TRST, četrtek 20. septembra 1956
Let0 XII. . št. 211 (3449)
MORSKI DHEVHIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808. 37-338
UREDNIŠTVO* 1	r---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
£■ 37-33a - PoarV.V’	Sl'	*’ “■ Dad' — '1ELt:li'0N 93-80« IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel.
l5m* v Sirinl j s., A: ,U1- Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm * Sovski 80, finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm šinne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod K), mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ’ Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa	•
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 325 • izdala Založništvo tržaškega tiska o. zoz.-
ZAČETEK LONDONSKE KONFERENCE O SUEŠKEM PREKOPU
Jjnlles obrazložil načrt o združenju koristnikov Po sedaj je pet držav za predložitev spora 0ZM
Pakistanski delegat zahteva opustitev načrta o združenju in obnovitev pogajanj - Martino v celoti podpira Dul lesov načrt in podrejeno temu predlaga, naj se zadeva izroči OZN
Dnevni
*d°kN0D°N’ 19-
Suezu k-frenC^ Ig držav o l Londoni.Se danes začela cdo avstrai'iVse uie: C poro-Predsednika »P mini'sDskega Sivorih v ir nziesa o raz-!ka sPomen ‘ru’ 2' eSiPt0V‘
ska vlad s katero egip-
»‘tev oraar3 predlaga ustano-Ustanovit2”13 za Pogajanja, laikov n_ Y zdruzenja ko-,a v Prekopa.
J'MbilP^s*?nika konference Panji mil °fJen britanski zu-ie imoi Selwyn Lloyd, Daoes otvoritveni govor, jutranji c ..tj. dve seji. Na ZaviJi tair»’i ameriški dr-načrt 2a Dulles predložil &ja Wor.,l!St?novitev združena bo inf ^	• Prihodnja
<; ziutrai °b n-
f»Voru aoi i ie v svojem Bsko k v - - da ostane bri-resPremeni Ce Slede Sueza 'e Ve'i v 2,' ■ ■Dejal je, da t,en aačin L;Brita.niia na mi-\aPska viol ev.a*‘ spor; «bri-°ttiov —i j ni nikoli imela v določb .e Potrebe, da se
Odloži v~-.az* RP°ra zadeva an
4a bi Zf 0’ ne more pristati.
spura zacieva °ritansiro ,rn()stnemu svetu. 'Dn Lloy(1 da' je de'aI Sel’
Sam č,:^,Sama vlada ali en Vek imel neomejeno
Uudzorstv.. " ““
je ta kr, "•ad. vodno potjo, !!1 ka,kor e ZlvIjenjske važno-spreiot *®i ne more-ls°v J J nobenih kompro-b de tega načela.«
Cdlogi švedske.
Sti
Jr0flQ
*« Šr
Za	^Panije
ZUnanji ^ je govoril švedski »5rieva] ?ls^er Unden, ki je Jf°g°ča v Kairu ni bila ?redlogu 1Q ena diskusija o
t <r on drŽaV> Ker da
u razgovo •	n^- Vendar pa
, Vskn , n v Kairu in egip-St,^0«!0 od 10. seo-*j?<U p^az?h- da bi Egipt -.Uden , na koncesije. iir5l>va vi!j zatem izjavil, da
«£ °Cvi?a Zeli' naj bi sku-
a- Pogajanja z E-
, edtiar " se ugotovi, kakšna
%iSka Via"? j™a jo egip-i za >. Pripravljena nu-tl°vbe. pgotovitev svobodne
N
r,.-' h. ..mnenju švedske
‘w“°
ki bi bile
1» •0 U l, . Za egiptovsko
»ib kka,erih bfj’ // na pod-konvo- .. lahko spopol-h„,;vencn0 ,,	ion«
l
»ili
SiWl7';‘lcll0 iz leta 1888.
zkfcU-UndtteV bl bila’ ie
Tr .° 7rt den. izročiti vso k„„ Pot/vZen'm narodom, ut > bnre>no storiti takoj, da	napravljen ne-
hji ?e žaciev«Sreden poizkus' pr-riZven o^L fosi s pogaja-lonJ^iti ,„Z.N- Ni pa dovolj > altio* Vo OZN samo
Ir'
kdher Ardi^legat' zunanji mi-dri-rk petih - ki bil član trn?1',k Vzhnrt Je delaI’ da s0 šk0dle že 'P° od Sueza u-če i.° zaiartf J gospodarsko da.. Se ta nastale krize in
k»n> tehZartVlekla- b' gospo-tj g0 VfA,„ d.rzav utrpelo še
iti ,Za Pora, skodo- Toda vra-vs. udi niso i?ja niso zaprta Ve^Poti Za /e raziskane še
kov n'nenjurfsitev- Po njogo*
«a tiwJe,eden od vzro-ittiei °slatistv Menziesove-,rfVa .bistvo, da je kil '°?iti J b nalogo samo lrat,P°oblaaAredloge 18 in ni <Ski St” za pogajanja. Pri Prali n-i r de izjavil, da Začne.gip|ov praviti nov korak
Pogaio Vladl' da se »Ho. *°g0v i?nia na podlagi
ka% Pripravilbl j'bPspora-e tenc] Vl11 na sedanji
Ati??n*ki
K,S ,t‘ ZUnanii minister Sov7>v eP„;lporocal Skrbno
U, /*ast, ^g'Pi°vskih predlo-
j° je r, iug0 tofko n0* vem Vska Pedavno objavila C >etijuVlada- Po njego-ktej/otiC bi morala seda-vt B^bi egmf pripraviti in r»lj a dltjge p vski vladi no-r*ViJ?4eti i,Prav tako bi mo-VekeiiJo in s!,8 Pogajanja za h *z . Popolnitev kon Obli leta 1888.
e*0p
»JKJ na6n
5 r ,r,.„JrtJV,r tj-I:k im izjavil,
. F-k t'“‘uen; kt
Y interel’„dodal pa •‘■iij i stati »a 4 svetovnega il^Ovrt zatem ruzeni». Obraz,-S itiev zdru}Pl edlog za u’ i' OseLVsebu^ ,nja koristniki b0 n«jst rt-|lede^e točke: > ZSirii-btoralo av konferen-^Uiei-kvoje Padaljevat, in s* 'lo aja koril? / vanje kot * 'tve sSutPlkov, da pri-C' Se	ues,ccga	vpraša-
>ii' spa<3!agae n^rajo ostati
NuSueleti nPrYdlog'. ki so h vkti • 3. Pmk?nferenci 33. Na -Znidano o 5e >me-
SčN8' ki nV‘-° uprav-
kNikA ^*anie , aJ pomaga ivku. Y pri združenja ko-
*0rtin°stTO P« srn °dU P° pre' bi elova:da se mf rt lzkl-inčiti Ut bij- r»ja z' f_p podlaga d^ti-Zabasnagl,Ptom. k. naj
ir
noval upravnega agenta, določal pristojbine, dajal direktive agentu in nadzoroval njegovo delovanje. Upravni svet bo moral obveščati člane združenja o položaju in bo po potrebi lahko sklical novo konferenco držav članic. Poleg tega bi moral svet proučevati načrte o graditvi velikih petrolejskih ladij za plovbo o-kcli Afrike in novo mrežo naftovodov. 5. Ustanovi naj se majhen sklad za delovanje ziruženja, v katerega bi v začetku prispevale države članice združenja in druge države, k; bi pozneje pristopile. Ti prispevki bi se nato vrnili iz fonda, ki bi nastal s plačevanjem pristojbin za plovbo po prekopu. 6. Včlanjenje v združenje ne bi za države članice pomenilo nobene obveznosti. «Vendar pa je upati, je dodal Dulles. da bodo člani združe-če njih ladij in plačevanja nja prostovoljno in kar se ti-pristojbin sprejeli potrebne u-krepe, da se olajša delovanje združenja in okrepi njegov prestiž.« Na koncu je Dulles izjavil, da bo usjreh načrta v veliki meri odvisen od stališča, ki ga oo zavzel Egipt.
Zatem je Dulles izjavil, da bi Združeni narodi lahko upoštevali te predloge kot praktično in začasno podlago, medtem ko se še dalje išče dokončna rešitev. «ZDA so mnenja, da bo akcija na podlagi ten predlogov prispevala k možnosti mirne in konstruktivne rešitve.«
Danska, Holandska in Hakistan
Na popoldanski seji so govorili predstavniki Avstralije, Italije, Norveške, Holandske,
ral rešiti brez uporabe sile; 2. Ker se niso posrečila neposredna pogajanja z Egiptom, je danska vlada mnenja, da je prišel čas, da se zadeva predloži OZN. 3. Ker bi se morala pogajanja voditi v okviru OZN, ni postopek, ki ga predlaga Naser v svoji noti od 9. septembra, «priporočljiv». 4. Načrt o ustanovitvi združenja koristnikov ustvarja določeno število zapletenih vprašanj, ki jih sedaj ni še mogoče oceniti, ker je Egipt odklonil sodelovanje s tem združenjem. «Zdi se mi, je dejal Hansen, da niso dani pogoji za delovanje združenja. Zato resno dvomim na rešitev te vrste.« Po njegovem mnenju pa bi se vendarle lahko ustanovilo združenje koristnikov, da ščiti sveje interese. To združenje, k’ se ne bi smelo omejiti na 18 držav sedanje konference, bi se moralo odreči nalogi o-skrbovanja plovbe ladij po prekopu in iskati s posebnim organom, ki bi ga ustvarila OZN, sredstvo, da se odprejo rn.ve mednarodne poti za plcvbo. 5. Glavni namen londonske konference bi moral biti poziv združenim narodom, naj ti «nemudoma nastopijo«.
Pakistanski delegat je med drugim izjavil, da bi se moral predlog za ustanovitev združenja koristnikov opustiti in koristniki bi morali skupno povabiti egiptovsko vlado na pogajanja z njimi. Okvir teh pogajanj bi se moral nekoliko razširiti. Ce bi Naser zavrnil tudi ta predlog, bi morale čržave vabite-ljice takoj predložiti zadevo Varnostnemu svetu, pri katerem je Egipt že posredoval. Se prej je minister izjavil, Danske, Pakistana, Francije, da se njegova država pote-Nemčije, Japonske, Anglije, i guje za mirno lešitev 'n v Nove Zelandije in ZDA. De- nobenem primeru se ne bi
bato je zaključil Dulles, ki je iziavil, da ni dovolj enostavne delati za mir, pač pa da je potrebno delati za rešitev «v skladu s pravičnostjo in mednarodnim zakonom«.
Danski minister Hansen je izjavil, da «iz ustavnih vzrokov« ne bo mogel dati na tej konferenci dokončnega odgovora svoje vlade na predlog za ustanovitev združenja koristnikov. Med drugim je Hansen izjavil: 1. Spor bi se mo-
pridružila predlogu za uporabo sile.
Holandski zunanji minister Luns je izjavil, da je po njegovem mnenju izjava 18 držav najboljša podlaga za bodoča pogajanja. Izjavil je, da soglaša s temeljnimi načeli Dullesovega prečloga, vendar pa jih je treba še podrobno proučiti. Luns je tudi mnenja, da bi se na en ali drug način morali obrniti na OZN. Ustanovitev združenja, kakrš-
KRIŠNA MENON nadaljuje razgovore
til te ega znaz’” enostavnu 'raUpt/vni aja' Imenuje
>ie *8e'r,, PWka8*nt' da ko-k z« - bi - , . Po prekopu.
»9 izPlw*h°d on Pristojbi-CVzdrtev#l D , P/ekopu in ''Cl^VtmPPIfebne zneske
,.4\ Imenu ideLovanie
6>m>a Vthje ^ bne zneske
enia. Svet bi
KAIRO, 19. — Indijski minister Krišna Menon se je danes popoldne razgovarjal z egiptovskim zunanjim ministrom Favzijem, še prej pa s podtajnikom Arabske lige. V uradnih krogih so vedno zelo rezervirani glede teh razgovorov. Predstavnik indijskega poslaništva pa je danes izjavil, da ni bilo še določeno, ali bo Menon odpotoval iz Kaira v London in da Menon ni se določil dneva svojega odhoda iz egiptovske prestolnice.
V političnih in diplomatskih krogih so mnenja, da se je v zadnjih dneh položaj spremenil in da je bolj ugoden za Egipt, zlasti ker se ni u-resničilo napovedovanje, da bo z odhodom tujih pilotov plovba po prekopu paralizirana. Po mnenju teh krogov spravlja normalna plovba po prekopu ZDA, Veliko Britanijo in Francijo v zadrego v zvezi z njihovim načrtom o družbi koristnikov prekopa. Ze včeraj so nekatere zahodne agencije zatrjevale, da je glavni ravnatelj egiptovske družbe za Sueški prekop Ju-nis izjavil, da bi ta družba morda dovolila ladjam združenja koristnikov plovbo po prekopu, če bi te sprejele e-giptovske pilote na krov. Egiptovsko ministrstvo za informacije pa je danes objavilo izjavo, k, poudarja, da je Ju-nis izjavil, da egiptovska vlada ne priznava nobene oblasti ali organizacije razen egiptovske oblasti, ki sedaj upravlja prekop in ki je po nacionalizaciji upravljala prekop v polnem redu ter skrbela za svobodno plovbo kljub umiku tujih pilotov in kljub številnim drugim oviram. nJunis, pravi dalje izjava, je dejansko izjavit, da se mora vsaka ladja, ki hoče skozi Sueški prekop, podvreči vsem odredbam in pravilom egiptovske oblasti, ki upravlja Sueški prekop.«
Zdi se torej, da bodo zahodne države usmerile svoje ladje okoli Afrike. S tem v sveži izjavljajo v Egiptu, da zmanjšanje prometa po prekopu nikakor ne bi gospodarsko oškodovalo Egipta, ker je po odhodu tujih nameščencev osebje, ki upravlja prekop zelo znizano. S tem se bodo znatno znižali tudi u-pravni štroški. K temu je dodati več milijonov sterlingov, ki so jih vsako leto plačevali osebju, ki je bilo zaposleno v sedežih družbe v Franciji in v tujini.
V istih krogih so tudi mne-
nja, da bi v primeru popolnega bojkota Sueškega prekopa posledice za egiptovsko gospodarstvo bile mnogo manj hude, kakor se zdi, kajti E-gipt je do sedaj dobival samo zelo majhen del od ogromnih zneskov, ki jih je družba dobivala. Bojkot prekopa bi prinesel zelo veliko škodo državam, ki bi ga bojkotirale. ker bi plovba okoli Afrike med drugim tudi znatno zmanjšala važnost Sredozemlja.
V egiptovskih krogih so mnenja, da se je možnost angleško - francoskega nasilnega reševanja spora zelo oddaljila, in mislijo, da bo na koncu zadeva predložena OZN, kar pomeni zmago egiptovske teze.
Naser se je danes razgovarjal s številnimi predstavniki drugih držav. Zjutraj se je razgovarjal z zunanjimi ministri Sirije, Jordanije in Libanona. Poleg tega je sprejel kitajskega poslanika, ki mu je zagotovil podporo Kitajske v zvezi s Sueškim prekopom. Popoldne pa se je razgovarjal z namestnikom zunanjega ministra Saudove Arabije.
no predlaga Dulles1, bi lahko bila važen element pri posredovanju pri OZN.
Martinove izjave
Italijanski zunanji minister Martino je predložil načrt resolucije, ki sprejema predlog o ustanovitvi združenja koristnikov, ki naj bi bilo odprto vsem zainteresiranim državam. Na koncu pa pravi da bi se morala sueška zadeva v celoti predložiti OZN. zato da Združeni narodi nudijo svoje dobre usluge v iskanju miroljubne rešitve.
V svojem govoru je Mart'-no najprej obžaloval, ker je Egipt odklonil pogajanja na podlagi predlogov londonske konference,' in je izrekel priznanje odboru petih.
Izjavil je nato. da bi morala biti naloga sedanje konference. iskati novo rešitev spora. Zavrnil je egiptovski predlog m dejal, da »egiptovska vlada vnaša v ta predlog politične argumente, ki nimajo nič opraviti z bistvom vprašanja«. Trdil je. da pomeni nacionalizacija Sueškega prekopa kršitev konvencije iz leta 1888 in da so vsi ugovori proti nacionalizaciji pravno utemeljeni.
O Duilesovem predlogu je Martino rekel, da je dober in da je dobro pridružiti se mu: «Gre za to. da se spravi v življenje neke vrste zadrugo, združenje, ki naj omogoči obrambo interesov, ki izhajajo koristnikom iz konvencije iz leta 1888.» Po njegovem mnenju bi to združenje lahko pomagalo, državam, ki bi se vanj vključile, pogajati se z Egiptom za sklenitev nove konvencije, ki bi morala poudariti večstranski značaj sporazuma c uporabi prekopa.
