v.b.h. Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec", KlagenfurtjViktringer-King- 26 L Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt,Viktringer-Iiing 26/1. Usi politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo stane četrtletno: K 10.OOO Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25. Posamezna številka 1000 kron Leto l\?. Dunaj, 2. julija 1924. St. 27. Agrarna politika. Današnji položaj v avstrijski republiki je takšen, da se država sama ne more vzdržati, ampak njen obstoj je predpisan in prisiljen po onih evropskih vlastih, ki so to življenja nezmožno državo ustvarile in imajo interes na tem, da ne stojijo popolnoma plačila nezmožnemu dolžniku nasproti. Inozemski krediti, kateri so bili v ta namen dovoljeni, ne morejo položaja zboljšati, prej poslabšati, ker vsi tisti krediti pomenijo nova težka, nedosegljiva bremena za naše državne finance, ki prestavijo možnost, da se država malo opomore in da vrne dolgove, samo na poznejši čas, nikakor pa, da bi državljani in s tem država na tem kaj pridobila. K temu se še pridruži, da so iste države ob času, ko je naša krona padala, pokupile vso našo tekstilno blago, obleko, čevlje, opravo, stroje, orodje itd. ter so nas na ta način prisilile, da moramo mi danes velik del teh neobhodno potrebnih reči kupovati v istem inozemstvu. Dejstvo, da mora Avstrija uvažati večji del sirovin, visoki stroški pri izdelavi, vsled visokih plač delavcem, raznoteri in veliki davki zvišajo stroške za izdelovanje naših industrijskih proizvodov toliko, da se čestokrat prigodi, da se krijejo velike naročbe na industrijskih izdelkih ceneje v inozemstvu. Posebno se čuti na tem polju konkurenca Nemčije, ki je nam že toliko inozemskih naročb odvzela. V glavnem pač velja tukaj isto pravilo kakor med nami, da gremo v tisto štacuno, kjer je cenejše. Kot industrijska država je Avstrija v agrarnih pridelkih popolnoma vezana na uvoz iz drugih držav; domača produkcija krije pri sedanjem stanju našega gospodarstva potrebo komaj za nekaj mesecev. To bi bili glavni vzroki, da je avstrijska trgovinska bilanca močno negativna in nega- tivna trgovinska bilanca vpliva močno na u-ravnavo državnega gospodarstva, kakor tudi na kurz denarja. Danes krije Avstrija vse primanjkljaje v državni bilanci z inozemskimi krediti, radi česar je naša krona sedaj tudi precej stabilna, ja celo najbolj stabilna od vseh srednjeevropskih valut. Jasno je pa, da to gospodarjenje s krediti ne more večno trajati in da se mora na to delati, da postane državna bilanca brez kreditov aktivna. Kako se da to doseči, je precej oči-vidno : 1. Zmanjšanjem izdatkov oziroma zmanjšanjem uvoza. 2. Povečanjem dohodkov ozir. povečanjem izvoza. Kako zmanjšuje Avstrija danes svoje izdatke smatram za znano. Omenil bi samo odpuščanje državnih nastavljencev, katerim se dajejo velike penzije ali enkratna večja odškodnina. Isti odslovljeni državni uradniki z visokimi penzijami in še dobro pri močeh stopijo pri privatnih podjetjih v službo, se zado-volijo vsled penzijona z manjšo plačo, kakor to morejo dotični redni nastavljenci. Privatni podjetniki nastavljajo logično cenejše uradnike in delavce ter odpuščajo svoje redne nastav-Ijence kot predrage delavne sile. Končni rezultat tega je, da postanejo sedaj ti delavci in nastavljenci brezposelni in uživajo brezposelno podporo. Skratka dvakratna izguba! Drugo sredstvo za zmanjšanje izdatkov je zadrževanje subvencij in zanemarjenje različnih državnih insti tucii. Uvoz se more zmanjšati samo toliko, kolikor ga nadomesti povečana domača produktivnost. Predpogoj je toraj, da more Avstrija