Po»tnina plačana v gotovim MartoorsM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. Maribor, sreda 13. maja 1931 »WIR4« bhaj a |»zun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnam ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 mesečno prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 (Dariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 13. maja ob 20. uri »Dogodek V mestu Gogi«. Krstna predstava. Četrtek, 14. maja ob 20. uri »Kavalir Miško«. Znižane cene. Ptujsko gledališče. Petek, 15. maja ob 15. uri »Začarana žaba«. — Ob 20. uri »Kavalir Miško«, Gostovanje mariborskega gledališča Drobiž s Tezna Lepa proslava materinskega dne. So* kolsko društvo je proslavilo v nedeljo dne 10. t. ia materinski dan, ki je v ponos društvu, zlasti pa onim članom in članicam, ki so žrtvovali precej večerov, da so nam nudili tako lep užitek. Prireditev se je vršila v šoli in se je otvorila s sokolsko koračnico dijaškega orkestra, ki je tudi neumorno sviral med pavzami, tako, da so se vrstile točke vzporeda brez daljših presledkov. Orkester zasluži popolno pohvalo. — Po nagovoru s. Kovačičeve o materi sta prednašala po en deček in deklica primerni deklamaciji v počaščenje matere. Trodejanka »Poslednji mož« v režiji s. Marice Weberjeve ja vzbudila v občinstvu po predhodnjih resnih točkah vzporeda salve smeha. Vsi igralci, povečini začetniki, so naštudirali svoje vloge dobro in se je takoj opazilo, da je imela režiserka pri izbiri oseb za posamezne vloge srečno roko. Originalno sliko zakonskega moža, ki se venomer vtika v gospodinjstvo, pedantnega, do skrajnosti smešnega, je podal stari znanec našega odra br. Junko (Petelin) z njemu vredno partnerico (Petelinka) s. Drago. Resen, samozavesten nastop inž. Sodarja (br. Ledinek), ki se hipoma znajde v najtežji situaciji, je publiko primoral do gromkega aplavza. Toidi drugi igralci in igralke so se popolnoma oživeli v svoje vloge zlasti Helena, (s. Visočnik) Zdenka (s. Pšeničnik) in vedno smejoča in razposajena Tončka (s. Podlipnik). Omenim naj še zaljubljenega Jaroslava (br- Platzer) in boječega Dr. Gabrščka (br. Steher). Zaljubljeni parček — služkinja Bariča (s. Parfant) in vojak (br. Lapuh) sta bila menda prvikrat na odru in sta se potrudila, da sta tudi doprinesla k častnemu uspehu vseh igralcev. Po prireditvi se je vršil prijateljski sestanek v dvorani gostilne Plohl, kjer so se istočasno med neprisiljeno zabavo kovali načrti za bodoče delo. Našim sokolskim diletantom kličem: Vztrajajte in ne omagajte! Žal, da na Teznu nimamo večje dvorane ter je šolska soba za take prireditve pretesna in gmoten uspeh ne odgovarja trudu, ki so ga imeli požrtvovalni igralci. * * Pešizlet sokolskega društva. V četrteK dne 14. t. m. napravi naš Sokol pošizlet v Hoče, katerega se udeležijo vsi oddelki in sokolska godba. Vabimo posebno starše naše mladine, da gredo z nami. Odhod ob 13. od šole. * # Kolesarski odsek »Perun« priredi ▼ nedeljo dne 17. t. m. prvo pomladansko dirko na progi Tezno - Št. Janž - Tezno (gostilna Marin) ob V> 14. Po dirki je povorka kolesarjev s sokolsko godbo do gostilne Felič, kjer se vrši veselica In se bodo razdelile nagrade. Kolesarski šport je pri nas precej razvit in imamo med kolesarji dobre vozača F. L-r. Glavni problem nove Španije ; Velika svetovna revolucija in evoluciji ki je skoraj do temeljev preobrazila Večino narodov in držav, je šla brez posledic mimo prejšnje Španije. V njej je ostalo v temeljih vse tako, kakor je bilo za časa svete inkvizicije. Fevdalna struktura se je ohranila še vse do današnjih dni, tako da sta plemstvo in cerkev, poleg edino še več ali manj samostojnega meščanstva, bila najvažnejša državna fak torja. Kmečkega elementa v našem smislu ni bilo, J^ajti zemlja je bila še vedno Po ogromni večini last veleposestniških magnatov. Poljedelci, ki so obdelovali ta Posestva, so bili le delavci brez lastne l&tnlje in premoženja, koloni ali ponekod ^flraj pravi tlačani. Vse to pa je dajalo s°cialni strukturi Španije prav posebno Ooiležje, ki je odločilno uplivalo tudi na Kulturni, gospodarski in občepolitični po-‘°žaj in razvoj. v i ,?tanie se ie ohranilo do sedanje revolucije, in republikanska vlada Zamorre toji pred važno nalogo, likvidirati ga, svoboditi poljedelca odvisnosti od veleposestniške aristokracije in ustvariti arav in napreden kmečki stan. Koliko znosU polaga prav na rešitev te velike dni°8w’ v'ac*a Povedala že takoj prve izvedla ^ razg^as*'a> da ho brez ozirov njenem’prLkraia agrarno reformo. Po ljedelcev nJE«0 se !™r,a tlačanstvo P°' io, mora pg ze',nlja’ ^atero °Meluje- morajo uvrstiti "J1j0va Ia!t’1 sami pa se skega narodne*? ?