Martino je tudi dejal, da države, ki so se udeležile londonske konference, predstavljajo 90 odstotkov tonaže. ki plove skozi prekop, in da je namen konference začeti nova pogajanja z Egiptom. «Ne gre, je pripomnil, za to, da se Egiptu vsili pristanek na predloge z uporabo sile. Sila se ne sme uporabiti, dokler ne bodo izčrpane vsa miroljubna sredstva.« Izjavil je tudi, da je »potrebno ostati združeni, da bomo lahko v boljšem položaju za pogajanja«. «Važno je sedaj spraviti v življenje to združenje koristnikov prekopa, katerega naloge bodo lahko določene in poenostavljene med razpravo na konferenci «
Glede predloga švedskega zunanjega ministra Undena je Martino javil, da je potrebno predložiti OZN čimprej celotno sueško zadevo. Dejal je nato, da ni pričakovati rešitve v kratkem času, toda «pravica je na naši strani«.
Pineau
Francoski zunanji minister Pineau je izjavil, da ima večina prizadetih držav dva smotra, ki ju je treba vskla-diti. «V prvi vrsti, je dejal Pineau, se je treba izogniti oboroženemu spopaču.« Glede vojaških ukrepov Anglije in Francije je Pineau zatrjeval. da so prav ti ukrepi ((preprečili neprevidna dejanja#- S tem v zvezi je govoril o »grožnjah proti pilotom«. ki da se niso izpolnile prav zarali teh vojaških u-krepov.
Drugi smoter pa je, da ee prekop «ne prepusti enemu samemu človeku ali eni sami državi, ki bi ga lahko uporabljala v politične namene«. «To velja za Egipt, je dodal Pineau, toda lahko imamo vzrok biti zaskrbljeni spričo ravnanja nekaterih držav, ki niso zastopane na londonski konferenci, ki tirajo Egipt v nepopustljivost in hkrati postavljajo hipoteko nad prekopom. Namen 22 čržav, ki £<o se udeležile prejšnje london-
ske konference, je bil predlagati Naserju mirno rešitev.«
Pineau je izjavil, da se ne strinja z mnenjem pakistanskega delegata, da je 22 držav priznalo nacionalizacijo prekopa in da niso pristali na koncesije Egiptu. Trdil je, da je bilo poslanstvo petih v Kairu »že samo na sebi kompromis« in da so bile storjene koncesije, ker da so bile naprave prekopa prepuščene Egiptu. Odbor petih ni bil pooblaščen za pogajanja. «venčar pa bi bil Naser lahko stavil svoje predloge.« ((Potrebno je sodelovati z E-giptom, je nadaljeval Pineau. toda 18 držav mora ostati pri svojem stališču.« p Dullero-vem načrtu je Pineau izjavil, da je logična posledica resolucije 18 držav, ki jo je treba izvesti v okviru in na podlagi konvencije iz leta 1888.
Pineau je dejal tudi, da bi bilo treba že sedaj čoločiti, kaj naj se napravi, če bi E-gipt «zabranil prehod ladjam po prekopu«. Po njegovem mnenju je Dullesov . predlog sredstvo za začetek bodočin pogajanj. ((Predsednik Naser, je dodal, ima interes-, da se pogaja in posredovalcev ne manjka.«
Foster Dulles, ki je govoril
še pred zaključkom današnje seje, je na nekatera vprašanja japonskega delegata odgovoril: 1 Samo države bodo članice združenja in ne brodolastniki. 2. Dulles upa, da bo združenje doseglo z Egiptom spoiazum «de faeto«. 3. Za operacije v prekopu bo odgovoren Egipt. 4. Minimum egiptovskega sodelovanja je v tem. kar je v praksi potrebno, da bodo piloti združenja lahko vodili ladje po prekopu. 5. Egiptovska odklonitev neegiptovskih pilotov bi u-stvarila zelo težaven položaj. 6. Ladje združenja bodo lahko sprejele egiptovske pilote, če se jim bo to zdelo potrebno.
Do sedaj je devet držav izrecno podprlo Duilesov načrt o združenju koristnikov. Pet držav je izjavilo, da bi rajši videle, da se zadeva predloži OZN, medtem ko se štiri države niso še izrekle.
Države, ki so podprle Dullesov načrt, so: Italija, ZDA, Velika Britanija. Francija, Nova Zelanda. Avstralija, Holandska in Zahodna Nemčija.
Za predložitev zadeve OZN so se izrekle: Švedska. Iran, Španija, Danska in Pakistan. Države, ki se niso še izrekle, so:	Japonska, Etiopija, Por-
tugalska in Turčija.
Bulganinove izjave K. Smithu o mirni rešitvi sueškega spora
Sovjetska vlada je pripravljena udeležiti se sestanka državnih voditeljev SZ, Indije, Egipta, Francije, Velike Britanije in ZDA, da se sporazumejo o mirni rešitvi
MOSKVA, 19 —- Moskovski radio javlja da je predsednik vlade Bulganin odgovoril na več vprašani, ki mu jih je poslal glavni ravnatelj ameriške informacijske agencije INS Kingsbury Smith.
Prvo vprašanje se glasi; «A-li je sovjetska vlada pripravljena tako; udeležiti se sestanka državnih voditeljev Indije, Egipta, Francije, Velike Britanije in ZDA v primeru, da bi se pokazala nevarnost vojne na Bližnjem vzhodu?
Odgovor:	«Sovjetska vlada
se je že izrekla za pravično in linrno rešitev sueškega spora s pogajanji. Da prispeva k taki rešitvi, je sovjetska vlada pripravljena udeležili se sestanka državnih voditeljev Indije, Egipta, Francije, Velike Britanije in ZDA.»
Vprašanje: «Ali menite, da b' se na taki konferenci lahko našla mirna rešitev sueškega vprašanja, ki bi ohranila suverenost Egipta in zagotovila svobodo plovbe ladjam vseh držav sveta?«
Odgovor: sGotovo je, da bi se taka mirna rešitev lahko našla. Kakor je .znano, je e-giptovska vlada že pokazala sr o jo voljo, da skupno z drugimi državami revidira carigrajsko konvencijo iz leta 1888 in da sklene sporazum o svobodi plovbe po prekopu. Ta egiptovski predlog odpira možnost mirne rešitve sueškega vprašanja. Jasno je, da bo treba sporazum o svobodi plovbe uresničiti potem, ko bo zade-
vo proučila široka mednarod- do pravične in miroljubne re-no konferenca, ki naj se je u-deležijo vse prizadete države.n Vprašanje: «Ce bi se državni voditelji omenjenih držav lahko sporazumeli o mirni rešitvi, ali bi bila sovjetska vlada pripravljena predložiti tako doseženi dogovor Orga-rizaciji združenih narodov za njegovo potrditev?«
Odgovor:	«Sovjetska vlada
nf bi se uprla predložitvi takega dogovora OZN.»
Vprašanje: «V kolikem času bi tila sovjetska vlada pripravljena udeležiti se takega sestanka in kje bi po vašem moral ta sestanek biti?))
Odgovor:	«Sovjetska vlada
ie pripravljena udeležiti se
|	.	1.	^	..	»MdMIlflf«!	141
šitve sueške zadeve, to še dalje delajo prav v sedanjem trenutku v Londonu.«
Britanski funkcionarji tudi odklanjajo vsak komentar. Pripominjajo, da je bil pred-iog stavljen v intervjuju in da ga zaradi tega ne bodo uradno in formalno upoštevali, razen če ne bo stavljen v sporočilu britanski vladi.
akega sestanka v trenutku in kraju, ki bi bila všeč vsem omenjenim prizadetim, pod pogojem, da bi vse ostale o-menjene države pristale na ta sestanek. Kraj sestanka bi lahko bil na primer Ženeva pod pogojem, Ja bi ga švicarska vlada dovolila.n
Predstavnik ameriškega državnega departmaja Lincoln White je v zvezi z Bulgani-novimi izjavami na zadevna vprašanja časnikarjev odgovoril da državni departma nima še nobene uradne vesti o zadevi.
Na vprašanje, ali bi ZDA «bile naklonjene« taki konferenci, je odgovoril:	«Ne že-
lim izreči nobenega komentarja razen tega, da, kakor vsi veste, države, ki so napravile vse napore, da pride
KRIZA T ITALIJANSKEM VSTAVIMO*! SODlgčU
DE NIC0LA JE DAL OST A VK0
TUDI ZARADI RA VNANJA VLADI
Šele sedaj je začela vlada sprejemati ukrepe, do katerih bi bilo mora>«> priti že takoj po določenih razsodbah ustavnega sodišča Socialisti si ne delajo iluzij v zvezi z bližnjim kongresom K 1>
(Od našega dopisnika)
RIM. 19. — Pod predsedstvom Segnija se je danes dopoldne sestal ministrski £<vet. Seji je prisostvoval tudi podpredsednik Saragat, ki je nalašč zaradi te seje včeraj zvečer prispel v prestolnico. Vlada je razpravljala predvsem o sueškem vprašanju, o katerem je ministrom poročal predsednik vlade na podlagi svojega telefonskega razgovora, ki ga je imel malo prej z zunanjim ministrom Martinom, ki prisostvuje londonski konferenci.
Uradno poročilo o seji pravi; ((Ministrski svet je potrdil politično smer, ki je bila že sprejeta v tej zadevi, ter podčrtal zahtevo, da se ohrani kar najbolj tesna solidarnost z zahodnimi državami z namenom, da se zajamči po Sueškem prekopu svoboda plovbe, ki predstavlja za i-talijanski narod temeljno korist.«
Zopetna potrditev vladne politične linije, ki je bila naklonjena predložitvi sueškega vprašanja Organizaciji združenih narodov, se je oslabila z omembo tesne solidarnosti z Zahodom; verjetno je šlo pri tem za to, da se ugodi republikancem. Nič pa ni v poročilu omenjeno »združenje koristnikov Sueškega prekopa«. Baje je Saragat hatel, da bi se ministri izrekli v korist pristopa Italije k omenjenemu združenju, češ da tak pristop na noben način ne preprečuje, da se ne bi pozneje vsa stvar prenesla pred OZN. Ker je to stališče v nasprotju s stališčem angleških laburistov, se vidi, da ima francoska socialistična stranka večji vpliv na voditelja PSDI, kar vse skupaj potrjuje, da je medna-
Eisenhouirerjeije izjava n Suezu in u puizkusih z vndihovu bombo
VVASHINGlTON, 19.	—	V. vi, ki pozivajo vse ljudi, naj
svojem prvem volilnem govo- | sovražijo Zahod.« ru po radiu in televiziji je 2. Nevarnost pred ječrnim
predsednik Eisenhovver nocoj izjavil: »Pred nami je sedaj nova huda kriza, ki se tiče Sueškega prekopa. Izražali smo se previdno in zadržano. Ne vemo še, ali bo to vprašanje lahko rešeno s pravičnostjo za vse, vemo pa, da je vsem znano, da ZDA niso varčevale z napori, da se ohrani niir.»
Izjavil je tudi, da je prepričan, da mu bo njegovo zdravje dovolilo izpolnjevati vse predsedniške odgovornosti sedaj in v prihodnjih letih.
Zatem je Eisenhovver navedel štiri vprašanja, ki so po njegovem najbolj aktualna za ZDA: 1. «Borba za svobodo pred tujim gospodovanjem ali za svobodo pred notranjo revščino v velikem predelu, ki se razteza od puščav v Severni Afriki do otokov južnega Pacifika, kjer se pojavljajo komunistični glaso-
orožjem.
3. »Komunistično uporabljanje političnih metod, da dosežejo z volitvami to, česar niso mogli doseči z bajoneti.«
4. »Naetanek industrijske moči v Sovjetski zvezi, ki pomeni nevarnost za Zahod in zahteva čim tesnejšo koordinacijo gospodarske akcije med svobodnimi narodi.«
Ejsenhower se je nato izrekel proti ukinitvi poizkusov z vodikovimi bombami v sedanjem položaju.
Ameriški senator Know-land, ki je republikanski voditelj v senatu, je v Cincinnatiju glede Sueza izjavil, da je spor »resna nevarnost za svetovni mir in bi ga bilo treba takoj predložiti Združenim narodom«. Izjavil je,
z načrtom za predložitev zadeve OZN.
Zatem je dejal, da »če bi se kalil red v Egiptu in ti bilo življenje tujcev ogroženo, bi postala takojšnja in nagla vojaška akcija potrebna, naj bi b.le posledice kakršne koli«. Vendar pa je dodal, da niti ameriška niti svetovna javnost ne bi odobravali uporabe vojaških sredstev s strani Velike Britanije in Francije za izsiljenje prehoda pa prekopu. Dodal je, da skušata Ei-senhover in Dulles doseči podporo obeh ameriških strank za rešitev sueške krize z diplomatskimi pogajanji »na podlagi načela ohranitve miru » častjo«.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na ti' skovni konferenei potrdil, da je 10 ameriških pilotov zapro-
rodna socialna demokracija mesto predsednika ustavnega
silo potni list za odhod v E
 _____________________  _	„___ gipt. Dodal je, da ni bil spre- ...	,
da se bo po njegovem mne-1 jet še noben sklep glede zah- ] mogoče doseči, da De Nicola nju Dulles vrnU iz Londona I teve teh pilotov.	prekliče	svojo	ostavko na
zašla nekoliko v krizo ob sueškem vprašanju.
Segni pa je poudaril, da je treba pomisliti tudi na gospodarske posledice, ki bi jih Italiji povzročili njen pristop k omenjenemu združenju. Samo, če bi ZDA izrazile svojo pripravljenost, da prevzamejo nastala bremena, bi Italija lahko mislila na predlog o bojkotiranju Sueškega prekopa. Pti vsej tej stvari pa vlada očitno ne računa s tem. da bi tako bojkotiranje povzročilo še večje neravnotežje prometa, ki ze obstaja med ti-renskimi in jadranskimi pristanišči; jadranska pristanišča bi namreč bila skoraj popolnoma paralizirana.
Zatem je ministrski svet na piedlog notranjega ministra v soglasju s pravosodnim ministrom odobril zakonski načrt za novo ureditev preventivnih in varnostnih ukrepov proti tistim, ki napravijo kazniva dejanja, ter predal sodstvu izvajanje teh ukrepov, ki obstajajo v posebnem nadzorstvu po organih javne varnosti; temu nadzorstvu se lahko pridruži prepoved bivanja v eni ali več občinah ali pa prepoved bivanja v eni ali več pokrajinah ter v primerih posebne nevarnosti obveznost bivanja v neki določeni občini Pristojnost za izdajo takih ukrepov ima sodišče po tajnem posvetovanju. Določena jc možnost priziva na apela-c.jsko sodišče tudi v zvezi z dejanjem samim in nato priziv na kasacijo v zvezi s kršitvijo zakona.«
Sklep, aa se prenese na sodstvo naloge, ki so jih imele doslej pokrajinske komisije, je prvi dolžni popravek, ki ga je napravila vlada po hudi na-Daki, ko je še naprej dopuščala, da so veljavno obstajale ter poslovale omenjene komisije, čeprav je ustavno sodišče proglasilo njihovo nezakonitost. To se je zlasti na veliko dogajalo na Siciliji po prefektovskih oblasteh na u-kaz notranjega ministra. Iz nekega govora v poslanski zbornici se je zdelo, da se notranji minister pridružuje določeni sovražni kampanji proti ustavnemu sodišču, ker je poudaril težave, ki bi lahko nastale za delovanje javne varnosti zaradi odločitev u-stavnega sodišča.
Za sedanjo krizo v vrhu u-atavnega sodišča je treba torej v dobršni meri pripisovati odgovornost notranjemu ministru, pa čeprav je ta kriza nastala na videz zaradi nekih nespoštljivih plakatov, ki so jih dale nalepiti organizacije skrajne desnice. Predvsem u-stavno sodišče ni naletelo na tisto sodelovanje vlade, ki je predpostavka za njegovo vo funkcionalnost, kajti po vsaki ugotovitvi nezakonitosti bi morala takoj vlada in parlament nastopiti in vzpostaviti normalnost. Tuči sicer je vlada nekajkrat pokazala nerazumljivo stališče do u-stavnega sodišča.
Sedaj hoče vlada te napake popraviti. Morda bo še
sodišča. V nasprotnem prime, ru bi mogoče držalo, kar se že govori v nekaterih krogih, češ da bi vlači bilo všeč, da se vsa stvar toliko zaostri, da bi bilo treba res De Nicolo nadomestiti s kakim drugim človekom, ki bi bil bolj priljubljen konservativnim krogom. Tako <e že o-menja ime Azzaritija, sedanjega podpredsednika, ki je bil za časa fašizma vodja zakonodajnega urada pravosodnega ministrstva, ter ime sodnika Antonia Manca, ki je zlasti povezan s Katolišjco akcijo.
Ostavka predsednika ustavnega sodišča De Nicole — o kateri se je že te dni govorilo, pa ni bila potrjena — je danes gotova stvar. Zvečer je pismo De Nicole prispelo v roke državnemu predsedniku Gronchiju. V lastnoročnem pismu navaja De Nicola razloge za svojo ostavko: znani letak, stališče vlade glede na posledice nekaterih odlokov uctavnega sodišča itč. De Nicola je naslovil pismo na predsednika republike, ki poleg izvoljenih — imenuje člane ustavnega sodišča; s tem je očitne hotel podati tudi ostavko sploh kot član tega sodišča.
Predsednik Gronchi ni še ničesar sklenil. Verjetno pa bo skušal na prijateljski način prepričati De Nicolo da odstopi od svojega sklepa. Baje bo v ta namen jutri odpotoval v Torre del Greco predsednik poslanske zbornice Leone. Vlada pa bo pohitela in že jutri bo razpravljala o vprašanju objektivne odgovornosti ravnateljev listov na podlagi razsodbe u-stavnega sodišča, ki je potrdilo nezakonitost nekaterih členov zakona o tisku.