zmanjšati uvoz, da poveča plodovitost domačega kmetijstva. K drugi točki — povečanje dohodkov — pač ni treba dosti pojasnila, to čuti danes vsak državljan na tem, da ga počasti država vsak mesec z novimi davki. Obžalovanja vredno je, da se naši državniki ravno v tem odstavku najbolje razumejo in edino na ta način hočejo rešiti svojo malo živo dete pogube. Končno nam še preostane povečanje izvoza. Izvoz pa je vezan v prvi vrsti na obstoj izvoznega blaga in drugič, da se to blago ugodno razpečava, ki pa danes za Avstrijo ni ravno sijajno. Hočemo se sedaj z ono točko malo pobli-že pozabavati, ki govori o zmanjšanju uvoza. Avstrija uvaža kot industrijska država predvsem agrarne pridelke. Uvoz se toraj ne more zmanjšati drugače, da se poprej krije potreba z lastnimi pridelki. Da pa moremo naše potrebe kriti iz lastnega, moramo prej več pridelati, torej več producirati. Produkcijo pa moremo povečati na dva načina: prvič s tem, da pridelamo večje množine in drugič, da pridelamo boljšo kakovost, torej v kvantitativnem in kvalitativnem smislu. Prvo seveda samo omejeno, ker smo vezani po monopolnem značaju zemlje, ki nam dopušča zvišanje produktivnosti (plodovitosti) samo do gotove meje. Do te meje lahko intenziviramo in zvišujemo plodovitnost zemlje z uspehom, preko te meje pa je vsako zboljšanje in gnojenje brezuspešno. Kdaj je ta meja dosežena se ne more povedati, ampak to mora vsak gospodar z računanjem rentabilitete dognati, kdaj se mu večji trosek na delu in na obratnih sredstvih ne izplača več. Oglejmo sedaj vse one možnosti in okol-nosti malo bliže, ki bi bile v stanu, dvigniti kmetijsko produkcijo. Te bi bile: 1. Povečanje kmetijsko-gospodarske produktivnosti. 2. Preobrazba dosedanjega gospodarstva. 3. Ukrepi od strani države za pospeševanje kmetijstva. 4. Carinska politika. 5. Poselsko vprašanje. (Dalje sledi.) PODLISTEK Premetena deklica. (Ruska pravljica.) Bil je kmet, ki je imel dva sina. Mlajši je bil na potu, starejši na doma. Umiraje je zapustil oče vse imetje tistemu sinu,ki je bil doma, a drugemu ničesar, misleč si, da brat bratu ne bo delal krivice. Ko umrje oče, ga starejši sin pokoplje in obdrži imetje zase. Glejte, kar pride drugi sin in gorko zajoka, ker očeta ne najde več živega. Starejši sin mn reče: „Oče je vse samo meni zapustil!" Starejši brat ni imel otrok, mlajši pa je imel sina in hčer rejenko. Starejši, ki je dobil vse imetje, je obogatel in začel trgovati z dragocenim blagom, a mlajši je bil siromak. V gozdu je sekal drva in jih vozil v mesto prodajat. Sosedom sc je smilil zaradi svojega siromaštva, zato zbero in mu dajo denar, naj trguje tudi on, četudi le z drobnim blagom. Siromak pa se preplaši in reče: „Ne, dobri ljudje, nočem vašega denarja, zakaj utegnilo bi se mi zgoditi, da izgubim v trgovini — in s čim naj var dolg poplačam?" In dva soseda se zmen :, da mu po zvi- jači dasta denar. In glejte, ko gre siromak po drva, ga eden od njih dohiti na potu in reče : „Šel sem, prijatelj, na daljno pot; na potu mi je vrnil dolžnik tristo rubljev, zdaj pa ne vem, kam naj jih spravim. Vrniti se domov ne utegnem, zato te prosim, vzemi ti moj denar, shrani ga, a še boljše bo, ako z njim trguješ. Kmalu se vrnem, in ti mi boš pomalem izplačal." Siromak vzame denar. Pride domov in se zboji, da ga ne bi izgubil, da ga ne bi našla žena in potratila. Misli in misli in spravi denar v čebriček s pepelom, a sam odide od doma. Ko ni bilo njega doma, pa pridejo pepelarji, pobirajo pepel in ga menjajo za blago. Baba vzame in jim da čebriček s pepelom. Ko se mož vrne, zapazi takoj, da ni čebrička s penelom. Vpraša ženo: ,.K.ie je nenel?" Žena reče: »Prodala sem ga pepelarjem." Mož se prestraši, jadikuje in žaluje, a ne pove zakaj. Žena vidi, da je v skrbeh, stopi k njemu in ga vpraša: Kaka nesreča te je zadela? Zakaj si žalosten?" Pove ji, da je bil v pepelu skrit tuj denar. Baba se razsrdi, kriči in vpije in lije solze: »Zakaj pa nisi meni povedal? Jaz bi jih bila bolje skrila!" In kmet gre zopet po drva, da jih v mestu proda in kupi kruha. Doide ga drugi sosed, mu istotako^ ponudi in da petsto rubljev, da jih shrani. Siromak jih noče vzeti, se brani, a oni mu šiloma stisne denar v roke in zbeži po cesti, la denar je bil papirnat: kmet zopet premišlju-je, kam bi ga spravil? Kar se spomni, pa ga zašije v kapo. Ko se pripelje v gozd, obesi kapo na jelko in začne sekati drva. Na njegovo nesrečo prileti gavran in odnese kapo z denarjem. Kmet se je nekaj malega jezil in žalostil, a potem je sprevidel, da že mora tako biti. Živel je zase kot poprej, trgoval z drvi in drobnarijami in se nekako pretolkel. Soseda opazita, da je že minilo precej časa, a njegova trgovina nič ne napreduje; zato ga vprašata: »Prijatelj, zakaj na tako slabo trguješ? Ali se mogoče bojiš potrošiti najin denar? Ako je temu tako, pa nama rajši vrni denar!" Siromak zajoka in jima pove, kako je izgubil njihov denar. Soseda mu ne verujeta in gresta k sodišču in ga zatožita. »Kako naj jima razsodim," pomisli sodnik. »Kmet je miren, ubog človek, in mu nimaš kaj vzeti : ako ga vržeš v temnico, bo osivel in od gladu umrl. Sodnik sedi v skrbeh pod oknom in ves ie globoko zamišljen. In ta čas so se kakor nalašč List stane od 1. luliia do 30. septembra za: Avstrijo....... 10.000 K Jugoslavijo .... 25 D Posamezna številka 1.000 K Seja dežel, kulturnega sveta dne 13. junija 1924. 1. Dohodninski davek za 1. 1923. Dne 8. maja se je vršil pri kulturnem svetu sestanek z zastopniki finančne oblasti: kulturni svet je bil svojčas predlagal, naj se kot dohodek kmetijstva vzame 25 do 30 tisočkratni čisti donesek zemljiške pole in k temu 500.000 kron od vsakega odraslega goveda, izvzemši delovne konje. Finančna oblast pa računa približno dvakrat toliko. Dobila je od ministrstva nalog, naj se dogovarja z zastopniki kmetijstva. Toliko je zdai finančna oblast odnehala, da se skupna svota dohodninskega^ davka ne zvišava, da se na splošno ne bo plačevalo več nego doslej. Oblast želi, da bi kmetje polagali tasije, davčne napovedi, da se dobi zanesljiva podlaga. Potem pa se bo davek tako meril, da ljudje, ki nimajo 15 goved, navadno ne bodo prišli pod ta davek, zato bodo večji posestniki plačevali več. Beljaški okraj se pritožuje, da oblast pri napovedaniu dohodkov ne vračunava gospodarskih stroškov: liter prodanega mleka se računa za 4000 kron, a računati je treba tudi stro-škejki nastanejo. 2. Gospodarski računi. Pri kulturnem svetu se je zopet napravila pisarna za gospodarsko obračunavanje — Buchstelle. Racijonelno gospodarstvo je mogoče le, kjer se pravilno vodijo gospodarske knjige. Tehnični napredek danes ne zadostuje več. Razmere se spreminjajo in razmeram se mora prilagoditi tudi gospodarstvo. Ce se pri-delavanje žita ne splača, se mora rediti živina, če se pitanje ne splača, se mora pridelavati mleko. Nova pisarna je že napravljala poučne kurze v Tifenu, Celovcu, Rojah in Bekštanju. A premnogo ljudi ni zmožnih za tako knjigovodstvo, ker nimajo niti temeljnih pojmov ljudskošolske izobrazbe (nemškutarija v slovenskih krajih). Treba bo ozirati se v prvi visti na bivše učence kmetijskih šol. Do zdaj za ta namen tudi ni bilo sredstev, zdaj pa Je država dovolila 3 in dežela 21 milijonov. Preveč pa se ne more obetati. 