pregovor: Kdor seje veter, zanje vihar.
Govor poslanca: Ivano Hribarja
v  proračunski   debati  dne   16. junija t. L
(Konec)
Končno smatram za svojo dolžnost, da govorim o takozvanem jezikovnem zakonu na Kranjskem.
Čislani gospod tovariš Mandio je z medklicem opozoril, da so v Ljubljani v novem poslopju deželnega sodišča vsi napisi na prvem mestu nemški in šele na drugem slovenski.
To gotovo ni v redu v deželi, kjer prebiva 96% Slovencev in samo 4% Nemcev; toda s tem bi se končno še zadovoljili, posebno ker v nekaterih drugih uradih sploh ni slovenskih napisov, teniuč je tako kakor v Bukovini — o katerih razmerah nam je pripovedoval včeraj poslanec baron Hormuzaki.   So pa še
drugi odnosa j i mnogo slabši kakor ta napisna vprašanja; razmere so take, da zahtevajo nujne odpomoči, zato moram govoriti o njih.
O jezikovnem vprašanju pri sodiščih na Kranjskem je govoril čislani gospod tovariš Hofmann-Wel-lenhof v teku justične debate v proračunskem odseku, tudi se je ta predmet v graških dnevnikih izredno napihnil. (Poslanec Ploj: Kakor je to pač že navada!)
Da, kakor navadno, meni tovariš dr. Ploj, in to je tudi resnica, v graških dnevnikih se vedno pripoveduje več, kakor je na stvari resnice. (Poslanec Marckhl: V slovenskih!) To ni vedno tako; saj priznam, da časopisi včasih stvari napihnejo bolj, kakor bi bilo treba in »da se pecea-tur intra et extra« more rabiti tako za nemške kakor za slovenske časopise, toda pripomnil bi vendar, da nemški gospodje časnikarji vendar store v tej stvari več kakor slovenski. Na to bi opozoril spoštovanega gospoda deželnega sodnega svetnika Marckhla.
Ako pa misli imenovani gospod tovariš poslanec Hofmann-Wellen-hof, da je krivde iskati pri slovenskih odvetnikih in sodnih uradnikih, posebno pa pri predstojniku okrajnega sodišča ljubljanskega, potem je na napačni poti, in poskusil ga bom napotiti na pravo sled.
Krivda za razburjenje, ki se je napravilo umetno v nemškem taboru, je, spoštovana gospoda, v nemškem taboru samem, namreč pri predsedniku nemškega »Volksrata« za Kranjsko in pri tistiji nemških sodnih uradnikih v Ljubljani, ki iščejo sredstev in potov, da bi na stroške svojih slovenskih tovarišev avanzirali,
Gospoda moja, Pri nas na Kranjskem je vladal izza časa nepozabnega, strogo pravičnega justične-ga ministra barona Pražaka, kar »se tiče jezikovnega vprašanja pri sodiščih mir. Pri sodiščih se je uradova-lo v interesu službe, strank in države ter se je praktično in primerno glede jezikovne rabe razvilo samo ob sebi, ne da bi se bilo od katerekoli strani pritoževalo proti jezikovni praksi. Sele predsedniku pl. Pitrei-chu je pripadla naloga — oči vidno vsled ovaduštva iz Ljubljane — »movere quieta«, da odstrani udomačeno, itak skrajno omejeno slovensko uradovanje.
Žalibog je našel v predsedniku ljubljanskega deželnega sodišča poslušno orodje za ta naskok na pravice slovenskega naroda in tako se je c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani z odlokom predsedstva deželnega so-
dišča ukazalo, občevati z vsemi oblastnijami, tedaj tudi z občinskimi uradi, kjer niso vešči nemščine, le v nemškem jeziku. (Poslanec Marckhl: Saj to se ne godi!) To se godi, in zato je mestna občina ljubljanska sklenila, odklanjati nemške dopise okrajnega sodišča. Ako bi se to ne bilo zgodilo, bi tudi tega sklepa ne bilo treba. Tega poprej ni bilo. Prej so bili dopisi za mestno občino ljubljansko in za ostale slovenske občine na Kranjskem v slovenskem jeziku. Šele izza te najnovejše afere mislita okrajno in deželno sodišče, da se mora občevati z mestno občino ljubljansko le v nemškem jeziku.
Potem se je naročilo različne beležke iz slovenskih listin in zapiskov delati tudi samo nemško, potem po zakonito razglašenem poslovniku ne le dopustne, temuč celo predpisane, za stranke določene rešene načrte, da celo vpisi in zapiski, ki naj nadomeščajo zapisnike za stranke tudi nemško sestavljati. Predsedstvo deželnega sodišča se sklicuje pri tem na obstoječe naredbe, toda varuje se dobro vedoč, da bi jih citiralo, iz preprostega vzroka, ker takih naredb ni zakonito razglašenih ter v očigled členu XIX. državnega osnovnega zakona tudi biti ne morejo.
Uvideli bodete, spoštovani gospodje, da zaradi takih okolnosti smo imeli Slovenci popolno pravico, biti vznemirjeni, in da je bila naša dolžnost, protestirati proti zapostavljanju našega jezika. Uvideli pa bodete tudi, da za nemške gospode poslance ni bilo vzroka, biti vznemirjenim. Ker pa se jim je dopadlo to stališče ter so slabo govorili o slovenskih sodnikih sploh in o ljubljanskem okrajnem sodniku posebej, čutim dolžnost — ker tega ni storil njega prevzvi-šenost, kakor bi bili upravičeni pričakovati — konstatirati, da slovenski sodni uradniki, kar se tiče vestnosti, nepristranosti in porabnosti lahko veljajo za zgled in da zaradi tega tudi — to velja posebno o predstojniku okrajnega sodišča v Ljubljani — uživajo v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in neomajno spoštovanje.
Ako pri tej priliki naglašam, da izmed petih senatnih predsednikov pri deželnem sodišču v Ljubljani pripadajo štirje nemški narodnosti, mislim, da sem razmere pri naših sodiščih dovolj osvetlil.
Razmere na Spodnjem Štajerskem seveda niso boljše. (Poslanec dr. Ploj: Mnogo slabše!) Še mnogo slabše so, kakor meni spoštovani gospod tovariš dvorni svetnik dr. Ploj, in sicer iz enostavnega vzroka, ker je Spodnja Štajerska obsojena v 1o,
LISTEK.
Hodil je po kurje, da sta se palca na nogah korak za korakom otipavala, kakor da sta na večnem svatbenem potovanju in črevlje je nosil tolike, da bi mogel kakor nekdaj Kristus, po morju hoditi kakor po suhem. In tako je švedral po ulicah vzravnan in ves trd in nevpogljiv, kakor jeklen značaj in ni upogibal kolen: pa še danes ne vem povedati, ali jih ni upogibal, ker jih je imel nazaj zapognjena kakor satan ali so izgubila svojo upogibi j ivost takrat, ko je v Celju v pozni noči hoteč iz sobe mesto skozi vrata stopil skozi okno in telebnil na trdi cestni tlak. Držal se je kakor jelka in če je zamahnil z roko, je po zraku zarisal oglato geometrično figuro in niti ena črta njegovega gibanja ni bila zaokrožena in lepa. Nohti na rokah so bili izvečine kratko prigrizeni, toda, kolikor jih je še preostalo, so bili lepo črno obrobljeni, tako da so njegove roke neprestano bile v polžalova-nju. Prsti so mu bili dolgi, in kazalec mu je neprestano silil v nosnice; zdaj v to, zdaj v to, v večnem izme-
njavanju, kajti drezati je moral vanj, če je hotel iz svojih možgan iz-ščegetati poetiško misel: bilo je, kakor da se mu vse misli pretakajo skozi nosnice. Med rameni mu je bil zasajen dolg, prekljast vrat, ki ga je odeval izvečine temnorjavo ali pa celo črno obrobljen neznansko visok ovratnik, krog katerega se je opletala marogasta pentlja, ki je bila videti, kakor da jo je bil že pred davnim časom nekje v Bizoviku snel z vrvi in jo odparal od predpasnika, ki se je tam sušil na vetru in ki mu je služila za zavezo. In ta bore trakec ni legal ob ovratnik in na prsi, marveč je plapolal kakor imenitna zastava izza prastarih bojev, da je bila smešna v svojem ponosu kakor postaran konj, ki se, suhi rep stisnjen med zadnji nogi, glavo moleč v zrak, da bi se mu moral zlomiti vrat, z neznansko neumnimi očmi, pred svojim vozom veriži in spenja, ker mu je prišlo na misel, da je bil svoje dni imeniten. Na tem prekljastem vratu, ki je bil trd in neomajan, kakor zvestoba Slovencev, je zdela glava, ta pravcati klek pesniških misli, marogasta, lisasta in pegasta, kakor slabo oprano otroško perilo. Nos je markirala tepka, moleča v zrak kakor da je solnčnica, ki se neprestano ozira in suče za solncem in ga vabi,
da naj vendar za milost božjo posije vanjo, hočem reči v tepkine predore, v te rudokope, iz katerih je, kakor sem že omenil, naš Jure kopal svojo zlato pesniško rudo. Oči je imel zveste in plave, kakor je plavo nebo, kadar ne veš, ali bode lepo ali deževno: prav nič ni bilo v njih, niti sanjskih bukev ne in kdor bi se hotel zatopiti vanje, bi se udaril ob plitvino. Ves obraz pa mu je bil posejan s solnčni-mi pegami, kakor je slabo upravljana kraška njiva posejana z ljuliko. Edina estetična stvar na tej glavi so bila ušesa, pa še ta se niso mogla nikdar ponašati z deviško čistoto. Celo je bilo visoko, strmo in oglato, vrh glave pa so kakor pšenično klasje, ki je vanje udarila vihra in toča, silili v zrak bujni plavi lasje, trdi in sprti med seboj, kakor so v večnem medsebojnem sovraštvu živele žem-ljaste, redke in trde brke pod nosom, ki smo ga pravično in pošteno označili kot tepko.
Jure torej ni bil preveč lep mož, pa je bil vendarle pesnik po milosti božji. Dobro se spominjam, kako sem nekdaj, predno sem še prišel ž njim v ožjo dotiko, menil, da ne more biti drugače, nego da so vsi pesniki in umetniki lepi ljudje, lepi, da bi se zaljubil vanje na prvi pogled in jim daroval vso svojo dušo.  Pa sem bil
tako razočaran, ko sem spoznal Jureta, ker mi je bilo prebridko moje razočaranje: prav nič ni bil lep in vendar so bile njegove pesmice tako lepe, da bi jih najraje pritisnil na srce, jih seboj vzel v postelj, kakor jemlje otrok seboj svojega preljubega konjiča, rezljanega iz lesa, lično pobarvanega rdeče in belo in odlikovanega s piščalko, ki tista leta zveni lepše, nego vsaka še tako v srce segajoča serenada.
In ker je bil Jure slovenski literat, je bil neprestano suh kakor profesorski suplent. Odtod pa je izvirala njegova druga lastnost, da je nemudoma, če si je kje prislužil nekaj grošev, zabil in zapil vse, kajti pre-neumno je bilo to večno stradanje in zakaj bi si človek dobrot ne privoščil v najobilneji meri takrat, kadar je čas zato in je v desnem telovni-škem žepu pritrkavanje, nežnejše in milejše kakor slovito zvonenje velikonočnih zvonov.
In Jure je bil značajen fant in od tega svojega prepričanja ni popustil nikoli. Kadar je bila suša, je hodil po prelepem ljubljanskem polju, trgal cvetice in jim govoril prisrčne, prelepe besede. Ali pa se je spustil v šišenski gozd in se podil za zajci, z roko loveč jih za rep. mu je tako velela duša, se je na vse ju-
tro napotil na ljubljansko barje in se jokal, zakaj da ni slikar, da bi na platno zmetal vse te čudovite krajinske motive. — Kadar pa je bil denar, se je še bolj vzravnal in noge zavrtal še bolj na znotraj in stopil je v prvo krčmo, ki je naletel nanjo in si kupil nadevane pečenke in troje kruhov in jo je belil in zalival, dokler ni plavala kakor rajna Noe tova barka. In ker so mu bile noge, vajene hoditi po širnih poljanah, brezpokojne, je stopil še pod kako drugo gostoljubno streho in zalival rožicam svojega srca, da je dehtelo daleč naokrog prijaznega vonja. In ker je bil vajen, na svojih pohodih nagovarjati rožice, pisane in bele, tajno cvetoče in kričeče vsiljivke, je sedaj nagovarjal deklice in žarelo mu je lice ob lepi besedi, njegove plave oči pa so se odele z rosico, ginljivo in žlahtno. In tako je romal kamor so ga zanesle noge, govoril je verze in se opajal ob lepih besedah, nič zato, če ni bilo v njih prav nikakega znii-sla in zaukal, kakor hitro si je bil iz nosa potegnil kako prelepo, blestečo misel. Jure je bil pesnik po božji volji.
Naključilo se je, da je za Binko-šti v svojem žepu imel zbrano dva-najstorico srebrnih krone. »Kakor dvanajst apostolov so mi,« se je vzra-
zgodilo v najnovejšem času na Koroškem. Splošno je znano iri "bilo Je tii-' di v vseh nemških časopisih, da je — stvar se je tudi napihnila, in sicer so storili to Nemci sami, ki so proglasili Koroško za popolnoma nemško deželo in za nemško posest — okrajno sodišče v Celovcu v neki sporni stvari popolnoma odklonilo rabo slovenskega jezika.
Stvar je sledeča: Dve slovenski stranki sta imeli za zastopnika dva slovenska odvetnika. K sodišču sta prišla namestnika teh odvetnikov, dva odvetniška konci pij enta. Zahtevala sta razpravo v slovenskem jeziku. Sodišče je to zabranilo, in sicer s tem le utemeljevanjem — moj kontingent bo sicer kmalu končan, vendar pa moram to utemeljevanje prečrtati, da pride v zapisnik in da k temu dodam še nekaj pripomb (čita) : Za ureditev jezikovnih razmer pri sodiščih na Koroškem je še vedno merodajna določba § 13. splošnega sodnega reda, ki ni bil razveljavljen s členom 1 uvodilnega zakona k civilno pravdnemu redu, ki pravi, da se imajo stranke, kakor tudi njih pravni zastopniki v svojih govorih posluževati v deželi navadnih jezikov.
Ako se v zvezi s tem uvažujejo še druge zakonite določbe, zlasti točka 14 § 14. zapadno gališkega sodnega reda — na to zlasti opozarjam — in § 4. cesarskega patenta, katere zakonske določbe govore o jezikih, ki so navadni (pri sodišču), je jasno, da je treba pri pravilnem tolmačenju pojma »v deželi navaden« razumeti samo oni v deželi navadni jezik, ki so se ga po dosedanjem običaju posluževali pri dotičnih sodiščih kot sodnega jezika.«
Iz aktov bom sedaj dokazal, da je po dosedanjem običaju veljal slovenski jezik kot v deželi navaden pri okrajnem sodišču v Celovcu, kakor sploh pri okrajnih sodiščih na Koroškem. (Posl. Marckhl: Saj to ni res!) Dokazal Vam bom to iz aktov (čita:) V § 13. splošnega sodnega reda je torej temeljna norma uveljavljena, da glede rabe jezika izključno odločuje obstoječi sodni običaj. Ako se ta norma upošteva pri predstojećem pre-pornem slučaju, je treba samo dognati, kakšen je bil dosedaj obstoječi običaj glede jezika pravnih zastopnikov pri okrajnem sodišču v Celovcu.«
Izrecno se naglasa »pravni zastopniki«, kar prosim, da se tu razločuje. Okrajno sodišče razločuje med »strankami« in »pravnimi zastopniki strank«. (Posl. dr. Markov: To je nesmisel!) Gotovo, je to nesmisel toda takšno neumnost poraja baš »furor teutonicus« pri nas na Avstrijskem. (Čita:) Znano Je sodišču in dognalo se je tudi uradno povodom enakega jezikovnega spora (akt C III. 1777/7 okrajnega sodišča celovškega, R II. 147/7 dež. sodišča celovškega), da se je opetovano pripustila slovenščina kot razpravni jezik v slučajih, ako nobena izmed strank ni prišla k razpravnemu naroku, in ako sta stranki bili vešči slovenskega jezika. Vendar pa ni smeti govoriti o kakem običaju v tem smislu. Pripuščenje slovenščine kot raz-pravnega jezika pravdnih zastopnikov, ako nobena izmed strank ni prišla k obravnavi torej ne odgovarja obstoječemu običaju.«
V tem sklepu se torej govori, da se slovenščina pripušča samo izje-moma, a vendar je takih slučajev mnogo. Kdo more trditi, da so bile to izjeme? Slovenski razpravni jezik je bil v veljavi, in kako more sedaj okrajno sodišče trditi, da se je godilo to samo izjemoma?
Kakor vse te argumentacije tako je tudi ta del dokazovanja ničev
in izpričuje samo, da so na umeten način iskali utemeljevanj, da bi še ' iztiral izpred koroških sodišč slovenski jezik, ki je in mora biti pri sodišču in v deželi navaden jezik, ker prebiva na Koroškem dobra tretjina Slovencev ... (Posl. Marckhl: Saj tega na1 razumete!) Oprostite, dokazal Vam bom, da skušajo slovenski jezik iztirati iz Koroškega. Ker je pa gospod tovariš Marckhl mnenja, da stvari ne razumem, bom tu navedel razsodbo deželnega sodišča celovškega z dne 15. julija 1900 in najvišjega sodnega dvora na Dunaju z dne 14. avgusta 1900.
Stvar je bila namreč taka: Odvetnik dr. Kraut je napravil pri okrajnem sodišču v Beljaku za nekega Nikolaja Pastrka slovensko vlogo, ki jo je pa to sodišče zavrnilo. Odvetnik dr. Kraut je nato po naročilu svojega klijenta rekuriral na c. kr. deželno sodišče v Celovcu, in to je z zgoraj navedenim sklepom izreklo, da se sklep okrajnega sodišča v Beljaku razveljavi, češ, da se lahko na Koroškem pri vseh sodiščih, kjer prebivajo Slovenci, vlagajo vloge v slovenskem jeziku in da se smejo tudi obravnave vršiti v slovenščini. V teh izvajanjih se navaja ... (medklici) — oprostite, sklep deželnega sodišča je izšel v slovenskem jeziku, izvirnik imam tu v rokah — v razlogih se torej naglasa: »Kar se tiče okrajnih sodišč v kronovini Koroški, kjer stanujejo Slovenci, so m to merodajne ... (medklici) — prosim, da me ne motite.., odredbe pravosodnega ministrstva z dne lo. marca 1862 št. 865, z dne 20. oktobra 1866 št. 1861 z dne 5. septembra 1867 št. 8636 in z dne 18. aprila 1882 št. 20.513 ex 1881.«
To so prav tiste ministrske odredbe ... (medklici) — to so torej prav tiste odredbe, na katere se danes v docela nasprotnem slučaju sklicuje okrajno sodišče celovško (medklici) prosim ne motite me vendar, saj vidite, da moram končati, tega pa ne moram storiti preje, dokler popolnoma ne pojasnim vse stvari.
V razlogih se nadalje pravi:
»Razglas pravosodnega ministrstva z dne 29. oktobra 1850. leta št. 14.553 pa določa, da je v deželi navadni jezik pri vseh koroških okrajnih sodiščih, v katerih okrožju stanujejo Slovenci, tudi slovenski jezik.«
Navedene naredbe pravi v svojih razlogih deželno sodišče, ukazujejo torej okrajnim sodiščem sprejemati slovenske vloge ne glede na to, ali je stranka, ki je vložila slovensko vlogo nemškega jezika vešča ali ne (medklici. — Hrup. — Poslanec Na-gele: »Saj sam ne razume slovensko! Saj ne more gladko prevajati!) Gospod tovariš, slovensko razumen odlok prav dobro, s sprevodom na nemško pa hočem, da bi ga razumeli tudi Vi. Povejte mi, ako stvar tudi razumete, ali jo bodete potem tudi takoj lahko prevedli iz tujega jezika? (Medklici. Posl. Nagele: Ako potujete v Petrograd in tam... — medklici). Ne govorite vendar o takih stvareh. Popolnoma sem prepričan, da bi tudi Vi, ako ste morda vešči francoskega jezika, ne mogli iz nemščine, iz svojega materinega jezika, takoj gladko prevajati na francosko, in da bi tudi ne imeli takoj pri rokah pravilnih izrazov.
Ako bi tu govoril v svojem materinem jeziku, bi se pač lahko docela drugače izražal, kakor v nemškem jeziku. Mislim, da so takšni medklici popolnoma neumestni.
Z razsodbo deželnega sodišča v Celovcu se je torej dokazalo, da se sme in mora slovensko razpravljati pri vseh sodiščih na Koroškem, kjer
stanujejo Slovenci. In za kaj se je šlo takrat t
Šlo se je za vlogo pri okrajnem sodišču v Beljaku, kjer so Slovenci v veliki manjšini napram nemškemu prebivalstvu; tembolj je torej dovoljeno, da se razpravlja v slovenskem jeziku pri okrajnih sodiščih, kjer so Slovenci v veliki večini.
Nemška stranka je seveda takrat vložila revizijski priziv na najvišji sodni dvor na Dunaju in ta je v polnem obsegu potrdil razsodbo deželnega sodišča celovškega.«
V dotični razsodbi se glasi (čita) :
»Revizijskemu rekurzu se ni ugodilo, in potrdil se je izpodbijani sklep in njega razlogi iz nadaljnega u važe van j a, da toženec sam ne oporeka, da bi ne bil beljaški okraj jezikovno mešan, po krivici pa zatrjuje, da tam ni v deželi navadni jezik slovenščina, temuč »windisch«.
Tako se je takrat dokazovalo. (Posl. Nagele: »To je »windisch« ne pa slovenski jezik!) Gospod tovariš!) S to svojo trditvijo ste si izdali veliko ubožno spričevalo. Razloček med »windisch« in slovenskim jezikom je prav takšen kakor med nemškim književnim jezikom in med dijalektom, ki ga nazivajo »Platt-deutsch, da, razloček je celo mnogo manjši, ker obstoji le v narečju. Resno pač ne boste hoteli v tej visoki zbornici trditi, da književni jezik, ki ga rabi ves narod, in v katerem se vsako leto v Celovcu tiska šest knjig v 80.000 izvodih, torej pol milijona knjig, ki se razširjajo na Koroškem, v deželi, kjer celo nemška kmetijska družba sama sedaj smatra za potrebno, da izdaja slovenska izvestja za svoje člane, da bi ta jezik ne bil pravi književni jezik. Tega ač nihče ne more resno trditi.