Zaradi stališča voditeljev sinčikata UIL bodo gotovo s sindikalno združitvijo še velike težave. Omenjeni voditelji so se namreč postavili na stališče protikomunistične nepopustljivosti ter odklanjajo vsako misel na združitev. Tako se je izrazil Biglianesi, medtem ko se zdi, da ne b° med socialdemokrati predlog Carmagnole za sklicanje sindikalne ustanovne skupščine v oktobru, ki naj bi se je udelčžili socialisti in kateri naj bi pozneje sledila razširjena ustanovna skupščina, naletel na nikak očziv.
Lelio Basso (PSI) je napisal za jutrišnjo številko lista «Avanti» članek pod naslovom ((Socialistična alternativa«. Verejtno bo ta članek izzval mnogo odmevov. Basso zatrjuje, da si socialisti ne delajo preveč iluzij v zvezi s kongresom v Tridentu, ker je KD v sedanjem položaju organsko nezmožna rešiti se hipotek gospodarske desnice ter klerikalne desnice. V o-stalem tudi ni kdove kako utemeljeno upanje za preobrat KD na levo z vladnim sodelovanjem.
Sicer pa ni rečeno, nadaljuje Basso, da bi morala biti KD vedno neizbežen element za v'adno večino. Mnogi zatrjujejo, da predstavlja vladna al-
Hruščev prispel v Beograd
BEOGRAD, 19. — Glavni tajnik KP SZ Nikita Hruščev je prispel danes zjutraj z letalom na beograjsko letališče, kjer so ga sprejeli maršal Tito, Kardelj in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Na letališču je Hrušče-va pozdravil tudi sovjetski veleposlanik v Beogradu Fir-jubin.
| Kratke vesti
RIM, 19. — Podtajnik v zunanjem ministrstvu Del Bo je imel danes ločene razgo-gore s predstavniki raznih sindikalnih organizacij in delodajalcev o vprašanju imenovanja predstavnikov sindikatov na konferenci za varnost v rudnikih, ki jo je sklicala Evropska premogovna in jeklarska skupnost za 24. in 25. t. m. v Luksemburgu.
RIM, 19. — Ker je poslanec Massimo del Fante prestopil od Covellijeve (PNM) k Laurcvi monarhistični stranki (PMP), bo sedaj tudi ta stranka lahko imela svojo parlamentarno skupino, ker je dosegla predpisano število 10 članov.
RIM, 19. — Nacionalno tajništvo FIOM se je obrnilo na odbor za podeljevanje podpor Evropske jeklarske in premogovne skupnosti odpuščenim jeklarskim delavcem s namenom, da ta odbor pospeši vse posle, da se podele nagrade star>m delavcem, ki so ob odpustitvi že imeli čez 60 let.
ternativa neko še oddaljeno perspektivo, medtem ko je treba priti hitro iz sedanjih težav, in bi takšno stališče socialistov le pripomoglo k de-mokrščanskemu obratu na desno. Toda to so neutemelje ni očitki, poudarja člankar. Vstop v vlado v sedanjem položaju ne bi uspel obrniti krščanske demokracije na levo, medtem pa je res, da samo stranka, ki predstavlja s svo-ip močjo resnično alternativo zaradi grožnje, ki jo povzroča vladi, da ji iztrga večino, piedstavlja pravi element oblasti, ko prisili tako večinsko stranko, da si večkrat osvoji program opozicije. Vsekakor taka opozicija ne bi bila neplodna, temveč bi se pretvorila iz načelne opozicije v tako, da bi predstavljala vladno alternativo.
A. P.
NEW YORK, 19. — Predstavniki vseh 87 držav članic OZN in njih specializiranih organizmov se bodo jutri sestali na sedežu OZN, da ustanovijo mednarodno ustanovo za miroljubno uporabo atomske sile.
DJAKARTA, 19. — Uradno javljajo, da je indonezijska vlada sklenila ponovno predložiti OZN spor s Holandsko zaradi zahodne Nove Gvineje.
RIM, 19 — Prosvetni minister Paolo Rossi je danes sprejel predstavnike sindikata srednješolskih profesorjev ter se z njimi razgovarjal o nji-hovjtj zahtevah, o katerih bodo čez mesec razpravljali na zasedanju glavnega odbora sindikata srednješolskih profesorjev in ravnateljev.
Prepovedano v Bočno zborovanje lolhsnarter
Zborovanje bi moralo biti protest južnotirol-skega ljudstva proti neizpolnitvi pariškega sporazuma Gruber-De Gasperi (5,IXA946)
BOČEN, 19. — Pokrajinsko | razdor med etniškimi skupi-
vodstvo juznotirolske ljudske stranke (Volkspartei) je sklicalo za nedeljo 30. septembra pred deželni dvorec v Bocnu veliko demonstracijsko zborovanje, ki naj bi bilo za desetletnico pariškega sporazuma Gruber - De Gasperi protest južnotirolskega ljudstva proti neizpolnitvi tega sporazuma.
Toda vladni komisar za tridentinsko in južnotirolsko de želo Je izdal danes zvečer odlok, po katerem so za ves dan 30. septembra prepovedana zborovanja in javne manifestacije političnega značaja. V odloku Je rečeno, da je vest o napovedanem zborovanju povzročila veliko vznemirjenje med duhovi prebivalstva itajijanskega jezika, ki so ie bili napeti zaradi političnih trenj, ki so označevala zadnje obdobje. Nadalje je rečeno, da je bilo pričakovati velike udeležbe in zaradi tega tudi hudih posledic za red in javno varnost, zlasti še, ker so tudi druge stranke napovedale svoje manifestacije.
2e opoldne pa je Ansa spo-rojSila, da so delegacije KD. PSDI m PSI izrazile vladnemu podkomisarju, prefektu Marchioneju, zaskrbljenost prebivalstva, ki ga predstavljajo, zaradi napovedanega zborovanja «Suedtiroler Volkspartei« 30. septembra. Predstavniki vseh teh treh strank so zahtevali aktivno budnost vladnih oblasti, da se prepreči, da morebitne nasprotujoče si ekstremistične javne manifestacije ustvarijo razloge za
nami v bocenski pokrajini Podoben korak so napravili pri vladnem podkomisarju tudi predstavniki misinov in monarhistov.
DUNAJ, 19.— Avstrijski podtajnik v zunanjem ministrstvu Gschnitzer je v intervjuju za radio poda> izjavo v zvezi z obsodbo avstrijskega državljana Egona Mayra pred bo-censkim sodiščem. (Mayr je avstrijski železničar, ki so ga zalotili, ko je na italijanskem ozemlju trosil propagandne letake za vrnitev Južne Tirolske k Avstriji. Obsojen je bil pred dnevi na 3 leta, 8 mesecev ter 15 dni zapora, na denarno kazen 8.000 lir ter na povračilo stroškov procesa. Op. ur.).
Gschnitzer je izjavil:
«2,e devetmesečni pripor med preiskavo, še bolj pa obsodba Egona Mayra presenečata — in ne samo v Avstriji — zaradi svoje strogosti. Po naših pojmovanjih bi se mogel in moral ves primer rešiti na hiter način, kajti delati iz neke bedastoče državno afero lahko govori samo proti notranji moči kake države. Predvsem pa se mi ne zdi v skladu s časom označiti za veleizdajstvo zahtevo po samoodločitvi ali po prizivu na mednarodne organe. Saj gre končno za zakonite ustanove modernega naddržavne-ga prava. V korist človeštva in pomirjenja bi bilo sedaj želeti, da — če se je že moralo uveljaviti pravo, in sicer zelo strogo pravo — bi se sedaj uporabilo višje pravo pomilostitve.#
VREME VČERAJ
NajviSja temperatura 21.9. nai-nižia 14,1. ob 17. uri 20,4, zračni tlak 1024.6 pada, veter 32 km vzhodnik - severovzhodnik. vlaga 29 odst., nebo jasno, morie razgibano, temperatura morja 20,8.
m
m.
m
Danes, ČETRTEK 2». sept*ffl|>,*
Evstahij, miuč.. Morana Sonce vzide ob 5.49 in zat°ne 18.07. Dolžina dneva 12.18 vzide ob 17.53 in zatone 00 Jutri, PETEK, 21. septem«* Matej, a,p., Blagostav
S SINOČNJE SFJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
ŽUPAN URADNO DODELIL NOVA 0DB0RNIŠKA MESTA
Ravnateljstvo za javna dela je bilo razdeljeno med tri odbornike Podžupan prof. Dulci (PSDD bo odgovarjal tudi za računovodstvo
Na sinočnji seji občinskega odbora je župan Bartoli formalno dodelil odborniška mesta, ki so bila dejansko dodeljena že v preteklih dneh na sestankih med demokristjani socialdemokrati in republikanci. Odborniška mesta so bila razdeljena takole: prof. Dulci (PSDI) podžupan in odbornik za računovodstvo, dr. Franzil (KD) matični urad, dr. Venier (KD) osebje, prof. Gridelli (KD) občinska podjetja, dr. Rinaldini (KD) davki in takse, prof. Cumbat (PRI) policija in prehrana, prof. Sciolis (KD) vzgoja in dobrodelnost, odv. Miani (PSDI) anagraf in statistika. dr. Verza (KD) eko-nomat, dr. Pecorari (KD) higiena, ing. Bartoli, odv. Hara-baglia in ing. Visintin (KD) javna dela in industrijske usluge, dr. Benussi - Gambel (PSDI) upravljanje posebnih ustanov, prof. Stopper (KD) podpore in delo, dr. Adova-sio (KD) šport in turizem.
Z- novo razporeditvijo od-borniških mest so bila razdeljena tudi nekatera odgovorna mesta. Tako je bilo ravnateljstvo za javna dela, ki ga je do sedaj vodil en odbornik sam, razdeljeno	na tri
odborniška mesta, in	sicer:
odv. Harabaglia bo odgovarjal za juridično-upravna vprašanja: regulacijski načrt, občinske lastnine, zasebne gradnje, upravni oddelek in oddelek za pogodbe. Ing. Visintin bo odgovarjal za tehnične oddelke, in sicer: ceste, kanalizacija, nasadi, avto-park, delavnice, mestna čistoča. javna kopališča, oglasne deske. Ing. Bartoli pa bo imel nadzorništvo nad občinsko gradbeno dejavnostjo.	Trem
namestnikom odbornikov so bila dodeljena odgovorna mesta, ki so do seuaj obremenjevala delo župana in odbornika za ekonomat. Hkrati pa je župan odločil tudi- izmenjavo odgovornih mest nekaterih funkcionarjev	posa-
meznih oddelkov.
Na seji so sprejeli tudi 30 sklepov navadnega upravnega značaja. Ob zaključku seje se je župan Bartoli z i-hvalil dosedanjim	odborni-
kom za njihovo sodelovanje in pozdravil nove odbornike
South American Line«. Ladja je namreč iz Trsta odplula skoro polno naložena. Za prihodnjo ladjo «Athinai», ki bo odplula iz Trsta v polovici oktobra, pa se predvideva prav tako ugoden tovor, saj se že sedaj ve, da bodo nanjo naložili 400 ton kemikalij poljetja Montecatini in 600 ton raznega blaga večinoma avstrijskega izvora.
Na povratni vožnji iz Južne Amerike pripeljejo na tej progi ladje večje količine kave. kot je to že pripeljala ladja «Mykinai» in kot bo ob koncu oktobra pripeljala motorna lačja «Vingaland».
V Bariju sestanek Zveze jadranskih prslanišč
V nedeljo se bo v Bariju sestala Zveza jadranskih pristanišč. Na zasedanju bo zastopal Trst prof. Roletto, ker se župan zaradi bližnjega zasedanja občinskega sveta zasedanja ne bo mogel udeležiti.
Uspeh proge z Južno Ameriko
Kot poroča tržaška gospodarska agencija Astra, je dobro uspela nova pomorska zveza, katero sta med Trstom in Južno Ameriko ustanovili 1. septembra z ladjo «Myki-nai» pomorski čružbi »Sven-tka Orient Line« in «Greek
Novi predmeti v vojnem muzeju
Znani privatni vojno ln tehnično-zgodovinski muzej pri Sv. Justu te je obogatil z novimi predmeti. Včeraj so namreč pričeli demantirati 300 let stari železni mostič, ki je bil pri silosu in ga bodo namestili v muzeju. Most je dolg 21 metrov in tehta 300 ton. Istočasno je ministrstvo za letalstvo darovalo tri trimotorna letala iz leta 1315 mectem ko se pričakuje prihod cele kolone avtomobilov in oklopnih vozil iz uruge svetovne vojne.
V podjetju DILFI se stavka nadaljuje
Delavci podjetja «Dilfi» v Industrijskem pristanišču sO tudi včeraj nadaljevali stavko ki so jo začeli že v petek popoldne, ker vodstvo podjetja ni hotelo sprejeti njihovih zahtev glede plačila odškodnine za menzo v znesku 100 lir dnevno ter ustanovitve stalne nagiade za proizvodnjo v znesku 25 oc’st. plače.
Do sedaj ni vodstvo podjetja pokazalo nobenega razumevanja za delavske zahteve, zaradi česar delavci niso prenehali stavke.
Danes dopoldne ob 9. se bodo delavci omenjenega
RAZPRAVA 0 VRSTI VPRAŠANJ MED SPREJEMOM PRI PALAMARI
Pokrajinski svetovalec Grbec posredoval v korist razlaščenih kmetov - Razpravljati so še o stanovanjskem vprašanju, stečaju lovarne testenin, cenah in uslužbencih ZVLl
Generalni vladni komisar dr. Palamara je včeraj sprejel odposlanca Gina Beltrama. ki so ga spremljali pokrajinski svetovalec Marij Grbec ter občinska svetovalca Arturo Calabria od tajništva Nove delavske zbornice CGIL in Claudio Tonel, predsednik Z,veze stanovanjskih upravičencev. Vladnemu generalnemu komisarju so predložili vrsto vprašanj, ki zanimajo naše mesto ter vazne zadeve sini .kalnega in gospodarskega značaja. Med drugim so razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi odpusta 50 uslužbencev trgovinskega oddelka podjetja IFT. za del katerih je dr. Palaina-ra izjavil, da je dobil zagotovilo, da bodo sprejeti v službo pri novem podjetju. Glede stečaja Tržaške tovarne testenin je dr. Palamara zagotovil, da se bo zanimal za čimprejšnjo prodajo na dražbi in za nadaljevanje o-bratovanja v tem podjetju.
Nato so razpravljali o perečem vprašanju bivših u-službencev ZVU. o njihovih napredovanjih in periodičnih poviških, ki so bili pred časom blokirani in o razširitvi predpisov glede izboljšanja plač pripadnikom tukajšnje policije, ki so že v veljavi v Italiji. Bilo je govora tudi o skladu za podpore in o ustanovitvi enotnega delovnega urnika za civilne uslužbence.
Glede na zapletenost zadevo ni vladni generalni komisar mogel c ati zagotovil na zahtevo, da bi ponovno veljali prejšnji predpisi za stanovanjske izgone, katerih število se od aprila naprej pošastno veča. Obenem so sindikalni zastopniki in občinski svetovalci zahtevali uveljavljenje zakona št. 281 o najemninah v hišah IACP, ki so bile sezidane z javnim denarjem, ker sedanje najemnine presegajo višino, ki jo določa zadevni zakon. Dr. Palamara je glede tega vprašanja zahteval podrobne podatke.
Razpravljali so tuci o vprašanju razlastitve zemljišč kmetov v okviru Industrijskega pristanišča ter o zahtevi pokrajinskega svetovalca Grbca, naj bi razširili na
Tržaško ozemlje člena 31 in 32 zakona št. 2359 od 25. junija 1885 o sodnih in drugih stroških, ki sledijo ugovoru razlaščenih lastnikov. Glede na dejstvo, da predpisi omenjenega zakona nasprotujejo z določili odredbe ZVU št. 86, je generalni vladni komisar zagotovil, da se bo za zadevo pozanimal.
Predstavnik Nove delavske zbornice CGIL ie ob koncu zaprosil dr, Palamaro, naj posreduje, da bodo oblasti z nujnimi ukrepi znižale ceno predmetom široke potrošnje in da bo vključen v pokrajinski odbor za cene tudi predstavnik enotne sindikalne organizacije. Dr- Palamara Je zagotovil, da zdaj proučujejo vprašanje znižanja cen in je vzel na znanje slednjo zahtevo.
podjetja ponovno sestali s sindikalnimi zastopniki in bodo razpravljali o vprašanjih, ki so povezana s stavko in z zahtevami delavcev ter o razmerah v podjetju «Dilfi».
O Včeraj je sprejel predsednik pokrajine prof. Grego-retti prvega predsednika prizivnega sodišča Alfonsa Con-salva.
O Na pobudo župana Bar-tolija je podpredsednik poslanske zbornice in predsednik ANALC odločil, da se v Trstu ustanovi tečaj za usposabljanje osebja za gostinstvo. Ustanovitev tega tečaja in delovanje centra za trgovinsko usposabljenje predstavljata pozitiven prispevek za razvoj turizma na našem področju.