„ J5™6 faktorje špan' Da pa ne misli Sa"drtzavn1ef življenja, tudi praktično, jet te,mveč odredbo, da se moS tS Z nedavn0 ion o agrarni refo^kfmom bit* tov še letos in se bo prihodnje leto soo mladi pričel tudi praktično izvajati. Pol liedelski minister sam je izjavil, da'je to *aenkrat najvažnejši problem novešna-nije. . Tako je tedaj tudi v konservativni Janiji odbila zadnja ura ostankom fevdne ureditve, in z izvedbo agrarne rebrne bo započeta docela nova doba. I^net bo postal to, kar mora biti po svo-Jem prirodnem zvanju, osnovni temelj narodnega in državnega organiz-svoji zemlji svoj gospod bo razvil socialne, kulturne, gospodarske in sile, postal bo vsem drugim enakopraven. To pa je za Špan gl‘ narod In sploh za Španijo velikanske-da »Pomena- Pomisliti moramo namreč, ski v VS,ed tiranskega položaja bil špan-Jen i Gt dos,eJ kulturno najbolj zanemar-Izohro ^ktlven faktor. Njegova splošna oprn»T.a *e *)i,a neverjetno nizka, saj po RamJi .VeS!n* Se e,tati ,n pisati ni znal. }e tedaj, da se v javnosti našal ni«* s*vova^’ n* ničesar doprl- zanrav. le^ast^*111, ®mpak tvoril prav Požiganje samostanov na Španskem VATIKAN ZAHTEVA ZADOŠČENJE IN STROGO KAZNOVANJE KRIVCEV. -BORZE ZAPRTE, — MIR V DRŽAVI. MADRID, 13. maja. Vlada je zadušila monarhistične provokacije in komunistične demonstracije ter popolnoma obvladuje položaj. V Madridu in okolici vlada po nedeljskih krvavih izgredih zopet mir. Od 170 samostanov, ki leže v madridskem mestnem območju, jih je 5 popolnoma vpepeljenih. Republikanci so skušali zanetiti ogenj vrh tega še na 9 drugih samostanih, kar pa se jim je le deloma posrečilo. Na zahtevo ljudske množice je bilo dalje izpraznjenih 6 samostanov in so menihi zbežali iz njih v civilnih oblekah. Razen v Madridu, je prišlo do požigov tudi v Cordobi, Sevilli in Malagi. Tamkaj so republikanci zažgali škofovo palačo in en samostan kakor tudi upravno poslopje monarhističnega dnevnika. V Alicantu je bilo zažganih 5 samostanov, v Saragossi škofovska palača. V Madridski okolici je postal žrtev požara tudi neki nunski samostan, bližini ležeči veliki jezuitski samostan pa je še pravočasno rešilo orožništvo. Vlada je s>klenila, da aretira ves odbor monarhističnega kluba v Madridu, kakor tudi vse ministre iz dobe diktature. — Umor znanega bankirja HAAG, 13. maja. Danes so našli v neki baraki truplo bogataša Eschanzie-ra. ki so sra pogrešali že od pretekle sobote. Policija je aretirala v zvezi s tem umorom nekega izumitelja, ki je dvignil tc dni pri neki banki ček s ponarejenim podpisom umorjenega. Domneva se, da je on morilec in da je hotel z umorom bankirja zabrisati vsako sled za svojo sleparijo. Patrijotizem jugoslauenskega izseljenca SUPETAR NA BRAČU, 13. maja. Iz Antofagaste v Čile je prispelo te dni sem aj večje število izseljencev po večletni odsotnosti. Med njimi je tudi 161etni mladenič Juraj Skoknič. Pred 25 leti že se je njegov oče izselil v Čile in si ustanovil tam trgovino. Imel je devetero otrok. Ni Vsled absolutne socialne odvisnosti in kulturne zaostalosti je bil španski kmet samo slepo orodje v rokah aristokracije in velikega kapitala, Izrabljala pa ga je tudi cerkev, ki si je v Španiji ohranila privilegije, kakršnih ni imela v novejši dobi nikjer na svetu več. Bila je v tem oziru popolna in naravna zav.ezuica mag- Dnevnik »Heraldo« zatrjuje, da je bil v Parizu pred nekaj dnevi izdelan načrt za monarhistično zaroto, katere namen je bil strmoglaviti republiko. Španski aristo krati so se trumoma pričeli izseljevati v Francijo. VATIKAN, 13. maja. Papeški državni tajnik, kardinal Pacelli, je naročil apostol skemu nunciju v Madridu, Todeschiniju, da naj pri španski vladi energično protestira proti poškodovanju cerkvene lastnine ter zahteva povračilo škode in strogo kaznovanje krivcev. Vatikan se sklicuje pri tem na določbe konkordata, ki je bil sklenjen s Šftansko. Pričakuje se, da se bo španska vlada radi požiga samo stanov opravičila pri Vatikanu. MADRID, 13. maja. Finančni minister je odredil, da morajo biti vse borze v državi do pondeljka zaprte. BARCELONA, 13. maja. Neznani zločinci so hoteli pognati veliko smodnišni-co v Montychu v zrak. Straža pa je še pravočasno opazila njih nakano in pregnala atentatorje s streli. Oblasti so odredile najstrožjo preiskavo. pozabil svoje domovine in srečen in ponosen, da je njegov rojstni kraj v veliki in svobodni Jugoslaviji, pod kraljem narodne in kmetske krvi. Da v dejanju pokaže svojo ljubezen do domovine, je poslal sedaj svojega 161etnega sina, da vstopi v jugoslovansko vojno akademijo. Ob slovesu je dejal oče sinu: »Pojdi, sinko, in ko bo treba, brani tudi s krvjo milo nam domovino Jugoslavijo!« Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo- sedeti, s »Franz Josefovo vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. natske aristokracije, saj je tudi sama, posebno po številnih samostanih, imela v svojih rokah velikanske komplekse zemlje. Da se sedaj skupaj z aristokracijo upira likvidaciji latifundije, je razumljivo, a vsi napori bodo zaman: Nova Španija hoče biti zares nova, tudi v tem zelo važnem oziru. Pariz v pričakovanju DANES POPOLDNE DOBI FRANCIJA SVOJEGA NOVEGA PREDSEDNIKA. PARIZ, 13. maja. Mesto je danes popolnoma pod vtisom volitve novega predsednika francoske republike, ki se bo vršila danes popoldne. Po splošnem mnenju ima Briand največ izgledov, da postane naslednik Doumerguea, čeprav tudi ni izključeno, da bo prodrl s s svojo kandidaturo šele pri drugem glasovanju. Poslanski krogi računajo, da bo pri prvem glasovanju oddanih za zunanjega ministra Brianda okrog 400 glasov, dočim je za absolutno večino potrebnih 450 glasov. Volitve bodo končane ob 5. popoldne. Pred gradom v Versaillesu, še več pa pred palačo zunanjega ministrstva in pred parlamentarnim poslopjem so zbrane velike množice, ki čakajo na izid volitev. Mariborski in dnevni Zaključek I. banovinske vinske razstave v Mariboru je bil sinoči. Prireditelji in aranžerji so z moralnim uspehom prireditve zelo zadovoljni, saj je razstavo o-biskalo tekom kratkih 3 dni več tisoč interesentov iz cele države, pa tudi iz sosedne Avstrije. Zlasti v pondeljek, ko so se mudili v Mariboru gostilničarji povodom svojega kongresa, je bil obisk razstave izreden. Razstavilo je vsega skupaj 160 vinogradnikov iz cele Dravske banovine 30 raznih vrst vina in nekaj vrst žganja. Zastopanih je bilo 11 vinskih okolišev, najmočneje ljutomersko-ormoški in haloški. Izven tega je bilo razstavljenih tudi mnogo v vinogradništvu in kletarstvu potrebnih predmetov, ki so jih razstavile tvrdke Tvornica za dušik v Rušah, Pin-ter & Lenard, Gnilšek, Petar Miovič, Kmetijska družba, Ježek, »Flugs«, Theo Seitz itd. Aranžman in organizacija razstave sta bila zelo posrečena in gre zasluga za to v prvi vrsti gg. min. v p. Ivanu Vesenjaku kot predsedniku razstavnega odbora in tajniku Vin. društva g. klet. nadzorniku Josipu Zabavniku, ki je že tedne in mesece poprej vodil vse priprave. Promet na razstavi se je razvijal gladko, preskrbljeno je bilo v paviljonih in bufe-ju, katere je vse tri dni požrtvovalno vodila gospa ravnateljica Rapočeva s svojimi gojenkami iz »Vesne«, tudi za razna okrepčila za želodec- O materijalnem efektu razstave je danes še težko govoriti, ker se bo pokazal šele naknadno, ko bodo interesenti pogledali tudi v kleti k vinogradnikom, kojih vina so jim na razstavi ugajala. Vendar pa so bile že na razstavi sami sklenjene precejšnje vagonske kupčije in čujemo, da je zlasti Mariborska izvozna zadruga nakupila nad 6 vagonov za izvoz. To je v dneh težke vinogradniške krize vsekakor najbolj razveseljiv efekt razstave. Prva banovinska vinska razstava je torej v polnem obsegu uspela, kar naj bo prirediteljem bodrilo za nadaljnje delo. Prihod koroških slovenskih igralcev v Maribor. V soboto, dne 16. t. m. dospejo v Maribor po svojem predhodnem gostovanju v Ljubljani in Celju člani gledališkega odra v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, da tudi v mariborskem gledališču vpri-zore koroško narodno igro »Miklova Zala«. To priljubljeno narodno zgodovin-sko igro slovenskega Korotana, katere dejanje se je odigralo pred stoletji v Št. Jakobu v Rožu, so koroški rojaki vpri-zorili že neštetokrat v mnogih krajih slovenske Koroške. Njihovo kulturno delo med koroškim slovenskim ljudstvom je velikega pomena. To pot bodo prvič nastopili na jugoslovanskih odrih. Upamo, da jim bo Maribor, kakor zadnjič pevcem iz Koroške, izkazal zasluženo priznanje tako pri sprejemu na kolodvoru, zlasti pa z obiskom v gledališču. — Filmsko predavanje o avtogenem vare-nju. Tehnika avtogenega varenja je v modernem obrtu eden najvažnejših pripomočkov, ki nam služi za spajanje kovinskih delov med seboj. Kakor vsako drugo delo, pa zahteva tudi avtogeno vai i-nje temeljito strokovno znanje, ki se je morejo posamezniki pridobiti le v strokovnem izobraienju in s temeljito, dolgoletno prakso. V svrbo nazornega poučevanja je bil zadnje čase izdelan na Dunaju tudi strokovni film, ki seznanja o-brtništvo s podrobnostmi in zanimivostmi te velevažne tehnike in pokazuje ne samo uporabo tozadevnih varilnih aparatov v vsakdanji praksi, temveč kaže tudi pravilno varenje v raznih panogah obrti. V posebnem poglavju se nazorno prikazuje avtogeno varenje kurilnih skrinjic pri lokomotivnih kotlih ter se tolmači uporaba raznih specijalnih strojev v-togeno rezanje s kisikom. Skupna dolžina fima v 3 delili znaša 1.400 m. Interesenti iz Maribora in okolice bodo imeli priliko videti ta film v Apolo-kinu v soboto, 16. t. m. ob 8- zvečer. Prikazovanje filma bo spremljal s poučnim predavanjem g. Inž, Leon Knez iz Ruš, — Slavnost blagoslovitve velikega mostu pri Dupleku se bo vršila ob vsakem vremenu v nedeljo, 17. maja. Posebnost slavnosti bo, ko se bo v sredini 160 m dolgega mostu vršila služba božja ob sodelovanju pevskih društev in