Gospod tovariš Dobernig bo Vam to pač lahko sam potrdil. Ni drugega slovenskega jezika, in v nobenem drugem se ne tiskajo knjige.
Na Koroškem bi si izdajali največje ubožno spričevalo — izraza, ki mi je na jeziku ne bom rabil, ostanem rajši pri izrazu, ki sem ga poprej izustil — ako bi se napram Slovencem rabil kakršenkoli drugi jezik, kakor tisti, ki ga pišeta oba v Celovcu izhajajoča slovenska časopisa, in v katerem se vsako leto tiska toliko knjig. (Medklici poslanca Nagele j a). Čislani gospod tovariš! Meni ni znano Vaše častito ime, toda dovolil si bom, da kasneje vprašam zanj — dognano je, da izdaja kmetijska družba v Celovcu svoja izvestja za slovenske člane v deželi v slovenskem jeziku.
Hitim h koncu. Žal mi je, da mi ni bilo mogoče razpravljati tukaj o drugih potrebah slovenskega naroda. Konštatujem samo še enkrat, da je bilo predsedniku višjega deželnega sodišča, vitezu Pitreichu prihranjeno, da je provzročil razmere, ki so sposobne, nahujskati obe narodnosti na Koroškem. (Poslanec Marckhl: »Das ist stark!« Kranjci so tisti!) Ne, bili so že poprej gori, kakor vidite. (Poslanec Nagele: Vi ste bili med prvimi, ki je začel!) Bil sem tudi gori, prav pogosto sem obiskoval svoje rojake. (Poslanec Nagele: Položili ste temelj tem hujskarijam!) Ne, to ni res! Pripisujete mi preveč moči in oblasti, da bi bil tisti, ki je zbudil na Koroškem slovensko narodno zavest.
Gospoda moja! Slovenska narodna zavest korenini globoko v našem ljudstvu, tudi na Koroškem, in zato je bilo... (Poslanec Marckhl: Živeti hočejo z Nemci v miru, a se ne dati ščuvati!) Živeli bodo v miru, ako bodo uživali Svoje pravo, ki ga imajo pravico zahtevati po državnih
da pošilja slovenske uradnike na JTranjste, da more sprejemati nemške uradnike. (Poslanec Marckhl: Saj Nemcev ne pustite v deželo!) Tudi prihajajo v deželo, kakor sem poprej navajal. Mislim, da gospod poslanec Marckhl takrat ni bil navzoč, ko sem sporočil, koliko Nemcev je nameščenih. Sele v novejšem času se je zopet ustanovilo novo mesto za nemškega uradnika na Kranjskem. (Poslanec Marckhl: Katero mesto neki t) Mesto namestnika državnega pravdnika v Novem mestu.
Ako sem ravno sedaj rekel, da so izmed petih senatnih predsednikov v Ljubljani štirje Nemci, vendar ne bodete mogli trditi, da nemški uradniki ne morejo priti na Kranjsko.
Gospoda moja! Na Spodnjem Štajerskem, v okolici okrožnih sodišč v Celju in Mariboru je S71/2% Slovencev in le 121/2% Nemcev. To je izid zadnjega ljudskega štetja. V resnici je mnogo več Slovencev.
To ljudsko štetje, ki je izvedeno po občevalnem jeziku, smatram za sleparijo, ki se je uvedla zato, da na-štejejo več Nemcev kakor jih je. Mislim, da je že skrajni čas, da se ta način štetja že enkrat odpravi. Mogoče je le v Avstriji, v tej državi nemo-gocnosti. Drugod štejejo vendar po materinem jeziku.
Zato si bom dovolil, če tega nihče drugi ne stori, vložiti v jesenskem zasedanju, ker je prihodnje ljudsko štetje pred vratmi, predlog, naj se dotični zakon predrugači v navedenem smislu.   (Bravo, bravo!)
Kakor sem rekel, je glasom ofi-cialnega ljudskega štetja 87.5% Slovencev in 12.5% Nemcev. Razmerje sodnih uradnikov po narodnosti je na Spodnjem Štajerskem 68% Nemcev in 32% Slovencev, med sodnimi uradniki je namreč 59 Nemcev in 28 Slovencev.
Mislim, da to razmerje v pri-merju s številom prebivalstva še celo gospodu poslancu Marckhlu ne bo zdelo pravo. Navedel bom še tudi, da uradu je pri okrožnem sodišču v Mariboru 1 predsednik, 6 svetnikov, 4 tajniki, 3 pristavi, skupno tedaj 14 Nemcev in le 1 višjesodni svetnik, 1 sodni svetnik, 2 tajnika, 2 pristava, skupno 6 Slovencev, in da službujejo pri okrajnem sodišču v Marenbergu 2, v Ptuju 8 in v Slovenski Bistrici 3 nemški sodni uradniki, a noben Slovenec. (Poslanec Marckhl: Vsi ti znajo slovensko!) Slovenci tudi znajo vsi nemško.
Gospodje iz nemškega tabora vendar poudarjajo vedno načelo, da se morajo za nemški narod nastavljati samo nemški uradniki. Da, ali mi te pravice nimamo?
Mi imamo popolnoma isto pravico, zahtevati to, kakor Vi in se mora postopanje, da se v popolnoma slovenskih okrajih nastavljajo nemški uradniki, označiti za najhujšo krivičnost.
Pri okrožnem sodišču v Celju uradujejo 1 predsednik, 1 višji sodni svetnik, 6 sodnih svetnikov, 2 tajnika in 2 pristava, skupno tedaj 12 Nemcev ter 1 višjesodni svetnik, 1 sodni svetnik, 2 tajnika in 2 pristava, skupno 6 Slovencev.
Take so razmere na Spodnjem Štajerskem. Pri državnih pravdni-štvih je 7 Nemcev in noben Slovenec. To so gotovo krivične razmere, proti katerim se moramo bojevati.
Razmere v področju višjega deželnega sodišča v Trstu so popolnoma drugačne, tako da bi lahko sko-naj za nje zavidali svoje ondotne rojake. Toda tega ne storimo, ker zahtevamo isto pravico kakor zase tudi za naše rojake v okolišču tržaškega deželnega nadsodišča.
Opozoril bi le še na to, kar se je
dostil, »jaz pa sem učenik, pa jim rečem: pojdite po svetu med vse narode in v vse vetrove.« Zasmejal se je v dno svoje duše, spustil se v orjaški korak, z desnico pa potresal žep, da je žvenkljalo korak za korakom, da je slišalo njegovo uho, kakor da hodi Jure za vojaškim mirozovom, kjer ne ropočejo bobni, ampak zveni samo srebro svoj prelepi ritem.
Pa ni dolgo bobnal, kajti v nosnice mu je bil udaril preprijeten vonj po pečenki in predno je Jure še mogel resnobno preudariti, kako in kaj, so se njegove noge že preložile čez prag in se udobno razpoložile pod mizo, na kateri je bil pisan prt, kakor je to Jure opazil ves začuden na tem, kdaj se je vse to pripetilo njemu, ki resnično ni imel namena, sesti za mizo, marveč se mu je čisto resnično zdelo, da to pot shrani svojih dvanajstero aposteljev v tistem lončenem prašičku na svoji pisalni mizi. »Ej, saj je eden tako in tako malopridnež, ki bi me izdal, še predno bi petelini trikrat zapeli,« je vzdi-imil in ker se je pred njim že kadila nadevana pečenka, ali si je mogel drugače, nego da jo je počasi jel spuščati v najglobljo globino svoje notranjosti, tako globoko, da se je mogla tudi njegova duša oblizniti ob njo. — Tako je bil storjen začetek
stare pesmi in ko se je izza Golovca dvignilo solnce in so petelini zapeli, se je Jure sam samcat znašel pred pragom kavarne, in je z gnevom v srcu opazil, da se kavarna zapira. Potegnil je krepek vzdih iz najglobljega kotiča svojih pljuč in ga izpustil v megleni jutranji zrak, da je revež vztrepetal in zaječal. »Ali nisem rekel, da me bodo izdali, predno zapojo petelini!« — Zasukalo se mu je v glavi in zasukal se je na peti. »Nič ni res, da je megla na polju, le v moji glavi je megleno. Praznik je in zato se spodobi. Seveda se spodobi, da poj dem na livade in s ptički za-pojem slavo preljubemu bogu, ki mi je vzel, kar mi je dal. Jure, kar poj-diva,« si je namignil in jo je ubral proti Igu.
Dolga je ižanska cesta ali dolga je bila tudi Juretova misel, dolga in lepa, pa samo ena: spodobi se, da poj-dem na livade in pojem s ptičkami. Vso dolgo pot ni videl ne na levo ne na desno, kajti gledal je samo vase, v svojo dušo in na tisto dolgo misel, ki se je po dnu njegove duše vijugala kakor prelepa kača in blestela zdaj v tej zdaj v oni barvi.
Hodil je po cesti, ob senožetih in potokih in naenkrat se je znašel v Čisto neznani krajini. Dolga tesen se je vlekla pred njim, vodopadi in sla-
povi so bobneli na desni in na levi in lepo je bilo hoditi po njej. Jure je koračil dalje, same so ga nosile noge, kajti on jih ni prestavljal, ni videl nič, ni slišal nič, marveč je mislil in ni še prišel do konca tiste svoje imenitne misli.
Naenkrat pa se je ustavil, zapi-čil kazalec v nosnico in začel s pre-miliin glasom: Drage moje dušice, prelepe moje rožice, kako ste vendar lepe! Jure pa je meglen in vas ne bode gledal, ker mu*lezejo oči vkup in ker je danes praznik v žepih, Amen. In zleknil se je v travo in zaspal pod Krvavimi pečmi.
Ker je njegova tepka molela v zrak, se je solnčni žarek vanjo zapi-čil s toliko silo, da se je Juretu zdelo, da je to njegov lastni prst in da torej zopet treba misliti. Zato se je predramil, s palcem odmeril solnčno višino na nebu in prišel do sklepa, da mora biti že precej preko poldneva. Skoro da se je prestrašil, zato se je vzravnal in zaklical na vse prsi: »Mati/ kosila mi dajte!« In šele ko je odjeknilo, mu je prišlo na misel, da ni doma in da ne bo kosila in nič ni bil zlovoljen vsled tega. Odtrgal si je bilko in jo prežvekaval, oči pa so mn plale po rožicah in njegove misli so hodile med njimi semtertja čisto nalahko. Pa čimdalje bolj otož-
ne so bile. »Lepa si cerkvica gori vrh hriba in tako prijazno migljaš sem doli, toda jaz sem lačen in bi te ugriznil, če bi bila potica. Tako pa, mir s teboj in z mojim želodcem. Jaz sem žalosten in bodem umrl, rožica med rožicami, pa bodo jokali za menoj in mi postavili spomenik.« In ob tej prelepi misli je vnovič zaspal in ni več slišal murnov, ki so pevali njemu v čast.
Bil je že pozen popoldan, ko je nanj naletel samcat popotnik, z Rašice vračajoč se v Ljubljano. Dvignil je Jureta in ga odvedel seboj. Jure pa je bil molčeč kakor gruda in vso pot se je po njegovi duši premetavala samo ena misel, da ni bilo prav od dvanajsterih aposteljev, da so ga bili tako brezsrčno zapustili zarana, še predno so zapeli petelini. In to misel je obglodaval vso pot in se nasičal ž njp in bila mu je edina hrana tudi še drugi dan.
Potlej pa je energično dregnil v nos in pričaral iz njega zaklad, da jc zopet zadišala pred njim nadevana pečenka in se je obnjo oblizovala mehka njegova duša. In tako se je vno*vič> začela stara pesem, ki ne bode izzvenela preje, dokler Jure resnično ne bode počival pod rožicami, ki jih je tako ljubil.
osnovnih zakonih. (Medklici. —. Predsednik zvoni).
Premalo je časa, da bi na to odgovarjal. Ako bi hotel odgovarjati na vse te klice (medklici), na vse te breztemeljne trditve, bi danes ne moigel končati. Že itak sem grešil napram svojim cenjenim tovarišem v jugoslovanskem klubu, ker sem prekoračil določeni mi čas.
Konštatujem še enkrat, da je bil predsednik višjega sodišča, vitez Pit-reih, tisti, ki je skušal pripraviti Slovence ob tisto malo enakopravnosti, ki je bila uvedena dosedaj na Koroškem pri sodiščih, in zato seveda ne bomo mirovali, temuč vedno in vedno zahtevali, da Slovenci dobe v vseh pokrajinah, kjer prebivajo, tudi na Koroškem, vkljub temu, da se smatra ta dežela kot germanizaciji zapadla, enake pravice z Nemci.
Zaključujem. Visoko čislana gospoda! Ako bi hotel naslikati vse krivice, zapostavljanja in šikane, ki smo jim izpostavljeni Slovenci s strani države, za katero smo žrtvovali premoženje in življenje, bi potreboval za to še več ur. Ker sem pa zaradi časovnega kontingentiranja prišel vsled vljudnosti spoštovanega načelnika »Kola poljskega« v položaj, da vsaj deloma zadostim svoji poslanski dolžnosti, hitim, da končam svoja izvajanja. Vendar pa ne morem končati, da bi ne apeliral na slovanske stranke v tej visoki zbornici.
Visoko čislani gospodje tovariši iz vseh slovanskih taborov! Po zadnjem ljudskem štetju znaša število domačega prebivalstva v Avstriji 23,470.600 duš. Od tega števila odpade na Slovane same 14,119.000, torej 60% celokupnega prebivalstva. (Poslanec Kasper: Nemci pa plačujejo večino davkov!) Ne govorite o davkih! Slovani tudi plačujejo davke. Kdo plača večino najvažnejših davkov, krvnega davka? Slovani so to. In kar se tiče ostalih davkov, ne plačujejo Nemci razmeroma nič več davkov ,kakor Slovani. ,Vidite, »gospoda moja, kako težko je končati, ko gotovi gospodje tega ne pripuste.
Vkljub tej pretežni slovanski večini so mogoče razmere, kakor sem jih baš naslikal, in vsak dan lahko zremo sramotno dejstvo, da se na ministrski klopi dobili prostora med 13 izvoljenci samo 4 Slovani. (Poslanec dr. Schreiner: Danes pa ni nobenega tu!) Danes slučajno res ni nobenega tu, a bodo že še prišli, da si bomo mogli to živo predočiti.
Da so razmere take, je krivo samo to, da doslej nismo razumeli postaviti se proti nemški solidarnosti slovanske vzajemnosti. Ali se nam ne bodo vendar enkrat odprle oči? Skrajni čas je že, zato kličem čisla nim gospodom tovarišem iz slovanskega tabora besede pesnikove: Bodite složni, složni, složni! (Živahno pritrjevanje in ploskanje. Govorniku čestitajo).
Glasovi iz Idrije.
Našim ognjegascem bi priporočali v vzgled češke tovariše, ki so sklenili, da se ne bodo udeleževali nobenih cerkvenih priredb. Požarna bramba ima ves drugačen namen kakor pa delati štafažo tej ali oni cerkvi!
»Napreju« ni všeč, da so se nekateri narodnjaki, med njimi g. župan, udeležili veselice ognjegascev v Godoviču, kjer se je blagoslovila briz-galna. Ce so Godovičani mislili, da bodo z blagoslovljeno brizgalno lažje gasili v slučaju potrebe, je to njihova stvar; vsekako je blagoslovijenje pripisati dobremu razmerju, ki vlada med sicer naprednimi vuščani in njihovim župnikom; idrijski narodnjaki pa smo na tem blagoslovi jen ju popolnoma nedolžni in se nas je večina udeležila veselice še-le po tem, ko je bila brizgama že blagoslovljena. Naj »Naprejev« urednik raje enkrat revidira kako procesijo, bode videl koliko sodrugov koraka pod cerkvenimi zastavami. Sicer pa upo-števamo njegov namen: v boju proti klerikalizmu bodimo dosledni tudi v" malenkostih. Samo želimo, da ne gleda le na naše vrste!
Godbeno društvo priredi v nedeljo, dne 28. t. m. takoj po tomboli javen koncert na vrtu gostilne pri »Črnem orlu«. Vstopnina 20 vin. z* osebo. —Drugo nedeljo, to je dne 5. prihodnjega meseca pa priredi isto društvo izlet v Koševnik. Odhod i« Idrije ravno opoldan. Vstopnina h koncertu prosta.
Glasovi z Jesenic
—   Nadoficijalu    Kollerju, k1
službuje kot postaje načelnik na i?' seniškem kolodvoru, se še do dane* ni skrivil las na glavi, dasi je bil n* di pretepa obsojen na tri dni zapora* ozirom 60 K globe. Vemo, da je Kol* ler prirastel na srce ministru D*?1"* schatti, kakor je sam izjavil na* pram slovenskemu poslancu, ki £3 je podrezal radi Kollerja, toda to ni vzrok, da bi smel uradnik v svoji
1. Prilog« „Slovenskemn Harodn" ftt. 148. dna 27 jnnlla 1908.
nemški nadutosti početi kar bi se mu zljubilo. Ali se bo mar večina prebivalstva pustila izzivati od nemškega uradništval Ministrstvo naj pošlje Kollerja med njegove »lonema-ne«, kjer se bo lahko pretepal kakor mu bo ljubo in drago, slovensko prebivalstvo bi pa bilo prokleto neumno, če bi mirno gledalo take ljudi v svoji sredi. Naši poslanci naj vprašajo v državnem zboru železniškega ministra, kako mnenje ima o Koller-jn in kaj misli ukreniti, da potem vemo svoje postopanje urediti. Za nas velja le eno: Koller mora z Jesenic in naj snio primorani uporabiti tudi najskrajnejša sredstva — silobrana. Hočemo biti na jasnem, če je res nemškemu uradniku dovoljeno vse, ko je vendar znano, da slovenski uradnik dostikrat kmalu ne bi smel niti — kihniti!
— Med železniškimi uslužbenci je nekaj ljudi, ki sicer radi poudarjajo svoje socialno - demokratiško mišljenje, v resnici pa so nacionalni izzivači prve vrste. Še bolj pa jim raste greben, ker se zavedajo, da imajo v postajenačelniku Kollerju dobrega zagovornika. Med označenimi izzivači se posebno odlikuje neki »plocmojster« Tratnar, ki povsod udriha po Slovencih ter sploh rad kaže svojo nemško oliko napram drugim uslužbencem slovanske narodnosti. Take možakarje si je treba zapomniti, ker čez sedem let vse prav pride!
— Revizijo občinskega premoženja je odredil deželni odbor ter v ta namen poslal na Jesenice deželna uradnika dr. Zbašnika in Lindtnerja,
ki sta pregledala račune prejšnjih let. Ne vemo sicer natančno, kako mnenje bo dobil deželni odbor o občinskem gospodarstvu na Jesenicah, ali to je gotovo, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Marsikaj bi zaslužilo ugledati beli dan, da ljudstvo izve, kako so izvestni ljudje delali za »blagor« občine v okrožju lastnega žepa. En sam masten račun bi lahko več povedal, kakor cela knjiga, o žepnih globokostili raznih rodolju-bov-»domačinov«. Seveda: če bi se hotela dati na primer učiteljstvu malenkostna stanarina, bo takoj vse stokalo o prevelikih izdatkih, če pa se poženejo stotaki in tisočaki v zrak, potem je vse tiho. Za vinarjem vse joka, velikih tatov pa nihče ne vidi. Radovedni smo, če se bo našel človek, ki bo imel toliko poguma, da bo svoječasno v občinskem odboru spregovoril jasno besedo o jeseniškem gospodarstvu!
— Šolsko vprašanje je bilo na dnevnem redu pri seji svetovalcev, ki jo je sklical občinski gerent A. Cebulj pretekli teden. Svetovalca A. Pongratz in P. Rozman sta izjavila, da ni potreba nove paralelke na jeseniški šoli in tudi ne nove šole pri Sv. Križu, češ, da naj se poprej sezida nova šola ria Savi, da se bo potem videlo število otrok. Tu se vidi zopet tisto premišljeno 'postopanje nemške stranke, ki hoče iz vsake stvari črpati svoje narodne koristi. Ker se bojijo dveh slovenskih glasov pri bodočih volitvah, zato se ne sme povečati število slovenskih učiteljev na Jesenicah. Na Savo pa mislijo dobiti nemško misleče učiteljstvo. Motijo se Nemci, če mislijo, da imajo že v zakupu deželni šolski svet. Tudi dr. Eger ne bo mogel v tem ozira pomagati našim Nemcem in naj tudi pije bratovščino s Schwarzem in Kalteneggerjem, ki sta s Fabin-cem prvega in zadnjega slovenskega učitelja na Jesenicah naravnost tihotapsko obglavila.
— Društvo za povzdigo prometa s tujci se je ustanovilo na Jesenicah v nedeljo 21. t. m. Predsednik je gospod A. Schre y.
— Nafarbani »Slovenec«. V ponedeljkovi številki je prinesel »Slovenec« pod naslovom »Liberalni kon-ventikel na Jesenicah« poročilo, ki je od konca do krnja zlagano in pisano z namenom denuncirati takratne udeležnike. Shod je bil zaupen in so bili osebno vabljeni pristaši narod-no-napredne stranke in slovenske ljudske stranke. Zastopnika obeh slovenskih strank sta govorila v istem smislu, da je uspeh le takrat mogoč, če bosta protinemško akcijo podpirali obe slovenski stranki, posebno kar se tiče Jesenic. Uredništvo »Slovenca« je bilo pa tako neumno, da se je pustilo potegniti od nekega pristaša tovarniške nemške stranke, mesto, da bi se informiralo pri svojih lastnih pristaših. Sramota za slovenski list, ki tako neposredno dela Nemcem v prid, pri Slovencih pa le — zgago.
Dopisi.