V soboto seja pokrajinskega sveta
V soboto ob 18. uri bo redna seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu je mnoge važnih upravnih vprašanj. Pokrajinski svet bo moral na prihodnji seji imenovati svoje predstavnike v številne javne ustanove, zdravstvene organizacije in pokrajinske komisije. Nadalje bo moral imenovati preglednike računov za lanski in za letošnji obračun. Poleg tega Pa bo pokrajinski svet razpravljal tudi o pooblastilih odboru glede raznih sklepov upravnega značaja, ki jih določa zakon. Pokrajinski svet bo moral tudi potrditi več sklepov, ki jih je odbor sprejel v preteklih tednih.
«Unila popolare» podpira protest indipendenhslov
Gibanje «Unita Popolare« sporoča, da so na sestanku vodstva tržaške sekcije proučili protest liste «Trst Tržačanom« zaradi izključitve iz volitev. Vodstvo -je sklenilo podpreti ta protest, ker odraža zahtevo skupine volivcev in ker je bila z izključitvijo kršena zakonitost. Zaradi tega bo svetovalec gibanja «U-nita Popolare« podprl indi-pendentistične zahteve v občinskem svetu.
ZARADI STALISCA VODSTVA PODJETJA
Vprašanje podjetja IFT
zaključeno s prodajo trg. oddelka
Vsa posredovanja sindikalnih organizacij pri oblasti so uspela le v toliko, do bodo zaposlili nekatere sedanje uslužbence
Kaže, da je vprašanje podjetja «Istituto Farmacoterapi-
co Triestino« skoraj že zaključeno, toda ne prav tako, kot bi moralo biti. Kot je bilo napovedano, je bila včeraj na posvetovanju pri podprefektu dr. Caponu posebna delegacija delavskih organizacij, ki so jo sestavljali Bonomo Tomi-nez, Giacomo Benini in Pina Tomaselli-
Po sestanku z dr. Caponom je bilo razvidno, da je vodstvo podjetja IFT sklenilo že konec avgusta prodati svoj trgovinski oddelek Zvezi lekarnarjev Furlanije. Glede na to je imel vladni generalni komisar od tedaj tako rekoč zavezane roke, da bi kaj ukrenil za pravilno rešitev tega vprašanja.
Glede zadeve IFT je bilo že nešteto sestankov sindikalnih zastopnikov z uslužbenci omenjenega podjetja; delega-
OB URADNEM POROČILU VLADNEGA KOMISARIATA 0 ZAPOSLITVI
Zaposlitev v produktivnih panogah se je v zadnjih letih poslabšala
Povečanja gredo na račun gradbeništva, ki ne more biti osnova za razvoj gospodarstva - Nad 3.000 več brezposelnih in nad 8.000 izseljencev v tujino
Tiskovni urad vladnega komisariata nam je poslal kratko poročilo in posebni obrazec, v katerem so navedeni podatki o številu zaposlenih o-sec na področju od avgusta 1954 do avgusta letos. V o-brazcu je za vsak mesec posebej navedeno število zaposlenih delavcev in uradnikov v industriji, obrtništvu, trgovini, b<nčnih in zavarovalnih ustanovah, kmetijstvu in pomorstvu. Poleg tega pa vsebuje obrazec tudi dve poseb-n razpredelnici: razpredelnico o zaposlitvi v gradbeništvu in razpredelnico o zaposlitvi v produktivnih panogah na splošno.
Ze prvi pogled na te razpredelnice kaže, kaj hoče z njimi dokazati vladni komisariat Iz njih je razvidno, da je število zaposlenih delavcev in u-radnikov v poslednjih 2 letih po . prihodu italijanske uprave na naše področje iz meseca v mesec naraščalo. To bi moralo biti, ne samo za upravitelje, ampak tudi za celotno prebivalstvo, zelo zadovoljiva ugotovitev.
Na osnovi omenjenih podatkov vladnega komisariata ,c razvidno, da se je število zaposlenih v industriji povečalo /a 5248 oseb, v vseh produktivnih panogah pa za 7667 o-svb. Poleg tega pa se je povečalo tudi število vseh zaposlenih za 1013 oseb. Poročilo tiskovnega urada dodaja, da se je povečala zaposlitev tudi v trgovini. V gradbeništvu pa se je število zaposlenih v preteklih dveh letih povečalo kar za 2442 oseb. Kot vidimo z teh podatkov, in kar izrecno poudarja tudi poročilo tiskovnega urada, so uspehi naporov upraviteljev in zasebnikov, da bi zagotovili področju trdno gospodarsko osnovo, zadovoljivi.
Podatke vladnega komisariata o »številu zaposlenih oseb od avgusta 1954 do letos« bi objavili brez komentarja, če ne bi v njih zasledili pristranskega obveščanja javnosti. Vladni komisariat namreč ne objavlja hkrati tudi števila brezposelnih. Julija 1954 ie bilo na našem področju 15.130 biezposelnih, julija letos pa 18.624. Glede brezposelnosti se lahko vladni komisariat izgovori, da se je v teh dveh letih pocečalo tudi število prebivalstva, da se vključuje v gospodarstvo na tisoče istrskih beguncev in podobno. Sicer pa viadni komisariat ne gre toliko za dokaze povečanja števila vseh zaposlenih oseb, ampak predvsem za dokaze povečanja števila zaposlitev v produktivnih panogah. To povečanje naj bi potrdilo, da se
gospodarstvo področja postavlja na trdne gospodarske o-snove, da se zaposlitev usmerja predvsem na povečanje zaposlenih v industriji, ki ni morala po vladnih načrtih postati temelj obnove področnega gospodarstva.
Tudi te trditve ne držijo. Predvsem moiamo opozoriti javnost na dejstvo, da se vladni komisariat sklicuje na avgust 1954. leta, ko je vendar vsem še vedno v spominu v kakšnem gospodarskem in političnem položaju je bilo tedaj tržaško področje. Ne smemo pozabiti, da je septembra 1953. leta tedanji predsednik italijanske vlade Pella grozil r vojaško zasedbo področja A Tržaškega ozemlja. Jugoslavija je na te grožnje odgovorila z mobilizacijo vojske onstran meje. Vse to je na našem področju še bolj zaostrilo gospo? darsko krizo Tržaški kapital se je začel seliti v razna i-talijanska mesta, krediti so bili blokirani, industrijska proizvodnja in prodaja blaga Sta se takoj zmanjšali. Najhujše posledice tega stanja so prišle na dan šele tik pred prihodom italijanske civilne u-prave v Trst. Zato je primerjava z avgustom 1954 neobjektivna in zasleduje določen propagandistični cilj, ki gotovo ne koristi področnemu gospodarstvu.
Zakaj se vladni komisariat ne sklicuje na primer na avgust 1952. leta? Ce pogledamo tedanje uradne statistične podatke trgovinske zbornice, pridemo do zanimivih ugotovitev, ki niso tako razveseljive, kot jih sedaj prikazuje vladni komisariat.
Avgusta 1952. leta je bilo na tržaškem področju zaposlenih skupno 88.872 oseb. V industriji in obrtništvu pa 37.058 (v gradbeništva 3634). Letos avgusta je bilo na področju zaposlenih skupno 88.064 oseb. V industriji in obrtništvu pa 41321 (v gradbeništvu 7775). Te številke nam kažejo, da je bilo letos avgusta zaposlenih 808 oseb manj kot avgusta 1952. Hkrati pa vidimo, da je bilo letos v industriji zaposlenih 4263 oseb več. Toda to letošnje povečanje zaposlitve v industriji gre skoro izključno na račun gradbeništva. Letos avgusta je bilo zaposlenih v gradbeništvu 4139 oseb več kot avgusta 1952. V. vseh drugih industrijskih in obrtniških panogah pa imamo letos le 124 zaposlenih več kot leta 1952. Ce vzamemo v poštev, da gradbena industrija in še posebno zidanje stanovanjskih hi' nudijo precejšnjo zaposlitev številnim industrijskim in obrtniškim panogam, potem
201 TRŽAČAN V AVSTRALIJO
Danes se bo v Genovi vkrcal na motorno ladjo «Aurelia» 201 tržaški izseljenec v Avstralijo. Izseljenci so zapustili Trst v torek zvečer z vlakom. Med njimi je 6 delavcev z U družinskimi člani, 29 neporočenih delavk in 157 oseb, ki se bodo pridružile družinskim članom, ki so se že izselili v Avstralijo. Tudi tu skupina oseb se je izselila v okviru delovanja CIME.	.
S tem odhodom se ponovno poveča število oseb, ki so se iz Trsta morale izseliti v Avstralijo, ker v domačem mestu niso našle zaslužka.
lahko rečemo, da se je zaposlitev v dejanskih industrijskih panogah, ki bi morale biti poleg pristanišča in pomorskega prometa osnova tržaškega gospodarstva, dejansko zmanjšala.
Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je v Trstu razvoj gradbene industrije predvsem političnega značaja. Tu gre za zidanje tisočerih stanovanj za istrske begunce. Ko bodo zaključili načrt naseljevanja i-stiskih beguncev, se bo število zaposlenih zmanjšalo. Hkrati pa se bo zmanjšala tudi zaposlitev v vseh tistih industrijskih in obrtniških podjetjih, ki so odvisna od gradbene industrije.
Iz vsega tega je razvidno, da je treba povečanje števila zaposlenih v industriji pripisati izključno gbadbeništvu. Ta industrijska panoga pa ne more predstavljati osnove za bodoči razvoj mestnega gospodarstva. Zidanje stanovanj se bo prej ali slej končalo. Druge industrijske panoge, ki niso vezane na gradbeništvo, pa niso pokazale nobenega napredka. Rekli bi celo, da so nazadovale ,kar nam dokazujejo številne zapore tovarn ” industrijskem pristanišču in v mestu sploh.
Temu pa moramo še dodati izselitev v tujino na tisoče in tisoče tržaških delavcev. To izseljevanje je vplivalo	na
zmanjšanje števila brezposelnih in kljub temu se je število brezposelnih od leta 1954 do letos povečalo za več kot 3000 oseb.
<C8mDag[nola» v motor
Pri nas skoraj ne mine dan, da ne bi morali zabeležiti kake prometne nezgode. Tudi včeraj se jih je več pripetilo na naših cestah, a vse so se končale bolj ali manj srečn i. Najhujša je doletela okoli 10. ure zjutraj 30-letnega pomorskega kapetana Nerea Citussi-ja iz Ul. Colautti 6, ki je s svojim skuterjem vozil po Carduccijevi ulici v smeri Ul.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
HUDA SUŠA V GRLU vzrok za žalitve in pretep
Na sodišču so malo pomagali izgovori o prevelikih količinah popitega vina ter so možaka obsodili na 7 mesecev zapora
Znano je, da se gostilničarji vesele in obenem tudi boje oseb, ki ve rade napijejo: vesele se preč vsem, ker se s tem veča prodaja in tudi dobiček* boje pa se incidentov, ki jih vinjene osebe z lahkoto sprožijo, s čimer seveda prikličejo na mesto policijo. Vemo tudi, ker s« je pri nas že večkrat zgodilo, da policijski organi v takih primerih odredijo zaporo lokala za daljšo ali krajšo dobo. To se lahko zgodi, če je gostilničar posrečilo tudi sam kriv za incident, ker je pijanemu človeku še naprej stregel. Seveda gostilničar včasih zelo težko odreče stalnemu gostu kozarec vinske kapljice, ker se predvsem boji zamere. Predpisi pa so predpisi in tudi gostilničar jih mora upoštevati.
V takem položaju se je letos avgusta znašel lastnik gostilne «Alla Cavallerizza« v Ul. Rossetti, ki ni hotel ustte-či že pijanemu 42-letnemu Giuctu Cergolju iz Ul. Vida-li 2. Ko je Cergolj ugotovil, da nobena prošnja ne zaleže, se je odpravil na cesto, a tu se je premislil in začel kovati načrte, kako bi gostilničarja prisilil, da bi mu prinesel še kozarec. Mož je namreč čutil precejšnjo sušo v grlu. zaradi katere se je obrnil in ponovno stopil v gostilno. Njegove prošnje pa so bile brezuspešne in ker ni našel pametnejšega izhoda, je začel gostilničarja gnbo žaliti.
S tem pa so se začele nevšečnosti. ki so ga pripeljale prec sodnika. Zaradi kričanja je k njemu pristopil policijski agent v civilu, ki je bil v službi, ker je nadzoroval zakusko nekega krožka ezulov. Namesto, da bi pijanca ta nastop pomiril, ga je še bolj razburil; morda je smatral agentov nastop za neumestno «vmešavanje v o-
sebne zadeve«. Iz Cergoljevih ust je tedaj prišla cela vrsta prav nij vljudnih besed: trU-mazan vohun,« se je na vse grlo drl mož. «Tudi ti si tak kot oni (misleč na ezule). Ko bom prišel na prosto, te bom ubil,« je končno izustil, ko ga je agent pozval s seboj na poveljstvo.
S tem si je Cergolj, ki ga sodišče že dobro pozna, saj ima na ramenih kar 31 obsodb, nakopal obtožbo pijanosti in žalitve javnega funkcionarja, kar pa mu je bilo še premalo. Ko so ga pozvali, naj sam stopi v policijski avti), se Je začel upirati, pri čemer je kot besen mahal i rokami in brcal na vse strani Tako se je prvima obtožbama pridružila še tretja; oc-por javnim organom.
Cergolj, katerega so takoj po iztreznjenju zaslišali, se je izgovarjal, da se ničesar ne spominja in je priznal, da se je mogoče res nesramno vedel. Rekel ,je tudi, da mu je zelo žal, vendar da krivda pade le na vitio, katerega je tistega dne preveč spil.
Vina seveda ni mogoče obsoditi in tako je moral Cergolj osebno odgovarjati za svoja dejanja pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 7 mesecev in 15 dni zapora, na mesec dni pripora ter na plačilo sodnih stroškov.
O Združenje julijskih anarhistov vabi na konferenco *E-liiilia Michelona. ki bo govoril o verskih vprašanjih v nedeljo 23. septembra v prostorih PSI v Ul. Mazzini 32.
nočna sluzma lekahn v septembru
Biasoletto. Ul Roma 16; Man-zonl. Ul. Settefontane 2:	Mar-
chlo. Ul. Ginnastica 44; Rovis. 3'rg Goldoni 8; Rossetti. Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v BarkovIJah in Nicoli v Skednju.
daj se je vanj zaletel z avtom vrste «campagnola» jugoslovanski državljan Josip Simu-nec iz Krapine (Hrvatska), ki je tedaj privozil po enosmerni Ulici XXX. oktobra.
Sunek je Vitussija vrgel z vozila na tla. Takoj so ga naložili na prvi,avto, ki je privozil mimo, ter ga odpeljali naravnost v bolnišnico. Dežurni zdravnik je mlademu kapetanu nudil najprej vso potrebno pomoč in ga nato zaradi hudega udarca na prsnem košu, kar mu je otežkočalo dihanje, in omotičnega stanja poslal na II. kirurški oddelek, kier so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh.
cije so obiskale predstavnike i Ghega.	Vitussi	je	prišel	le	do
raznih strank s prošnjo za nji-	Oberdankovega	trga,	kajti	te-
hovo posredovanje, na obisku pri županu, na prefekturi in pri škofu niso imele srečo, ker ni bilo nobenega na svojem službenem mestu. Po napovedanem odpustu 50 delavcev in uslužbencev trgovinskega oddelka je sledila stavka, a nihče ,ni mogel preprečiti prodaje.
Vedno bolj se utrjuje pre-pričanie. da bi vodstvo podjetja IFT lahko zboljšalo pasivno stanje svojega trgovinskega oddelka, če bi nekoliko zmanjšalo število uslužbencev.
Toda vodstvo je ved*no to odklanjalo. čeprav ne bi bilo treba odpustiti kar 50 delavcev in uslužbencev, ampak znatno manj.
Pred gotovim dejstvom prodaje omenjenega oddelka je vladni generalni Komisariat hotel rešiti, kar se je pač rešiti dalo. Trdijo, da je bil dosežen nekakšen uspeh in da je skoraj gotovo, da bodo neka' odpuščenih uslužbencev obdržali v službi pri podjetju, ki je kupilo trgovinski oddelek.
Zadnje dni je bilo govora, da hočejo sindikalne organizacije razčistiti zadevo o državnem posojilu v znesku 40 milijonov lir. ki ga je pred leti dobilo podjetje IFT. Na včerajšnjem sestanku pri podprefektu je bila tudi ta zadeva razčiščena in je izjavil dr.
Capon. da glede tega ni kaj ukrepati, ker je podjetje IFT dobilo omenjeno posojilo od ZVU za dograditev enega nadstropja stavbe podjetja ter nakup nekaterih strojev. Podjetje izvršuje svoje obveznosti in se je držalo določb posojila tako pri gradnji, nabavi strojev ter odplačilu posojila.
Sindikalni zastopniki so se podorefektu pritožili tudi zaradi nastopa karabinjerjev, ki so med sporom z vodstvom podjetja IFT obiskali družine razpih uslužbencev in poizvedovali o njihovem gospodarskem stanju, kakšni štranki pripadajo in za koga so volili pri zadnjih volitvah. Dr. Capon je izjavil, da Vladni generalni komisariat m nikdar dal podobnih navodil, ki na-SDrotujejo zakonskim predpisom.