3. Mlekarstvo. Dne 22. maja se je vršil v Celovcu mlekarski sestanek, na katerem se je govorilo o pridelovanju in dobavljanju svežega mleka. Go- igrali otroci na ulici. Kar reče nek živahen deček : „Jaz bom vaš starešina in vam bom sodil, otroci; a vi pridite k meni s prošnjami in tožbami !“ Sede na kamen in k njemu pride drug deček, se mu prikloni in ga prosi: „Temu človeku tukaj sem posodil denar, on pa nič noče vrniti. Zato sem prišel k tvoji milosti, da nama razsodiš.11 Starešina vpraša obtoženega dečka: „Ali si sprejel denar?11 „Sem!“ „Pa zakaj mu ne vrneš?11 „Nimam, zato ne morem, gospodar!11 „Slušaj, tožnik! Saj ne taji obtoženec, da je prejel od tebe denar, ali plačati ne more. Zato mu ti odgodi plačilo, počakaj ga pet, šest let, mogoče si do tedaj pomaga In ti vrne posojilo z obrestmi. Ali sta zadovoljna?11 Dečka se poklonita starejšini: „11 vala ti, gospodar, zadovoljna sva!11 Sodnik je vse to slišal, se razveselil in rekel: „Ta deček me je spametoval. Tudi jaz bom rekel tožnikoma, naj počakata, siromaka.1* Bogata soseda pristaneta na njegove besede, da počakata dve, tri leta na svoj denar, mogoče si v tem času siromak opomore. (Dalje.) rabi s pomočjo mlekarn. Reklo se je, da kakovost mleka še nikakor ni povoljna, da je treba še naprej kontrolirati mleko, ki prihaja v mesto: ljudje ga bodo radi nekoliko dražje plačevali, ako je le dobro. Splošno pa se zdaj pre-vorilo se je o nadzorovanju mleka in njega po-gleduie samo mleko, ki ga dovažajo kmetje, ne pa tisto, ki prihaja iz inozemstva. Število krav se je v deželi pomnožilo, a treba je vzrediti boljših molznic; ne odobruje se pa uv ažanje tujih pasem, ker je treba zboljšati domače pleme. Svežega mleka se v mestih potrebuje le gotova množina, potem se bo tudi mleko težko prodajalo in se bo moralo spravljati v denar le s pomočjo mlekarn. Zoper celovško mlekarno se ljudje pritožujejo, da mleko slabo plačuje. Predlagalo se je med drugim: nai se naloži carina na mlekarske pridelke, ki se uvažajo, naj se zopet nastavi mlekarski Inštruktor, naj se dobi cenih posojil za intenziv-viianje kmetijstva, naj se napravi državna šola za mlekarstvo. Beljačani se pritožujejo, da se kaznuje kmečke mlekarne, ako se najdejo nedostatki v prodalnah za mleko. Mlekarna ne more biti odgovorna za mleko, ki ni več v njenih rokah. 4. Carina. Na Dunaju se je vršil sestanek predsednikov kulturnih svetov, ki so se posvetovali o carini za kmečke pridelke. Vlada predlaga za žito enotno samo 2 K (zlati). Od tega zneska bi se pri pogajanju s tujimi državami še odpustilo. Kmečki zastopniki zahtevajo najmanjšo carino 2 K, od katere se več ne odneha, vpo-stavi pa se naj carina, kakor je bila pred vojno. Za moko se predlaga 6 K, da se bo v Avstriji mlelo ter tako dobe dela mlini, kmetje pa otrobe. Na krompir poprej ni bilo nobene carine, zdaj se predlaga 1 K. Za klavno živino predlaga država 5 K, kmetijske korporacije hočejo it) K pied vojno se je plačevalo 9,40 K. Za plemensko živino predlaga vlada 25, predsedniki zahtevajo 60 K, na svinje predlaga vlada 10, Konferenca 15 K. Nova je carina na mleko: predlaga se 3,50 K, za meso predlaga vlada 12, za zmrzlo 6, konferenca 30 in 12 K. Za drva se predlaga 1 K, za les okrogel 2 K, obrezan 4 K (Dalje sledi.) Ež POLITIČNI PREGLED ^ Avstrija. Parlament se je prvič po Veliki noči zopet sestal. Obširna razprava se je razvila o neuspehih v Ženevi, o tovarnah v Wòllersdorfu in krahu Depozitne banke, ki bo imel na naše gospodarstvo neblag vpliv. — Zakon o brezposelni podpori, ki je potekel 30. junija, se je podaljšal. Brezposelni so ta teden