godbe. Začetek slavnosti ob 10. dopoldne, popoldne pa bo velika narodna veselica na obširnem travniku tik mostu. Vstop prost. Mestni avtobusi bodo vozili cel dan izpred Velike kavarne do Dupleka in nazaj. Od 10. do 12. ure bo most za vozovni promet zaprt in bodo autobusi vozili tudi med mostom m Sv. Martinom. Domačini pripravljajo gostom svečani sprejem. Mladina plete vence in dela slavoloke. Mariborčani in okoličani, udeležite se te pomembne slavnosti 1 Sprememba posesti. Posestvo »Šparlov dvor« v Cirknici pri Št. liju v Slov. gor. je od inž. Julija Kubiasa kupil upravitelj Ivan Cagran. Nevarnost je bila, da pride to lepo posestvo na državni jezikovni moji v nemške roke- Domači rodoljubi pa so znali s spretno potezo to nevarnost odstraniti. Meljski hrib zrahljan. Nevarno plazovje na Meljskem hribu med Mariborom in Sv. Petrom niti v suhem vremenu ne miruje. Dne 12. maja je tik za vozom kmeta Beraniča zdrknila velika plast kamenitega laporja na banovinsko. cesto in v Dravo. Dve, tri sekunde bi moral biti Beraničev voz počasnejši in zgodila bi se velika nesreča, ker so na vozu bile 4 osebe. Neštetokrat se je že opozarjalo merodajne faktorje, naj se vendar nekaj energičnega ukrene, da se preprečijo nesreče na tej močno frekventirani cestni progi. Kaj pa, če zadene kedaj plaz mestni autobus, ki vozi med mestom in Sv. Petrom? — Kontrola prodaje sadik na trgu je nujno potrebna. Na mariborski trg prinašajo ljudje raznovrstne sadike v takem stanju, da je skrajni čas, da se napravi red. Meseca marca in aprila so prodajali drevesca in trte s čisto izsušenimi in zmrzlimi koreninami. Moj sosed je kupil večje število marelic in breskev, a vse so se mu posušile, ker korenine »vrtnar« ni zakril pred mrazom in osuše njem. Drugi slučaj: »Trsničar« prodaja navadno šmarnico za »žlahtnino« in »muškat«. Take zlorabe fiaj bi tržna kontrola preprečila, sicer bo prišel mariborski trg na slab glas. — Marelic bo letos po mariborskih in okoliških vrtovih zelo malo. Piscu teh vrstic so marelice rodile skozi 20 let, a letos še cveta na drevju ni bilo. — Radi kanalizacije Radvanjske ceste med Kettejevo in Popovičevo ulico o-stane ista za čas dela za vozni promet zatvorjena. Vozni promet se vrši preko Frankopanove in Popovičeve ulice. Vozniki in pešci naj pazijo na nameščena znamenja in se pokoravajo odredbam gradbenega nadzorstva, da se preprečijo nezgode. — Cercle francais. Francoski krožek v Ptuju vabi vse člane francoskih krožkov v Mariboru, Ptuju, Čakovcu in Varaždinu na skupen izlet v Ivanjkovce in Ljutomer v nedeljo dne 17. t. m., ako bo vreme ugodno. Odbor francoskega krožka v Mariboru prosi vse člane, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, da ga o tem obvestijo najkasneje do petka z dopisnico na naslov »Cercle francais, Maribor«, in ob enem sporoče, ali želijo, da se zanje naroči obed v Ljutomeru. Odhod iz Maribora ob 5.15- — Vest o studenški ferijalnl koloniji pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je vzbudila med prebivalstvom veliko zanimanje. Že sedaj je vloženih več prošenj za sprejem slabotne dece. Pač dokaz, kako potrebna je taka ustanova za Studence. Da bo čim več otrok deležno letošnjega planinskega letovanja, bo Rdeči križ prihodnjo nedeljo 17. maja posvetil izključno tem namenom. Studenški Sokol je dal velikodušno na razpolago Sokolski dom z obširnim telovadiščem, kjer se bo vršila pomladanska veselica. Vsi mladino-ljubi in prijatelji humanitarnosti se bodo nedvomno radi odzvali vabilu. — Za birmo kupite najceneje in najso-lidneje pri R. BIZJAKU Maribor, Gosposka ul. 16. uglejte sl moje Izložbe i Izprememba voznega reda mestnega avto busnega prometa Maribor. Počenši s 16. majem se avtobusne vožnje na progi 1. (glavni kolodvor-vo-jašnica kralja Petra) reducirajo tako, da odhaja prvi avtobus namesto ob 6.15 z glavnega kolodvora ob 6.45, in od vojašnice kralja Petra ob 7. uri. Zadnji voz zvečer odhaja namesto ob 20.30 z glavnega kolodvora ob 20. uri in od vojašnice kralja Petra ob 20.15. Ob nedeljah, praznikih in sobotah odhaja zadnji avtobus od vojašnice kralja Petra namesto 21.15 ob 20.30 s prihodom ob 20.45 na glavni kolodvor in nato v garažo. Na pro gi 2 (glavni trg - Studence) odhaja zadnji avtobus iz Studencev ob 20.07 veljavno za vse dheve. — Občinstvo opozarjamo, da se vrši krstna predstava »Dogodek v mestu Gogi« danes 13. t. m. ne pa 14. kot je na lepakih napačno najavljeno. Pevsko društvo »Jadran« se bode v nedeljo, dne 17. maja polnoštevilno udeležilo slavnosti otvoritve mostu v Zg. Dupleku, in bo pelo pri sv. maši in na slavnosti. — KINO Grajski:: Samo do vključno petka TINO PATIERA poje v 100% govorečem in zvočnem veletilmu v nemškem jeziku. FRA D I A V O L O Union: Od danes dalje: 100% govor, in zvočni nemški šlager LJUB V N I E X P R E S. Georg ALEKSANDER. Diana GRAL-LA in tenor Josef SCHMIDT. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni XXVI APOLO KINO: Niovi vozni red vseh prog v Slovenili za 2 Din (po pošti Din 2.50, ?e pošlje samo proti predplačilu v znamkah) veljaven od 15. maja, naročite od Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Preprodajalci popust. Poučni izlet Ljudske univerze v Studencih na keltsko gradišče v Limbuš. Ljudska univerza v Studencih priredi v četrtek dne 14. t. m. poučni izlet h keltskemu gradišču v limbuški gozd. Udeleženci se zberejo popoldne pri deški šoli v Studencih, od koder je točno ob 15. uri odhod skozi studenški gozd do gradišča. Tam se vrši ogled nad 2000 let starega gradišča. Povratek skozi Limbuš peš ali pa z vlakom. Izlet se vrši ševeda le v slučaju lepega vremena. Udeleži se ga lahko vsak, kogar zanima davna preteklost naše okolice in ljubi prijeten izpre-hod skozi zeleneči gozd. — Pevski in godbeni koncert Saveza delavskih kulturnih društev dne 16. maja ob 20. uri v dvorani pivovarne »Union«. Posamezni in skupni zbori, godba železničarjev, kapelnik Schonherr in tamburaški zbor pekov. — »Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja cenj. občinstvu, da se preseli s 15. t. m. v nove pisarniške prostore na Aleksandrovi cesti št. 14, pritličje. Radi selitve ne bo 15. in 16. za stranke nobenega poslovanja. — Društvo mestnih uslužbencev. Snoči se je vršil v mestni posvetovalnici redni občni zbor Društva mestnih u-službencev v Mariboru. Predsednik, mestni gradbeni nadsvetnik g. inž. Černe je med drugim omenjal veliko delo, ki ga je podvzelo društvo potom svoje zadruge z gradnjo Pohorskega doma na Pohorju, ki bo otvorjen že 7. junija. Tajniško poročilo je podal g. Brandner, blagajniško pa g- Žnuderl. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da se je društvo v pretekli poslovni dobi prav živahno gibalo ir da je poleg strokovnih vprašanj podpiralo tudi razna nacijonalna stremljenja. Zastopnik Saveza organizacij občinskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije je poročal o predlogih Saveza k novemu občinskemu zakonu, ki jih je ministrstvo sprejelo. Občni zbor je nadalje ugotovil kršenje službene pragmatike s strani mestne občinske uprave in so se napravili tozadevni sklepi. Pri volitvah je bil z malimi izjemami izvoljen dosedanji odbor. Prvo gostovanje mariborskega Narod, gledališča v Rušah na novem sokolskem odru bo v soboto, 16. t. m. Uprizorila se bo nad vse zanimiva in napeta vojna drama »Karol in Ana«, ki je v Mariboru dosegla odličen uspeh. Opozarjamo na to redko gostovanje vse Rušane in okoliško občinstvo. Izbirne tekme za Pariz, ki se je vršila v soboto in nedeljo v Ljubljani, so se udeležili tudi člani Sokola Maribor - matica: Primožič Jože, Štukelj Leon in Lapajne Stanko s prav dobrim uspehom. Naš prvak Primožič je dosegel prvo mesto in ima najboljše izglede na zopetni ponosni naslov svetovnega prvaka. Tekma se bo vršila julija v Parizu o priliki velikega zleta francoskih gimnastov. Vsi trije nastopijo pri javnem nastopu Sokola Maribor * matica v nedeljo 31. maja, ki ga z zanimanjem pričakujemo. Predavanje o sodobni francoski drami. Gospod Marc Vey, profesor za francosko književnost na ljubljanski, univerzi, je preteklo soboto zvečer; predaval o treh več ali manj znamenitih sodobnih dramatikih. Najprej nas je 'predavatelj seznanil z življenjem Julesa Romainsa, ki je po odlično končanih matematičnih študijah postal tudi odlična oseba v krožku unanimistov; ta pesniška šola si je zastavila vzvišeno nalogo, da širi idejo med narodnega pobratimstva in socijalnega čustvovanja ... Romains je spisal svoja oderska dela v moderni gledališki proz* in v obliki Molierove karakterne komedije- Slavo modernega Moliera si je priboril z igro. »Knock ou le Triomphe de la medicine«, izčrpna analiza, ki jo i® predavatelj podal, dokazuje, da je to izredno duhovito zasmehovanje tistih sodobnih zdravnikov, ki s svojim šarlatan-stvom sesajo denar iz žepov lahkoverne klijentele in ki vplivajo sugestivno na mase. Drugi sodobni dramatik, Henft Bernstein, je istotako spisal več učinkovitih iger, toda te nimajo posebne literarne vrednosti, ker so brez pravega etičnega jedra. Najpomembnejše njegovo odersko delo je »Le secret«. Tretji pisatelj, Jean Pagnol, je nam Slovencem deloma znan po svoji politično-socijalm satiri »Topaze«. Po globoko zasnovani karakteristiki teh treh dramatiko^ smo slišali nekatere zanimivosti o sedanjih pariških gledališčih, ki so uvedla čudovite strojne konstrukcije, s katerimi skušajo dati gledališki umetnosti pečat najnovejše dobe; v tem oziru prednjači oder »Pigalle«. Končno je predavatelj š® na kratko izpregovoril o predstavah po* riških kinov, ki seveda v bistvu ne morejo nuditi boljšega užitka ko naši. Razmeroma maloštevilno občinstvo se J® odličnemu gostu oddolžilo za velezanimi-vo