D-mes ob 19,30 se bodo u-šlužbenci podjetja IFT spet sestali s sindikalnimi zastopniki in todo razpravljali o nastalem položaju. Verjetno jim bodo že nocoj sporočili število uslužbencev, ki bodo ostali še v službi.
Nezgode na delu
37-letni Italo Famena iz Ul. F. Severo, ki je zaposlen kot trgovski pomočnik v trgovini jestvin v Ul. Zorutti, ki .ie last njegovega brata, si je včeraj okoli poldne pošteno porezal kazalec leve roke.
Za Fameno ni bilo drugega izhoda kot da se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu izprali rano in ga nato poslali domov s prognozo okrevanja v 7 dneh. Fair.ea je zdraynikom pojasnil, da se je ranil med rezanjem sira.
Žrtev nezgode na delu je postal proti večeru 40-letni Mario Basso iz Ul. Crispi, ki je zaposlen pri mlekarskem podjetju «Salpad» na Reški cesti. Med prenašanjem dolge-,ga železnega droga je po nesreči razbil šipo na vratih m je drobec stekla priletel prav na usta ter go ranil. Po nudeni zdravniški pomoči so Bassa odslovili. Okreval bo v 3 ali 5 dneh.
Resna nesreča se je pripetila 23-letnemu delavcu Celestinu Auberju iz Ul. Milano, katerega so morali zaradi opeklin II. in III. stopnje na desni nogi sprejeti na dermatološkem oddelku. Ce ne bo hujšega, bo Auber, kateremu je med delom v livarni ILVA brizgnilo na nogo vroče staljeno jeklo, okreval najkasneje v g dneh.
IZPRED SODISCA
Prizivno sodišče potrdilo obsodbo
Lani 1. septembra je patrulja prometne policije ustavila na čržavni cesti št. 14 avto »Lancia« 'n prosila moža: ki je sedel za vi lanom da t i pokazal šofersko izkaznico. Šofer, identificiran za 31-let-nega Alojzija Vidmarja iz Raštela v Gorici, je malo pobrskal po žepu in se nato izgovoril. da je izkaznico pozabil doma.
Verjeti ali ne? je postalo odločilno vprašanje, še posebno neprijetno za Vidmarja. ker je že s tem kršil prometne predpise. Poveljujoči agent pa je našel primerno rešitev in moža pustil nadaljevati pot. Naročil mu je, da se mora zglasiti na poveljstvu goriške prometne policije s šofersko izkaznico.
O zadevi je agent sestavil poročilo in ga izročil poveljstvu. Po nekaj dneh pa je prišel z goriške prometne policije prepis* zapisnika, v katerem se je Vič mar izgovarjal da ni bil on, pač pa nekdo drug za volanom avta,
To pa so agenti patrulje ki je' Vidmarja ustavila, zanikali, zaradi česar je poveljstvo zaključilo, da je Vidmar kršil zakon in ga prijavilo sodnim organom.
Pred sodnikom je Vidmar ponovil svoje prvotne izjave. Agent prometne policije pa je prav tako vztrajal na svojih izvajanjih ter s tem pripomogel k obsodbi na 4 mesece pripora in 28 000 lir denarne kazni.
Proti tej razs-očbi, ki jo je 21. januarja ižrekla tržaška pretura, pa je Vidmar vložil priziv. Tudi tokrat pa mu sreča ni bila mila, ker je prizivno sodišče prvotno razsodbo potrdilo ter Vidmarja povrh še obsodilo na plačilo povečanih sodnih stroškov.
Preds. Rosano, tož. Amodeo, zap. Rachelli, obramba Carli-ni.
V
Šolska obvestila
VPISOVANJE V SLOVENSKE OSNOVNE SOLE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bo vpisovanje in popravni izpiti v jesenskem roku za šolsko leto 1956-57 od 17. do
24. septembra na sedežu šole. V prvi razred osnovne šole se vpišejo otroci rojeni v letu 1950. Dne 29. septembra t. 1. otvoritev šolskega leta s sv, mašo in 1. oktobra reden pouk. Vsa nadalj-na pojasnila dobe starši pri ravnateljstvih šol.
» * *
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s
slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko ielo 1956—1957 do vključno 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure,
* * *
Ravnateljstvo državne nižje traovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno
25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
# * *
Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 trajala do vključno 25. septembra. Prošnje sptejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k vi dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila.
« * *
Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra.
# * #
Na višji realni gimnaziji s
slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25- septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-II.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski.
* * *
Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja Nabrežina-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12. u-re na sedežu šole v Nabrežini. • • •
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slov. učnim jezikom v Trstu sporoča, da danes poteče rok za vpisovanje v vse razrede.
Vsa potrebna navodila daje tajništvo šole.
* * *
Vpisovanje dijakov v slovensko učiteljišče v Trstu traja do vštetega 25. septembra. Natančnejša pojasnila daje tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
# * *
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12 ure na sedežu šole na Opčinah.
mero sestra«. J. Powell. D-
2L15:°'ifodneh aš ali nadalj^ Italia. 16.30:	((Plavolasa O*"""
ja«. M._ Monroe. AS**
mestu«,
ja», M. Monroe, o.	.j.
21.15: «Odnehaš ali S. Marco 17.00: «Proees me»“ A, Nazzari. S. Pamparan-.21.15: »Odnehaš ali nadahuJ«
ino oK moelii	IfZiOCll*	r
I
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. septembra 1956 se te v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo ie 7 otrok, porok pa ie bilo 15.
POROČILI SO SE: litograt En-rkco Rebec in gospodinja Gio-varina Ricci, električar Marcello Rongione in frizerka Karmela Batič, uradnik Gastone Viscontl in uradnica Ida Cerviattl. krojač Mario Vosilla in šivilja Bruna Parovel, težak Alessio Andreas-sich in gospodinja Nella Scara-mella. mizar Josip Pribac in gospodinja Marija Ivančič, šofer Calvino Sartori in učiteljica Pia Belmonte, mizar Giuseppe Val-demarin in šivilja Pahnita Men-nuni. elektromehanik Tullio Simeoni in gospodinja Giovanna Cocco, mizar Aldo Milanese in delavka Mirella Valenti, šofer Lucijan Cok in uradnica Eiodia Luin. uradnik Gerolamo Ortelii in gospodinja Maria Rosa Ve-nini, električar Fulvio Cutazzo in gospodinja Caterina Mezzina, pomorščak Bruno Rutigliano in šivilja Mariagrazia Bozzer. železničar Luclano Andlovez m Annamaria Tonetto.
UMRLI SO:	83-1 etn a Ema
Usnek vd Peršič, 82-letna Maria Malaroda vd Magrls. 56-letna Filomeua Antonarci vd. Ferrierl, 83-letna Vittorla Galz, 57-letna Francesca Zangrarvde por. Fonda. 68-Iena Anna Zugna vd. Parovel, 60-ietnl Pletro Lenaz.
Vpisovanje otrok v otroške vrtce
Tržaška občina obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce.
V občinske otroške vrtce se sprejemajo otroci obeh spolov, ki so do 19. t. m. izpolnil: 3 leta starosti.
Vpisovanja pri ravnateljstvih občinskih otroških vrL cev.
Za otroški vrtec Vrdela-Sv. Ivan sprejema vpisovanje začasno ravnateljstvo, ki je nameščeno v osnovni šoli «F. Filzi«.
Pri vpinovanju otrok morajo starši predložiti zdravniška potrdila o cepljenju proti kozam, proti davici, zdravstveno okulistično potrdilo in rojstni list.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «S. Škamperle« sprejema vsako nedeljo od It. do 13 ure v društvenih prostorih prijave za odbojkarsko ter nogometno ekipo. Ker se bodo ustanovile tudi ženske ekipe, ki bodo imele vaje posebei. vljudno vabimo vse mladinke, ki se želijo udejstvovati v tem športu.
Obenem sporočamo. da ie 19. t. m. spet začela delovati knjižnica Izposojevanje kniig bo vsako sredo od 20. do 21. ure.
Excei>ior. 16.00: »Možje v be-lem«, R. Pellegrin. J Moreau. Fenke. 16.00: »Peklenski zaliv«, A Ladd. E. Robinson. Nazionale, 16.00: »Ognjena zemlja«, R. Scott. D. Malone 21.15: »Odnehaš ali nadaiiuleš« E Hod ram matico. 16.00:	«Moj sin
Neron«, A, Sordi, B. Bardot. 21.15: »Odnenas ali nadaltuješ«. Superclnema. 16.00:	«Rdečelace
Venere«, J. Pavne, R Fleming. 21.15: »Odnehaš ali nadahuješ«. Arcobaleno. i6.00- »Tosca«, F. . Duval F. Corelli.
Astra Rojan. 16.00:	«Daleč od
zvezd«, C. Heston. L Scott. Capitol. 16.00: »Kraljevi tat«, A. BIVth, E Purdom.
21.15: »Odnenaš ali nadaliuieš« Crlstallo, 16.00: »Devica iz doline«. R, VVagner, D. Paget.
21.15 »Odnehaš au nadaiiuleš«. Grattacielo. 16.00: «Moj sin Neron«.
21.15: «Odnehaš ali nadaiiuleš« Alabarda. 16 00: «Srnica». J. Wy-man. C, Jarman.
2L15: «Odnehaš ali nadaliuieš« Arlston. 16.00: »Kri na reki«, R. Calhoun, C. Calvet.
21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Armonia. 15.00:	«Sangaree», F-
Lamas. A. Da-hl.
21.15: «Odnehaš ali nadaliuieš«. Aurora. 15.45:	»Je vedno lepo
vreme«. G. Kellv. C Charisse. 21,15: »Odnehaš ali nadaiiuleš«. Garibaldi, 15.00: »Poslednji most«, M. Schell Iz narodnoosvobodilne vojne
21.15: «Oduehuš ali nadaiiuleš«. Ideale 15.30: «Neizpro8neži». C. . Gable. J. Russell.
Impero. 17,00: »Attiena in sed-
ZLIJ. «WUIirildli on
Kino ob morju. 16.30: »Zločin naročilu«, D. Clark. B. b”,
 	" Irienas ali nadal)u>e»
16.00- «Prepovedaiw«,
Moderno.     —	.
M. Ferrer. A. Nazzari. , .j,
21.15: »Odnehaš šli nad? iul» Savona. 16.00:	«Na	P13?,1*'
ivona. 16.00: «Na P13?,1"-Catol.	R. Vallone, Mia*1
n Im prepov.
Viale. 16.00: «Klatež v go""' L. Young, R. MitchuBl. 21.15: «Odnehaš ali nadahu Vittorio Venelo, 15.45: *rra u volo«. S. Laurel, O. Hard.. (( 21.15: ((Odnehaš an "*i!alLjet, Beivedere. 16.30: »Sinovi sim ja». D. Martin. J. ^f-irJi. 21.15: ((Odnehaš ali nadah” Marconi. 16.00: «Ubila sem z di tebe«, B. Lancaster. J-taine.	g.
Massimo. 16.00. «Siroko neno*' Douglas. E Threatt. ...up. 21.15: ((Odnehaš ali nadah“)tJJ Novo cine, 16 00: «Vzhddd0 Sumatre«, J. Chandler.
2U5:" »Odnehaš ali
Radio."j'6”ob: ((Namestitev v P®’ varolu». Totd. P. Stoppa* 21.15: «Odnehaš ali ??datl,reIia' Venezia 15.30: «Grenka f da». C. Villa, L. Bonfattj 21.15: «Od nehaš ali nadan ^
Odeon. 16.00:	«Cudoviti
A »Sordi
Skedenj. 18.00:	«Pečat
ka». R. Mont alba n, C.
2M5: »Odnehaš ali nada|iuie*1'
POLETNI KINO
Arena dei fiori. 19.30:	v.
misier Morris«, G. C®1
Hurst.	-.-liuieš1
21.15: ((Odnehaš ali nadah"^ Paradiso. 19.30: «47. govorec vec«. Toto,	i«
Ponziana. 20.00:	«Morn<"z* (,
dekle«, F. Sinatra. K	1*
Rojan. 19.30:	«Tuja	dežen	•
Amanda. J. Sernas .....(eP 21.15: »Odnehaš ali hadaiL « Valmaura. 19.45: «Nihče » ^ bo rešil«, A. Men.jou, ,,,,ts--21.15: ((Odnehaš ali nad***1
l§5l
ČETRTEK, 20. septembra
TRST POSTAJA * „
11.30 Zabavna glasba: 12. ^ borništvo v Italiji: 121° nul-kogar nekaj- 12.45 V sV mntivll ture; 12.55 Folkloristični 1,1 ^re 13.30 Verdi: Odlomki	d
«La Traviata«: 13.40 P'..-#-štiri klavirje: 14.00 Lahke jj* di je: 17.30 plesna ča.jan«3; ,g.j) Skladbe Clauda Debussyia- ^ Melodiie iz operet in paf1^' Gershwin: Amerikanec * , gol* koreografska pesnitev: l9-* -A
in dom: prof. Ivan Theue »Starši in mladina ot>.,i7,niiet': šolskega leta«: 19,30 Pri'n% V(-melodiie: 20.00 Šport; »u. sela glasba: 20.30 Iz sveta; 21.00 Dramatiziran3 ji ba: Bertoncelj-Arko: Dhaulagiri«. 3. del: 22 ,-ndovll bena medigra: 22.15 Iz ■rr jj..1 ne verskih gibanj v It*1*'’ Cii Stolz: Fantazija na sklad** Ls, kovskega:	22.55 VečerP'
23.30 Polnočna glasba.
TRSTI- ,7.ll 17.00 Pesmi in popev'lle'i0li«,■
Rossini: Sonata št. 3 z3 Vjfjrf-čelo in kontrabas; 21.0?
21.45 Konoertino; 22.45 h pianirtke Clare Haskii.
KOPER
Poročila	v slovenščini-
13.30 in 19.00.	& Poročila v Italljanščin -
12.30. 17 45 in 23 00.	I
5.00-5.45 in 6.00-6.10 SP0,^1, Ljubljane: 6.10 Jutranja Lj' 7.00-8.00 in 11.00-12.00 = Ljubljane; 13.40 Zabavna ‘jDJ 14.00 Glasba po želj3”- ji-?
Jt.uu uia.-soa po zcu—--. i 17.00 Spored iz I.tubl'3"^. I Ritmi in pc,pevke; 2 ,oj5 Spored iz Ljubljane:
omui eu iz L-JUDljanc; '
rodne pesmi in plesi j* J9.30-22.15 Spored iz
■■■	iz
22.15 Roberto Bracco: » roČ», slušna lRra.
SLOVENUa ,| 11.00 Radijski koledarlor Opoldanski koncertni . oejf 11.45 Srbski in hrvaški J t v prevodu: 12.00 PdPul*,le;l' lodiie iz orkestralne Z*s Lahka glasbaj 13.15 ^ »r
glasba: 13.35 Od ariie -.. 14.05 Najmlajši Solarč „ zdravljeni!- 14.35 Gla*t,e pc igra:	14.40 Želeli ste n>t0
šajte!; 15.35 Koroške L i pestni poje vokalni kvjnj |% ton Neffat«: 16.00 Utr'«*'i; tera-ture Cvetko Zag°r ^>1 zgodbe: 16.20 40 minut s 13:
17.15 Zabavna in Pl«"'«3 \
18.15 Zvonimir Ciglič: *, vt* fonija:	20.00 »Četrtkov j
domačih pesmi in naj#» t([\ Edgar Lee Mrsters:	,	i\*
grobniki; 21.30 Iz ko«nOrn
TELEVIZIJA , 18.00 Spored za ot Vesti; 21.15 Odnehaš alL ješ; 22.05 Cesta ie 23 ^
MOTOGUZZI pkonomi{?| , turismo«. motorni tričip1 (rji silnostjo 350. Motorni ,|i, 1500 Nadomestni del'. ve* rige. prstani v cilindfu-razplirijači DeJlorto. AUtom MONDIALP1STON z* 'L13’
diesel. Specializirana
retificlranje. brušen ič-Av* Cremascoli, Trst, raz’ Fabio Severo II. ,^1 u2 klavir poučuje izkušen* v sredini mesta. Možno, banje. Telefonirati 45-»
par
Splošni upravni -giJ
zemljeknjizni
IN
VOJNA SKOP/
POTNI
A.T.A.1"--.^
Z A H V A 1- A ri)»[J
Vsem sorodnikoih- jv«1 j ljem, znancem. zbori,'r cvetja, pevskemu ,|a|ičF |(( Zljonika "* Saleža, L jv.vr vršnega komiteja vsem, ki so z n*1*1’, i* vali ter spremili 0ie' pot našega drage#8 moža
IVANA
kante
etn0.
se toplo zahvaljuj6- m
Žalujoča žen*-ju ji? in ostali s°r
Samatorca, 20.1^'*
r**1
KONEC TAKO IMENOVANEGA «GOSPODARSKEGA ČUDEŽA:
GOSPODARSTVO ZAPADNE NEMČIJE PRED PRVIMI RESNEJŠIMI TEŽKOČAMI
. strijsko razvite zahod-
zn?«r»PSke deze3e so' po vseh tek v- 8ode*’ d°čakale trenu-j-i .. 1 80 ga njihovi ekono-7	1 dolgo predvidevali.