Iz Bučke. Naš župnik Kutnar ima pokojnino odmerjeno. To kaže vse. Travnikov noče kositi, zemljišča ni pravilno obdelal, kakor je storil druga leta. Več stvari je tudi razprodal in župnikova služba je bila tudi razpisana do 15. maja. Torej Kutnar, naš župnik, nas zapusti; in
to je kar nam sili pero v roke. Celo knjigo bi o tem lahko napisali, pa naj zadostuje le nekaj stvari. Radovedni smo, kako bode s cerkvenim premoženjem. Ker je Kutnar dober gospodar, precej skop človek, in ni dal brez potrebe groša iz rok, bi po našem mnenju moglo biti precej denarja v cerkveni blagajni. Vsega tega ni nikomur nič znanega; prvi ključar V. ni bil nikdar voljen, pač pa od župnika imenovan. Jeli to postavno f Dotični ključar pa ne zna niti pisati ne brati, kaj da bi šele pogledal oziroma zahteval pogled računov. Le ob novem letu mu župnik izroči račune, on je ponese domov, a doma pokaže natančno svoji hčeri, od župnika odločeno mesto za ključarjev podpis, in hči stori par kljuk, v znamenje ključarjevega podpisa. Tako je račun prinesel nekdaj nazaj v župnišče, a župnik mu reče: Jaz bi vam lahko smrtno obsodbo spisal in vi bi si jo sami nevede — podpisali. Drugi ključar S. zna pač pisati in brati, a da bi se predrznil v račune pogledati, tega Bog varuj. On je pač zadovoljen, da se sme ključar imenovati, in pa da sme Kutnar j u iti na njivo orat. Sedaj poglejmo, kake dohodke ima naša farna cerkev. Vsako leto se vrši pet velikih letnih sejmov, a vse to kar pride takoimeno-vanega »štantgelda«, spravi Kutnar sam; ta za gotovo rečemo, da nese na leto več nego 1000 kron. Že pred 25. leti je bilo to v najemu za 500 K, (priča, ki je pobiral, še živi), a tisti -krat ni bilo svinjskega semnja, a taksa je bila za polovico cenejša kot danes. Sedeži v cerkvi neso gotovo več nego 1000 kron, saj mora vsaka ženska od 6—8 kron plačati vsako leto za sedež, če hoče sedeti v cerkvi. Od zvonenja mrliče v se plača od treh zvonov povprečno nekako 6 K, a od velikega zvona samega 6 krone. Koliko neso razni »ofri«, razne »pusice«, katerih je pa več v cerkvi. Vsega tega se precej nabere. Kaj bi se ne. Ljudje hodijo na spoved od Semiča, Metlike, Novega mesta, Trebnjega, Sevnice, Kostanjevice itd., in ti gotovo mnogo darujejo, pa to vsak dan, po cele trume. Gotovo ima, ali vsaj imeti bi morala naša cerkev že precej polno blagajno. In če bi bili ključarji natančni možje, bi vsaj vedeli nekaj, koliko, ali vsaj če je kaj denarja. Tako pa bode župnik šel in nam mogoče pusti prazno blagajno. S tem bode seveda ključarjema oči odprl. Zapustil bode za naslednika gole stene in prazno bi-sago; on bode pa odnesel od tu vse, kar smo si bučenski farani v teku 30 let profitirali, kajti vse to je izginilo. In ponosno lahko danes reč«' župnik Kutnar: Vam je Bog dal, jaz sem pa spravil; pa jaz imam zvrhan žep, vi Bučklanje pa praznega. Ako bi kdo vprašal: kdaj bode šel župnik, odgovorimo le toliko, da čaka novih občinskih volitev. Da se te danes izvršijo, Nace nas že jutri pusti, a teh vražjih volitev pa le noče biti in najbrže, da bode sv. Mihel z vago prišel preje klerikalno modrost vagat, nego bodo volitve; Kutnarja pri nas pa gotovo neH)ode na tisti čas, da bi nam zmešnjavo delal. Zakaj vse smo mu prestrigli ,klerikalni »štrik« in pe-roti, in odbornik ne bode več, pa ma-gari se postavi desetkrat na gla^ <>. One oblasti pa, katere imajo pri cerkvenem premoženju kaj besede, opominjamo, naj stvar pregledajo, kaj je župnik tekom časa prejel in k;»j bode pri odhodu pustil. Danes smo par besedi o Kutnar j u pisali, prihodnjič hočemo pa še nekoga drugega, ki nosi tudi dolgo suknjo, pokr-tačiti, kajti polno ima masla na glavi, a vedno nam sili na solnce. Na svidenje tedaj — ali pa mir, kajti mi se dražiti ne damo, baharija vašega mezinca danes ne velja več.
Državni zbor.
Dunaj, 26. junija. Zadnja proračunska seja je bila zopet zelo dolga in viharna. Treba je bilo zopet ponočne seje. Zadnji govornik v proračunski debati je dovršil svoja izvajanja šele ob 4. uri popoldne, nakar se je začelo razpravljati o stvarnih popravkih, kar je zopet trajalo cele štiri ure. Potem se je začelo glasovanje, ki je bilo zelo komplicirano, ker so socialni demokratje zahtevali za dva svoja minoritetna predloga glasovanje po imenih. Tudi o znani Schmidovi resoluciji glede židovskih dijakov se je zahtevalo poimensko glasovanje. V pozni pouočni uri je začela zbornica razpravljati o finančnem zakonu. Pri tem je bilo četrtič treba poimenskega glasovanja, ker so socialni demokratje zahtevali, naj se davek na sladkor zniža. V naslednjem je pregled seje pozno v noč.
V začetku seje so nemški poslanci vseh treh glavnih strank podali tri interpelacije zaradi zadnjih dogodkov na graškem vseučilišču. Poslanec Gostinčar je interpeliral trgovinskega ministra zaradi zgradbe poštnega poslopja v Idriji. — V proračunski debati sta govorila najzanimivejše poslanca Riese in Da-
szvnski.  Za glavna  govornika sta bila  izvoljena  poslanca  S t e i n e r (pro) in Muchitsch (contra). — Prirazpravljanjn o stvarnih popravkih je znani grof Sternberg prodajal svoje   najnovejše  katoličanstvo ter imenoval socialno - demokratične poslance bojazljivce, ker so kritikovali nekatere malovredne duhovnike. Na to nečuveno izzivanje so socialni demokratje od vseh strani naskočili in obkolili Sternberga med strahovitim krikom.  Situvacija je bila skrajno opasna. Ako bi ne bili branili Sternberga krščanski socialisti, a razjarjene socialne demokrate mirili in zadržavali lastni hhidnokrvnejši tovariši,   bil   bi   Sternberg brezdvomno strašno  tepen.   Neki  socialni demokrat mu je hotel vreči velik stol na glavo, a ga je v zadnjem hipu zgrabil za roko tovariš. Istotako je neki stenograf iztrgal grofu težko kovinsko uro iz rok, ki jo je hotel vreči v poslanca  Seligerja.   Vihar je trajal skoraj   četrt  ure  ter je  bil končno predsednik primoran zaključiti sejo. Ker pa je tudi potem, ko se je seja zopet otvorila, grof Sternberg sirovo žalil socialne demokrate, so ga ti med ploskanjem galerije   bombardirali s kepami papirja in protokoli. Potem so se spoprijeli še krščanski socialisti in socialni demokratje. Končno je predsednik le odvzel Sternbergu besedo   ter   obžaloval   dogodke. Grof Sternberg je kakor divji skočil proti predsedniku, mu grozil s pestjo ter kričal:   »To mi boste poplačali! To vam bo drago hodilo!   Vam že pokažem!«  Med   tem  je prišel poslanec Wolf v zbornico, in ko so mu tovariši povedali, da je "Sternberg užalil poslanca Sommerja, se je začel tresti razburjenja ter- je planil proti Sternbergu. Z velikim trudom so ga tovariši zadržali in pomirili. — Pri glasovanju sta bila odklonjena minoritetna predloga glede   znižanja cene na sol in glede črtanja dispozicijske-ga fonda. Tudi predlog poslanca dr. Ellenbogna, naj se porabi 20 milijonov za izboljšanje plač železniškim uslužbencem, je bil odklonjen pri poimenskem glasovanju, dasi le z devetimi   glasovi   večine. Schmidova resolucija, naj se določi v odstotkih, koliko Židov sme obiskovati srednje m visoke šole, je bila   odklonjena z 205  glasovi  proti  162  glasom. — Sprejeta pa je bila s 5 glasovi večine Wolfova resolucija, naj se umetniška akademija v Pragi   razdeli v češko  in  nemško sekcijo. Poslanca Masarvk in Drtina  sta glasovala z nemškimi strankami, dočim so češki socialni demokratje   obsedeli. Zopet je nastal tak vihar, da se je morala seja prekiniti. — Potem je bila sprejeta še Malikova resolucija glede podržavljenja južne železnice; nato se je pričelo drugo branje finančnega zakona. (O koncu seje pride brzojavno poročilo). '
Gosposka zbornica.
Dunaj, 26. junija. Gosposka zbornica je imela danes kratko sejo, v kateri se je najprej izročil predlog glede reforme kmetijskega kredita posebni komisiji. Potem se je brez debate sprejela x,0K°dba svetovne pošte, kakor tudi zakon o oprostitvi kolka za ustanove povodom cesarjevega jubileja. Član dr. Matuš je v posebni interpelaciji pozival vlado, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi čim najhitreje izvede ravnopravnost obeh deželnih jezikov, posebno v deželah., kjer žive Cehi in Nemci skupno.
Brez nemške milosti ni enakopravnosti!
Dunaj, 26. junija. Ker se je razglasilo, da sta bila dva zastopnika Šusteršičevega kluba pri ministrskem predsedniku zaradi priprave jezikovnega zakona za planinske dežele, so hiteli nemški poslanci, med njimi Marckhl in Dobernig k ministrskemu predsedniku protestirat in pripovedovat o strašnem razburjenju v nemških krogih. Baron Beck je izjavil, da sta res bila pri njem dva slovenska poslanca, toda o kakšnem jezikovnem zakonu se pri tem ni niti z besedico omenilo. Sploh je izvedel šele iz časopisov, da pripravlja jugoslovanski klub neko tako akcijo. Slovesno pa je pristavil, da vztraja pri svoji obljubi, ki jo je dal svoječasno Dobernigu, da se ničesar ne zgodi brez nemških poslancev.
Strahovlada v Perziji.
London, 26. junija. Zapiranje poslancev in meščanov, nagle sodbe in ropanje po mestu se nadaljujejo. Prebivalstvo je v groznem strahu. Poslaništva so prenapolnjena z beguni. Finančni minister in štirje ugledni poslanci so pribežali v italijansko poslaništvo, ker jih nemški poslanik ni hotel sprejeti. — Na celi črti so dobili reakcionar j i oblast. Soproga princa Cahirja, šahova teta, se je zabodla, ko 60 ji razrušili hišo. Včeraj je vojaštvo razrušilo tudi hišo guvernerja Rešu, ker je nekdo iz njegove hiše streljal na vojake. Celo noč so pokale puške, in zjutraj eo ležali po vseh ulicah mrliči. «
Ministrska kriza v Srbiji.
B e 1 g r a d , 26. junija. Vladna stranka je sklenila, da vztraja pri kandidaturi Velimiroviča za ministrskega predsednika. Kriza se reši v ponedeljek. — Kralj je pozval brzojavno iz Rima poslanika dr. Milo-vaniča, da prevzame ministrstvo zunanjih del. Tudi Milosavljevič se pokliče v novo ministrstvo. S tem se ugodi zahtevam opozicije.
Nasilstva grških vstašev v Macedoniji.
Carigrad, 26. jenija. Nasilstva Grkov proti Kucovlahom v Macedoniji so se zadnje čase podvojila. Rumun8ka vlada je zaradi tega opetovano in resno opozarjala turško vlado. Te dni je bil umorjen neki učenec rumunske trgovinske šole v Solunu. Njegovi starši so dva meseca poprej dobili grozilno pismo, v katerem se jih je pozivalo, naj sina vzemo iz rumunske šole.
Nemiri v inozemskih kolonijah.
Pariz, 26. junija. Na otokih Sumatri, Celebesu in dr. se pripravlja vstaja domačega prebivalstva. Na Sumatri je na mnogih krajih brzojavna zveza pretrgana. Vstaši skušajo posebno vlake vreči s tira. Na Celebesu je imelo nizozemsko vojaštvo že spopad z vstaši. Štirje vstaši so bili ubiti. V Bata vi j i so vstaši od okrajnega načelnika zahtevali, naj jim povrne vplačane davke, a ker tega niso dosegli, so načelnika ubili.
Protialkoholni zakon na Angleškem.
London, 26. junija. Še preden je vlada predložila parlamentu zakon proti pijančevanju, s katerim zakonom se število gostilen zelo zmanjša, se je pričela med obrtniki velika gonja proti vladnemu načrtu. Včeraj je bil v tej stvari velik protestni shod, na katerem je posebno Balfour ostro napadal vlado ter imenoval njeno predlogo proti pijančevanju nepošteno. Med viharnim odobravanjem je bila sprejeta soglasno resolucija proti tozadevnemu zakonu.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 27. junija.
— Qui trompe-i-on ici? Napredni poslanci so vedno zastopali nazor, da bi bila parcialna uredba jezikovnega vprašanja brez ozira na naš narod prava nesreča za Slovence. To stališče je izborno v različnih govorih zastopal bivši poslanec dr. F e r-j a n č i č , in to stališče zastopa tudi dvorni svetnik dr. P 1 o j , ki je v teh zadevah gotovo prva kapaciteta med jugoslovanskimi poslanci. Cim je vlada naznanila, da pripravlja jezikovni zakon za Češko, se je dr. Ploj s hvalevredno vnemo in spretnostjo zavzel za to, da se mora obenem rešiti jezikovno vprašanje tudi za Slovence. Kakor v prejšnjih letih, tako so tudi sedaj slovenski klerikalci ostentativno kazali uprav cinično hladnokrvnost. Jezikovno vprašanje jih ni čisto nič zanimalo, kakor sploh ne narodne krivice, ki jih je vlada storila slovenskemu narodu. Še več. Izrekli so se za vse, kar je vlada zahtevala v korist Nemcev, samo da so se jim Nemci pri volitvah in pri drugih prilikah pokazali hvaležne. Bila je to prava kravja kupčija. Klerikalci so dajali Nemcem narodnostne koncesije, Nemci pa so podpirali klerikalno stranko. Prav nič ne kaže, da bi bilo v tej bratski vzajemnosti, v tej klerikalno - nemški zvezi pod vladno patronanco nastalo kako nesoglasje. Klerikalci in nemškutarji se ljubijo kakor tiste dni, ko so Proc'-odrimovci glasovali za Kregarja, Gregoriča in Ravniharja. Zdaj pa naenkrat so se klerikalci spomnili — jezikovnega vprašanja, torej tiste zadeve, ki jih ni nikdar zanimala, za katero se niso nikdar vnemali in ki jim je v resnici zadnja briga na svetu. Po listih je krožila vest, da pripravljajo klerikalci jezikovni zakon za slovenske dežele in da so izvolili poseben odsek, ki naj to stvar pri-pravi.Koj na to se je razvedelo, da je ministrski predsednik Beck konferi-ral s klerikalci in reklo se je, da zaradi jezikovnega zakona, dočim je v resnici Beck s klerikalci samo »gli-hal« po čim jih dobi za vladne načrte, za katere zdaj Beck in Korytow-ski lovita in kupujeta glasove. Nemci iz Štajerske in iz Koroške so bili na minuto točno takoj razburjeni. Začeli so kričati, tekli so k Becku in grozili, da vse razbijejo in poženo celo ministrstvo v zrak, če bi vlada hotela Slovencem dati kako mrvico pravice. Beck jih je hitro potolažil, češ, da je pač s slovenskimi klerikalci mešetaril, pa zaradi drugih stvari, da slovenski klerikalci niti z besedico niso omenili jezikovnega vprašanja, sicer pa da vlada Slovencem ni-
česar ne bo dovolila, če s tem ne bodo zadovoljni Nemci. Nato so se »do skrajnosti razburjeni« Nemci zopet pomirili. Kaj je pa zdaj z jezikovnim načrtom, ki ga pripravljajo klerikalci! Beck je klerikalce postavil n a 1 a ž z njih vestjo, da se je ž njimi pogajal zaradi jezikovnega vprašanja. Ta del klerikalnih vesti je torej že padel v vodo. Kaj je pa na drugem delu vesti, na poročilih, da pripravljajo klerikalci načrt jezikovnega zakona, se tudi kmalu izkaže. Sumljiva je ta stvar, skrajno sumljiva. Predvsem že zaradi tega, ker so se klerikalci spomnili jezikovnega vprašanja šele zdaj, ko dfc bliža konec parlamenta in torej stvar čisto gotovo ne pride več na vrsto. Zakaj se je pa klerikalci niso spomnili prej, ko je bil še čas ?Še sumi j ive je pa je to, da klerikalci to stvar razobešajo v javnosti. Take zadeve se vendar ob-drže tajno in se prikrivajo sovražnikom do zadnjega trenotka. Ce bi kak vojskovodja po časopisih razglašal, kako se namerava vojskovati in kaj hoče doseči, bi ga vtaknili v blazni-co. Klerikalci so morali vedeti, da bodo Nemci napeli vse sile in se pripravili za vojno, če količkaj izvedo za njih namene; vedeti tudi morajo, kake zveze in vplive imajo Nemci. Zakaj so torej stvar obesili na veliki zvon t Čemu so — očividno je, da namenoma — izzvali nemški odpor? Kaj naj vse to pomeni? Qui trompe-t-on ici?
— Občinski svet ljubljanski ima
v torek, dne 30. junija ob šestih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Na dnevnem redu javne seje so poročila o pritrditvi novoizvoljenemu odboru »prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva«; o prošnji Franca Hrena za izknjiženje neke služnosti na pare. 97/1, 96/3 in 99/5 kat. obč. Karlovsko predmestje; o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1907; o dopisu mestnega magistrata glede nekaterih popravil in adaptacij v Podturnskem gradu; o prošnji umetniškega društva »Lade« za prispevek mestne občine za prireditev umetniške razstave jugoslovanskih slikarjev v Ljubljani; o prošnji »Ljubljanskega učiteljskega društva« za prispevek mestne občine za odposlanstvo delegatov k shodu slovanskih učiteljev v Prago; o dopisu mestnega stavbnega urada glede poprave opornega zidu ob posesti Frančiške Mačkove »na Osojah«; o dopisu mestnega magistrata glede ponudeb za zidarska, tesarska, kleparska in krov-ska dela ter dobavo vezi in železnih nosilcev za zgradbo novega restavracijskega poslopja mesto dosedanjo Švicarije; o dopisu mestnega magistrata glede oddaje kanalizačnih del na Bleiweisovi cesti in v Jenkovih, Japljevih in Ravnikarjevih ulicah; o dopisu mestnega magistrata glede naprave ograje ob novem župnišči pri sv. Jakobu; o dopisu upravitelj-stva mestne elektrarne glede vpeljave električne razsvetljave v prostore ljudske in meščanske šole pri Uršn-linkah; o računih o porabi dotacije za okrajno šolsko knjižnico za leto 1907/08; o prošnji »Zveze slovenskih zadrug« za prepustitev učnega prostora za c. kr. učno delavnico za pletarstvo; o nasvetu kuratorija mestne višje dekliške šole, da je na mestnem dekliškem liceju sistemizovati učno mesto za prirodopis, matematiko in fiziko; o nasvetu kuratorija mestne višje dekliške šole, da je na tem zavodu uvesti poduk iz slovenske stenografije; o ugovoru reklamnega podjetja Alojzija Smoleta proti prepovedi neke vrste reklame od strani mestnega magistrata; o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1907; o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1907; o prošnji nekaterih posestnikov ob Dolenjski cesti za podaljšanje vodovoda do njihove posesti. Samostalni predlog občinskega svetovalca Antona Likozarja v zadevi ljudskega šolstva ljubljanskega. Na dnevnem redu tajne seje so poročila nekega policijskega uslužbenca za vštetje izven mestne službe prebitih let v pokojnino; o prošnji vdove nekega mestnega uslužbenca za nadaljnje prejemanje miloščine; o prošnji neke mestne otroške vrtnarice za bolniško podporo; o prošnji nekega šolskega sluge za bolniško podporo; o prošnji nekega uslužbenca za nagrado; o prošnji Ivana Zajca za razširjenje starinarske koncesije; o prošnji Štefana Koritnika za podelitev izvoščevške koncesije;o prošnji Roze Tillove in Otona Windeisa za knjigotrško koncesijo; o prošnji Alberta Derganca za koncesijo za posredovanje služb; o prošnji Neže Klembaso-ve za gostilniško koncesijo; o prošnji Ivana Hrena za prenos gostilniške koncesije; poročilo o treh disciplinarnih zadevah.
— Uradna budalost. Logaško okrajno glavarstvo je izdalo naslednji odlokrNačelništvu okrajne bolniške blagajne v Dolenjem Logatcu. C. kr. deželna \Tada v Ljubljani je glasom ukaza z  dne 7. maja t. 1. št. 653
na podlagi § 66. zakona z dne 30. marca 1888 drž. zak. št. 33 razsodila,, da okrajna bolniška blagajna loga-; ška ni dolžna plačati splošni javni deželni bolnici v Ljubljani stroškov v znesku 36 K 10 v, ki so narasli navedeni deželni bolniei za oskrbovanje! Janeza Selana v času 22. avgusta j do 9. septembra 1907. Ta razsodba se opira na naslednje razloge: Po vršenih poizvedbah je bil Janez Selan neposredno predno se je podal v deželno bolnico in sicer okoli od 1. junija 1907 naprej kot dninar, kosec v službi pri zemljiškem posestniku Jakobu Siherlju v Dol. Planini, ker je tam tu pa tam pri deževnem vremenu popravljal orodje. Tesarskega mojstra z imenom in priimkom Janez Primožič pa v Planini sploh ni. Po svojem poprej gori omenjenem popravilu je bil Siherl ud okrajne bolniške blagajne (*? najbrž ni bil Selan ud okrajne bolniške blagajne), zatorej se ne more ono primorati, plačati gori navedene oskrbovalne stroške. Zoper to razsodbo je prost. . . priziv na c. kr. ministrstvo za notranje stvari. Ta priziv pa bi se moral vložiti pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani v 14 dneh računši od dneva, ki sledi dnevu vročitve te razsodbe. O tem se obvešča načelništvo okrajne bolniške blagajne logaške v Dol. Logatcu vsled ukaza c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 7. t. m. št. 7653. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, dne 11. maja 1908. Podpis sr. (menda Ekel). — Kdo razume to? Nihče. Tudi okrajni glavar Ekel ne, Ta odlok je navadna oslarij ti, ter kaže, da se jim pri okrajnem glavarstvu v Logatcu ne ljubi misliti, kaj pišejo in podpišejo. Ta odlok je najboljša ilustracija naše politične uprave. Tako kot v Logatcu se dela tudi pri dež. vladi. Nihče nič ne misli, vsak se ravna po načelu; saj je vse eno.In takim ljudem so izročeni najvažnejši ljudski interesi!