zopet demonstrirali in stavili nove zahteve. — Carinski zakon bo sprejet na podlagi kompromisa: carina na sirovo železo se opusti, na železo v palčicah se zviša, na cement se zniža, na poljedelske produkte ostane. — Dr. Seipel je že precej okreval. Po prv^m poizkusnem iz-prehodu v bolnici, se je odpeljal v ponedeljek v avtomobilu v Št. Vid, kjer se je izprehajal po lepem drevoredu peš. Še ta teden se preseli v okrevališče usmiljenih sester v Hiittcldorfu. Uradniško vprašanje. Pravi se, da uradniki v nobeni državi ne stoje tako dobro kot pra nas, zato se tudi ni čuditi, da so zadnjič pri Društvu narodov zmajali z glavami in se vprašali, zakaj bi morali imeti ravno uradniki beraške Avstrije tako dobro. Zato trpe tembolj upokojenci, ki dobivajo beraške pokojnine. Cita se o novih predlogih vlade. Plače bi se mogle zvišati le, ako se uradniška službena doba prehodno podaljša na 35 službenih let odnosno 40 let, tedaj za 5 let. Po preteku teh službenih let bi dobil uradnik celo penzijo ali 90 odstotkov celotne pokojnine. Uradniki so silno ogorčeni. Vlada si ne ve pomagati, ker nima kritja, ter je začela groziti z ostavko. Za uradnike so se potegovali posebno vsenemci, ker so to edini njih glasovi. Zadnji čas pa je vsenemška stranka sklenila, da se od normalnega proračuna kljub uradniškim zahtevam ne sme odstopiti. Pustili so jih tedaj tudi vsenemci na cedilu. Sklep nam postane umljiv, ako po- mislimo, da nobena stranka ne more prevzeti odgovornosti, ako bi sanacijski eksperiment ponesrečil. Nemčija. Po Nemčiji se vršijo vsako nedeljo takozvani nemški dnevi, ki končajo navadno s pretepi, ranjenemi in mrtvimi. Uprizarjajo jih predvsem monarhisti — pa tudi komunisti — in so več ali manj same vojaške parade. Preteklo nedeljo so se pretepali v Neu-brandenburgu ob navzočnosti Ludendorffa. Ta človek svoj živ dan ne bo dal miru. — Napetost v Porurju je že precej ponehala vsled prijaznosti in popustljivosti Francozov. Sedaj so dovolili povratek 25.000 družinam ali 100.000 osebam, ki so bile ali izgnane ali zaprte, v po Francozih zasedenem ozemlju. Ali bodo znali Nemci to popustljivost ceniti? — Na opozorilo Angleške in Francoske na zadnji predlog med-zavezniške komisije o ponovni in zadnji vojaški kontroli, je vlada predlog v zadnjem trenutku sprejela. Govorice, da se Nemčija zopet oborožuje, vendar ne bodo brez podlage. — V rajhstagu so se pretekli teden prav nesramno kregali. Vršila se je debata o pomiloščenju. Vsaka stranka zase je zahtevala za svoje politične zločince amnestijo, čeravno sodišče ma-lokaterega obsodi: doslej je 400 političnih u-morov še nekaznovanih, ni to v Nemčiji, ne morda v kaki nekulturni afriški državi. Globoko je padla Nemčija. Prepoved slovenskih društev na Goriškem. Videmski prefekt je zavrnil prošnje za odobrenje pravil 32 kulturnih društev. V svoji utemeljitvi pravi, da so pravila izobraževalnih društev protiustavna zakonu Italije. Dalje zahteva, da se mora v društvih poučevati italijanščina, v odboru pa morajo biti učitelji italijanščine. Končno morajo biti odborniki iskreni domoljubi. Slovenci se pritožijo na najvišjo instanco. Mussolinijeva izjava o umoru posl. Matte-otija. V senatu je 24./VI. Mussolini imel velik govor o žalostnem slučaju Matteotija. Obžaloval je umor in izjavil, da se bo izvršila pravica proti krivcem. Fašizem je sicer s tem slučajem udarjen, a ne uničen, nasprotno mu bo ta udarec le koristil, ker ga bo očistil škodljivih elementov. Fašistovska milica se ne razpusti. Italija. Po poročilih iz Rima namerava Mussolini izvesti rekonstrukcijo kabineta in poklicati v vlado nekatere vladi