„	1* Nemčija se letos ved-
olj približuje položaju, so na tem, da prenehajo eiovati vsi tisti ekonomski terineelcoflom-ski činitelji, kalit’ aSe 'ma Predvsem zahva.
'iml .s! ie v tei deželi p°
Di t 8vf'ovni vojni, oziroma ui-„? a, dizaciji nemške marke, «t,eih'u'* tako imenovani 7	gospodarski čudež«.
“Padnonemška industrija. S(' g08P°darstvo rie bo v tem položaju prav tak tek-
5!»	,	  fiav	IHK	iea-
Industriji razvitih zapadla roPskih dežel, kakršen e v teh poslednjih šestih
e^aicunj in sesmi,
nuS 'e,ih- To tistl tre'
Vp,., kl 50 ga ekonomisti v j,vn 1 .Britanij i in Franciji ko« i° Predvidevali in priča-koj !’ medtem ko so njihovi jji**1 v Zahodni Nemčiji sku-n;’„ z Vsemi močmi odgoditi n,egov nastop.
^Kateri činitelji so povzročili l0j*aiOVo1_v gospodarskem po.
Zahodne je treba podčrtati
Pfedv t,a,loane Nemčije?
dve . r lreDa Podčrtati n,, “ločujoči okoliščini. Za-svoi a Nemčija je izčrpala D, „? rezerve industrijske ka-Večg)6 6’ k’ se ie bila zelo po-tl0 * * drugo svetovno voj-le 7	s tem pojavom
la h:Padna ^emčija preneha-lavce ' deze3a brezposelnih de. d'ist V' Niena intenzivna in-kal/'38ka Proizvodnja je vsr-silo 'V5° razP°3ozljivo delovno dotei,!,'! Sicer ,udi tisto, ki je
v.	iZ	Vzhnrinih	nnHr/v.
!CZervn0 Ut
os
tz vzhodnih podro->0 ki je kot taka Predstavljala izredno armado dela. Se več.
"eniški? V mnogih zapadno-
Prin>ah?kovaldUStrijSkih V6jah
r*na
MoVhk •,
Postala nS“a' S	‘em 36
indUst	, em°goča nadaljnja
5'vNe®V
5tale n3enem gospodarstvu na-
la tako kvalifici-kakor nekvalificirana sila.
a
i^Ujska ekspanzija Zapad. d' v t1?3'36, s tem P3 so tu-
teriIr,jVse tiste težkoče, s ka-zsdsh. Se morajo boriti tudi po oevropske dežele.
Se tU(||ru®‘ strani pa kaže, da kor dr v.ZaPadni Nemčiji, ka-kot nuUfi3e v Zapadni Evropi. 8a j., 3n[ spremljevalci polne-industrijske l»Vij. et.e. in zaposlenosti, po. tiih reV'8k* z-latih in deviz-i»ojem *erv v poslovanju z Vefjj stvom, in manjši ali Poleg PT l’sk inflacije doma. Padni J86®.3 tega Pa v ,>Za-l»šfa Weinčiji mnogo bolj' na-tiost rindustrijska produktiv-akor pP naraščajo de-
- -- --
hiern0 p3a^e’ odnosno soraz-stf°ški IJaraSčajo življenjski ti „0v. Nedvomno je, da vsi Stiske' d'n*felji v zapadno-čujej0ena gospodarstvu ozna-koč, n.nas,°P tiste vrste tež-Oblik i? ■ Ce*° tut3’ določenih Po driJ "1Ze> s katerimi so -.e 1« nen^1 SVet°vni vojni mora-'t'fon.,re8tano boriti zapadno-
pske dežele.
azličn'
30 kat 80 ukfepi, s pomoč. er'lt skušajo odgovorni
zabodnonemški gospodarski in finančni krogi premostiti te prve težkoče. V tekočem letu so poskušali, na primer, s tem, da bi čimbolj omejili nove naložbe v industriji. Vendar pa se s tem niso mogli ogniti ogromnemu nesorazmerju med izvozom in uvozom. Zapadna Evropa je še vedno glavni zapadnonemški kupec in se je še nadalje pojavljala kot veliki dolžnik. Poskusi, da bi z liberalizacijo uvoza zmanjšali zunanjetrgovinsko nesorazmerje in tako obdržali evropsko in sploh inozemsko tržišče zapadno-ntmškega industrijskega blaga, so imeli le omejen učinek. Izkazalo se je, da ima ta liberalizacija uvoza zelo ozke meje, ker se želi še nadalje zaščititi domači poljedelski proizvajalec.
Izvoz kapitala, s katerim bi se zmanjšal domači inflacijski pritisk, prav tako nima nekih
večjih izgledov. Zapadnonemški zasebni kapitalisti ne kažejo neke posebne želje po naložbah v inozemstvu, ker je domača obrestna mera daleč večja, kot kjerkoli drugje v Zapadni Evropi. V borbi z vsemi temi težkočami se v Zapadni Nemčiji pečajo tudi z, mislijo, da bi spremenili vrednost marke, a se pri tem boje, da bi taka poteza škodila njim samim, spričo nujnosti, da se nova marka predvsem prilagodi plačilnim možnostim Zapadne Evrope.
Težko je pričakovati, da bo ponovna oborožitev Zapadne Nemčije igrala neko pomembnejšo vlogo pri uravnoveše-nju pozitivne plačilne bilance. Zapadnonemška vlada bo dosegla začetno oborožitev z nakupi v ZDA, in to iz skladov, ki so jih do sedaj zbrali v ta namen. V deželi sami pa more oborožitev po določenem
vpliv. Oborožitev bo šla na račun tekoče gospodarske proizvodnje in bo kot taka izzva. la še večji inflacijski pritisk. Po drugi strani pa more odtegnitev pol milijona ljudi gospodarstvu zaradi vojaškega vežbanja samo poslabšati Komaj nekako stabilizirane od-nošaje na tržišču delovne sile.
Potreba, da bi našli radikalen izhod iz teh težkoč, ki vedno bolj pritiskajo na za-padnonemško gospodarstvo, ie r.edavno dovedla do ostrega spora med kanclerjem Adenauerjem in njegovim ifiini-strom za gospodarstvo, dr. Er-hardtom. Ta spor so začasno rešili, a pri tem niso sprejeli nikakršnega načelnega sklepa, kako bi vnaprej premagali gospodarske težkoče, ki so na vidiku. Zlasti ostaja še nadalje odprto zelo resno vprašanje, kako in kam naj se usmeri bodoči razvoj za-
času, imeti dezorganizatorski padnonemškega gospodarstva.
C * Četrtkov kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda
V ZDA se je kampanja za predsedniške volitve že začela. Na sliki bivši predsednik zveze vojnih veteranov invalid Harold Russel navija za demokrate
POJASNJENA TAJNOST «SMRTONOSME VODE» V VENEZUELSKIH GOZDOVIH
Ekspedicija pod vodstvom Ortege se je vrnila le s petimi člani
Na kliniki v Karakasu so ugotovili, da so člani ekspedicije bili žrtve »električne" jegulje nArimnas"
Ze več let se med delavci na plantažah kavčuka v Venezueli širi čudna legenda. Med temi ljudmi se govori, da je nekje blizu izvirov reke Ori-noka močvirje, skozi katerega teče reka, ki ima morilno vodo. Človek, ki po naključju pade v to vodo, umre in to ne zaradi tega. ker bi se zadušil, ampak iz nekega drugega, za njih nepojasnjenega razloga.
Pred kratkim pa sof to »legendo« vendarle razjasnili. Od ekspedicije desetih mož, ki so pod vodstvom najbolj izkušenega venezuelskega iskalca kavčuka Ortege delali v pragozdovih, se je vrnilo komaj pei oseb. Med njimi je bil tudi Ortega. ki je ob pritrjevanju svojih kolegov predložil svoje poročilo.
Ta mala ekspedicija je v pragozdu ob reki Kasikuari pritoku Orincka naletela na pleme Indijancev, ki še sploh ni prišlo v stik z belci. Z začetku so Indijanci kazali do brlcev popolno zaupanje, ki pa ee je kaj kmalu spremenila v izrazito sovraštvo. Do tega je prišlo tedaj, ko so Indijanci opazili belce, kako navrta vajo kavčukova drevesa, da bi prišli do zaželene surovine.
Po tako nenadni spremembi razpoloženja Indijancev je Ortega sklepal, da smatrajc Indijanci kavčukovo drevo za
neke vrste božanstvo in da je srečneža z repom, je njegovo
navrtavanje za njih žalitev božanstva.
Indijanci niso belcem rekli ničesar in so jih pustili da nadaljujejo s svojim delom Ko pa so nabiralci čez dva dni hoteli oditi, so jih napadli in jih zvezali. Svoje sužnje so Indijanci nato odpeljali po neprehodnih poteh še globlje v pragozd in jih po štirih dneh hoje, privedli do nekega močvirja. V noči, ko je ob polni luni bilo svetlo kot po dnevu, so Indijanci začeli svoje strahotno ceremonijo. Zvezane nabiralce kavčuka so privlekli do vode in okoli njih se je začel divji ples ob spiemljavi monotonega petja Nato se je eden izmed divje našemljenih indijanskih jzra-čfv' približal enemu izmed uježnikov in mu z naglim zamahom prerezal vrvi. s katerimi je bil zvezan. Temu- je sledilo naglo bobnanje, ob ka-te.em je vrač vrgel ujetnika v vodo.
Ortega in ostali člani te male ekspedicije' so vedeli, da j njihov tovariš odličen plavalec in zato niso pričakovali nič hudega. Toda ko je nesrečnik padel v vodo, se je okoli njega zbralo mnogo, tudi do enega metra dolgih rib, ki so se pognale proti človeku in ga začele udarjati z repom Ko se je riba dotaknila ne-
telo postalo paralizirano, se skrčilo in kot kamen utonilo.
Stari raziskovalec pragozdov Ortega je takoj razumel situacijo in v obupu kriknil svojim ljudem: «Pazite se, to so električne jegulje Arim-nas. Samo če jih zaslepimo se lahko rešimo«.
Kar tako, pred njimi, so se štirje člani nesrečne ekspedicije zaman borili v vodi s temi jeguljami. Istočasno pa so se Indijanci v svojem maščevalnem besu predajali divjemu zanosu in v tem kaosu divjega rjovenja niso niti o-pazili, da se je Ortega sprosti, svojih vezi in z nekaj skoki bil že na obali in že skočil v vodo. S svojim močnim električnim reflektorjem, ki mu ga Indijanci iz strahu niso bili odvzeli, _je posvetil v vodo, tako da je za slepil jegulje, ki so se naglo razbežale. Nato je Ortega izvlekel iz vode preostale štiri tovariše, ki so bili še živi, pa čeprav delno paralizirani.
Ko jih je nato s težavo izvlekel na suho, je opazil, d1- so Indijanci v divjem strahu pobegnili v pragozd. Verjetno so mislili, da je to čarovnik, ki oddaja od sebe po sebno svetlobo, ki premaga tudi te strahovite ribe.
Po njegovem prihodu v glavno mesto Venezuele Kara-
kas so nabiralce kavčuka, ki jih je Ortega rešil, ki pa so vendarle bili še bolni, teme ljito pregledali zdravniki tamkajšnje univerzitetne klinike. Ti pregledi so pokazali, di je delna paraliza posameznih organov nastala zaradi močnih električnih sunkov Tako je bila potrjena fantastična legenda nabiralcev kavčuka in hkrati trditev samega Ortege, da so omenjene ribe napojene z električnim tokom.
Kritika kritiki
Člani komisije za filmsko dramaturgijo pri Zvezi sovjetskih književnikov so razpravljali o reviji «Izkustvo kino«. Kot edina revija za filrpsko umetnost v ZSSR revija zaostaja za časom. Tako pravijo člani omenjene komisije. Po njihovem mnenju je revija objavila samo informativne članke, ki v stvar niso posegali nič globlje kot članki v dnevnem t;sku. Kritika primitivnih in slabih filmov je bila v reviji po njihovem mnenju preveč plaha. revija pa hkrati skorajda ni organizirala Ustvarjalnih razprav in se ni ukvarjala s pojavi v Ulmskem življenju drugod po svetu.
fighovske hiše govore o curiški zgodovini
Cerkev, kjer je pridigal reformator Zwingli - Hiša, kjer je stanoval Lenin - Časopisi, šole, muzeji
n.
vrednost ima
N?°dov>nsko ________________________
S?1' zgri^lskem siogu v 32-
- .e.ftster-	cerkev	«Frau-
u«	f . iePemi freskami
N« •8llkarja Paula Bod-ftln Pa asnem bregu Lim-ttai'nster» 80sP°duje «Gross-P°ma rn d vem a visokima
kev CurW-a :-erkev. daje pe'
itiJ'- nems«. -3e matična cer-h^ij- £ »Švicarske reformi • A« Je deli je ‘tgli I ,furmato
~ le deloval in pri-j- Dgli fmator Uldtich iL^rti i« eta 1519 do svo-
78 i? h,>'' Po puiaru leta
obnniu cerkev do leta
8U avnem vna- Zgrajena je Sil' Z£(1rni, i femanskem slo-sl0 z6rajtn del stolpov pa je s- - v Pozueje v gotskem lik ^‘hja „e,nem °d stolpov #hg» na ?„llk k‘P Karla Ve-tis ■ leg ‘S- da je - kakor vrs^v™0. ustanovitelj
ta>a, stoL. 1 ta vladar- 2
d on V se nudi krasen tlei- lizini meatu, jezeru in site. Je°e cel-i, okol>ci. Vse o-hu .Protest?'* so Protestant-
3'9 od? ??,lov i« v Cu‘‘-
°dato»w v> katoličanov N°d81»tkovV’ ostalih vcr pa >taPada'jnia
•k. e*a t_,, dominantna slika 333a l,*hov,k.ha »° zgodovin-°bfi 80 se ,lse- kle leta i,!enin'ki Unr]1 trgovci in
c*tO režim, protl P»emi-C ‘er u‘JIu '<> velet rgov-hofMan ln°vili cehovski z8ra,-i,l)ad:, - 8 . »Muenster-ksilo ki 0 ‘aili več takih tasr?86 tre, obdajajo, med A^uriha. Tu sta
hiši
Meisi
«Zur
Na
»Zur
.L'mm at a Pa so
«Zur
•» n
R>thbebr*Ku .
7;d,ie "e ^erli^obmeiH111^ Schmieden« muteh» 'iu™*' «Zur Zim ^kor-doso v d- 'lakih hi« je ■k v.„i_v vseh delu mesta. tahjp do si	restavracije
da
ir^da
t CUrikpr°8torehm ogleda no-
S,. »e kaj S '
rad ponaša
šča opozarja, da je tu stanoval od leta 1853 do 1857 Richard Wagner, v Strehl-gasse 29 je spominska plošča, ki opozarja, da je tu od leta 1852 do 1954 Theodor Mommsen pisal svojo »Rimsko zgodovino«. V hiši štev 14 v Spielgelgasse v starem delu mesta pa je v majhni enonadstn pni hiši stanoval Lenin. Napis na spominski plošči se glasi:
«Tu je stanoval od 21. februarja 1916 do 2. aprila 1917 Lenin, voditelj ruske revolucije«.
V raznih delih mesta, zlasti pa v starem, lanko vidiš še številne druge spominske plošče, ki spominjajo na bivanje znamenitih osebnost1, kakor so Goethe, Thomas Mann. Fichte itd.
V letih po drugi svetovni vojni se je Curih zaradi porasta prebivalstva in zaradi gospodarskega razcveta izredno razširil. Nove mestne četrti so nastale zlasti izven prvotne meje mesta, ki se je združilo z bližnjimi vasmi in tvori sedaj z njimi nepretrgano celoto. Zanimivo pa je pri tem, da ne opaziš težnje po zidanju nebotičnikov in «ultramodernih» poslopij. O Curihu bi lahko rekli, da je hkrati industrijsko jn trgovsko mesto ter središče tujskega prometa, pa tudi univerzitetno mesto. Prebivalci so rezervirani, zaprti sami vase, vendar pa do tujcev vljudni. Ko vstopis v restavracijo, ali ko že sediš pri mizi, te lastnik ali lastnica pozdravi in ti da roko; to pa ne samo prvič, pač pa vsakikrat, ko si njih gost. Pri poravnavi hotelskega računh mi je lastnica napisala: «Znesek s hvaležnostjo prejela«. V javnih lokalih ni vpitja, prepevanja ali preglasnega govorjenja. Pa tudi po ulicah ne slišiš vpitja in preglasnega govor-
velika sna-
Svice razvito zadružništvo, ki izhaja se iz časov cehovske družbene ureditve. Povprečni Curihcan je včlanjen v različne zadruge in v različne klube. O cvetoči trgovini med drugim pričajo številni oglasi, s katerimi so preplavljeni curiški dnevniki. To lahko vsakdo vidi v liberalnem listu «Neue Zuercher Zeitung«, ki ima tri dnevne izdaje in ki je v tujini Zelo razširjen. Mestno urad-no glasilo je «Tagblatt der Stadt Zuerich«. Pri rokah imam številko s 44 stranmi, od ka-
terih zavzemajo 41 str. oglasi. Drugi dnevniki so še »neodvisni« «Die Tat«, krščansko socialni «Neue Zuercher Nachrichten«, liberali# »Lim-mattaler Tagblatt« in socialdemokratski «Volksrecht». Izhaja pa tudi več tednikov in ilustriranih periodičnih časnikov.