predavanje z dolgotrajnim, prisrčnim aplavzom. — Dnevne Dnevno M kabaretna predstava Velika kavarna Ljubljanski veselejem zaseden- Čeprav je na sejmišču 10 velikih r®*' stavnih zgradb, je celokupni razpoložl1’' vi prostor popolnoma zaseden. Ker namerava ob letošnji prireditvi prikaz®' ti popolno revijo industrijske in obrt®' ške produktivnosti in podjetnosti, se & naknadno došlim prijavljencem dode' prostor na ta način, da se onim razsta^ ljalcem, ki so zahtevali velike pr°s re, dodeli malo manjše. Skaothem Vseslovanski skavtski zlet v Prago. Po dosedanjih informacijah, ki jih je prejela župna uprava Dravske žu-Pe skavtov od savezne uprave, so priprave za izlet v polnem teku. Pod najvišjo zaščito Tomaža G. Masaryka, predsednika CSR, se bo vršil v Pragi od 27. junija do 4. julija 1931 prvi vseslovanski skavtski tabor. Program zleta: 27. junija: prihod in postavljanje tabora. 28. junija: svečana otvoritev, 29. in 30. junija: manifestacija na stadijonu, tekme, 1- julija: ogled Prage. 2. julija; izleti v okolico Prage, 3. julija: razni izleti: Plzenj, Pardu-oice itd. Skavti in porečani bodo spali v taboru pod šotori, volčiči in planinke pa Po prenočiščih. Vsi, ki žele biti v taboru, morajo imeti popolno opremo, tisti pa, ki bodo spali v prenočiščih, morajo imeti s seboj odeje. Prenočišče stane 3—5 čeških kron. Hrano bo dobiti v penzijonih po 12—16 Kč. Oddelki, ki bi sami kuhali, plačajo dnevno za eno osebo 10 Kč. Vsak udeleženec mora imeti svečanostni znak. ki stane 5 Kc. Vožnja Maribor—Praga, brzi vlak, ul. razred, stane 270 Din v eno smer, ^kupni stroški za udeležence, ki bi ku-?3li sami in spali pod šotori, bi znašali (s celo vožnjo brzovlaka III. r. tja in Oazaj) 730.— Din. (Hrana 9X10 Kč= 90 Kč, svečanostni znak 5 Kč: 90+5= 95 Kč = 190 Din in vožnja 540 Din.) Seveda je treba imeti poleg tega še denar za malenkosti. Savezna uprava je storila vse primerne korake, da izposluje pri upravi iugoslovenskih, avstrijskih in češkoslovaških železnic znižanje voznih cen in razne druge ugodnosti, kot di-■ > j^ktne posebne vozove za vožnjo v Jfrago in nazaj itd. - Posebno veliko propagando za Iraški izlet dela Savska župa, ki pošto okrog 300 delegatov. Tudi za Drav j*ko župo je bil ustanovljen odbor za Praški izlet (OPI): za načelnika je bil ffirar. br. Jaroslav Dolar-Žerjav. V ^PI so tudi zastopniki stegov, katerih ciani se nameravajo udeležiti praškega 'zleta.. Za udeležence iz naše žune bo- Priskrbljene narodne noše. Udele-r^ci Da na]' Prineso s seh0j tudi narodna ročna dela in izdelke v narodih motivih (sk. razstava v Pragi). (mese^3 š°l° za vodje gana un4v?usta v Bosn') sta predla-žuoe br n ,kot inštruktorja iz naše Škrlak V1aH° jar°slav-2erjav in inštruktorje b^ufornhil °/el' °rURC vodniški uP°rabila župa za svoj »M« Vsied odstopa 6 članov Savezove slavne uprave je bila 10. maja ob 17. uri v Beogradu Plenarna seja savezove glavne uora ve saveznega sveta in zastopnikov vseh žup, da se glavna uprava izpopolni (nove volitve) in razmere urede Dravsko župo je (ker je starešina zadržan, njegov namestnik pa na orožnih vajah) zastopal br. Berce Rudolf-pelfin, četovodja samostojne čete v *«?. Šiški. Glavna savezna uprava j? na seji 1. maja 1931 na predlog IJravske župe odlikovala za požrtvo-^alt]o delo in zasluge v skavtski or-kanizaciji z drugim najvišjim jugoslo-sj^skim skavtskim odlikovanjem, s d+vtskim vencem, br. Skerlaka Vlaka»fh-Skalnega Orla. Lovšeta Ziv-(vo- '*v°ia 'n Muleja Zorana-Vupo s* trije Si 1) Čestitamo! Novi stegl. Iz Dolnjega Logatca je dobila župna swV| Prošnfo. da se tam ustanovi trpLfl'PPa uprava je poslala vse po-ustan« Za u*tanovitev in se bo vršila la odnUna čim bodo pravi- VNovprnod* politične oblasti. -mestu se bo ustanovil steg t milo je dvojno parfimirano Marconi o življenju na drugih planetih VPRAŠANJE, KI MUČI ČLOVEKA ŽE TISOČLETJA Nedavno je govoril Guglielmo Marconi o napredkih in rezultatih radiotelegra-fije, predvsem v pogledu ultrakratkih valov, ter je na vprašanje novinarjev, ali je mogoče promet in sporazumevanje z živimi bitji na ostalih planetih, pojasnil, da se znanost s tem vprašanjem ni še resnejše bavila, ker je še vedno nerešeno centralno vprašanje, ali so na drugih planetih sploh živa bitja, ki bi lahko sprejela valove radija, če bi ti dospeli do njih. Ako je to po sedanjem stanju znanosti nemogoče, seveda s tem ni rečeno, da se ne bi ta današnji san izpremenil jutri že v realnost, saj nas vobče uči zgodovina človeškega napredka, da so bili ustvarjeni v razmeroma kratkem času projekti, ki so se zdeli našim dedom prazna fantazija. Najprej je treba torej ugotoviti, ali je na planetih sploh kdo, s komer bi se dalo govoriti. To je vprašanje, ki je bilo od nekdaj vir bujne človeške domišljije in pa radovednosti. Vprašanje, ali so tam zgoraj na bledem mesecu živa bitja, ki so bolj