Shod slovanskega naprednega dijaštva v Pragi. V četrtek je bila otvoritev tega shoda v »staromestni vadnici«. Otvoril je shod in ga toplo pozdravil župan praški dr. Groš. Predsednik zveze češkega dijaštva Torzickv je pozdravil vse udeležnike shoda. Potem so sporočili pozdrave shodu Ceh Tižek, Rus Efimovskij, Ukrajinec Struk, Poljak Sezecesnv, Belorus Obuhovskij, Slovak Pavlu, Hrvat Novak, Srb Vidovič, Slovenec Pučnik, Bolgar Lukaš in lužiški Srb \Veng. Govorila sta potem še profesor lvovskega vseučilišča dr. Kolesa in prof. Tangi iz Krakova. Po preči-tanju došlih brzojavnih in pismenih pozdravov je shod brzojavno pozdravil oba svoja za gojenje slovanske vzajemnosti velezaslujna protektor-ja, Adolfa Cernega, in prof. Kare jeva. Za predsednika shodu je bil izvoljen načelnik zveze češkega dijaštva J. T. Torzickv, podpredsedniki pa so načelniki posamičnih narodnostnih sekcij, med njimi Slovenec Pučnik. Praško prebivalstvo je slovanske dijake sprejelo kar najpresrčneje. Tudi časopisje jim posveča veliko pozornost. Izmed pozdravnih člankov je posebno značilen članek v »Ven-kovu«. To glasilo češke kmetske stranke, ki je danes najmočnejša češka stranka, vzklika: Bodi pozdravljena in blagoslovljena ura, ki je rodila spoznanje, da je misel slovanska nerazdružljivo spojena z napredno idejo. Tako je v imenu kmetske stranke, v imenu kmetov čeških pozdravil »Venkov« napredno dijaštvo.
— Imenovanje v tržaški policijski službi. Koncipist Alojzij Keršo-van je imenovan za policijskega komisarja.
— Odlikovanje. C. kr. kranjski deželni predsednik je podelil nadzorniku južne železnice Jožefu Mazi ju v Ljubljani z najvišjim pismom od dne 18. avgusta 1908 ustanovljeno častno medaljo za 401 etno zvesto službovanje. — Isto odlikovanje je prejel rudar Ferd. Brus v Sp. Idriji in strojni čuvaj Andr. Podobnik v Idriji. — Predstojnik računskega oddelka pri gozdarskem ravnateljstvu v Gorici Iv. Pirjevec je dobil povodom vpokojitve naslov računskega ravnatelja.
— Iz železniške službe. Za revi-denta pri južni železnici sta imenovana Juri Dobovišek, adjunkt v Račjem, in Alojz Randl, adjunkt na Gro-belnem; za provizorične asistente sta imenovana aspiranta Ivan Raglič v Račjem in Ernest Škerlj v Poljča-nah.
Osušen je   ljubljanskega barja.
Predvčerajšnjim in včeraj je imela komisija za osušen je barja važna posvetovanja. V komisiji so dvorni svetnik Markus kot zastopnik ministrstva, stavbni nadsvetnik Boltz kot zastopnik dež. vlade, stavbni nadsvetnik Klinar kot zastopnik dež. odbora, nadinžener Sbrizaj kot zastopnik glavnega močvirskega odbora in inžener Prelovšek kot zastopnik mestne občine ljubljanske. Dalje sta v odboru deželnovladni svetnik La-schan in dež. nadsvetnik Zamida. Stavbni vodja je nadsvetnik Pavlin. Komisija za osušen je barja je skleni-
la, da se začne takoj z zgradbo jezu z zatvornicami pri Gruberjevem kanalu, katero delo mora biti gotovo v dveh mesecih.
8vo]0 701etnioO bo ^ praznoval dne 6. julija dvorni svetnik vseaČili-liški profaser dr. Vatr o slav J agić. Njegovi čestiloi, prijatelji in učenci mu v izraz zahvale izroČe zbornik znanstvenih spisov. Slavnost se bo omejila na ožji krog čestiloev.
11 Sarajeva. Naš rojak inženir Pavel K o b 1 e r , adjunkt pri bos. heroeg. drž. železnici v Sarajeva je imenovan strojnim komisarjem isto tam.
Klerikalna morala. Is ilirsko-bistriškega okraja se nam piše: Kdor pozna in čita dopise v »Slov. Narodu" iz našega okraja, je opazil, da smo se skrbno izogibali osebnih napadov. Narediti smo hoteli koneo osebnostim; parola naša je bila bojevati se z odprtim vizirjem. Ne tako od nam nasprotne klerikalne strani. V vsaki sobotni številki nSlovenoau mrgoli nesramnih, — a predvsem izmišljenih
— dopisov iz Trnovega. Napade, za katere bi se dopisnika lahko pozvalo pred sodišče, pa sprejema „Domoljub". Ta lahko sramoti, obrekuje in zasmehuje pošteae ljudi; saj tožiti ga itak ne moreš, ker dr. Žitnik je urednik tega revolver-žurnala, ki ščiti s svojo poslansko imuniteto nDomoljuboveu infamije. Vse dopise iz Trnovega pošilja v „Slovenca" in „Domoljuba" pa izključno neki France vulgo Plehki. Slovniško pisati fante seveda ne zna, zato mu v Trnovem klerikalna gospoda dopise slovniško popravlja in potem romajo zlobni napadi v „Slovenca", bolj nevarni pa v „Domoljuba", Pred meseci je pisal g. Štele, v Trnovo: Prosim opustite za sedaj (prosim: za sedaj, je pisal g. Štefe, torej naravnost odobruje osebne napade) osebne napade, imamo čez 10 tožb radi razžaljen j a časti! Gosp. Štete je bil torej že tistikrat dobro prepričan, da se mu iz Trnovega pošiljajo samo izmišljotine in nesramni napadi, vendar jih je do danes z velikim veseljem objavljal. Sedaj, ko se je od klerikalne strani najhujša gnojnica vlila na napredne kroge, prišla je zamotana afera na dan, afera, ki smrdljivo gnojnico meče nazaj tja od koder je prišla, na znane klerikalce ; predvsem na Plehkega samega! Kako z veseljem je pograbil France vsako oglodano kost, ter jo kot pristen klerikalec hitro objavil V nSlovencu" ali „Domoljubu". Prepričani smo pa, da svojih doživljajev ne bode priobčil, in zato smo mi tako prosti, da javnosti predstavimo glavnega dopisnika iz „Reske doline", in Notranjskega in iz „Trnovega" v pravi luči. „Slovencu" in „Domoljubu" pa Čestitamo nad takim dopisnikom!
— Kakor znano imajo šolske sestre „De No tre Dame" svoj samostan združen z osemrazrednioo v Trnovem. V tem samostana je mnogo fletnih, mladih punčk, kaj Čuda, da so te lepe naravne stvarce zmešale glavo „žur-nalistu", ki dopisuje „Slovenca" in „Domoljuba". Ker vso pošto dobe nune v roke, izmislila si je prebrisana butica res drzno nakano. Ljubavna pisma je oddajal malim šolaricam in te so nehote ronjanile — saj pismeno
— med večjimi dekleti in med katoliškim žurnali s tom. Pripetilo se pa je, da se je dekle gosp. G. vračajoč se z očetom iz počitnic zakasnilo in vrata samostana našla zaprta! Gosp. G., peljal je dekleta k svojemu pri-jatelju Zajcu, kjer je deklica prenočila. Drugo jutro je seveda Šla deklica v samostan. Ljubi Bog, pa je podelil g. Zajcu nekako pred 18 leti zalega krepkega fanta. Ko je dopisnik „Slovenca" in „Domoljuba" izvedel, da je dekle prenočilo pri očetu tega fanta, zgrabila ga je sveta jeza in tej sveti jezi in v svoji grozni zaljubljenosti je pisal vodstvu samostana grdo, jako grdo pismo. Celo noč je bila punčka z 181etnim fantom — in oh, kaj je vse Še bilo — a on, prvi klerikalni petelin ni bil ničesar deležen. Take in enake nespodobnosti je pisal samostanu. Revno dekle, ki je pri očetovem prijatelju prenočilo, si pač ni mislilo, kako črni oblaki se nad njeno nedolžno glavico zbirajo. Prednica samostana pokliče dekle k sebi, prebere jej pismo, ter jo pri priči spodi iz samostana. Nič ni has-nilo tarnanje ubogega dekleta, da je nedolžna, da je vse infamaa laž, kar je pisal katoliški žurnalist; tudi gosp. Zaje, odličen pristaš klerikalne stranke, ni mogel ničesar doseči. Samostansko vodstvo je raje verjelo denuncijanta, ki je iz grde ljubosumnosti, iz gole zavisti pisal zlobno pismo. Vodstvo je bilo seveda končno prisiljeno, deklico v samostan nazaj vzeti. Gosp. G. pa svetujemo, naj ukrene pri sodišču potrebne korake. Končno par besed na prizadete krose. Vodstvo samostana „De Notre-Dame" je vedelo, da prihajajo ljubavna pisma v samostan. Opozorilo se je samostanskega kateheta na to dejstvo, a vse zaman. Katehet je dobro vedel, da 211etni pobalin, zvest pristal S. L. S., v samostan dekletom dopisuje; ker pa se ni upal zameriti se
učenemu „šurnalistu" „Slovenca" in „Domoljuba", je raje molčal. Tudi trnovski dekan dr. Kriiinik je vedel natanko, kaj se počenja v samostanu, pa je seveda, da se znanemu denuncijanta ne skrivi las — tudi molčal! Tako je nazadnje sam v nastavljeno past padel. Ne opisovali bi tega dogodka tako natančno; samo dolžnost, pokazati Širni javnosti, s kakimi elementi se imamo boriti, prisilila nas je v to. „Slovencu" in „Domoljubu", pa čestitamo na tako izbornih poročevalcih.
— lfemika nestrpnost Da bi mogel objaviti svoje najnovejše ma-tematičDO astronomično delo, ki bi obsegalo kakih deset tiskanih pol, zaprosil je prof. Vodušek ravnateljstvo Kranjske hranilnice denarne pod pore, a to je njegovo prošnjo zavrnilo. Dasi je delo kot dodatek in zaključek njegovih astronom čnih raz-iskavanj v nemškem jeziku pisano in zanimive vsebine, n. pr. solnČni in lunini mrakovi, kako se računijo in kje povsod se vidijo, temeljne točke Zemljinega in luninega gibanja, na-ploskanost zemlje, določena po nihalo vem gibanju, časoizprava, razmotri-vanje povprečnega števila itd, vendar ni našlo milosti pri teh gospodih, katerih večina je vsenemška in katerim je za vedo in znanost toliko kolikor za lanski sneg, politična gooja pa največji sport; da jih ni sram! Taisto prošnjo je že več ko pred enim letom odbilo naučno ministrstvo na podlagi neke presoje njegovih prejšnjih že natisnjenih astron. spisov, ki je je prošnji bil priložil. To presojo je napravil nek dunajski astronom, star VoduŠkov nasprotnik, šul-vereinovec, ki sovraži Slovence sploh, prof. Voduška pa Še posebej radi tega, ker je svojo pot hodil in ni hotel v njegov rog trobiti. Dasi je pr^f. Vodušek, izročujoč prošnjo, iz rečno dostavil, naj se nikar ne dado njegovi spisi temu as hr on omu v roke, ker bi bili tako a priori pokopani, se je to vendar zgodilo. Ta presojevalec je oddal svoj votum v tem smislu, da je pisatelj diletant, katerega spisov ni vredno podpirati. Drž. poslanec g. Ivan Hribar, ki je bil napro-Šen zastopati zadevo v ministrstvu, je to vse, kar so mu tam povedali, verjel in se nadalje ni potegnil za prof. Voduška. Tako je cela stvar padla v vodo, profesor pa, ki je v svojih spisih razvozljal najtežavniše probleme, o katerih se je mislilo, da se ne dado rešiti, sedi na suhem. Habeant sua fata libelli. —
— Razstava c kr. pletarske sole v Radovljici. Iz Radovljice se nam piše: V ponedeljkovi številki „Slovenca" se je pod to firmo prav neotesano zaleteli „pisatelj" Iv. Faj-diga v deželnega poslanca in župana dr. J. Vilfana, češ. zakaj se ni udeležil otvoritve one razstave. Stvar je tale: Kakor znano, je umrl pretočeni teden znani kamniški kremen-rodoljub Fajdiga, čigar pogreb je bil v nedeljo, dne 21. t. m. Župan dr. J. Vilfan je pohitel ta dan v Kamnik, da skaže temu moža poštenjaku zadnji čin pijetete. A v zahvalo za ta človekoljubni čin se pa znajde sedaj človek v osebi pokojnikovega brata, Človeka, ki je največ kriv, da je pokojnika spravil štor o na rob gmotnega propada ter obmetava pokojnikove Čestilce s psovkami, kakršnih je zmožen le tak človek, kateremu je hipna psevdo-slava več kakor pa lastni brat. Župan dr. J. Viltan je za ta slučaj tudi pooblastil g. O. Ho man a in g. Sar torij a, da ga zastopata vimenu mesta pri omenjeni otvoritvi. — Da pa tudi širša javnost zve, od ke-daj datira taka jeza „nadzornika" Iv. F ajdi g© napram županu dr. J. Vilfanu, sledeče : Občinski zastop radovljiškega mesta je dovolil o. kr. ple-tarski Šoli v Radovljici 100 K, a posojilnica, ki ji načeluje slučajno g. dr. J. Vilfan, je tudi dovolilia 200 K, toda oba zavoda sta pripravljena ispi a č a t i t a z n e s e k le tedaj, ako se v lokalni odbor sprejmeta zastopnika občine in posojilnice. Ta podpora bi potem ostala stalna. Daje pa zahteva tako mestne občine, kakor tudi posojilnice umestna, nam bo pa „ple-tarski nadzornik" Iv. Fajdiga menda prav dal, ako ima še kaj spomina (j1!) na svoje nekdanje delovanje. Capito! — Sioer svetujemo lorda Iv. Fajdigi: miruj in veseli se svojega dostojanstva pri o. kr. pletarni — dokler ga še uživaš. — Pomilujemo pa g. L. Patika, ki se je tako slepo vdal sladkim besedam „nadzornika" Iv. Fajdige.
Iz Proaorja. Na naslov o. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. Poštne razmere v Preserjn so take, da bi bil skrajni čas, da se odpravijo. Upraviteljioi M. Mravlje se je ie jeseni 1. 1907 pri sodišča na Vrhniki in Ljubljani dokazalo toliko nereda in malomarnosti, da je jako čudno, da je ni slavna direkcija premestila ali jo kako drugače kaznovala. Mislil bi kdo, da bo Mravlje po
razsodbi sodišča bolje upravljala pošto — a ostalo je pri starem. Šla sta ie potem ona in njen mož — kateri je samo pismonoša in neizprašan, pa tudi ni vešč p oštar s ki službi, pa jo vendar navadno sam upravlja — oba za oel dan v Ljubljano; poŠto je pa odpravil občinski sluga. Med uradnimi urami večkrat ni nikogar na pošti; stranke pa čakajo. Večkrat je urad prepozno odprt in prekmalu zaprt. Upraviteljice sploh večkrat ni doma. — Dne 15. junija 1908 je iz Trsta bilo poslanih na tuk. posestnika 1100 K. Nakaznice so prišle na poŠto v Preserje 16 junija 1908. Dasi ta posestnik vsak dan pošlje svojega otroka na pošto, je mož upraviteljice šele na izrecno zahtevo vročil nakaznice dne 19. jun ja 1908. Denarja pa še ta dan ni dobil, šele pozneje. Denar je nujno potreboval, ker je Šel 21. junija po kupčiji. Zakaj ni upraviteljica, Če ni bilo denarja na pošti, takoj pisala ponj, da bi dotičnik Že 17. ali vsaj 18. ali 19. junija denar prejel. Dotični posestnik se je upravičeno jezil in naznanil stvar poštni direkciji. Vprašamo, ali bo slavna direkcije Še nadalje trpela, da se take nerodnosti uganjajo na tuk. pošti?! Ali ni že skrajni čas, da se take razmere odpravijo in da se nam pošlje upraviteljico, ki bo redno upravljala pošto, da ne bo veduih pritožb, od strani občinstva. Upamo in pričakujemo, da bo slavna direkcija čimpreje uredila razmere na tuk pošti.
V vročih dneh. Solnoe pali in žge in po celi deželi je taka suša, da je groza in so v nevarnosti vsi poljski nasadi. Željno gledajo ljudje po obnebju in zasledujejo vsak oblak, če prinese blagodejnega dežja. A nič! Komaj se pa začne nebo nekoliko oblačiti, že pridejo vetrovi, razženo oblake, vse se zjasni in solnce zopet požiga neusmiljeno, da pod njegovimi žarki vse gineva. 0 procesijah za dež pa se Še nič ne čaje. Naše dobro verno ljudstvo hodi tuli za kratek čas za procesijami in bi gotovo tudi sedaj v silnih trumah prišlo in bi zdaj z veliko gorečnostjo molilo za dež A procesije ni. Zakaj? Ker b arometer še ne obeta, da bi procesija kaj pomagala in da bi molitvice kaj zalegle. Procesije bi prišle ob ugled in ob zaupanje, če bi nič ne pomagale in zato jih še ni. če bo pa barometer začel tako padati, da bo dež zagotovljen, tedaj smo pa lahko prepričani, da se bo p. n. *Graspudomu s prooesijami silno mudilo.
Kumulativno ali skupno pobiranje doklad prt davčnih uradih« Po sedanjih naredbah se pobirajo take vrste doklade, ki so različnih odstotkov ali pa ne zadevajo vseh obdačencev enega okraja, popolnoma za sebe ter ločeno od deželnih in okrajnih doklad. Tako pob.ranje je pa zelo zamudno in provzročuje davčnim uradom ogromno dela. Da se pa temu deloma odpomore in se preobloženim uradom nekoliko breme olajša, je napotilo o. kr. davčnega upravnika Antona Krizmana v Kamniku, da je sestavil navodilo, kako naj se vse davčne doklade brez izjeme skupno predpisujejo in pobirajo. Tega navodila se drži in poslužuje iz početka pretočenega leta na poskus, in sioer s posebnim oblastvenim dovoljenjem č. kr. davčni urad v Kamniku, ki obseza 39 županstev, torej ravno toliko občinskih skladov, in ta skupni sistem se je tako dobro ob-nesel, da se je zamogel obširni sklep glavnih knjig in zdaj že odobrenega letnega računa koj v prvi polovici meseca januarja brez vsake diference izvršiti. Ako se namreč vse doklade skupno pobirajo in zaračunijo, odpadejo, poleg drugih olajšav, v glavnih knjigah in v dnevnikih vse denarne kolone za občinske, zdravstvene, kup-Čijske in enake doklade in hkratu izginejo tudi nove likvidacijske knjige in vsi mesečni izvlečki občinskih in drugih doklad, tako da si večji davčni uradi nad šestdesettisoč računskih točk prihranijo. Mesečna razdelitev vplačanih skupnih vsot na čisti davek in posamezne doklade se izvrši po računskem ključu, kateri je poleg drugih obrazcev v navodilu formuliran in po katerem se vsi dokladi ne glede na mesečni sklep glavnih knjig, v treh do štirih urah izločijo, ne da bi bila na svojem vplačanem deležu država ali pa kakšna občina pri« krajšana Tiskano navodilo se dobi pri sestavi tel ju za 90 v in se bode članom društva davčnih uradnikov na Kranjskem po vodstvn društva brezplačno doposlalo.
Razvitje zastavo slov. pevskega društva „Ljubljanski Zvon". Danes zvečer ob 9. bo bakljada in sere-nada, nato pa na vrtu „Narodnoga doma" sestanek. Pri bakljadi in pri sestanku igra „Društvena godba". Jutri, v nedeljo se točno ob 10. dop. prične razvitje, ki se bo vršilo na trgu pred „Narodnim domom11, kjer se zato postavi poseben paviljon, po razvitju do pa slovesen obhod po mestu. Ob eni popoldne je v veliki dvorani „Narodnega doma" banket, ob štirih popoldne pa na vrtu „Na-
rodnoga doma" velika ljudska veseli o a. Marljiv damski odbor je preskrbel za mnogovrstna okrepčila in se bode v zato postavljenih paviljonih prodajalo pecivo, sladoled in točil šampanjec. Na izbiro bo tudi mnogovrstnih o v e 11 i c itd. Društvo „Ljubljanski Zvon" samo zapoje nekaj zborov, nastopijo pa tudi draga prijavljena društva, t&ko da se petja ne bo zmanjkalo. „Društvena godba" se je oskrbela z množico slovanskih komadov tudi lepo poskočnih, da bodo ljudje, ki imajo urne pete, lahko dosita se naplesali v areni. Cene vinu in pivu bodo navadne, brezpoviŠka. Opozarjamo zavedne narodnjake in sploh vse narodne Slovence, da se v obilem številu udeleže ljudske veselice, kjer se lahko brezskrbno povesele po truda-polnem tedenskem delu. Omeniti moramo še, da prispeta na slavje dve koroški slovenski pevski društvi, namreč „Drava" v Glinjah pri Borovljah in „Z vez da" v HodiŠah v celovškem okraju. Ker se vrli pevci iz daljnega tužnega Korotana niso ustrašili dolgotrajnega pota v belo Ljubljano, zato tudi ne sme manjkati nobenega slovenskega Ljubljančana in okoličana. Torej: jutri vsi v „Narodni dom".
Z stava slov. pevskega dru-fttva „Ljubljanski Zvon". V oknu Čudnove prodajainice v Prešernovih ulicah je razstavljena zastava slo ven. pevskega društva „Ljubljanski Zvon", ki se ima jutri razviti. Načrt zanjo je napravil g. Saša Santel, profesor v Pazinu in sicer po zahte vah naročnikov. Njegovi sta tudi obe na svilo slikani oljnati sliki. Ostalo delo je izvršila gdč. Jo sipina Rep-še v Ljubljani, pozlačeno liro vrhu droga je napravil ljubljanski pasarski mojster g. Leop. Tratnik, drog pa ljubljanski mizar g. Primožič.
— Oblika te lepe zastave je manjša nego je običajno, barve pa so kaj lepo ubrane. Napravljena je zastava iz težke svile in z zlatom obrobljena. Eaa stran je rdeča, na sredi je oljnata slika, v zelo prikupni krajini predstavljajoča svetišče svobode. Deklica kleči tam sredi pota in razprostira roke, ki so ravnokar šele strle težke okove, v katere so bile uko-vaue. Proti njej prihaja narodno zastavo vihteči mladenič-osvoboditelj. Grirlande iz lipovega perja, izvedene V bodičasti teh u i ki, se pleto krog nje, spodaj pa je V zelo lepih zlatih črkah vbadan napis.* BZvonke mile melodije
— VTO naj iz srca globin, — ob akordih Ure vije — naš se spev naj do višin!" — Obratna stran je bela, gir-lande tvori lovor. Zgoraj je uvezena lira, na sredi pa je oljnata slika predstavljajoča pevsko muzo: sredi gaja sedi, Ure je postavila poleg sebe in zdaj strmi v daljavo razmidljena. Z žrtvenika pa se proti neba dviga zu-belj. Krasno izvedene so Črke napisa: „Slovensko pevsko društvo Ljubljanski Zvon", Sliki prof. Šantla sta lepi kar se tiče krajine; z ozirom na kompozicijo treba se spomniti, da je imel vezane roke. Gdč. Repše je svoje delo izvršila zelo solidno in s hvale vredno natančnostjo. Istotako treba hvaliti ostala dva dobavitelja. Zastava napravi j a prav lep v tisk, dasi ni povsem moderna. „Ljubljanski Zvon* se bode ž njo lahko ponašal. V istem oknu je razstavljen tudi jako lep trak, ki ga pokloni ga. kumioa.