Med številnimi šolami in šolskimi zavodi naj omenim zvezno tehnično visoko šolo z oddelki za arhitekturo, za gradbene in strojne inženirje, elektrotehniko, kemijo, farmacevtiko, gozdno gospodarstvo,
jj*te 0tz'vele
s0	j0 ga obiskale | jenja. povsod je
,e,	daljši ali kraj- ga, hiše pa so vse okrašene
Hi’’n^Sebno!ti*le,vilne zname-'lilt, niki , kakor pisate-
ri3a št"3 drue?anlveniki p°-v>V v:lni ° ,em Rovu st>omih££menikl in 8te'
Ci Z«3U hiš* plošče. Na U**8 t\ eV' 18 v l31i'
spominska p to
ga.
s cvetlicami, tako da je videti, kakor da bi mesto bilo velik cvetlični vrt. Povsod je videti veliko delavnost. Tiste spontane družabnosti, kakor smo jo pri nas navajeni, ni videti. Zelo pa je v Curi hu in tudi v večini nemške
■ v-assa
Hi
■Pil
•. j
sram!
Originalni* kip Karla Velikega iz 15. stoletja v »Grossmuenster«
D
PREBUJANJE NA PIRENEJSKEM POLOTOKU
ŠPANSKE ŽENE ZAHTEVAJO
izboljšanje svojega položaja
ve, da izboljša njihov položaj manjvrednega bitja, za katerega so še vedno veljavni zakoni, ki so bili napisani pred davnimi časi. Ti zakoni, ki urejajo odnose med zakoncema, lahko zadovoljujejo cerkev, ne morejo pa zadostiti današnjim potrebam življenja, ko skušajo po vsem svetu izravnati položaj ženske z moškim in ko- je že večina evropskih držav uvedla ločitev, zato, da reši trpljenja mnoge ljudi in jim omogoči ustvaritev novega življenja. Španke odločno zahtevajo u-vedbo novih predpisov, ki bi dvignili ženo iz zatiranega položaja; njihovi protesti so vedno bolj glasni. Tako je odvetnica Mercedes Formica že pred tremi leti začela s protestno akcijo, ki je v to-iko uspela, da je moral minister za sodstvo Iturmendi-obljubiti spremembo civilnega zakonika. Toda do sprememb civilnega zakonika kljub obljubam; ki se pojavljajo od časa do časa v vladnem časopisju, vse zato, da bi pomirili nemirne duhove, doslej ni prišlo. Časopis «Van-guardia« iz Barcelone je objavil celo članek, v ITaterem je bilo rečeno, da so španski oblastveniki sklenili, da bo leto 1956 «leto španske žene«! Prazne besede, katerih so se Španke že zdavnaj naveličale poslušati in zato nadaljujejo s protesti proti srednjeveškim zakonom, ki ženo stavljajo suženjski položaj.
Ce se hoče Spanec ločiti od žene, mora v času, dokler je v teku preiskava in sploh ves sodni postopek, žen<-spraviti v «en deposito« k sorodnikom ali znancem. Z njo torej ravna kakor s kovčkom, ki ga dvigne, če ga potrebuje, i ali pa pusti v »skladišču«. V tem času, dokler teče sodn’ postopek, je žena popolnoma izolirana ter nima nobene pravice, da bi storila kakršnokoli sodno ali drugo iniciativo. Mož od žene lahko tudi zahteva, da zapusti dom, čeprav je hiša, v kateri sta-
Spanske žene vedno boljlnujela oba zakonca, ženina energično zahtevajo od drža-[dota. V tem času lahko mož
proda hišo in premičnine ter se preseli v tujino, kakor je bilo že več primerov, medtem ko ostane žena za vedno v »en depositu« s 1.000 pe-sosi (12.000 lir) mesečnih dohodkov, ki ji jih mora izplačevati mož, kadar imata dva otroka, drugače pa mnogo manj. S temi dohodki seveda žena odnosno mati z dvema otrokoma ne more živeti, zato skuša najti primerno zaposlitev. Toda tu se prične trnjeva pot vsake Španke! Ce se hoče zaposliti v kakšnem podjetju ali ustanovi, io zavrnejo, ker mora po španskem zakonu mož skrbeti za ženo, če Pa sc najde le človek, ki bi ubogo ženo rad zaposlil, pa mora imeti izjavo njenega moža, ker drugače lahko odgovarja pred oblastmi. Do take izjave je v omenjenem primeru, ko ie mož nenadoma zapustil dom, zelo težko priti in mati z dvema otrokoma mora iskati zaslužek pri privatnih osebah kot gospodinjska pomočnica, otroška vzgojiteljica ali v najboljšem primeru kot kaka spremljevalka.
Se bolj brezupen je položaj žene, kjer mož zapusti dom, ne da bi se obrnil na sodišče. Brez moža žena ne more. prav tako, kot v Italiji, nabaviti potnega lista, nadalje ne more kupiti nobenih nepremičnin, nima pravice do šoferske izkaznice in ne more prisiliti moža, da pristane na legalno ločitev pred potekom 8 let, v katerih mora živeti sama in sl pomagati kakor pač ve in zna. Lahko pa mož, čeprav je sam zapustil domači krog. zahteva od žene, da se vrne k njemu in k temu jo lahko prisili z zakonom.
Razumljivo je torej, da Španke nočejo živeti še naprej v takem položaju popolne sužnosti, podvržene moževim muham in pripravljene vedno zapustiti dom aji se vanj vrniti, kakor se pač »gospodu« zljubi. Zaradi tega,
zahtevajo, r.aj zakoni, ki urejajo odnose med možem in ženo, priznajo predvsem pravico bivanja ženi v bivališču, kjer je družina nastanjena vse dotlej, dokler sodišče ne ugotovi, kdo od dveh mora zapustiti dom.
Sovjetski zdravniki trdijo
ŠTUDIJ JE PREOBILEN
Deset sovjetskih akademikov je poslalo «Literaturniji Gazeti« pismo, v katerem zatrjujejo, da so učenci srednjih šol v Sovjetski zvezi preveč obremenjeni z učenjem in da to slabo vpliva na njihovo zdravje. Tako zatrjujejo, da ima vsak dijak nižje srednje šole med šolskim poukom in učenjem dnevno 10 delovnih ur, dijak višje srednje šole pa celo 12. To je vsekakor preveč,
NEKAJ GOSPODINJSKIH NASVETOV
KAKO VLOŽIMO STROČJI	FIŽ
poljedelstvo, matematiko, liziko, naravoslovne vede, vojaške vede itd. V Curihu je največja univerza v Švici, ki ima fakultete za pravo in državne vede. medicinsko, veterinarsko, filozofsko in teološko fa kulteto. Omeniti je treba tudi številne srednje, trgovske šole in obrtne šole. številne zasebne šole in zavode itd
Med mnogimi in zanimivi mi muzeji je zlasti vredno obiskali švicarski deželni muzej v ogromnem, gradu po dobnem poslopju. Dvorane so res vzorno urejene: razstavljeni predmeti prikazujejo curiško in švicarsko zgodovino. Že pri površnem obisku na katerega je pač obsojen kdor le za nekaj dni ostane v Curihu, te prevzame želja. da bi se podrobneje se znanil z vsem, kar razstav ljeni predmeti pripovedujejo o švicarski zgodovini. Zani mivo je ogledati si tudi celotno opremljene sobe iz raznih srednjeveških gradov. Pri tem so občudovanja vredne ogromne peči iz majolike. poslikane s podobami cesarjev in vladarjev, s svetopisemskimi podobami, s prikazovanjem basni in z drugimi prispodobami.
Ob vhodu v muzej je razstavljena poštna kočija, ki je obratovala na gotthardski progi od leta 1849 do 1882, ko je začela obratovati gotthard-ska železnica. Na dvorišču je vzidana mramornata plošča s francoskim -napisom:	«154
tisoč evakuiranih iz severnih področij Francije je šlo skozi Curih od oktobra 1914 do oktobra 1917, kjer ko jim švicarske repatriacijske oblasti iz Curiha ter curiško prebivalstvo nudili pomoč in tolažbo. V znak hvaležnosti«.
Poleg tega ima Curih še več drugih muzejev, zanimivih zbirk in umetniških galerij, knjižnic in čitalnic. Med temi naj kot znamenitost o-menim se muzej Rietherg. ki -prikazuje azijatsko plastiko in slikarstvo, afriško in sta-roameriške umetnost itd. Vredno Si je ogledati tudi bo-gBt zoološki vrt, ki leži ob pobočju Curiškega griča.
(Nadaljevanje sledi) MILAN BOLCIC
Poljubno količino stročjega fižola otrebimo, operemo in odcedimo ter razrežemo na podolgovate koščke. Majhne stroke pa pustimo kar cele. Fižol skuhamo v primerni količini vode in v odprti posodi 8 do 10 minut. Nato ga odcedimo, maio preplaknemo in dodobra pustimo odteči. Za 3-litrske kozarce skuhamo v petih minutah 1 hter vinskega kisa s pol litra vode, v kateri smo skuhale fižol, ki ga parimo še 8 do 10 minut. Sedaj zložimo fižol v kozarce tako, da ga tekočina pokriva za dober prst. Ko «e ohladi, kozarce neprodušno zapremo in jih eno uro parimo.
Tako pripravljeni fižol nam bo pozimi izvrstno služil v stročju ali pri pripravljanju fižolove omake.
Čiščenje in likanje moške obleke
Predvsem naj žena to naredi bre'. nepotrebnega sitnarjenja, ki je tako v navadi, kadar se pripravi, da bo očistila in zlikala svojemu možu obleko. Še preden Vzame žena obleko v čiščenje, naj moža vljudno opozori, naj si sam izprazni žepe. Njen ugled bo s tem se pridobil pri njem.
Pri piegledovanju obleke predvsem pazite, če ima na obleki še vse gumbe, tudi tiste na rokavih suknjiča. P^i likanju posvetite posebno skrb robovom na hlačah. Verujte mu, da zna te zlikati, kot je treba, le on sam. Nemajhno pa bo presenečen, ko bo opazil, da v tej umetnosti ne zaostajate za njim. Toda kako boste to dosegle? Navlažite hlače prav rahlo z vodo. Zložite jih po robovih in denite na pole časopisnega papirja. Potem omočite še krpd. s katero boste likale, ter jo položite na vrh hlač. Na vse skupaj pa denite še enkrat časopisni papir in likajte po papirju l zelo vročim likalnikom toliko časa. da izpuhti vsa vlaga. Najbolje je. če likate tako vsako hlačnico posebej in se enkrat obe skupaj Zlikane hlače pritrdite na o-bešalnik tako. da bodo prosto visele. Tako zlikane hlače zelo dobro in dolgo drže rob.
Enako zlikate tudi. suknjič, pri tem pa se z^ možem pogovorite če želi zlikane robove reverjev ali ne. Ko je suknjič zlikan, ga razpnite na obešalnik tako, da stoje ra-
mena še na obešalniku. Nič ne de, če se hrbet nekoliko zgrbanči. Gumbe na suknjiču skrbno zapnite, da bo suknjič lepo padel.
Tako očiščene in zlikane obleke bo mož vesel in vam zato brez dvoma zelo hvaležen.
Ženska in šport
Kako vpliva šport na zdravje in lepoto ženske? Na to vprašanje ni mogoč enostaven odgovor. Zdravniki trdijo, da to je odvisno predvsem od konstitucije ženske, ki se udejstvuje v športu. Ce je ženska s povprečnim mišičastim sistemom, potem ni strahu, da bi ji šport škodoval ampak ji celo koristi. Ce se ženska zmerno udejstvuje v športu, jo to celo olepša. Toda s tem še ni rečeno, da šport spremeni njeno postavo, marveč ji lahko samo odstrani nekatere manjše napake in ojači bolj občutljive strani njenega telesa. Predvsem poveča športno udejstvovanje, apetit, tezo, razširi ramena in prsni koš in tako lahko tudi nekoliko zmanjša žensko. Med najbolj priporočljivimi športi za žensko je vsekakor plavanje, predvsem za suhe, ki s plavanjem lahko pridobe na teži. Razne igre na plaži zelo koristijo, vendar se z njimi ne sme pretiravati. Atletike pa se ženska lahko oprime le s pristankom zdravnika, kajti ženski organizem je manj odporen od moškega. Vsekakor pa šport ne škoduje materinstvu in imamo več znanih športnic, ki so tudi mamice.
KAKO NEGUJEMO LASE
Mastne lase je treba umivati enkrat na teden. Z oljnatimi kopelmi lahko odstranimo prhljaj in izboljšamo suhe lase
Ledvice z gobami
Elektronski aparati v ameriški trgovini
Ameriški trgovci napovedujejo. da bo nova pridobitev v kratkem se bolj o’ajsala gospodinjsko delo, ker nameravajo v bližnji bodočnosti odpreti vrsto prodajaln, v katerih se bo odvijalo poslovanje tako rekoč ob pritisku na gumb. Odjemalka si bo vzela pri blagajni večji kovinski ključ, ga vtaknila v stekleno omaro z razstavljenimi živili in si potem s pritiskanjem na gumo izbrala določeno blago.
Ključ bo avtomatično sešteval ceno tako naročenih predmetov, gospodinja pa bo skladala živila v posebno košarico in potem izročila ključ blagajničarki, ki bo razbrala z njega določeno ceno. Gospodinjam svetujejo, naj ze doma natanko premislijo, kaj bodo kupile, da bo šlo poslovanje se hitreje od rok. V trgovini bodo dobile posebne kartončke s seznami blaga. Po enem izmed novih siste-moV bo gospodinja porinila ta kartonček v posebno režo, potem pa se bo blago nakupovalo kar samo od sebe in se zbiralo na koncu tekočega traka. Pravijo, da bo gospodinja na ta način prihranila 85 odst. tistega časa, ki ga zdaj porabi za nakupovanje. V omejenem obsegu bo baje mogoče uveljaviti ta sistem tudi v novih uličnih avtomatih, kjer si bodo gospodinje lahko kupile najnujnejše se potem, ko bodo trgovine že zaprte.
Pravijo, da bodo odprli prve avtomatizirane trgovine ze v tem mesecu v raznih
krajih ZDA. Za sedaj so najbolj zavzema za ta način trgovine Zveza neodvisnih trgovcev /. živili, združenje, ki je v njem vlačnjenih 5.40(1 trgovcev na drobno in 100 veletrgovcev. S tem novim sistemom se skušajo trgovci boriti z veleblagovnicami, ki odpirajo svoje podružnice v vseh večjih krajih ZDA.
Naši lasje so nekak okvir slike, vsaka še tako lepa podoba je manj mikavna, če z njenim okvirom nekaj ni v redu. Odgovor na vprašanje, kako pogosto si je treba umivati la.se, seveda ne bo za vse enak. Ce postanejo mastni, motni ali grivasti, jih je treba umiti. Suhe lase bi bilo dobro umiti vsakih deset dni, mastne pa tudi vsak teden. Nikar se ne bojte, da bo pogosto umivanje škodilo lasem in lasišču! V resnici jim lahko škoduje le umazanija, preveč sonca in napačna prehrana.
Ali imate mnogo prhljaja? Uspešno se lahko spravite nadenj z vročimi oljnatimi kopelmi; potrebna je seveda tudi krepka masaža in ščet-kanje, ngjboljše sredstvo pa je, kot smo že povedali, pogosto umivanje.
Ce imate suhe lase, ki postanejo že po nekaj dneh »nemogoči«, poskusite z oljem. To lahko opravite doma. Kose vate namočite v vroče oljčno olje in namažite lasišče. To napravite tako, da kar naprej češete lase v prečo in po njej mažete kožo in tako nadaljujete, dokler ne obsežete postopno po prečah vsega lasišča. Potem pogrejte frotirko, si jo ovljte okoli glave in obdržite ta turban kaki dve uri. v tem času seveda lahko opravljale druga opravila.
Ko je to opravljeno, si u-mjjte glavo z dobrim šamponom, lase pa spet sušite s frotirko v obliki turbana in jih nazadnje masirajte.s konicami prstov ter jih osčetkajte. Ce boste opravljale to oljnato masažo enkrat na teden, vaši lasje kmalu ne bodo več suhi. pa tudi prhljaj bo izginil. Seveda pa ne smete pozabiti, da šele redna uporaba določenega sredstva zagotovi uspeh.
Pol kg telečjih ali svinjskih ledvic, surovega masla ali olja, 5 dkg čebule, 5 dkg gob, sol, 2 žlici vina, 1 dkg moke.
Ledvice zrežemo na tanke listke, zarumenimo na maslu ali na olju čebulo, stresemo nanjo ledvice in jih dušimo. 2e nekoliko opraženim ledvicam pridenemo zrezane gobe, potresemo vse z moko, solimo ter dušimo še nekaj časa; nato zalijemo vse z vodo ali juho in vinom.