ali manj slična živim bitjem na zemlji, je nastalo spontano. Mogoče je bilo to na obalah Rumene Reke, mogoče je bilo v dolinah Inda ali Gangesa, ali pa na ravnini Tigrisa in Eufrata, mogoče pa tudi na obalah Nila, ko si je neki pastir ali nomad, poljedelec ali navadni zemljan stavil prvikrat takšno vprašanje. Sigurno pa je, da je misel o tem, ali so na drugih svetovih prebivalci, nastalo v začetku civilizacije že kakih 30 stoletij pred Kristusom. Z mno-gobrojnimi generacijami, ki so se izmenjale na zemlji, se je postopoma razvijala ta zamisel in je končno zadobila doktrinarno obliko v učenju egiptskih duhovnikov in v filozofskih šolah stare grške kulture. Tu so bili že Anaksiman-der in Anaksimenes, Aristarh in Leukip, Anaksagor in Pitagora, Demokrit in Heraklit, Ksenofon in Epikur ter mnogi drugi, ki so prinesli mišljenje in verovanje v možnost, da je življenje tudi na drugih zvezdah neba. Pozneje vidimo to tudi pri Platonu in Lukreciju, Plutarhu in Lucianu Samosatskem, ki so bili nasledniki te vere. Po dolgem intelektualnem mrtvilu srednjega veka je hipoteza zopet oživela v spekulacijah kardinala Cuse Giordana, Bruna, Galileja, Kepplerja, Hey-densa, Descartesa, Montaignea, ki so vsi bolj ali manj zagovarjali to tezo. Poleg teh pa ie še cela vrsta učenjakov, pesnikov, filozofov in literatov, ki so se izrekli za to zamisel. Če so prebivalci na planetih, ki se zibljejo mogoče okrog Severnice, Siriusa, Wege itd., bodo tudi ti videli svoje zvezde, kakor mi vidimo naše solnce, vendar bo pa za njih naše Šolnce, čeravno se zdi nam veliko, majhno kakor zvezdica, ki poleg tolikih tisočev razsvetljuje nočno nebo- O zemlji sigurno niti ne vedo, da obstoja. Kako naj torej opravičimo verovanje, a bi moralo biti samo na naši zemlji življenje, ter, da bi imela baš naša zemlja, ta neznatna stvarca vsemirja, takšen privilegij. Ali ni med tolikimi tisoči in tisoči planeti, ki se gibljejo okoli svojih solne v vsemirju, tudi takšnih, kakršna je naša zemlja, planetov, na katerih se je razvilo vegetalno in animalno življenje? Kdor misli, da ima samo naša zemlja to privilegirano čast, da nosi na sebi življenje, ta je sličen mravlji v naših gozdovih, ki misli, da ni na celi zemlji razen njenega mravljišča nobenega drugega. Med preprostim ljudstvom prevladuje vobče mnenje, da je naš zvezdni sistem edini v vsemirju. Če je tako, kakor se do zdeva, da zadržuje vsaka vsemirska meglica celoten zvezdni sistem, tedaj dosega število planetov uprav — astronomske številke, ker namreč računajo, da je v vsemirju, do kamor so mogli prodreti s teleskopi, okrog milijon meglic. Po vsem tem se še enkrat vprašajmo: Alije verjetno, da bi bilo življenje samo na naši zemlji? Življenje je silno raznoliko ter se manifestira povsod, kjer se srečajo ugodni pogoji za njegov obstoj. Če so torej na drugih planetih živa bitja, nimamo nika-kega poVoda, da bi si jih predstavljali takšna, kakršna so na zemlji. Bitja na drugih planetih so sigurno tako izgrajena, da so v popolnem soglasju z okolico, v kateri žive. Po tem je torej težko verjetno, da bi obstojale kje drugje v vsemirju iste oblike življenja kakor na zemlji, da bi bila živa bitja in njih dovršenost, ki jo predstavlja danes človek, ista tudi na daljnjih zvezdah. Interesantno je, da je izdal slavni mučenik znanosti Galilej baš pred 300 leti knjigo, v kateri se je dotaknil med ostalim tudi tega vprašanja, ter pravi v svojih »Dialogih«, da si človek, ki živi od rojstva v pragozdu in ne pozna poleg ptic in živali nikakih drugih živih bitij, nikakor ne more še s tako bujno fantazijo predstavljati Oceana in rib. Baš tako so lahko tudi na mesecu substance in stvari, ki so izven vsake naše predstave, ker nimajo nikakršnih sličnosti s stvarmi na Zemlji. In kdo ve, če ne bo lepega dne, mogoče že čez kakšno stoletje, uspelo človeku z nekim sredstvom, ki bo mnogo bolj dovršeno, kakor so početki današnje ra-diotelegrafije, ugotovili, ali ne prebivajo tudi na drugih zvezdah živa bitja. Takrat se ne bo več počutil človek tako o-samljenega v vsemirju, mogoče mu bo celo uspelo, da se bo sporazumel z drugimi »ljudmi« na drugih planetih. Ta dan bo trebalo zapisati vsekakor v knjigo, ki nam pripoveduje o zgodovini človeškega razvoja. Težka reč. Na otroško kliniko je prinesla mati o-troka. »Kako mu je ime?« — »Pepček«. — »In po očetu?« — »Tega, prosim, še sama ne vem, to se bo odločilo na sodišču.« Tudi razlog. »Zakaj si pa razvezal svojo zaroko z Olgo?« — »Ker je zopet smrdela po tobaku, ko sem jo poljuboval.