Velika vrtna veselica slovenskoga trgovskega društva „Merkur11 dno 5. Julila t. 1. Iz trgovskih krogov se nam piše: Z vsakim dnevom je zanimanje za to veselico večje, ter nam je naravnost težko odgovarjati na mnogovrstna in brezštevilna vprašanja, ki se tičejo te prireditve. S posebnim veseljem pa moramo priznati, da se je to zanimanje razširilo tudi med naše slavno občinstvo sploh, ki nam vprav s tem kaže svojo prijateljsko naklonjenost.
— Marljivost, s katero dela veselični odsek, se je več ko podvojila, vse je tako izvrstno urejeno in preračunjeno, da se bo v nekaj dnevih že pričelo s postavljanjem paviljonov, ki bodo, kar moramo posebno povdarjati, izredno in popolnoma v novem slogu in po najfinejšem okusu okrašeni; ti paviljoni bodo nekaj povsem izrednega. Kar se tiče sladkega ruj nega viooa, opozarjamo posebej, da se je veselični odsek posebno potrudil, da je dobil prav pristne kapljice, ki ne bodo provzročale niti najmanjšega glavobola, temveč nasprotno, ozdravile in okrepčale bodo vsakogar, kdor se jih bode poslužil. Z eno besedo vse, kar se bodo nudilo v različnih paviljonih, naj si bode vino ali pivo, čaj ali kava, šampanjec itd., vse bode izvrstno, pristno in nad vse okusno.
— V kmečki gostilni pa bo Koben-ceij postregel tako, kakor v celi naši okolici nikjer poetreči ne znajo. Mož je skos in skoz poštena in ljubeznjiva duša in bo imel posebno iivrstne kranjske klobase, mnoge črnega, domačega kruha in seveda tudi dobre rebulice, cvička i. dr. Pri njem bo aabava, pri njem bo kmečki šramel in ples brez nehanja! Sokolova dvorana bode pripravljena za ples, s vir al
2. Priloga »Slovenskemu Narođn" St 148, dne 27. jnnlja 1908.
bo oktet in se bo tam plesalo po vseh pravilih plesne umetnosti. — Omeniti nam je pa še, da se je že naroČilo brez števila žarnio v najrazličnejših barvah. Vrt bode Čarobno razsvetljen, vsaka vejica bode imela svojo žarnico, večer se bode naenkrat spremenil v blesteč dan. Veselja in radosti bode v izobilju in prepričani smemo biti, da bode prireditev ugajala tadi onim, ki so morda romali svoj čas po angleškem vrtu ali dunajskih Benetkah. — O vseh drugih novostih, ki se bodo še priredile na tej veselioi, prihodnjič, za danes le še eno, kar ne moremo opustiti, da bi ne omenili namreč, da se vrši veselica ob vsakem vremenu. Cerkvena slavnost v Trnovem.
Povodom patrocinija v Trnovski mestni župnijski cerkvi se bode j u tri dopoldne med mašo streljalo na Gradu.
Otroški vrtec Ciril Metodove dražbe V Gabrjih pri Celju se je priklopil šolskemu vodstvu okoliške deške šole v Celju vsled odredbe deželnega šolskega sveta štajerskega.
Nova  ponemčevalnlca ?    O i
Dravicje na Spodnjem Š'ajerskem se piše: V Peklu pri Poljčanah nameravajo tamoSnji nemčurji ustanoviti nemško ljudsko Šolo ter že lazijo okrog naših ljudi pobirat podpisov v podkrepljenje te njihove namere. Nujno opozorimo vse narodnjake v Dravinski dolini, da tozadevno storijo svojo dolžnost!
Nova koča radovljiške planinske podružnice na Bagunjsčici se slovesno otvori v nedeljo, dne 19. julija. Koča bi se sicer ž a prej otvorila, a podružnioa hoče slovenski tu« ristiki pokazati, da se flora idilične BegunjŠčioe lahko meri z vsako drugo floro tako naših znanih gora, kakor tudi ptujih. Praktična uredba kakor tudi solidna gradnja nove koče dela vso čast graditelju g. I. Sodji kakor tudi tehničnemu nadzirateljn g. V. Šturmu. Natančneji spored otvoritve objavimo v kratkem.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Josip Bar le, o. kr. notar v Kozjem 20 K, mesto venoa na krsto not. kand. Antona To-minska. Hvala iskrena!
Akad. tekn. društvo „Tabor" V Gradcu naznanja svoj III. redni občni zbor, ki se vrši v torek, dne 30. rožnika ob pol 8. zvečer pri „Ge-mutliohkeit" Brandhofgasse 12.
Ustanovno zborovanje vrkni-ške zadrugo za rokodelske in dopuščene Obrti bo v nedeljo, dne 5. julija popoldan v telovadnici šolskega poslopja na Vrhniki s sledečim sporedom: 1. Ustanovitev zadruge. 2. Volitev načelstva. 3. Sestava imenika za prisednika preizkuševalne komisije, za pomagalce iz stanu mojstrov. 4. Raznoterosti. K temu zborovanju se vabijo vsi rokodelski mojstri.
Mestni dekliški licej Vpisovanje se vrši dne 6. julija od 9. do 12. dopoldne, sprejemni izpiti so pa dne 7. julija. Jeseni bode vpisovanje v I. razred liceja dne 15. septembra, v I. letnik višje dekliške šole pa dne 16 septembra.
„Društvo slovenskih profesorjev" bo imelo danes, v soboto, dne 27. junija o pol 9. zvečer sestanek v restavraciji „Narodnega doma". Ta sestanek, ki je zadnji v tekočem šolskem letu, naj da pregled letošnjega dela,  zlasti glede učnih knjig.
Znamenit uspeh Gojenci du najskega konservatorija so te dni imeli javne nastope v gledališču „An der "Wien". Med vsemi gojenci se je cajbolj odlikoval g Betetto. Imel je naravnost velikanski uspeh. Na jesen že nastopi na dvorni operi.
Slovensko trgovsko društvo
! t Mer kur 1 opozarja svc je člane vsled društvu došlega vabila na ljudsko veselico pevskega društva „Ljubljanski Zvonu povodom razvitja zastave, ki bo dne 28. t m ob 4. popoldne v „Narodnem domu".
„Korošec", napredni list za koroške Slovence, ki je doslej izhajal kot tednik, bo od sedaj izhajal samo vsakih 14 dni. Napredni Slovenci premalo podpirajo ta list in nedo-staja mu ne mara tudi potrebnih sotrudnikov. Škoda in zs napredne Slovenoe sramota bi bila, ako bi ,, Korošec" moral prenehati.
Izlet absolventov c kr umetno-obrtne strokovne Sole. Kakor čujemo, imajo dijaki (absolventi) tu-kajŠne c. kr. umetno-obrtne strokovne šole prihodnji teden poučno potovanje z g. ravnateljem v Trst po novi bohinjski železnici; morebiti gredo tudi v Pnlj. Ogledali si bodo nekatere tržaške tvornice, muzeje in druge znamenitosti mesta. Med dijaki vlada velika hvaležnost do g. ravnatelja Ivana Š u b i c a, da se je zavzemal za nameravano potovanje.
„Društvo za oskrbo in varstvo sirot v sodnem okraju Rado vilica.11 V odbor tega društva, ki je imelo svoj ustanovni občni zbor dne 13. t. m. so bili soglasno voljeni gg.: vodja okraj, sodišča v Radovljici Anton Nagode, posestnik Fr. Dolžan in učitelj Iv. Sega za Radovljico, za oko-
lico pa veleposestnik I. Papler, župnik I. Piber in A. Pogačnik, župan iz Dobrave pri Kropi. Namestnikoma gg : L Fiirsager, trgovec in Iv. Sar-tori, posestnik oba iz Radovljice. Pre-gledjva'oeaaa računov sta bila voljena posestnik Jakob Jan iz Gori j in župnik I SeigerŠmid iz Lesec — Društvu so pristopili sledeči člani kakor ustanovniki: veleposestnik F Papler in dekan Iv. Novak po 100 kron; obč. zastopi: mesta Radovljica, Sredijavas, Boh. B strica, B ed, Gorje; hranilnice in posojilnice: mestna radovljiška 200 K, radovljiška poso-jilnioa je pripustila 1925 K, a razni dohodki znašajo 11 K 60 h, župnik I. Ažman Žirovnica je daroval 20 K Rateče na Gorenjskem so pravi
eldorado   za   izlete   naše nadebudne šolske mladine. Najprvi so posetili to ^>bmejno slovensko vas višji ljubljanski gimnazijoi,  nato so  poletele vrle gos^ioe    tretjeletoioe ljubljanskega uČiieljiŠSa in višje dekliške šole v to krasno p'an-nsko okolioo.   Na izletih so b le nada je učenke dekliške šole pri   Sv. Jakobu,   potem   učenci iz Dovjega, Bleda  G >rij, Breznioe in iz sosedne občine Kranjska gora. Da so bili  izleti  mnog« brojni,   včasih nad sto mladih navdušen h slovenskih sro, si   1* t s   ob  60letnici  vsakdo lahko misli. Vsa ta mladina je bila po slovanski navadi najgostoljubneje sprejeta in  postrežena v narodnem hotelu „Maogart", ki je tik rateške postaje in le dobre pol ure od Klanskih jezer.  Slovenski izletniki so počeli v zadajem času nekako zanemarjati postajo Riteče Belapeč ter se raji vozijo na nemško postajališče Weissen-fels zaradi krajše poti   (10 minut), zanemarjajo se obmejni Slovenci in tako pojema narodnost ravno tam, kjer bi se najlažje už gala. Slovenoi-izletniki vsi na krov in poletavajte le na postajo Rateče Belapeč, kjer se tudi lahko okrepčate z dobro kuhinjo in hladno kletjo v narodnih slovenskih krogih.   Dobiti je prav ugodna stanovanja bodisi v hotelu „Mangart" ali pa v vasi Rateče. Bodimo vendar na svoji zemji svoj gospod!
I izkaz doneskov za „Sokolski dom" v Tržiču. Župan Ivan Hribar, Ljubljana, 50 K, Josip Turk, Ljubljana, 37 K 20 v, Josip Primožič, Pristava, 5 K, pevoi-Sokoli, Tržič, 10 K. Hugo Roblek, Tržič, 20 K 4 v, M Marinček, Tržič, 95 K 12 v, K. Mahkota, Tržič, 10 K, dr. Štempihar, Kranj, 5 K, Glavna posojilnioa, Ljubljana, 50 K, dr. Ivan Lavrenčič, Ljubljana, 5 K, notar Kogej, Lož, 10 K, Milko Krapeš, Ljubljana, 5 K, Fran Deu, Tržič, 3 K, Lastni dom, Tržič, 10 K, Karel Meglic, Ljubljana, 50 K, L. Sohwentner, Ljubljana, 4 K, E. Orožen, Kamnik, 2 K, Češko-slovenski spolek, Podbrezje, 13 K, J. Haupt-man, Ljubljana, 1 K, B. Kajzelj, Ljubljana, 2 K, P. Magdić, Ljubljana, 5 K, A. Schrev, Jesenice, 2 K, dr. Sto. Rajh, Celje, 1 K, dr. Pipenbacher, Ljubljana, 6 K, dr. Rosina, Maribor, 2 K, H. Debevo, Križe, 5 K, F. Re-povŠ, Tržič, 3 K, I. Kenda, Ljubljana, 5 K, dr. G. Serneo, Celje, 5 K, V". Rohrmann, Ljubljana, 5 K, žužen-berške gospice 6 K, A. Šarabon, Ljubljana. 20 K, I Vrhovnik, Ljubljana, 5 K, Karel Završnik, Duplje,
4 K, G. Mihelič, Vipava, 10 K, Ivan Zddnik, Tržič, 5 K, A. M.klavčič, Cerklje, 3 K 10 v, Sokol, Postojna, 20 K, R. Rus, Kranj, 5 K, A Seidel, Ljubljana, 2 K, Lehrmann, Ljubljana, 2 K, A. Zupan, 4 K, Soklič Leveč, Ljubljana, 2 K, neimenovan Sokol, Kranj, 50 K, I. Čop, Žirovnica, 10 K, dr. Tičar, Kranjska gora, 2 K, Sokol, Novo mesto, 5 K, Fr. Abulner, Ljubljana, 1 K, Fr. PetriČ, Ljubljana, 5 K, dr. Ponebšek, Ljubljana, 3 K, I. Na-bernik, Ljubljana, 20 K, dr. Fr. No vak, Ljubljana, 25 K, Sokol, Ljutomer, 5 K. kazenska poravnava Soauk-Kokalj, 6 K, A. Vernik, Ljubljana,
5 K, Rijko Perušek, Ljubljana. 2 K, Maks Pleteršnik, Ljubljana, 5 K, Jakob Zalaznik, Ljubljana, 10 K. A. Gabršček. Gorica, 5 K, I >an Stroj, Split 20 K, Sokol II, Ljubljana, 10 K, A. Trstenjak, Ljubljana, 2 K, Fr. Fajdiga, Sodražica. 3 K, dr. Volčič. Novo mesto, 1 K, R Golob Trat, 4 K, Repovs nabral 6 K, J. Kdar, Ljubljana, 5 K, Sokol, Brežice, 25 K, notar Hudovernik, Ljubljana, 2 K, Fr. Korošeo, Ljubljana, 5 K, A Pe-trovčiČ, Ljubljana, 2 K, Spoljarič, Ljubljana 1 K Sre5ka, Tržič, 8 K 34 v, Jerica Doleno, Ljubljana, 2 K, Klcfutar, Tržič, 10 K, igraioi za dame in drngo, Tržič, 26 K 84 v. Skupaj 805 K 64 v. Slovenci, ne pozabite, da zida tržiški Sokol telovadnico, in darujte marljivo zanjo!
Dobrodelna tombola. Ljubljansko prostovoljno in reševalno društvo priredi, kakor smo Že poročali, z dovolitvijo o. kr. finančnega ministrstva v proslavo šest desetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Fran Jožefa I. javno dobrodelno efektno tombolo, ki se vrši dne 16. avgusta 1908 ob 5. popoldne na Kongresnem trgu (v Zvezdi) v Ljubljani. Dobitki, 56 po številu, so vredni 800 K in se razdele nastopno: I tombola, vrednost 300 K, II. tom-
bola, vrednost 150 K, m tombola, 100 K. Nato je še 53 dobitkov in sicer v vrednosti po 10, 5 in 2 K. Cena tombolnim kartam, ki bodo na prodaj po prodajalnicah tobaka in pri društvenem odboru, je 60 v. Do-bitki se izlože nekaj dni pred tom bolo v tej ali oni trgovini na ogled. Kraj in čas se po dnevnikih objavita. Prebitek tombole je po intenoijah vladarjevih namenjen bolniškemu in podpornemu skladu ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Ker ima ta efektna tombola dobrodelen namen, vabimo najvljud neje, da vsakdo poseže po par tom-bolnih kartah. Odbor. Olepševalno društvo v Božni
dollnt razvija za svojo veliko slav nost (1  in 2. avgusta 1908) najživah nejŠo  delavnost.  Vse ima že polne roke dela in vse kaže na to, da bo ta dan velik praeaik. Ves obširni prostor na prostem sredi naselbine in gostil niŠki   vrt  se  izpremeni v živahno in prostorno   senčnato   zabavišče, kjer bodo postavljeni Šotori za pivo, vino jestvine, sladoled, abstinenčne pijače, turško   kavarno,    amerikansko peč, tehtnico itd , itd. Svetovnoslavnoznani Planinski Janez odpovedal je za slavnostna  dneva križem  sveta napove dano sodelovanje in se vrne iz dalj nega topliškega potovanja, da postreže Rožendolčanom.    Privede   iz tujine marsikaj Čudesno novega, česar pa še danes ne izdaja.  Zabavnih, pevskih, godbenih točk je nebroj.  Cene bodo povsod navadne. Restavrater g. Balija odpeljal, se je v Trške in Krške gorice  po  pristna dolenjska   vina, na razpolago bo pa istrijansko in vipavsko vino prvih vinogradnikov. Šumeče, namreč šampanjec, bode na razpolago, a samo cenjenim tujim gostom, ker domačini ne vedo razpolage 1 njim. Restavrater jeva domaČa ledenica postregla bode z vedno mrzlim pivom. Kakor bo za okrepČila poskrbljeno, postreženo bo tudi za vsak položaj Človeške duše. Za bolezni pride sloveči vseučiliški modrinjak z zdravili in rešilno postajo. Kdor bo hotel iz višine zreti na naselbino, prost mu bo zlet v patentirani rožendolski zrakoplov ali bo pa lahko splezal na urnebesni mlaj. Radovedneže bodo krotile čarobne ciganske vedeževalke. Turška banda pred turško kavarno Celarić bega s prodajem opija mamila bode grešne duše in jih zibala nad rožendolski raj. Pevci, atleti in druge različne človeške rože ter pestre prikazni naznanile so že danes telefočnim in telegrafičnim potom svoj prihod. Bajni prepodeni duhovi osušenega rožendol-skega jezera Šuste in šepetajo že sedaj po noči z drevjem in vrtovi nasute naselbine ter si pripovedujejo, kako bodo vodili  zaljubljene pare slavnostni večer v svoj peklenski raj. Na korist družbe sv. Cirila in Metoda z društvenim nabiralnikom bo nabiral rožendolski sivolasi, izmučeni berač. Za sijajno izvršitev sporeda skrbelo bi do 180  sodelavcev.  Vsak dobro misleč  meščan,   okoličan, Gorenjec, Dolenjec in Notranjeo, posetil bode iz vestno to lepo slavnost, na kateri bo  imel  gotovo   vsakdo   poleg prijetne zabave še tolažilno zavest, da je po  svojih močeh podprl razovit lepe naselbine, ki danes že šteje do 110 hiš s 1700 prebivalci,
„Balkan*1 se imenuje novoustanovljena spedicijska in komisijonalna družba z omejenim jamstvom v Trstu, ki se namerava pečati z vsemi v to stroko spadajočimi transakcijami, člani družbe so: Jadranska banka v Trstu, Ante Bogdanović v Trstu, N. A. Duboković na Reki, Ivan Goriup na Opčini, Kornei pl. Gorup vitez Sla-vinski v Trstu, Edvard Horak v Trstu, Petar Harlović v Trstu, Filip Ivaniševič v Trstu, Vinko MajdiČ v Kranju, Mato Peric v Stonu, Vaso Va8iljevi6 v Trstu, Gjuro VuČkovič v Trstu. Špedicij s ki oddelek preskrboval bo špedicijo vseh vrst blaga v vsaki smeri in bode posebno obračal svojo pozornost k jugoslovanskim deželam, posebno kar se tiče poživljenja trgovske zveze teh dežel s severnimi deželami — v prvi vrsti z deželami češke krone. Radi tega skrbela bode družba „Balkan", da pridobi ugodno z ezo dotičnih dežel s Kranjsko, Primorsko, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in obratno in da omogoči s tem točno odpošiljanje. hitro in ceno dovažanje zaupanega blaga. Špedi-oijski oddelek bode nadalje preskrboval reklamacije voznine, carino blaga, hranjenje blaga v dobro urejeni h, suhih in svetlih lastnih skladiščih. Ko-misijonalni oddelek bode ku-lantno posredoval nakup in prodajo različnega blaga, posebno pa se bode brigal za ugodno razpeČanje zaupanih mu domačih proizvodov. Na blago, spravljeno na skladiščih družbe, dovoljeval bode predujme pod ugodnimi pogoji. Vprašanje glede dnevnih cen blaga, izvoznih in drugih okolnosti izvrševal bo z obratno pošto in dajal brezplačno strokovnjaške nasvete in podatke. Družba si je zagotovila sodelovanje „Jadranske banke" v Trstu in upa, da bodo tudi ostali slovanski trgovski element znal oce-
niti važnost našega podvzetja, in da bode njegovo stremljenje v korist emancipacije slovanske trgovine vsestransko podpiral. Pravila tega za naše trgovce prevažnega društva so nam na razpolago in hočemo v kratkem izpregovoriti obširno o smotru in namenu društva „Balkan".
Velik požar je bil 25. t. m. v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Kaj je zgorelo, še ni znano.
Ustrelil 80 ie v semerinškem po gorju klobučar Jakob Kristan iz Neumarkta.
8 smrtjo Je grozil v Podgori pri Gcrioi ravnatelju papirnice L W o d i c z k a 24letni Miha Grm iz B zovika na Kranjskem. Wodiczka je naznanil G m a policiji, na kar je bil Grm aretiran ter p klican pred goriško okrožno sodnijo, ki mu je prisodila 13 meseoev ječe s postom vsak mesec.
K protestantizmu je dosedaj prestopilo v Mariboru 1300 oseb
Bododendron Navadno se misli, da rase rododendron samo na planinah. A temu ni tako. Dobi se in sicer v velikih množinah tudi na Podklanou, ki je poldrugo uro od Sodre ž ce.
Električna železnica Vodstvo električne železnice nam naznanja, da vozijo jutri in pojutrišnjem ob ugodnem vremenu k polnočnim vlakom južne in državne železnice 3 vlaki z motornimi vozovi v smeri Južni kolodnor - Sv. Jakoba trg, odnosno Južni kolodvor-Vodmat.
Poziv ljubi j i nskemn občin-stvu Vsled dolgotrajne suše je začelo v našem mestu vode primanjkovati, ker druga vodovodna cev še ne deluje, zlasti pa ker občinstvo vodo prav lahkomiselno trati in zaliva vrtove, drevje in druge nasade z vodo iz mestnega vodovoda. Zgodilo se je tudi, da stranke kar celo noč puščajo pipe odprte, samo da imajo vedno hladno vodo pri rokah. Vsled tega je bil mestni magistrat iz zdravstvenih ozirov primoran s posebnim raz-glasom do preklica prepovedati rabo vode iz mestnega vodovoda za škropljenje in zalivanje vrtov, drevja, nasadov itd. in se bo vsaka potrata vode po obstoječih predpisih strogo kaznovala. Mestna straža ima nalog, da skrbno nadzoruje, da se bo ta odredba, ki je v interesu prebivalstva, tudi res izpolnjevala. Občinstvo se torej ponovno opominja, da kolikor mogoče štedi z vodo.