naklonjene nefašistične osebnosti. Vodstvo ital. socijalno-demokratične stranke zahteva odstop vlade, razpust parlamenta, razpis novih volitev po starem volilnem redu in razpust fašistovske milice. V petek 27. p. m. so se vršile po vsej Italiji delavske žalne manifestacije v spomin umorjenega poslanca Matteotija. — Vsi ministri so dali svoje stolčke na razpolago Mussoliniju. Kralj je imenoval nove ministre. Obsodba v čehoslovaškem bencinskem procesu. Dne 25. p. m. je bil v Pragi končan takozvani bencinski proces, ki je od svojega odkritja do danes vzbujal toliko pozornosti. Obsodba krivcev kaže, da ima Čehoslovaška resno voljo, energično pomesti s korupcijo, ki se je razpasla v upravi. Obsojeni so: vladni svetnik Svatek na 13 mescev, direktor Benoni na 3 leta, fabrikant Kolben na 20 mesecev, Stofka in Malina na 8 mesecev, Nedjely na 10 mesecev in gospa Boubela na 6 mesecev ječe. Ostali obtoženci so oproščeni. Pred novim vojaškim prevratom na Grškem. V grški armadi je počelo zopet opas-no vreti. Velika skupina oficirjev ne odobrava početje vojnega ministra Hadžikiriakosa, ki je postavil na najvišje mesto par revolucijonarnih oficirjev, dočim druge euakozaslužne prezira. Nezadovoljnežem načeljuje bivši vojni minister general Konduriotis, o katerem se govori, da namerava izvesti s silo državni prevrat. S sedanjim režimom so nezadovoljni zlasti častniki iz mornarice. Vlada nastopa teroristično proti nezadovoljnežem ter je dala zapreti nekega generala samo radi tega, ker je v članku napadel vojnega ministra. Položaj vlade pa je vkljub vsem meram jako o(ežkočen ter je vprašanje, če «e bo mogla še nekaj časa držati. Mornariški oficirji so zahtevali odstop vojnega ministra. K ministrski predsednik ni hotel sprejeti ofic. c .'.poslanstva, so častniki za- pustili ladje in luko in prosili za odpust iz službe. Pridružili so se jim častniki zračne flote, 52 častnikov, ki so podpisali spomenice, je bilo zaprtih ter pridejo pred sodišče. Vlada je takoj nato zahtevala zaupnico, ki jo je sicer dobila, vendar se opaža močan vpliv vojaške lige. Proti upornim oficirjem se bo postopalo na podlagi zakona o zaščiti republike. Komaj se je republika ustanovila, se rušijo že njeni temelji. Francoska. Herriot je s svojim potovanjem v London in Bruselj izredno zadovoljen. — Politika napram Nemčiji se v bistvu ni dosti izpremenila in se tudi ne more, ker bi vlada pred narodom ne mogla zagovarjati ako bi izpraznila Porurje brez plačil ali drugih gotovih jamstev. — Na konferenco v London pošlje Amerika neoficijelnega opazovalca. Prihod so prijavile vse države velike antante. Za zastopstvo pri konferenci se potegujejo tudi države male antante, ker imajo zanimanje na repara-cijskem vprašanju. — Herriot je izjavil, da se bo sklepalo o sprejemu Nemčije v Zvezo narodov šele potem, ko bo Nemčija definitivno u-redila vprašanje reparacij in podala jamstva pred nadaljnimi vojaškimi napadi. Herriotova pojasnila. V senatu je dal Herriot pojasnila o svojem sestanku z Macdonal-dom. Med drugim je dejal, da mu je Macdonald dal točna zagotovila, da bo Anglija stala ob strani Francije, če Nemčija ne bi sprejela predlogov Dawesove komisije. Francija pa se bo trudila, da vzpostavi mir na podlagi pravičnosti in sporazuma. — Francija bo v kratkem priznala Rusijo. B Ml IN ONI a Siidmarka, Schulverein in druga vsenem-ška društva so imela letos na binkoštne praznike svoje letno zborovanje v Gradcu na Štajerskem. Ob tej priliki je poročal blagajnik Siidmarke, da je imelo društvo v minulem poslovnem letu nad 2 milijarde izdatkov. Po polomu, potem ko je Avstrija izgubila slovenski