« »Beži no, saj ona vendar ne kadi« — »Prav radi tega « — Šport Ofuoriteu nouih teniških igrišč I55K (Daribora Dolga in upravičena želja agilnih članov ISSK Maribora se je vendar izpolnila. V nedeljo, 17. t. m. bodo na slovesen način otvorjena tri nova teniška igrišča. ki bodo vsaj za nekaj časa odstranila vrzel, ki je nastala s popularizacijo lepega belega športa. Istočasno se bo vršila otvoritev klubskega doma, pod čegar streho bodo našli odslej člani prepotrebno zavetišče z vsemi ugodnostmi, ki je zahteva splošna higijena. Izgraditev novih igrišč pa ni samo pozdraviti zgolj s telesno kulturnega stališča, temveč ji gre velika pomembnost v družabnem, kakor v nacionalnem oziru. Tukaj bodo našli prijatelji slovenskega športa široko in važno polje za udejstvovanje ter jamčijo velikopotezni in vsem modernim zahtevam odgovarjajoči prostori za čim večji razmah slovenskega tenisa, ki bo hipoma postal važen faktor v nacionalnem sožitju, kakor v pospeševanju našemu mestu dovolj potrebnega tujskega prometa. Program slavnostne otvoritve še prinesemo. šele na jesen, z novim šolskim letom. Priprave za. ustanovitev vrši br. župni načelnik Miroslav Zor skupno z znanim celjskim skautskim delavcem Ferdom Trentzem. Skavtizem v Jugoslaviji Savska župa šteje 1120 članov v 18 stegili, Dravska pa 846 članov v 9 stegih, 7 samostojnih čet in klub Bobrov t. j. 17 edinic. V vsej Jugoslaviji je preko 6000 skavtov, Nogomet na praznik 14. tm. Ob 9. II. mladine ISSK Maribor:SK Železničar, ob 10-30 I. mladine ISSK Maribor :SK Rapid, ob 14-30 rezerva ISSK Ma ribor:SKSvoboda, komb.,ob 16. I. moštvo ISSK Maribor:SC Rapid, Celovec. Dopoldne je revija mladinskih moštev v katerih se nahaja cvet mariborskega nogometa. Juniorji igrajo izvrsten nogomet, ki večkrat presega tekme prvih moštev. Obenem so te tekme priprava za binkoštni mednarodni juniorski turnir, na katerem sodeluje najboljša mladina Gradca, izborni Kastner & Ohler. ISSK Maribor ima tokrat v gosteh enajstorico SC Rapid iz Celovca, ki je znana kot eno najbolj fair moštev Koroške. Poleg tega igrajo Celovčani visoko stoječi tehriični in taktični nogomet, kar je zafsiuga njih marljivega trenerja. Domači prvak, ki je v zadnjem srečanju v Celovcu s težavo zmagal 1:0, se bo moral za boljši rezultat močno potruditi. Vse tekme se igrajo na igrišču v Ljudskem vrtu ZNS (službeno). Dne 14. maja sodijo sledeči gg. sodniki: Ob 549. »Maribor« mlad. II.:»Železničar« mlad. II. g. Klippstatter; ob 5411.: »Maribor« mlad. I.:»Rapid« mlad I-, g. Jančič; ob 1415. uri: »Maribor« rez.: »Svoboda«, g. Vesnaver; ob 16. uri »Maribor« I.:»Rapid« I. (Celovec), g. dr. E$p-ninšek. — Poverjenik. Mariborski Iahkoatleti na mednarodnem mitingu v Ljubljani. V nedeljo dne 17. t. m. se bo vršil ▼ Ljubljani mednarodni lahkoatletski miting, ki ga priredi SK Ilirija. Nastopili bodo atleti iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Madžarske. Od mariborskih atletov bodo startali: Podpečan (5000 m), Herič (1000 m), Hofer (400 m) in Jeglič (800 m). ZagrebrGradec. Jutri se odigra v Gradou medmestna tekma Zagreb:Gradec. Ker se vrši jutri v Zagrebu tudi tekma za državno prvenstvo med Haškom in Gradjanskim, je pod savezni kapetan ZNP postavil 'sledečo reprezentanco: Koch, Pavišič, Beloševič, Kurzman, Hinkovič, Ralič, Podvinec, Ko-privnjak, Kornfeld, Pezelj in Malec. Kolesarsko etapno dirko priredi v nedeljo dne 17. maja klub slivenskih kolesarjev v Celju na progi Celje - Rogaška Slatina - Konjice - Celje (91 km). Pravico do starta imajo vsi dirkači, verificirani v Koturaškem savezu kraljevine Jugoslavije. Start v Celju ob 8.30. Olimpijada 1936 v Berlinu. Brzojavno glasovanje med narodi, ki sodelujejo v olimpijskih igrah, je končano. Večina je glasovala za Berlin. Mednarodni olimpijski odbor je včeraj sklenil, da se bodo vršile olimpijske igre leta 1936 v Berlinu._______________ •_________ Neverjetno! — Predvčeraj sem bil na lovu, pa nisem zadel niti krave. Včetaj pa sem se vozil z avtom, pa sem povozil 5 kokoši in enega 4ajca^ Mariborski V E C E R N I K Jutra V Mariboru, dne 14. V. 1931. ML Ztovaceo« V senci jezuita ggadsntlitfjd 135 »'Kje je hiša?« je dejala. »Tretja na levi, kadar zajašete na konec te ceste ,v, mesto. Toda bojim se, da ne bo vredna.-. Magdalena je skomignila z rameni... »Požari se, da boš kmalu za mano,« je velela- In v galopu je pognala konja dalje. Par trenotkov nato je obstala pred naznačeno hišo, razjahala, privezala konja k obroču in vstopila, ne da bi jo opazili sosedje; tako naglo se je izvršilo vse. Deset minut nato je prišel tudi Ivan Siromak. »Ali je tu kak hlev?« je vprašala ona. »Da, gospa; postavil sem konja vanj.« »Ogledala sem si hišo« je dejala ona. Ivan Siromak jo je gledal s tesnobnim vprašanjem rtTi očeh. »Dobro je,« je rekla Magdalena Feronova. »Storil 5815. 66436. 66213, 66710, 71344. 74084, 74631. 75944, 78493, 79553, 79803, 81062, 85353. 87875- 89870, 89594, 91955, 92594, 92639, 93414. 94193, 94795, 9548». 96132, 97196. 99697'. Prihodnje žrebanle 12. ma)a 193!. ^ *J.Utra« Jjgi^Ua in urednik; f!i\AN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tlskfKflajl. d, predstavnik S,TAiHKO, INTELA