Kje ao doma kreteni? Statistika je dognala, da pride povprečno v Avstriji na 100 000 prebivalcev 64 slaboumnih. Dočim je na Slovenskem kretenov še manj kakor kaže navedeno povprečno število, imajo nemške dežele na 100 000 prebivalcev, in sicer Koroška 226, Solnograška 179, Stajerskal75,Tirolska 134in Gornje Avstrijska 129 kretenov. Nemci kaj radi očitajo Slovencem kretenstvo, ali bi ne bilo pametneje, da bi sami sebe prijeli za nos?! Nemška gospoda, poglejte svojo „naj-bolj nemško pokrajino" Koroško!
Škropljenje cest Vsled nastalega pomanjkanja vode se ceste ne škrope z vodo iz hidrantov, ampak z vodo iz Ljubljanice v sodih, kakor je bilo to prej v navadi.
Vlom v kemični tovarni. Danes
ponoči so neznani tatovi vlomili v pisarno v kemični tovarni na Selu in ukradli 770 K denarja v bankovcih po 50 in 20 K, več tolarjev po 5 K in drobiža ter pisalni stroj tvrdke „Adler". Bankovci po 20 K so bili novi. Tat je odprl wertheimovko s ključem.
Jajca Je kradla na trgu danes zjutraj kmeticam neka Š.Škarica, katero so pa pri delu še pravočasno zasačili.
Bep Odrezal je predvčerajšnjem ponoči Lu&manovem konju neki neznanec v hlevu v Igriških u icah št. 3 in s tem napravil gospodarju 60 K škode
Samomor. V Trstu se je včeraj zjutraj z lizolom zastrupila 24'etna služkinja Lujiza Pertot. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
Zaprta Šola Šolo v Senožečah so zaprli, ker razsaja med otroki škrlatioa
Gozdni požar.  V gozdih pod
Kumom, v takozvani Ja* ni, je divjal te dni ogenj, ki je napravil okoli 30000 K škode. Najbrž je bilo nalašč zažgano.
Divji vol Posestnika Josipa Marna iz Velike Štange ja vol osuval z rogovi tako divje, da je nesrečnik kmalo nato umrl
V mostni klavnici  sta bila včeraj zaklana dva vola, ki sta te htala 38 centov.   Plačala sta jih po 1 K 6* v Anton Putrih in Fran L o v š e.
Tatvina. Včeraj'popoldne je neki, dosedaj še neznan uzmoviČ ukradel natakarici Mariji Pohlctovi na Poljanski cesti št. 48 iz odklenjenega predala denarnioo, v kateri je imela do 80 K denarja.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov in 1 Slovenka, nazaj se je pa s posebnim vlakom pri-
peljalo čez 700 Hrvatov. 25 Hrvatov je šlo v Heb, 19 v Inomost, 15 pa na Koroško.
Izgubljeno in najdene reči Hišnica Marija Kovačeva je izgubila
1 1 m sivega blaga — Neka dama je izgubila pasji nagobčnik.
Delovanje mestno posredovalnice  za delo in stanovanja
Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 18. do 25. junija je dela iskalo 18 moških in 35 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 19 moškim in 43 ženskim uslužbencem. V 38 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj, moški: 1 oženjen paznik, 2 vrtnarja, 3 gost. sluge, 6 trgovskih slug, 3 tovarniški delavci,
2 pivovoznika, 2 kočijaža, 5 konjskih hlapcev. Ženske: 1 komoristinja, 1 prodajalka specerije, 1 prodajalka kruha, 2 računski natakarici, 6 pod-natakaric, 3 gost. kuharice, 8 gost. deklic, 2 sobarici, 15 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 2 postrež niči, 5 kuharic. Službe iščejo moški: 1 strojnik, 2 vratarja 2 hišnika, več pisarniških slug. Ženske:
3 hotelske sobarice, 2 b'agajničarki, več prodajalk mešane strok in razni posli. Oddati je več stanovanj, meblovanih mesečnih sob in letovišč ni h stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Za posredovanje je plačati 40 v vpisnine, posredovalnine ni.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14. junija do 20 junija 1908 Število novorojencev 21 (= 27-30 %„), mrtvo-rojenoev 3, umrlih 22 (= 28 60'/00), med njimi so umrli za j^tiko 7, za različnimi boleznimi 15. Med njimi tujcev 6 (=27 27°/0), iz zavodov 12 (= 54 54 %). Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za vratico 1.
Vojaški koncert se vrši jutri v nedeljo in v ponedeljek pri Koslerju na vrtu. Vstopnina prosta.
Koncert o priliki zopet ne otvoritve hotela „Štemarje" v Škofji Loki se vrši v nedeljo, 28. t. m. isto-tam. Svira godba iz Goričan. Začetek ob 3. popoldan. Vstop prost.
Drobne novice.
— Za zboljšanje plač državnim uslužbencem Od 18 milijonov kron, ki jih je namenil finančni minister za zboljšanje plač državnim uslužbencem, odpade na poštne uslužbence 4V2 milijona.
— Milijonar — slepar. V Mo-nakovem so zaprli večkratnega mili-narja, člana najuglednejše družbe dr. Hofbriickla zaradi sleparskega ode-ruštva in krive prisege.
— Novi rektorji. Na praškem vseučilišču je imenovan za rektorja dvorni svetnik višji sanitetni svetnik prof. dr. vitez Jak s oh, na dunajskem vseučilišču prof. dr. Fr. Einer, na visoki šoli za poljedelstvo prof. dr. Jul. Mar c h et.
— Atentat na škola- V Ru-
ŠČuku je dijak Simov streljal na katoliškega škofa Duldeta ter ga smrtno zadel v glavo.
— Delavska revolucija. 200
oboroženih delavcev je naskočilo v Mehiki mesto San Viesca, ga zavzelo in oropalo. V boju je padlo pet oseb. Vlada smatra to za začetek revolucije.
— črne koze se rapidno širijo v Petrogradu. Dosedaj je umrlo že 70 oseb.
Rožne stvori.
• Čemu so sanatoriji potrebni. V berolinski „Taglnhe Rundschau" je čitati sledeči oglas. „Bogate ženitve in možitve posreduje dama, ki je v zvezi z voditeljico alo-večega zdravilišča v Švici, kamor zahajajo le boljši klijenti obeh spolov. Treba je naznaniti le razmere in zahteve, nakar dobi kiijeot pripraven prostor pri mizi, v zavoda, na izletih itd. Pogoj je popolna molčjivost napram ravnateljstvu in gostom ter skromna provizija v slučaju poroke."
• Bako more človek umetno raStl. Neki M nges v Pariza je razglasil, da je iznašel stroj, s katerega pomočjo more vsakdo v kratkem Času zrasti za več centimetrov. In ker je sedaj moda, da se ženske visoke in vitke, našel je takoj po vseh večjih mestih med lahkovernim žen-stvom mnogo odjemalk za svoj dragi stroj. Seveda ni nobena zrasla niti za milimeter, naj se je Še toliko raztrgala na stroju. Sedaj iščejo oblasti sleparja, ker jej bilo ime Minges le izmišljeno.
• Proti nepremišljenemu zbiranju živali in rastlin piae naravoslovni list BKosmos" sledeče: zbiranje metuljev, hrošče v, rastlin itd. ima pomen le tedaj, ako se godi sistematično po znanstvenih načelih. Proti nesmiselnemu zbiranju, ki se loti večine šolske mladine, moramo najodločneje protestirati ter prositi vse prijatelje narave, posebno učitelje, naj se z nami bojujejo proti tej razvadi.   Vsled lova na redkeje vrste
rastlin in živali, se je bati, da se popolnoma iztrebijo. Samo lov, nabadanje, trganje in stiskanje naravnih predmetov pospešuje izobrazbo ravno tako malo kakor mehanično učenje na pamet. Le kdor si je res pridobil trezni vpogled v naravo in njeno življenje, ima pravioo do zbirk.u
* Smrt radi ionskega slamnika. V Parizu se je spri 6Dletni Le riohe z neko damo zaradi njenega velikanskega slamnika. Pri tem se je mož tako razburil, da ga je zadela kap in da je bil na mestu mrtev.
* Strašno noč je preživel v Fort de France vojak, ki je bil zaradi neznatnega disciplinarnega prestopka v lahkem zaporu. Ker je bila noč soparna, a o vojaku se ni bilo treba bati, da bi pobegnil, je pustil ječar čez noc vrata v njegovo celico napol odprta. Ko je ječar prišel zjutraj vojaka budit, je videl grozen prizor. Vojak je ležal nepremično na hrbtu, na golih njegovih prsih pa je ležal v kolobarju zvit velik rumen modras, naj strupene j ša kača na tem otoku. Ječar je na prstih zbežal ter se vrnil s skodelico mleka in nekaterimi vojaki. Previdno je potisnil skodelico med vrata, potem pa začel žvižgati neki valček. Znano mu je namreč bilo, da je ta kača dovzetna za godbo. In res je kmalu modras vzdignil glavo, se spustil na tla ter se približal mleku. Tisti trenotek pa je padlo po njem pet batin. Modras je bil skoraj dva metra dolg. Jetnik je ležal nepremično v globoki omotici. Pozneje je pripovedoval, da ga je o polnoči zbudil pritisk na prsi, začutil gladko kačje truplo ter natanko videl glavo nevarne kače. Iz strahu se ni upal ganiti, niti dihati in tako je v nepopisnem strahu preživel ure, ki so se mu zdele dolge kot meseci, a proti jutru je vsled napetosti živcev padel v nezavest. Lasje so se mu popolnoma pobelili ter je moral prebiti več tednov v sanatoriju, da si je opomogel.
* Mark Twain in ribič. Sloveči humorist Mark Twain je zelo nervozen. Ko je stanoval v majhnem angleškem mestecu ob morju, se je hodil vsak dan sprehajat ob morskem nabrežju. Tam je našel vsak dan na dol očeneni kraju strastnega ribiča, ki je držal trnek v morje. Mark Twain je postal zaradi tega nervozen, približal se je ribiču ter mu osorno rekel: »Gospod, opozarjam vas, ako v desetih minutah ne vlo-vite ribe, vržem vas v morje.« Anglež se je prestrašil odločnih besed ter se začel na vse načine truditi, da bi vlovil ribo, ki ga reši valov. Toda zaman. Ko je poteklo deset minut, zgrabi Twain Angleža ter ga vrže v morje. Nesrečnež je začel požirati vodo ter klicati na pomoč. Twain mu je pomolel trstiko ter ga potegnil iz vode, nato pa mu reče prezirljivo: »Vidite, gospod, to je prvič, da lovim, in vendar sem v desetih minutah nekaj vlovil.«
* Izsuševali je neretvanske nižine. Nedavno je prišla v neretvansko r-ižino vladna komisija, da prouči iz-suševanje ondotnega sveta. Komisija je izjavila, da bi bilo izsušen je najuspešneje, ako bi se mlake izsesavale. To bi veljalo 6 milijonov kron, za kar bi se dobilo kakih 6000 oralov rodovitne zemlje. Po navadni ceni zemlje v Dalmaciji bi bila osušena zemlja vredna 10—12 milijonov K.
* Zločinstva mladoletnih. Scipio Sighele, za Lombrosom največji italijanski kriminalist, odgovarja v »Matinu« na vprašanje: »Kaj je največja posebnost kriminalistike naših dni?«: »Konstatirati moram resno in žalostno dejstvo, da ima naša kriminalistika največ posla z mladoletnimi hudodelci. Cela armada je zločincev,ki jih tvorijo otroci 18 do 20 let stari, in ta armada raste od dne do dne. To je naj opasne j ša in naj žalostne j ša prikazen novega stoletja. Mladina je bolehna, gnila. A to se ne kaže samo v zločinih, temuč tudi v samomorih. Število otroških samomorov raste. Človek bi mislil, da se more nasititi življenja le tisti, ki pozna življenje z vsemi bolečinami in prevarami. Toda dogaja se, da se ubijajo otroci 15, 10 in celo po 6 let stari. Brez dvoma so silni vzroki teh pojav taki, ki se ne more o njih razpravljati v časopisju. Spomniti hočem le eden vzrok, ki se mi zdi najvažnejši. Naši otroci žive preveč z nami odraslimi, prehitro spoznavajo življenje in prerano okušajo njegov strup; prerano spoznavajo vsa razburkan j a, ki bi jim morala biti za njihova leta še tuja. Danes se vse krajša tako v fizičnem kakor v duševnem življenju. Cilj, proti kateremu hitimo z veliko brzino, ideal, v katerega polagamo svoj ponos, je premagovanje časa in prostora. In sami hočemo uničiti otroško dobo ali jo vsaj skrčiti. Kakor se mi pred časom staramo, nam otroci prehitro dozore na željah in strasteh, a ne tako na moči in energiji. Iz tega neraz-merja med naravnimi zakoni in bolestnimi težnjami naše civilizacije, iz teh protislovij se rode v otroških
dušah konflikti, ki vodijo do zločinov ali samomorov.«
* Previdnost pri polaganju kavcij! Meseca aprila letos sta ustanovila na Dunaju trgovca Poster in Doppler zavod »Der Kamerad«, ki bi naj priskrboval c losluženim vojakom službe. Najela sta šest uradnikov, katerim sta obljubila dobro plačo in malo dela. In res niso imeli uradniki skoraj nič opravila, ker zavod se je le ustanovil, a posloval ni. Ko je potekel mesec, niso dobili uradniki plače. Vsled tega se je stvar ovadila, a trgovca sta izginila z Dunaja, vendar so oba prijeli v inozemstvu. Pri preiskavi v pisarniških prostorih niso našli ne vinarja denarja niti vrednostnega papirja, a uradniki so morali pri nastopu založiti 4600 kron kavcije.
* O generalu Bullerju. Kakor znano, je dne 2. t. m. v Londonu umrl general Henry Buller. Njegovo ime je znano iz burske vojne, dasi ne v posebno slavnem spominu. V decembru leta 1899. je Buller prevzel vrhovno poveljstvo v Natalu, da osvobodi oblegano mesto Ladvsmith. Tem povodom je prišlo do znane bitke ob reki Tugeli, kjer so bili Angleži poraženi. Po tej bitki je moral Buller oddati vrhovno poveljstvo lordu Robertsu, a sam je le obdržal vodstvo operacij v Natalu. Po nada 1 j nih dveh porazih se mu je končno 1. marca 1900 le posrečilo osvoboditi Ladvsinith. Kmalu nato se je vrnil na Angleško, kjer je sicer avanziral, a se je spustil v časniško polemiko, ki je izpadla zanj tako sramotno, da je bil odpuščen.
* Sedem mladih volkov na vlaku. Potniki, ki so se nedavno vozili z novo železnico v Sarajevo, so opazili, da se v vreči, ki jo je imel pri sebi Turek Risvan-beg Babic iz Prače, nekaj giblje. Na poizvedovanje je Turek vrečo odvezal in iz nje je po-skakalo sedem mladih volkov mačje velikosti. Turek je mlade volke nesel okrožni oblasti, da mu izplača običajno nagrado, po 6 K za mladiča.
* Morgan na Dunaju. Nedavno se je mudil na Dunaju znani ameriški milijonar Pierpont Morgan, toda bivanje v naši prestolnici so mu zagrenili pismeni naskoki od vseh strani. Dobil je na dan po 200 raznovrstnih prošenj za podpore in po-nudeb za službe. Nad 200 dunajskih lepotic se mu je pismeno ponudilo, da ga spremijo v Ameriko. Na te ponudbe je odgovoril Morgan vsem enako sledeče: »Škoda, pred 30 leti bi morda ne bil tako trdega srca. Takrat se niso ženske zame brigale, a sedaj je prepozno.«
* Podzemsko mavriško trdnjavo so razkrili na južnem Portugalskem. Trdnjava je bogata raznovrstnih zakladov ter sestoji iz obsežnih podzemskih hodnikov in dvoran. Trdnjavo so si napravili Mavri, ko so jih začeli Portugalci hudo zatirati. V podzemskih prostorih se je našlo na stotine okostnjakov, velike zaloge starega orožja, bodal in sabel obloženih z dragimi kamni. Končno so našli tudi velike množine zlatega in srebrnega denarja. Preiskavanje se marljivo nadaljuje.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Trst, 27. junija. »Trgovsko-cbrtna zadruga« je kupila danes dve hiši v najlepšem delu mesta za 400.000 K. Stojita skupaj in sicer ima ena pročelje na ulico Stadion, druga pa šetališče Aquedotto. Zavod je kupil ti hiši za prostore trgovski šoli in slovenski šoli. S tem je rešena težkoča družba sv. C. in M., ki za mestne paralelke ni mogla dobiti nikjer stanovanja. T. O. Z. je čestitati k velevažnem koraku.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 27. junija. Pri poimenskem glasovanju o dr. Ellenbogeno-vem dodatnem predlogu, naj davek na sladkor znaša do konca tega leta 38 K, od 1. januarja 1909 pa 30 K, je glasovalo 126 poslancev za in 234 proti. Predlog je bil torej odklonjen in sprejet finančni zakon, na kar je bil ves proračun sprejet tudi v tretjem branju. Ko se je rešilo več manjših predlog nujnim potom, je predlagal poslanec Myslivec, naj se skliče gTajalni odsek proti poslancu Herol-du, ki ga je v predzadnji seji imenoval »šuft«. Poslanec grof Sternberg je protestiral proti postopanju socijalnih demokratov, ki da so se v sedanji seji obnašali kot pobalini. Vsled tega je nastalo velikansko vpitje pri socijalnih demokratih, Sternberg je pa poklical predsednik k redu. Seja se je po lOVj nre zaključila. Prihodnja seja bo v torek.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 27. junija. Gosposka zbornica je imela danes sejo ob polu 2. popoldne in razpravljala o proračunu v specijalni debati. Grof Thun je govoreč o Wahrmundovi aferi ob-
žaloval, da se avtoriteta vseučilišč ni dovolj varovala. Seja traja dalje.
Skandali na vseučilišču.
Gradec, 27. junija. Vseučilišče se je zaključilo vsled velikih škandalov, ki so nastali med svobodomiselnimi in klerikalnimi dijaki. Več klerikalnih Karolincev je bilo krvavo tepenih.
Dunaj, 27. junija. Na tukajšnjem vseučilišču je danes prišlo do velikanskih kravalov, Pretepali so se liberalni in klerikalni slušatelji. Liberalci so klerikane dijake potisnili iz vseučilišča.
Sestanek ruskega carja in italijanskega kralja.
Rim, 27. junija. Car namerava julija posetiti Viktorja Emanuela v Raconigiju.
Upor v kaznilnici.
Tiflis, 27. junija. Med političnimi kaznjenci so nastali nemiri. Straža je streljala. Ranjenih je 30 oseb.
Revolucija v Perziji. London, 27. junija. Iz Teherana se poroča: Mesto je zdaj mirno. V neki avdijenci je izjavil šah, da vsa odgovornost za krvoprolitje pada na narod, ki je streljal na mirne kozake. Njegova edina želja je, da bo odpustil krivcem.
London, 27. junija. »Times« se poroča iz Petrograda, da po vesteh iz Perzije javno mnenje ne goji nika-kega zaupanja do šaha, ali dvomi v uspešnost angleško - ruskega dogovora.
Teherau, 27. junija. Straže perzijskih kozakov vzdržujejo red. Ljudstvo se jemlje orožje. Princ Meideh Dauleh je imenovan za generalnega guvernerja Teheraua, Vsak čas se pričakuje objavljenje manifesta o čuvanju ustave in novih volitvah.
Poljske demonstracije v Poznanju. Berolin, 27. junija. V Poznanju so vprizorili Poljaki proti vojaški godbi, ki je igrala pri koncertu samo nemške komade, demonstracije, ki se jih je udeležilo več tisoč oseb. Policija se je z golimi sabljami vrgla na demonstrante. Več oseb je mrtvih in ranjenih. Tudi nekaj policajev je ranjenih.
Ban Rauch postal tajni svetnik.
Dnnai 27. junija. Banu baronu Rauohu je podeljeno tajno svet-niŠtvo.
Eksplozija bomb.
London 27. junija. Blizu Lizbone so imeli anarhisti tajno iz del o-valnico bomb. Predvčerajšnjim je pa nastala eksplozija, pri kateri sta bila dva anarhista težko ranjena.
Železniška nesreča. Bomb a y 27. junija. Na železniški progi Bomb ay Boro da je trčil brz o vlak v tovornega. Več voz je zdrobljenih in so se užgali. Mnogo oseb je ubitih.
Darila.
Za dražbo sv. Cirila In Metoda.
Na poroki g. dr. Pavla Indre, okrajnega zdravnika na Planini pri Rakeku z gospo J. Prokop roj. Kalmus, dne 25. t, m. je bilo nabranih K 21*34. Vesela družba v gostilni pri »Sodčku« K 2, mesto izleta pod kozolec. Iz Gorice ob krstu Žive Z. K 4, botrček in oče, vsak pol. Dr. Mihael Truden v Kamniku K 5, za ustanovitev javnih ljudskih knjižnic v obmejnih krajih. G. Josip Mazi iz Dol. Brezovice pri Preserji K 25, ker mu jegosp. nadučitelj Avgust Korbar odpustil žaljenje. Skupaj K 57 34. Srčna hvala! Živio!
Za Učiteljski konvikt G. Minka Gantar učiteljica na Brdu K 5 50, ki so bile nabrane na učiteljskem zborovanja v Domžalah G. Josip Mazi iz Dol. Brezovice pri Preserji K 25, ker mu je g. nadučitelj Avg. Korbar odpustil žaljenje. Stcupaj K 3050. Živeli! Vsoto smo izročili g. J. Dimniku.
Bratje Sokoli!
Slov. pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" razvije v nedeljo, 28. t m. svojo zastavo in priredi ob tej svečani priliki veliko slavnost.
Priporočamo vsem našim Članom, da se prireditve tega eminentno narodnega in naprednega društva, ki je sodelovalo tudi že pri vesel oah „Sokola", udeleže civilno v čim največjem številu.
nNa z d ar !u
Odbor.
Bratje Sokoli!
tt-^^M Na praznik, dne 29. t. m. - 'Mt*. priredimo popoldanski peŽ-izlet v kroju. Odhajamo ob 2 popoldne is »Narodnega doma" Čez Štepanjo vas, Dobrunje, Fužine k Devici Mariji v Polje, kjer bo pri Kuharju odmor. Odtam se vračamo po Zaloiki cesti domov.
Bratje! Udeležite se isleta polno-številno!
„Na sdar!"
Odbor
■ Izaaldba epohalnega pomena je nov 1 izdelek, ki je pred kratkim prišel na trg. Ta Ji
Narodovo zdravilo, lazo se sme imenu tat bolesti uteeujoče, mišice in živce krep-Cnjoce, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje iz sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih is pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste klenici K l-OO. Po poštnem povzetji razno §ilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varstveno znamko in podpisom.     2 8i-9
-nO izdelek, ki nosi zakonito varovano ime »Hy-
Uttkl &REDSTVC& ienicus<S ima odlično lastnost, da obleki ali perilu, ki jim je Škodilo pranje ali ki je šla barva od blaga proč, da prejšnjo apre-turo in prejšnje izgledanje. »Hvgienicus« daje pavolnatemu blagu izgledanje holandskega platna, dela perilo in oblačilo stanovitnejše in ga desinficira. Te prednosti kakor tudi jako preprosto ravnanje in nizka cena 50 h za kos delajo Hvgienicus neutrpljivo za vsako gospodinjo, za vsakega restavraterja ali hotelirja itd. Hvgienicus se dobiva v dro-gerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in skoro vseh špecerijskih trgovinah.
Protia. — Podarln. — Javna zahvala I
15 let me je mučil trdovraten protin in revmatizem in čeprav sem poizkusil vsa sredstva in kopeli, vendar vse to brez posebnega uspeha. Po 6 kopelih [z Mesch-narkovo silikatovito kopelno soljo »Podagrin« je pa moje trpljenje izginilo in se čutim dolžnega, da se s tem javno zahvalim in priporočim vsem na protinu bolečim to danes edino sredstvo. — Avgust Schmickl, restavrater v Gradcu. — Zdravniška izpričevala o čudovitih uspehih pri protinu, revmatizmu, ischias, ozeblinam itd. so razgrnena na ogled. Pristno samo z varstveno znamko »Podagrin«. Za eno zdravljenje treba 10—20 zavitkov. Cene za 1 zavitek 1 K. — Izdelo valn ica* Badesalzwerk Podagrin v Gradcu Dobiva se pri lekarnarjih in drog stih. Razpošiljajo velike droge ije in Bogoljub Voith, Dunaj III/1.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 22. junija: Ivan Gruber, c. kr. pešec. 22 let.
Dne 23. junija: Jera Fink, delavka. 51 1. Radeckega cesta 11.
Dne 24. junija: Viktor Lombar, delavčev sin. 4 leta. Emonska cesta 10. — Fran Belic, gostač. 71 let. Radeckega cesta 11.
Meteoroiosično porotno.
Vliina nad morjem 206. Srednji mini tlak 786'9 mm.
G mm	Cas opazovanja	Stanje barometra	■ to a ► s S si	Vetrovi	Nebo
M		v mm			
26.	9. zv.	737 0	210	sr. vzhod	jasno
27. •	7. zj. 2. pop.	7?84 7360	158 292	si. jvzh slab jug	del. obl. jasno
Srednja včerajšnja ^temperatura 20 4° norm. 18 8. Padavina v 24 urah 0 0°.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani'1.
Uradni kursi ann. borze 26. junija 1908.
Nalofbeni pepisjl.
411 91
1»' •/
*   i .0
11' •/
4*2? 0 majska renta . 4*2/t( srebrna renta . . • 4°/c avstr. kronska renta. • 4% n zlata „ . . 4% ogrska kronska renta ■ 4«/0 „ zlata „ . 4B/# posojilo dež. Kranjska #*/«•/• posojilo mesta Spljet 4V/,°/0       „ „ Zadar
4V«°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4a;„ češka dež. banka k. o.
-      n      . f * o. 4Vt*/o zast- Plsma gaI- dež. hipotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10J ■., pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. '/iVi **/■*/« avstr. pos. za žel. p. O.
Srečke. ^
Srečke od 1. 1860«/«  .   . . „    od 1. 1864 .  .  . .
, tizske......
„    zem. kred. I. emisiji
„ oc;rske hip. banke . 9    srbske a frs. 100 —
turške......
srečke . . .
' o;
t 'K
I 0/ 'S I C
4V 4V
3»/
Basitika
Kreditne » • • «
Inomoške „ • • .
Krakovske „ . . .
Ljubljanske      „ . . .
'vstr.rdeč.križa , . • .
Ogr.     „      mm • • «
Kudolfove „ . • •
Saluburške m . • •
Dunajske kom.  m . . .
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Odrske , „ . . Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brflz) Alpinske montan . . • • Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbi Češke sladkorne družbi .
%        Veiute. f|.
C. kr. cekin . . . w . .
20 franki.......
20 marke.....• •
So vereigns.....• •
Marke.......%
Laški bankovci . . • • •
Rublji........
Dolarji........
Denar
9705 9915 97 20
116 — 93-
111 10 97 75
10010 99 20
9875
97 95 9750
9870
104 —
98 50
9825 98 50
98-9975
99.90
98 20 276 75
99 10
15030 261-143 -270 — 261-50 249 25 101 50 185 50
19 40 472-108 — 111-
61-25
50
25-40
67-50 187 25 185 55
12450 694 25
1748 — 620'-736 25 2<8-705-648-
2649 547 75 265-524-166-—
lt-36 19*12 2348 2392! 11770 9545 2 51 480
Blago
9725 99 35
97 40 116 20
93 20 11130
9875 10110 100 20
99 75
98 25
98 50
9970 105-
99 50
99*25 99*50
99-10075
9920 27875 100 10
154 30 265* 147-— 276 — 267-51 256 25 107 50 186 50 2140 482 — 118 — 121 — 67 25 54 -27 40 7l 50 188 25 186 55
12*'50 695 25
1758 -6*1 -737 25 238 50 708 649 —
265* 548 75 268-529 -168 —
n 38 19 14 23 63 23 97 11780 95 65 2 52 5-
Žltno cene v Budimpešti.
Dne 27. junija 1908.
Pšenica za oktober .   .   . aa 50 kg K 10.83
Bi   zm oktober   .   .   •   . ta 50 kg K g-8
Koruza za julij .... za 5C kg K 6 96
Ovea za oktober   . . . za 50 kg K 810
Efektiv.
15—20 vin. ceneje.
•Kaj Ji
Najboljši in od prvih avtoritet kakor tudi od tisoč praktičnih zdravnikov domačih in tujih priporočna hrana za zdrave kakor tudi na črevesju ob lele otroke in odrasle ljudi; ima veliko redilnih snovi, pos; r* ije razvoj miši-čevj i n kosti, urav-e z t    om na porabo
nava prebavljanje in cena.
.Der Sa u glin g
je dobiti brezplačno v prcd;.:alnah ali papri R. Kufeke, Dunaj L 5
ja!:o
poučna knjiga,
V vročem letnem č&su
ae more priporočati kot najboljša in naj-koristnejša
osvežujoča in namizna pijača
posebno pripravna za mcJanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
60
Ta upliva oavezevainu   in oživijajuce, vzbuja slast do jfodij, pospeSuje prebav-ljenje.   Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. f4—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v.vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno dolu]* dobre znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki Otrdi dlesno tal odstranjuj« neprijetno mpo is u h«. 1 stekleni e o ■ n* vod o na 1 K*
BI gorodnema gospoda M. Levstika* lekarnarja v Ljubljani. Vate izborna Melusine ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite fie 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold sangi, mestni tajnik. Metlika, 81 aprila 1900.
Dii likam* Mil. Leni tika
I LJubljani; Risljira mL tt. 1
Poleg novozgrajenega Fran JobV"-*«* rab& mosta        to 26
Več
stanovom
za letovičarje
s hrano ali brez hrane ae odda pri Kolencu, Goričane, pošta Medvode na Gorenlekem 2238-1
Na razpolago je tudi ledenica.
I Možitvena ponudba
Jako dostojna, varčna, starejša gospodična, Kranjica, s 3:00 K gotovine, išče zaradi pomanjkanja znanja tem potom primernega ženina v starosti 35 do 45 let Najrajši aktivno nastavljenega gospoda. 226I Prijazne ponudbe pod „Rdeća roza" Zader, Dalmacija, glavna posta, restante.
Prilika za nakup!
Prekrutnua
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
30«o> * O komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo
pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno
idočo za samo a n SO vi ••. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima svic ura s poztač.
verižico za * ■*■•«»na. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, Izvoz ur Kra.ov št. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj. 2240
bodeta
7 nedeljo CG. in 7 ponedeljek 29. junija i. 1.
dva velika vojaška
KONCERTA
Začetek ob polu 5.      Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
2249 restavraterka.
Nn Bregu št. ZO
v Llubljani ae oddalo v II. nadstropja tri prisojne
sobe s kuhinjo
ali predsobo. Za pisarno ali zdravnika jako pripravno. V III« nadstr
mesečna soba
- s kuhinjo V pritličju -
lokal, sobo nn dvorišču Id Z skladišči.
Pojasnila daje gdč. Le S jak rav-notam III. nadstropje. 2250
6SZZ    *|ii.»»nrin*l ifjMiiiJ«** •onap ■'jjspan i *L9 19 ndjsnn a.n»đ -as sn fajdvn b^joj po o^irej 9S ep^l^o •oqo§i ou|eds bz »
^smdnojqs vdz\ 4caou ojo^s af cpOJd
jooueoojiod
Lepa poletna
stonovonjo
z vso opravo, kopališčem itd. ima še za oddati Fran Jarc v Med-
vodah.
2260 1
Razpis.
Gradba vodovoda na Savi,
občina Jesenioe na Gorenjskem ae Odda
l. Julijo 1908 do IZ. opoldan
▼ občinskem urada.
Položiti je 2O°/0 vadij stavbne vsote. Občinsko gerentstvo si pridržuje odločitev o došlih ponadrobnih ponudbah. Gradba vodovoda se prične takoj. 2245 1
Anton Čebulj
gerent na Jesenicah na Gorenjskem.
jCiša
s sadnim vrtom ae proda v Št Vidu št- 02« — Poizve se pri Leopoldu Štruklju istotam 48. 2258-1
I&ĆO 80 za trajno delo in proti dobremu plačilu dober in zanesljiv
mizarski
poslovodja
ki bi bil zmožen voditi samostojno večjo delavnico. Znati mora slovenski in nemški jezik. Sprejem takoj ali v teku enega meseca. 2243 1
Ponudbe pod naslovom: Ivan Dernič, mehanično izdelovanje tesarskih in mizarskih izdelkov vseh vrst v Radovljici, Kranjsko
Mesctinarkova silikata vita kopelna sol
PODAGRIN
PROTI PROTINU IN REVMATIZMU.
ZdiftvziisUo priporočeno In preiAkuieno*
Za eno zdravljenje 10—SOzav. Cenal K.
Be^TNI znan noben slučaj brez uspeha
G. A. Kafer, restavrater v Mariboru: »Z učinkom Meschnarkove kopelne soli sen jako zadovoljen.«
C in kr. nadporočnik Krejiceh, Maribor, »Prosim vljudno, da mi z obratno pošto pošljete 6 zavitkov Meschnarkove kopelne soli, ki se je nje raba proti mojemu revmatizmu tako dobro obnesla!
Gospa Uršula Kastler, Gradec: »Naznanjam Vam, da sem po 32 kopelih z Meschnarkovo kopel no soljo popolnoma rešena (trpim že od 1. 1906) revmatizma in rachitisa«.
Gosp. dr. Ed. Karablnski-Czernelia: »Poizkusil sem sol z najboljšim uspehom na svoji ženi, ki že dolgo trpi na revmatizmu v členkih«.
Dobivaše po 1 ekarnah in drogerijah Razpošiljajo velike drogerije in BOGOMIL VOlTH, DUNAJ III l. 1120-6
sprejme takoj v trajno delo ■ Menelngar v EadevljteL 2236
Izprašan    lokomobilni   strešnik SO aprejme aa
kurjača
Pogoji: popolna treznost, če mogoče ključavničar in oženjen. Dohodki . Stanovanje in kurjava prosta, plača po dogovoru.
Vprašanja na tvornico šotne stelje t Babnl Gorici, pošta Škofljica. 2237
4^ &
Gospodična
ki je dovršila z dobrim uspehom enoletni tečaj gospodinjske šole, želi vstopiti v službo kot gospodinja.
Ponudbe pod šifro „Gospod in] a" poste reatante Ljubljana. 2254
Depot
za prodajo piva, od kake [večje pivovarne, pod dobrimi pogoji v večjem mestu na Kranjskem, v najugodnejšem prostorih sem pripravljen vpeljati in
prevzeti.
Dopisi pod „Depot1* na uprav-
ništvo lista. 2257—1
RESTAURACIJA
X zalogo piva v večjem mestu v Istriji se odda v najem. Podjetniki morajo razpolagati z večjo vsoto denarja. 2255-1 Ponudbe pod »Podjetje" na uprav. „Slov. Naroda".
2212—2
Moško
Srgrlo - bolo
s prostim tekom ao takoj proda V Bethovenovih ulicah 7, III nadstr.
Išče ae
prodajalka
pridna, v trgovini mešanega blaga popolnoma vešča in popolnoma zanesljiva. 2204—3 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda".
Lepe prsi
v dveh mesecih povzročijo
PIIOLES ORIENTALES
edine, ki prsi razvij o, utrdijo, obnove In dajo Ženskemu stasu graciozno zalitost, ne da bi škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika. Priznano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost.
Skatljica z navodilom K 6 45 franko. Zaloga v Buda-Pešti Josip pL To-r6k« lekarnar Kiraly-utca 12, v Pragi Fr. Vitek & Comp. 2256—1
Ravnokar je Izšla
Stara devica
povest, spisal K* Oblak*
Cona 60     t poito 70 v.-
„Stara devica" je ljubezniva in zaniva povest iz malomestnega življenja na Slovenskem. Kdor jo vzame v roke, jo bo čital a veseljem.
Dobiva ao
i Hr"
»
■
10.000 parov itvljtv!
4 pari Oevljev samo K 6 60.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda sa to nisko ceno: nar moških in par tonskih čevljev, crnih ali rjavih na trakove ■ močno »bitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par molkih in par lanskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val a patri ■•■«• M O 5©. Za naročitev zadostuje dolgost 2289 Razpošiljanje po povzetju.
Izvez Čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neogajajoče rad Kamenjam.
X7r«LdLaa.o ĆLoTroljaaa.m se U let obstoječa MiataMJia Ijablfatamka
aosredovalnica stanovanj in siužet
G. FLUX
3«seske nlic« It 6 2234
lšše nujno i 4 gospodinje, samostojne kuharice (brez gospe v hiši) 30- 40 kron plače; kuharice na deželo in letovišče (kuhinjsko deklo), prodainlko v kopališče, pestunja, hišne In bon s, več deklic za vse; koč 11 a t za fino mestno hišo; poatUfon za Gorenjsko itd. itd.   - Priporoča se:
Ereprosti Francozinji (Svicarici) sedaj v jubljani v službi, moralni in ki imata radi otroke; hotelska hišna, blagajnlćarka v točilnico in kavarno; natakarica na račun z letnimi izpriševali.
Ventiift  Id atollltor mesno mita*« poezrealb* Ka\a»e>t4»vftJ*na.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi ae s« nalanenl ustalo v.
Opozorilo.
Akonbi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ali soudeležbe obrnite se zaupno na
„Prvo z eml j i šč no opravo"
(Ersto Realitaten Vervaltung)
t Dunaj, VIII., AlberCg-eeae SO. s
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregled anj a in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite.
Največji promet s kupčijami med Dunajem in provlnoo. 2237
V bližini c kr. višje realke se za bodoče šolsko leto sprejmo
dečki ali tfeblice
na hrano
in v dobro ter skrbno nadzorstvo. Klavir na razpolago. Natančnejša pojasnila is prijaznosti v trgevini gdč.
Vilme Rud bol ser, prej Albert Sohftf -ler, Kongresni trg 7 v Ljubljani.
Triomph-štedilna ognjišča
ks gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorsni ia-paljavi. Ze 30 jot so najbc Ije priznana. Prignana tudi kot najboljši in naj-rpeSnejsi izdelek. Nsj\oCja pnnranitrov ortva. Specijaliteta. Sledilna ognjišča se hotele, gostilne, reatsvraolje, kaverne l dr. Ceniki in proračuni na razpolago. 31av»* fcstaiog franko proti doiKiai&Đi .paniki. 2241—1
Tovarna za itadllna ognjišča Jrluopl''
S. Ooldiohmldt Jfc Hib
samostojen, 80 aprejme v stalno delo pri Antona Joitn, kleparskem mojstru ¥ Domžalah. 2217—4
T. Pogačnik rt Sad."1
aprejme takoj
2223—3
šivilje
Seno! Seno!
V Črnih Jelkah na Barja se
bode oddajala atoječa mrva na 40
oralih večinoma sladkih travnikov v malih parcelah draibonlm potopa
v ponedeljek. 29. junija
ob 4. popoldne* 2228-2
Lio i t an tom bode na razpolago doln, ki se odpelje ob |. popoldne B Trnovakeaja prlatana na travnike.
Zlioitirana vsota so ima plačati takoj pri dražbi.
Baron CodeDljevo osUiUtn Toni ob
MBtrUffllM.
\Velika serijska prodaja! £
^^00% nlilo OOno aa vse poletne predmete n. pr.: damake ba-^^5
00 t—
'/© niftje OOno aa vse poletne predmete n. pr.: damake ha-
Hotno in svilnate obleko, svetlo obleke, piketaata in platnena
krlU ter Mpkaate in batlataate blue. Molke in deško llatrove in pralno obleke in lahke obleko
' ls poletnega hlapa.
„AngleSko skladišče obleR" i
O. BERNATOVIČ c4
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. V
Oe: kr. avstrijsko    ^||     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1908. leta
Odkod Is Llabllaae Jni. sott
705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, f rbiž, Beljak, luž. žeL Gorica, d. ž., Trst, c. kr. dri. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec , Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-<uolje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 26 predpeldne. Osebni vlak v smeri: jeaenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, krago.
11*38 »redpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak inž. žel« Gorico drž. žel., Trs drž. žel- Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
I-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7*10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rtidolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, i rbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10- 40 peneči. Osebni vlak v smeri: ledenice, Trbiž, Beljak, juž, žel., Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is LJubljane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 os pepoldne. Osebni vlak v Kamnik 7 10 zvedor. Osebni vlak v Kamnik lO-OO poneOJ. Osebni vlak v Kamnik. (Same oo nedeljah in praznikih.)
Dohod v LlnbHaao jaz, ioLi
656 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka |ui.
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straie-
Toplic, Rudolf o vega, Grosupija. 11*22 pred po Id ne. Osebni vlak  iz Praga,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčlcc
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2 32 popoldne.  Osebni vlak is Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosupija. 356  popeldne. Osebni vlak iz Beljaka
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čas
Podrožčico) Gorice dri. zeL, Trsti drl
žel. Jesenic. 6 so zvečer. Oseb. vlak iz Pragt, Celovca,
Beljaka (čez Podrožčico) lesenic. 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rddolfovega, Grosupija. 8-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jut
žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod-
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri. žel,
Jesenic
U-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trat* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Llnbljano dri. &oiod-
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO 59 predpeldne. Osebni vlak iz Kamnika g i o zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. O 59 peneol. Osebni vlak iz Kamnika. (Saa o ob nedeljah in praznikih
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srsdnj« cvropejakem času.)
0 *:\ s av&atei|sivo Oriavnih železnic v Trsta
, Narodno knjigarna ,
I v Cjubljani, Jurčičev trg štev. 3 j
i
priporoča naslednja dela:
arotooeoaoaaoiooeoa
i Io. Cankar: Ale$ Iz Razora.
I Te povest ii narodnega življenja je vele-
6 zanimiva in spada med najboljša dela
t tega pisatelja. Bros. K 150, ves. K I po pošti 20 v več. |
Ivan Lah: Vaika kronika.
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. Broš. K 1-70. ves. K z-70, po pošti 2 i v več.
Josip Jurčič: Zbrani spisi.
Vil. zvezkih so zbrali najlepši romani is povesti tega znamenitega pisatelja, ki bo ie s svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo malo dragih avtorjev. 1. Deseti brat. t Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. Grad Rojinj KloStraki iolnir. 5 Hči mestnega soadika. Nemški val pet. Sin kmečkega eesarja L dr. os Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 10. Rokovnjači i dr. II. Tngomer. Veronika Deseni&ka L dr Vsak zvezek velja broširan K 1'ZO, vesan 2 K, po pošti tO v več.
Dr. Jos. VoSnJak: Zbrani dramatični m pripovedni spisi.
H. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 80 vin. veš. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti tO v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odra najlepše uspehe. Ves čisti dobiček Je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
»agsSs»«gTts>HsOs^
Drasotln Jesenko -Doksav: Pesmi.
V najlepši moški dobi umrli Jesenko Je bil veleaadarjen pesnik, a bil Je pri tem skromen Slevek, ki sate ni delal reklame Njegov« pesmi, priobČeae v rasnih Ustih, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti ao bile izdane In je čisti dobiček assseajen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki jo je sapaetll Jesenko. Ves. brvod vetja 1 K, s pošto tO v vse.
Ljubljanski Zvon. }
Tegs prvega in najodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti se naslednje letnike: ibOl, 1908, 19 3, 1904, 1M5, 19C6 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 9'ib>.
s^^^^:^^^^i^^
j Fr.Lioič: Strahovslci dveh kron.
• Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko in turškim cesar-stvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo. 8 zvezka. Broš. oba 2 K, po pošti 40 v več.
* * * Rorlstko.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem času   Broš. 80 v, po pošti ItO v več.
1 H. KIrchsteKer: Pod spo-} i    oednlm pečatom, i
Ta roman is duhovskoga življenja odkriva X skrivnosti is župnišč in duhovske ga stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po posti 40 v več.
a Zbirka znamenitih povesti. £
= Štiri ruske slike. =
a Cena 60 v, s pošto 70 v.
a Ta knjižica obsega štiri svetovnoslavnih * po ves 11 c, ki so j b spisali Gorki j, Čehov v in TorgenjeT.
^^^Hmi^T^meTaHi aafesOssTarfarfSHe^ata^^
Novi obrtni red.
Slov. izdaja  1 K, po pošti 1 K 10 v
Novi vinski zakon,
ki ga  mora  imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, Y vsak vinotržec in^vsak vinogradnik. £
Cena 70 v, s pošto 80 v.
Uzorna pravila
sa obrtne zadruge. Cena bo v, s pošto 6J v.
Uzorna pravila
sa pomočniške s bore. Cena 80 v, s poito 40 v.
1
1404
5D
Avtom, pasti na veliko.
Za podatne fl. 8*—, m mlel fl. lid Ujame 86 jih brez radzorBtva v eni noč do 40, duha ne oetane, nastavlja ne samo „Eellpae", pa*t sa lirurhr, ki iih ujame v eni noči oa tisoče Stane fl. 1 90. Povsod najbolji nspeh. Raapot)japo povzetju
J. Schuller, Dunaj II, Kurzbauergassa4/30
Premnogo zahval in priznanj        v671— ll
Prodajalna
s ¥8© opravo, kuhinjo In i šivoma sobama ao odda takoj po zmerni
ceni v najem Prodajalna je na trgu poleg poste in nasproti oerkve na najlepšem prostoru v vasi. 2207—2 Več se izve pri JoieIn Frelihn, lastnika in posestniku p Št. Bnpertn mm Dolenjskem.
Gospodična
stara 17 let, teli slnlbe
blagajničarke
v kakem hotelu ali kje drugje.
Ponudbe je poslati pod „poftte-B08t" na uprav ni št v o ^Slovenskega Naroda". 2i74—3
Destilacija žganja
▼ zvezi z izdelovanjem neakoholnih osvežilnih pijač, se z najboljšim uspehom lahko takoj začne; za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodajanje se jamči in temeljita manipulacija na licu mesta se uredi po skušenem strokovnjaku in se dajo primerne informacije zaradi hitre prodaje. Kdor se zanima, naj pošlje ponudbo pod šifro tfBrste Fabriks-ssm 68882" na naslov: M. D oke s Nachf. Dunaju II, WoUzeile 8. 1472—10
Ljudevit Borovnik
puškar   v Borovljah < tVrlaeli) na Horoškeni.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — liuetro-46 vanl oenlkl zastonj. 24
JoIVDtor creme.
Najboljše lepotila, JSL,
taborno pospeševalo lepe in nežne polti, odstranja pege, lise, ogrce in
vse nečistosti kože.  Popolnoma neškodljivo, rabi se tudi po dnevu. Lonček z navodilom 1 krono.
Salvator milo dela kožo nežno. 1 K. Salvator puder na polti skoro neo-pazljiv, najfinejši puder sveta; dobiva ae v treh barvah: beli, rožnati in oreme. Škatljioa KI'—
Pristno se dobi v J 1550-5
Salvatorjevi lekarni in drogeriji
t Mittelbach, Zagreb. Jelačičev trg Z.
Glavna zaloga za Ljubljano
Jos. Moyr, lekarnar p Ljubljani.
Prodajo.
Dne 30.
1.
se bode vršila
v Uellkem Komnu
(eno uro od železniške postaje RiJ-taenbnrg) na Štajerskem, in sicer:
posestva
obstoječega iz ene nadstropne hiše, fjospodarskcga poslopja, mlina, njiv, vinogradov, travnikov, goz-
alov v izmeri 100 oralov. 2198-2 Prodajalo se bo po parcelah. V
hiši je dobro idoča gostilna ter se
lahko napravi tudi prodajalna itd. Dražbeni pogoji se razglase kup-
oem na dan prodaje na licu mesta.
Kinematograf
model ie08, kompleten, a več slikami
(filmi) ao ©ene proda- 2183-3 Pismeni o fer ti na uprav. „Slov. Naroda44 pod „Kinematograf1.
z opravo zo trgovino z meionlm blagom
so oddalo sa daljšo dobo takoj v najem Trgovina je najstarejša in v obsežni okolioi prav dobro poznana ter ima velik promet. 2176—3 Kje, pove iz prijaznosti poare-do valnlca Slovenskoga trgovakega društva „r
11
Razprodam 200 oralov rodovitnega
zemljište
na enega ali več kupcev; vsakemu kolikor želi ca oeno oral po 310 gld. (1600 □ sežnjev). — Plačilni pogoji: na vsak kupljeni oral 20 gld. are, 80 gld. pri pogodbi, 60 gld. do pol leta, za 150 gld. Čakam samo, Če se obrestuje, 10 let. 2128—6
Ponudbe na vlastelinstvo Pognal" čec, pošta Vrbovec, Hrva tako
Trg. pomočnik in prodajalka
20—30 let stara, se sprejmeta v
trgovino mešanega blaga pri tvrdki
Anton Verbič, Sevnica ob Savi.
Sprejme ao tudi 2170-3
učenec.
Pišite po vzore H
JVtodno blago
volneno in pralno, domsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisa? e, blago sa »rajee in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago, Btaiuobarvni
ZEFIRI
prekrasnih   modnih  t zor cev   za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti, priporoča
Razposiljalniea za platneno in modno blago
V. J. Haolf cek o brotr
Podebradl na Češkem.
Mnogo pohvali;ic.   NaroČila sa več nego 16 k: on poiiljsmo poštnine prosto. Zavitek s ao metri pra-oega blaga za 18 K franko. 76?—18
Tržil! (Monfolcone)
na Primorskem.
Stalna toplota 38-40° R.
Sezona od 1. Junija do 30. sept.
Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, ženskim boleznim itd.
Lastnina kneza Thurn-Tazlsa-
OskrUniHuo Rimskih toplic.
M *t M M «
JI
♦I
•i M
S
*
*
M M
« m M M
u
Pozor
^Pogori
Kavarno ,Leon'
V Ljubljani Ss» as
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
oso noč odprto.
Na razpolago je na|nove|šl ameriški bUJard m olek-o  o   Meni klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fanl Pojačilk, J
******** ******** * * * ******** Si
^SAAA4A44A4aaA AA m*-&> AA AAAJt
*   A. KUNST I
atveUtni
4 4
-e> LjelMfalMal -m-
đblđ.QTrm2c«n ulio
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka aa same, f o in otroka Ja vodao aa Izbe
is se niski esai. Vas mere se saraaje-jsje is zaznameaajeje. — Pri sanaajik aaiaeiua aaj ae blagovoli
vvvvvvvvvvvvvvvvvavvvvvvv
Važno! Važno!
piptoji, trpin ii Uviaorijm.
ssjBiljis ta ujMMjIa patroni
aa drogve, kemikalijo, sellsoa, ovetja, korenina Itd. lud' po Knerppu, ustno vodo In sobni presek, ribja olja« ro-dilns la poslpslno moka sa otroka« dišava, mila in sploh vso toaletne pradmata, fotogrofleme aparau hi potraUeelma, klrurgična obva-zlls vaaka vrsto, sredstvs sa desln-fakoljo, vosek In pssts sa tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rasta« is fiosUali*. — Zaloga svoalh ml« m ar tal ml Is v o* la sollj za kopal.
fl&iasr*. mm. mm strupov.
3Rsa sklvrlamaasFanfleBezf
posebD'- nriporocl^vo: franka sol, dvojne sol, eollier, enojen, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja oaroOiia
mrestijo tofino in sofidno.
-m Brojfteirija 26
Anton Kano
Ljubljana, Židovske ulice štI.
Marnoj« p* *atf viejl eomt rasna
selisoa (roaeX ^vetas. Korenine, ae» &ftoa< -tvorja itd. itd.
£ naniiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiu iiiiiiiiiiiim.
II
Uatanovljeno lota 1849.
Edini zavod
- v LJubljani-
za kemično čiščenje obleke ter zastorjftv, barvanja in likanje sukna ■ na par, =
Poljanokl nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidni ceno.
=111111111111 lUllllllllllllllllItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
mm    bum     ves*1   e%ie     mm    mmm *s
^mmć       V,^ \kS
^v\    ^V\     ^v\. ,^V\
Slaščičaniam kavarna
R. Kirbisch
UuMIoni, Ronsresnl t«
priporoča
wr vsak dan svežo -em
ledeno kavo
in
sladoled.
	*	*	*	* I
				
solfiMe in Hežniie
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
zT^lvaMfaanasa Prod tkottjo IS,        Stari trs *,
srnjak in srna z mladičem
doma arejeni, no prodalo po ugodni oeni pri M. Lav renči 6 n v Spodnji
aUŠki. 2187—3
V najem se odda
prostorna klet
v Sp. Šiški za avgustov termin. Klet jo pripravna aa kakega vinskega trgovca ali tudi aa kako zalogo oa. skladišče.
Natančneje se poizve pri Valentin Gregorcn v Mengšu. 2025-4
5000 ur z verižicami.
Povodom cesarskega jubileja in zaradi reklame za naše novo izdelane jubilejske ure z razširjanjem ilustrovanega kataloga, dobi lahko vsakdo tako velefino novo srebrno remon-toarko na sidro z oklopno verižico zastonj. — Pošljite torej svoj naslov in pridenite mu eno krono (tudi v pisemskih znamkah) za poštnino in stroške na Uhren-Exporthaus »Famos« na Dunaju, XVI 2 poštni predal 148. Po povzetju stane K 1*70.        3 933—5
Sive koroške kose
izdeluje
tovarna za kose
V—
Karel Zeilinger
v Hlmmelbcrgu
iz najboljšega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. 1342-21 Cene in vzoroi kos se pošiljajo na zahtevanje franko.
Počitnice sa Btnijun!
V prijaznem Selu pri Žirovnici,
10 minut koda od postajališča Žirovnica so odda na posestvu spodaj podpisanih še nekaj
stanovanj.
Zdrava solncna lega, senčnat vrt, dobra domača kuhinja, pristna vina, izleti na vse strani.
Kopel topla in mrzla v hiši, vozovi na razpolago. 2205 3
M. Jegličevi nasledniki.
Sedaj nam je peri dan zabava!
Persil
moderni pomoček za pranje
Popolnoma neškodljivo! Ni klorl
Enkratno kuhanje — = snežno belo perilo ! = Ni treba drgniti in krtačiti,
IfaTlfe   stei-llitlka !
Hrani delo, čas in denar I Enkrat poakufteno, 1658 4
T/edno   r-abljeno Z
Edini izdelovalec na Avstr-Ogrskem
Begamil Dolih, S-nai, 111/1.
Naznanilo.
Dne 25. junija t. Is
otvorim 2199-3
podružnico
kleparske obrti
t Postojni št. 98
ter se cenjenemu občinstvu priporo-===== Sam aa obilna naroČila. =====
Sprolmem tudi takoj
Simon Negro, ^$%£?
Cerknica it. 2M — Postotna it M
Mirna stranka bres otrok lice aa primerno oeao       2210—3
lepo stanovanje
s 4, event. 5 sobami in priti klin ami sa november. — Ponudba naj >e pošiljajo pod „K. C", kavarna nPre-ieren<ft LJubljana, do 3. Julija t. L
Stenografinja
za slovensko in nemško stenografijo, zmožna tudi strojepisja itd proal easamz^Saes v kaki pisarni v Ljubi anl, Gorici, Trsta ali kje na detelL Nastop takoj.
Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod „stenografinja".      2222 - 2
KI vsti iisUi
se aare|me|o takoj v trajno delo
z ugodno plačo: 2197—3 Pismene ponndbe na Leopolda Lebarja,   kleparskega   mojstra nn Bledu (Gorenjsko)
Dobre
m vajenca
sprejme v trajno delo Jos. Bojina.
krojaški mojster v LJubl]ani   2209—S
He kupujte platno
dokler se niste prepričali o izvrstni kakovosti in nizkih cenah najinih izdelkov.
Najfinejša tkanina 1 kos, 23 ■ 19 E Garnitura za 2 postali, francoski
danast 28 »
Hols. kavna garnitura 9 r
Hols. kavna garnitura kakovost najfinejši 14 „
tepni robci, cefirl, barnentl itd. vseb izvršitev. 654 2C
HOLEČEK t STAREK, Ssy. Češko.
Katalogi in vzorci zastonj. (Na gornje cene dovoljujeva še posebej l1 , provizije.
Najboljša l«s»otllai
na svetu so nedvomno
pomlad lina sredstva
um
rdečllo zo lica
za upadla, bleda in brinetna lica. Škatljica 5*— K.
Rti lwt   #mama   za mlado in staro 2'—K
Adiin treme in 5•- k.
higieniško   nevtralno, ne-slutnih prednosti za vsako kožo 1— K. zdravstveni   puder naj-presenetljivejšega učinka 3 — K.
Opozorjena od svojih družic na vaš Adlin creme in Adlin milo jih rabim že nekaj tednov in sem spoznala da sta rest ično prav dobra, ker polt in roke izredno izboljšata in jih zatorej zaradi tega vsakomur naj topleje priporočam. — Z velespostovanjem M i mi S c h w a r z, članica dunajskega orfeja.
In treme HtUin milo
j
Adlin puder
Osrednja zaloga na Dunaju XVIII, Edel-
hofgasse 4L  razpošilja   diskretuo proti vpošiljatvi zneska ali po povzetju na vse kraje. Od 10 K naprej franko._
Zahtevajte jih v vseh finejših parfume-rijah. Zaloga v Ljubljani L Maver lev I lekarni pri »Zlatem Jelenu", na Mariiinem trgu. 2086-3
T)r. Richarda lasna barva
uši 4 za last is brado c
neškodljivo in takoj učinkujoče.
TINTCHEINST/IMANEE
€HSVtUX SLA BARBE
PtesasaS ivintVAppiication ^ ST 1mK*c sur \a Peau
. SEOVIN »OftD£AUX |J
SjBauČH^as^
Svari so pred ponaredbamil
Dobiva se v zadevnih trgovinah.
58
46
4
D8B
Jzvedbe vseli v bančne
poslovanje sf iU - - transakcij.
0» StTfllffffC d.
Bt&rakc* in menjalnica. Manufakturna trnovi na na debelo in drobno.
- 6
Zalega euknenega tod
a in manufaktur nega blaga* -
SVETOVNOSLAVNI
124
tvrdke
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU) Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v LjubljaH pri: J. Buzzo ilju; Anton Staoulu; slaioičarni Jak. Zalaznlka.
Slatina
Štajersko.
POPOLNOMA   PRENOVLJEN01 ..... £\9. .
CarakO kopališče, moderno urejeno adravilišcb a vodo. KopaHŠOO Styrla novo vpeljane kopeli z ogljikovo kislino t PreiaknfteaO nernviliiće za želodčne, črevesne, bolezni na jetrih in v ledioah. kron. zagatenje, hemoroide, kamea, ■ odebelelost, sladkosečnost, protin, katarje v požiralniku in jabolku, slabostim sroa.  Zdravilni vreloi, podobni onim v Karlovih varih in Marijinih varih. — Dletetsko »n terrainsko zdravljene. Izvrstni vodovod za pitje.
Električna razavetijave. — Lift. — Moderna kanalizacija.
Krasne
BLUZE
51
največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročja oblokca
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIĆ /
por. Bnear
.      tr v   STARI nO St. 28.     /fa ,
Nedosežno
■»i
I.HflJncoeJffl orne-j. rlšKa Iznajdbo T
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. Patent K 4-60.
Cez t miljona kosov prodanih v kratketn času. Higijensko gumasto blago sa ionske.
(Varstvo žensk.) Priporočiti naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta, K 2*60.
Kdor pošlje denar naprej .tudi pismene znamke) mn posije diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
J. H. A D E R, tvornice zo go- J. I — masto blogo. — fl
nun a { IX 2, Nussdorlerstr. 3—0.
Ottoman
papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
II      s mm inženir-nioroteKi
Vodovodi KonradUchnlk,Liu
KlfflDlIJDClU kOpnllSKe mmam ulice im. i
Brzolovl: Uchnlk-Unblliniir
Projekti in izvršite . pri domači specialni tvrdki
(tchn. zved. mnenja ob poveritvi
— ■_
gradbe
Delniška družba združenih piUOOOren ialec in Laški trg
rIs»e>3ro*ai asratl«
lalltetst
izborno pivo
Joluotor
Zaionš~v Spodnji Oiikf.   --■   Telefon ste*. 187.    «s* 757-n
raiSlatwa aa dom imlau restavrater aasp. B. S r i I i a I k , Jtaroanl doai", HafcHaaa. (Štev, taleleaa 82.)
Kinematograf .idlson
is   Dunajska cesta
sasproH kavam« .Evropa'
2233
it
tropino
1296-23
kranjski ^rltkpve^o
se dobi v sodih od 60 litrov napre| po prav primerni ceni v zanesljivi ka ———— kovosti v ■
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. R0SNER & Co, Ljubljana
Sp. Slikat poleg Koslerjeve pivovarne.
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke, Portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem Marzola)    pež ■ štedilnike in drugi stavb, materija I.
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varno proti »a^iHHJi ,n
F. P. VIDIO
1908 10
Komp., Ljubljana.
zaloga
Elegantne pmnlauoirske novosti:
Otroške čevlje
S Ameriške čevlje J£ Dokoionico <gmjje) v največji izberi.
v. isvrstnih ka-kakovoitih no smernih cenah.
^sssaaaak ^/^m\\%%\ M *mWk\ 1 «>
?. Sžaatner
m 4 * Unstlami • temmm m *
1
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami M cen6 oddn m 1. avgnat nn Starem trgn 12, III. nadstrop|e
2203 -3
la poletno nihi M oddaata
sobi
Peter Šmid aiK-3
v Stcah sad SktJJo tako.
O
■■■kl   lm o«ro«|l vredpaanlbt i
i
jnovejše ty\\jLX&
svilnate, batistaste, čipkaste, volnate, ter is drugega modnega blaga, kakor tudi damski klobuki najnovejše mode.
Priporoča svojo bogato zalogo domaČega dola tudi po meri po najnižjih cenah. 2252—1
T -cl © t ZL^C asclilse
L|nbljana.   Židovske   v*lft«s«» šiev.
I
SsslLil 1]
m *e e a
j»
a
S?
1
Zastonj in poštnine prosto naročajte - moj novi veliki ""i Ti iT TmT
. cenik s koledarjem
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar In trgovec
v Ljubljani.
111 FR. ČUDEN
Ustanovljeno leta 1870.
(Telefon it. 273.)
Lastnik F. Benque.
Seb. Unterhuber
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave In naprave vodnjakov
v Ljubljeni, no Dunajski cesti stev. 73
ti *i<
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških dol iz umetnega kamenfa (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone,
grobne spomenike itd. Stopnice po naroČilu narejene s železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino sa napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče Is cementa (metaliqne) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav ln vodn|akov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement ln romancement lz Weissen-bacha — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto. 2230—1
Dognano je
ElECTRO TERAPIJ
in vsak bolnik že vet da zavzemlje dandanes električnost v zdravniški umetnosti prvo mesto, le škoda, da še večina bolnikov ne ve, da eksistira elektrlski ilvotni aparat s katerim se vsakdo lahko  na pripraven način doma sam elektrizlra in ki je s sijajnim uspehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za nervoznost, nevra 1 steniio, revmatlzem, bolezen v križu in v glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vse slabosti. To sijajno izpričujejo premnoga zahvalna pisma, katerih izvirniki so razpoloženi v naši ordinaciji.
Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in franko našo 2242
ktrot
tl»*|l<
EleKtroterapeutiika ordinacija,
z* saj MTmm Xeurr ITI tiri* 114 I* nad«tr. odd. ttt.
■J Kupon za brezplačno knjigo.   »-/vi.l9°8-
2 Elektroterapevtiškaordinacija na Dunaju I., Neuer Marki 14,1., odd. 61.
*s Prosim, pošljite mi knjigo „nazprsvs O moderni
9 elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
N toe:................................--....................-----~~
aJ Naslov:..................................................v............................................................................----------
Komi
ieleamnske stroke, vešč obeh deželnih
jezikov, ao aprejme takoj ali a 1. avgnatom 2202-3 Pismene ponudbe glavna poeta Llnbllana, poštni prodal UL
^■ssHb^^
OćLlilsio'vaia.et
Prva br. tvonica klavirjev
LJubljana
Hitlerjeve ulice 5     Bllzn Mico
Rudolf A. Warbiotik
to o
4-» CD
E
03
m
0)
Priporoča   svoje  prve   vrste,   za vsa podnebja   solidno narejene planine, klavirje in harmonile tudi aamo-lgraine
za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računi j o najceneje.     1706 26
aTa,veefa tvornica aa lugu Avstrije.
tis
Ljubljana, Stari trg št. 13.
' Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalcev nabavili smo osebno še različna vina samo prva vrate, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
sna— 29 eu«^n<
vi:
Iaabela črno . . Tnrlanako črno . Feran latrakl črn Relosko istrski črn Modra Irankinja . Cviček nalllneiaM Bnrgnndec    . . Teran araakl . . Vipavsko belo Istrsko belo  . . Goriško rumeno . Rebula prve vrste Rizling goriški Mnčkatelec    . . Pelinkovec (Wermontb)
liter 28 s 32
* 38
40 44 44 48 60 32 32 36 40 52 60 80
kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr.
•o
e
N V
*
s
1
== mizar5Ki mojster '
vljudno naznanja
<to se le preselil no Tržaško cesto it. 21
C Wf*^f ss^r-f^vam lai      ) 2246
ter se priporoča slav. občinstvu in stavbinskim mojstrom za o   o   o    o     vsa v to stroko spadajoča dela.     o    o   o o
nčar&Mejač
Ljublja
Prešernove ulice št 9»
!i dame Elegantne klobuke otroke
■  najnovejše pariške in dunajske modele
H   3336   52 priporoča
l|    fi. Uivod-jtiozetič
i BB v Ljubljani, Stari trg št 21
S|   modna trg. ter salon za damske klobuke. ___ Pilijalka v Kranju, Glavni trg. -
i I
S
I
868 35
Velika
zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem pred-:::  metu označene cene. ;::
:::    Priznano najboljša :::
delavnica za izdelovanje oblek: po mori.
Velika zaloga domačega in pristno  angleškega blaga.
.-.  Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. .'.
Lopa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
ao takoj aH za pozneje oddajo v
novozgrajenih hišah t Pre do vi čem
poleg Ljubljane. 937 )6
Več se izve pri Eliju Prodovićn
ran Ambroževem trgu 7, Llnbllana.
podružnica u spuetn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico v ceiom
»oz« ginvaden K n,ooo.ooo. Stritarjeve nlloe itev. 2. Remi«»i
pripora«* š%ar*«p>Os ss mmj «r»
pr orne se na dunajske komunalne srečke h K 15 »/■ i- JvlIIJsl
p r orne se na kreditne srečke a K 18 ±.
Obe prometi okupno le 32 kron.
Sprejema vloge na knjižico in na tekočI račun ter jih obrestuje po 4 in pol odstotka,
giurni «a«»a»a*«>au
40S.000 kron 300*000 91
Izdajatelj in odgovorni  urednik Kasto Pustoslemšek
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
82
.G