Cim več zelenjave
Marsikatera gospodinja ne ve, kaj pomeni zelenjava za zdravje družine. Vzemimo .šjii-načo, ki je ne samo okusna, temveč tudi izredno zdrava jed. Vsebuje vitamine A. B, C in D ter organsko železo, ki je važno za tvorbo krvi. Špinača Pomaga pri zaprtju, malokrvnosti, želodčnih boleznih in nečisti polti. Zelo dobra je za otroke zato jim jo ponudimo presno, ali pa skuhano v prav majhni količini vode, da ne uničimo vitaminov, ki so tako potrebni otroškemu organizmu.
Tudi korenje je posebno za otroke izredno zdrava jed. saj ima v sebi prave zaloge vitamina A in B ter mineralnih soli. Korenčkov sok začnimo dajati tudi že prav majhnemu dojenčku, ker izvrstno vpliva na rast in razvoj otroškega organizma. Korenje čisti kri, zdravi malokrvnost in s tem bledoličnost. Večjim otrokom ga pripravimo enkrat dnevno kar /ribanega, ali pa za spremembo politega včasih z oljem in kisom pa bo otrok imel kmalu rdeča lička.
Na rdečo peso gledamo včasih kot na manjvredno rastlino. vendar je tudi ta zelo zdrava, saj vpliva ugodno na živce, pri otrocih po pospešuje tvorbo kosti.
Kislo zelje je kaj zdrava jed, ki ugodno vpliva na kri, ureja prebavo in čisti črevesje. Bolnik, ki je pravkar prebolel težjo bolezen, bo z veseljem popil nekaj žlic zelnice, ki je zelo osvežilna in tudi zdrava pijača. Najbolje je, če uživamo kislo zelje v surovem stanju, kajti pri kuhanju izgubi na svoji hranilni vrednosti in svojstvenem o-1 kusu.
Rumove kroglice
15 dkg lešnikov, 15 dkg sladkorja v prahu, limonine lupine, 3 žlice ruma, beljak.
Nadev: vloženo sadje (češnje, višnje)
Lešnike zmeljemo na stroju za drobtine, jim dodamo sladkor v prahu, sesekljane limonine Tifjiine, rum in beljak. Iz tega zgnetemo testo in izoblikujemo iz njega kroglice tako, da denemo v sredo vsake košček vloženega sadja. Kroglice polijemo lahko še s čokolado ali kako drugo glazuro ter okrasimo.
Strah pred nadzornikom
V Oberausheimu v Zahodni Nemčiji je bil napovedan obisk šolskega nadzornika v o-snovni šoli. Vsi učenci so bili zaradi tega do smrti preplašeni, toda sin domačega gostilničarja se je »znašel#.- Svojim šolskim tovarišem je dejal »samo na en način se lahko znebimo strahu in sicer tako, da se napijemo«. Istega dne, ko je prišel na obisk šolski nadzornik, je nadobudni deček prinesel v šolo večjo steklenico vina, ki jo je ukradel iz domače police. Pred začetkom pouka je vsak izmed učencev večkrat srkni’ sladko kapljico in tako se je šolskemu nadzorniku pokazala čudna slika:	vsi učenci,
ki jih je klical na izpraševanje, so bili izredno dobre volje in vsi so neverjetno jec- -ljali. Take šole najbrž stari nadzornik še ni videl!
Plašč za Jesen
Si: O IZHLAPEVANJU PLINOV JZ PREDILNICE
Zborovanje ločniških kmetov o povzročeni škodi na trtah
Snoči so v Ločniku zborovali ločniški kmetje, ki jih je v zadnjem času zelo prizadelo izhlapevanje strupenih plinov iz podgorske predilnice. Kot znano, se ti strupeni plin: ivepleno-ogijikove narave Sirijo ne samo po Podgori, ampak tudi daleč v samo mesto in ostale bližnje kraje, kot so Lečnik in Pcdgora. Sestanku kmetov, predvsem vinogradnikov, sta sinoči prisostvovala predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje Marizza in pa tajnik Delavske zbornice Bergamas. Oba govornika rta govorila o korakih, ki so jih obe organizaciji storili, da se razčisti težaven položaj, ki je nastal v Gorici po otvoritvi novega podjetja podgorske predilnice. Zaradi zastarelega načina gradnje je prišlo ir prihaja dnevno do izhlapevanja strupenih plinov, ki škodujejo tako zdravju usluž-benih v podjetju kakor tudi okoliškim prebivalcem in celo poljedelstvu. Ločniški kmetje so na sestanku ponovno izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi počasnega razčiščevanja tega vprašanja in zahtevali, da se jim povrne škoda, ki so jo ti kvarni plini povzročili na r.jihovih trtah; k«t smo že pi-rali, plini škodujejo predvsem lirtom grozdja vrste «tokaj».
Vsekakor bi moral Toniella ki je lastnik novega oddelka v predilnici, že predhodno vedeti, kakšne posledice bo ’-r.iela na delavce in okoliške prebivalce proizvodnja ravona
slišijo pri vseh prebivalcih i-odgore, južnega dela mesta
n Ločnika. Zato pričakujemo, Ja bo napočil dan, ko bo vodstvo podgorske predilnice poskrbelo za izboljšanje naprav v rayonskem oddelku ali vsaj začasno ustavilo proizvodnjo.
Tečaj za vlaganje sadja in zelenjave
Od danes pa do ponedeljka
24. t. m. vrši ZSPD v Ul, A« scoli vpisovanje za trodnevni popoldanski tečaj za vlaganje sadia in zelenjave, ki bo v kratkem v Gorici. Interesent-ke bodo izvedele za vse podrobnosti pri vpisovanju na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1. Tovrstni tečaj je bil že na O-siavju, sedaj pa se z uspehom vrši istočasno v Pevmi in v Standrežu. Zere in dekleta, ne zamudite ugodne prilike da se seznanite z najmodernejšim načinom spravljanja ozimine.
Kategorizacija hotelov in gostiln v Gorici
Pokrajinski odbor za turizem je odobril naslednjo kategorizacijo goriskih hotelov in gostiln z dnevno svežo hrano za prihodnji leti 1957-58, Ta kategorizacija pa bo veljavna šele po objavi v Urad nem listu.
Hotel II. kategorije «Pošta» v Ul. Garibaldi 7, last Bruna Capparone.
Hotel III, kategorije:	#U-
nion«, Lil. Garibaldi 10, lastnik Graziella Hlede por. Vižintin.
Hoteli IV. kategorije; «Zlati jelen, Ul. Bellinzona 11. lastnik Maria Baldassi; «Corso Korzo Italia, lastnik Karel Prinčič; «Driussi», Ul. Duca d'.4osta 14, lastnik Annunziata Perini; «Europa» na občinskem trgu, lastnik Leopolda Leban: »Gorizia«, Ul. Morelli 23, lastnik Angela Bulfon; «Silvano» Korzo Italia 91, lastnik Silvano Marcolina; «Transalpina», Trg Transalpina 5, lastnik Clemen-tina Grusovin; «Tri krone«, Ul. Cardueci 12, lastnik Gianni Trobič.
Sledi še vrsta gostiln, ki go-stom nudijo lahko tudi svežo hrano, in pa penzion sester reda Sv. Pavla v Ul. della Bq-n? 55.
SODELOVANJE JUG0S10VANSKIH IH ITALIJANSKIH REŠEVALCEV
Z M ANG ARTO VE STENE REŠILI ponesrečena avstrijska alpinista
Zakonca so potem odpeljali v celovško bolnišni co, kjer so ugotovili, da ima mož zlomljeno nogo
n
GOSTOVANJE PO TURNIRJU MAIRANO
GORIŠKI KOŠARKARJI
nudili čvrst odpor češkim
VČERAJ POPOLDNE NA DIRKALIŠČU V1GORELLI
BALDINIJU JE USPELO ZRUŠITI
Anguetilov rekord
S A H
V 1 uri je prevozil 46,393 km ali 234 m več kot Francoz Anguetil 29. junija
MILAN, 19. — Kreole Baldini je danes na dirkališču zrušil Anguetilov rekord v enourni vožnji (brez trenerja). Prevozil je 45.393 kin, medlem ko Je Anquetil 29. Junija letos dosegel le 46.159 km.
41 ’04”1 /5 z veliko prednostjo pred Anquetilom.
Baldini je sedaj začel kazati znake utrujenosti, vendar je pogumno vozil dalje. Očitno je prestajal krizo, ki pa jo je po nekaj medlih krogih premagal in pri 100. krogu zabeležil čas, ki je bil za dobrih 20” boljši od Anquetilo-vega.
45 km je Baldini prevozil v času 58Tl”4/5. Ze je prešel 46' km in preden mu je zvonec dal znak. da je minula 1 ura, je prevozil še 393 m in BI cm, s čimer je bil njegov trud poplačan. Osvojil je svetovni rekord v enourni vožnji. Iz množice, ki je stoje spremljala zadnje kroge, se je dvignilo navdušeno odobravanje.
V torek zjutraj sta
ter bi bil moral že med, ,	.	.	,	.	.	.
gradnjo poskrbeti, da bi zgra- skupmi gorsklh resevuleev, in dil. .zolatorske naprave, ki b, slcer ‘f. «ablja ».* S1°ven/-strupene pline usmerile v pod- je reslh dva, Avstri^a. kl fa zemlje ali v vodo ter tako o- jse Pon^ecila "a Mangartu, nemogočile njihovo razširitev I Zakonca Hans in Adelaide Nad položajem, ki je nastal ! «a,ttek »Celovca rta se v ne-zarad. pomanjkljivih naprav. |de j0 odPravlla . P° plezalni kakršne	im;«« vse	moderne'potl pete stopnje	proti vr-
. , . . .	,	!	nu. Ker	se jima je utrgala
tovarne,	ki	izdelujejo	rayonske i	ska]a in	dva kljna,	ki sta ju
-zdelke,	so	zaskrbljeni poleg;	2abila v	steno sta	padla v
dve in Stanislav Mihelič- Ker bi morali do pones-rečencev prekoračiti državno mejo z Jugoslavijo, so obvestili jugoslovanske obmejne organe, naj pripomorejo, da se ponesrečena alpinista spravita na varno.
Dokler ni prišla jugoslovanska skupina gorskih reševalcev, v kateri so bili Zupan-
...	.	,-------—	•	 .	—- •—-- - Čič, Hočevar, More Koblač,
ostalih podgorskih prebival-j neko globel, kjer sta se oba i Mrak in Korenini, so italijan-ctv predvsem podgorski vrt-lprecej poškodovala. Najhuje j ski reševalci pošiljali pone-narji, ker se marsikomu, ki; se je potolkel mož, ki je imel ' srečencenia hrano in zdravila, pnnbse na trg zelenjadne pri- j zi0rnljeno nogo. Klice na po-1 Skupno sta obe reševalni de.ke, pripeti da Jih kupci ,iz.; moj je zaslišal neki Avstri-! skupini na jugoslovankem o-sfrahu pred zastrupitvijo od-! jec, ki je hodil tam okoli, ter ' zemlju organizirali reševalno klonijo. Tudi podgorske mate-j sporočil v čolino o neireči. ' akcijo, ki je sijajno uspela, re se zelo hudujejo nad današ- Iz Rablja se je brž odpravila Avstrijca s*o potem prepeljali nnm stanjem, ki vlada v vasi na Mangart skupina reševal-zaiadi izhlapevanja žvepleno-1 cev, v kateri so bili Arnal-vega ogljika; otroci so namreč do Perissutti. Umberto Pe-
kot odrasli izgubili precej «-I etita in hujšajo. Take in po-
ressutti, Ignazio Piussi, Fe-derico Kaus, Mario in Bruno
lobne ugovore lahko oblasti Giacomuzzi, Umberto Cobori
VOLILNA KAMPANJA ZA VOLITVE V CRDA V TRŽIČU
Sindikalna enotnost naj se uresničuje z borko za konkretne zr
To je poudaril na včerajšnjem zborovanju tajnik FIOM CGIL Bergamas
Volilna kampanja za Izvolitev notranje komisije v tr-žiški ladjedelnici se je pričela. Včeraj opoldne je bilo pred tovarno sindikalno zborovanje FIOM, na katerem je govoril pokrajinski tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergamas, ki je govoril o dosedanjem delovanju notranje komisije. Dejal je, da notranja komisija ni mogla voditi svoje borbe v korist delavcev z uspehom, ker je ravnateljstvo uvedlo do posameznih delavcev diskriminacijsko politiko. Zaradi tega ni bil uspeh sindikalnih organizacij za izvolitev dosedanje notranje komisije nič crugega kot Pirova zmaga, ker je bilo v takem ozračju nemogoče u-resmčevati zahteve deiavcev.
Sedanja volilna borba in diskusija med posameznimi sindikalnimi organizacijami mora stremeti za odstranjevanjem sporov med delavstvom,
s čimer naj se okrepi delavska solidarnost. Govoril je tudi o sindikalni enotnosti, ki je postala zelo važno vprašanje, s katerim se pečajo sindikalni predstavniki. Tajnik je dejal, da je mogoče doseči to enotnost samo z vsakodnevno borbo za konkretne zahteve delavcev. Potrebna pa je tudi vsestranska dobra volja ljudi, katerim je zaupana skrb za delavske stvari.
v Trbiž in od tam dalje v celovško bolnišnico.
Na kraj nesreče je skušala priti tudi avstrijska reševalna skupina, vendar je naše oblasti niso pustile čez mejo, ker sta bila ponesrečenca ze na varnem.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan In ponoči lekarna KUERNER na Korzu Italia 4.
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo 12.8 stopinje zjutraj ob 7. uri, najvišjo 21.4 stopinje pa ob 13. uri.
Uslužbenci Delavskih zadrug bodo veijetno Slavkah
Včeraj zvečer so se v Gra? diški sestali prodajalci v trgovinah Delavskih zadrug in se pomenili o korakih, ki naj jih storijo, da dosežejo izenačenje svojih plač s plačami svojih tovarišev v Trstu.
Kakor je znano, je predstavnik Delavskih zadrug prejšnji teden sklenil proučiti skupno s člani upravnega odbora Delavskih zadrug zahteve sindikalnih predstavnikov, zaradi česar so uslužbenci sklenili preklicati enodnevno stavko. Ker upravni odbor po proučitvi zahtev uslužbencev ni pokazal s-vojega razumevanja zanje, bo zelo verjetno v kratkem prišlo do predvidene stavke.
— KINO —
CORSO. 17.00:	«Brezbožci»,
R. Scott, v tehnikolorju.
VERDI. 17.00: «Srečanje pod dežjem«, Van Johnson in J. Wyman.
VITTOR1A. 16.45: «Strah trka na vrata«, Cornel Wilde.
CENTRALE. 17.00: «Julij Cezar«, Marlon Brando, J. Ma-son.
MODERNO. 17.00:	«Hčerka
regimenta«,
ERCOLE BALDINI
Baldini je prišel na dirkališče ob 17. uri in prevozil najprej rekaj poskusnih krogov, medtem ko je dopoldne prevozil c krog 30 km na cesti in kakih 20 krogov na dirkališču. Spremljal ga je tehnični komisar Proietti, ki je pri pravil zanj tudi hi*rostno tabelo, k: je predvidevala čas 30”9/10 za krog, kar odgovarja 46.285 krr. v eni uri. Za današnji poskus so Baldiniju oskrbeli posebno kolo, ki je tehtalo le 7 kg. Malo pred začetkom poskusa se je zbralo na tribuni okrog b'000 gleda1-cev, katerih število je tik pred začetkom nara-stlo na 11.000. Dan ni bil najbolj ugoden, Pihal je .veter in Proietti je nekaj časa celo okleval. Končno je dal Baldiniju znak za začetek, kar je množica pozdravila z navdušenim ploskanjem.
Prve kroge Baldini ni pre vozil najbolje. Njegov tempo je bil a:'tmetičen in čas nižii kot ga je predvidevala hitrost na tabela. Toda že po petih krogih je Bladini ujel ritem in ves zleknjen nad kolo pe-daliral v popolni skladnosti. Prvih 5 km je prevozil v času 6’30” s povprečno hitrostjo 46.153 km z nasKokom 1”4/10 pred Anquetilom.
Veter je medtem popolnoma ponehal in vzpodbujanje množice je bilo navdušujoče. Po 20 krogih je bil Baldimjev čas 10’18”, po 10 km pa 12’56”3/5 s povprečno hitrostjo 46.356 km z naskokom 5”4/5 pred Anquetilom. Baldini je sedaj vozil v sproščenem ritmu in Proietti mu je dal znak, da lahko -nekoliko zmanjša hitrost. Cas pri 30 krogu je bil 15’27”3/5 kar je bilo nekoliko izpod časa na tabeli. Nekaj časa je Baldini sedaj vozil bolj počasi, nato pa je zopet pojačal tempo in pri 15. km dosegel čas 19'25”3/5 s povprečno hitrostjo 46,327 km. Proietti ie še vedno skusal zadrževati Baldinija, toda ta ga poslej ni več poslusal. Ob 50. krogu so kronometri zabeležili čas 25’43”, pri 20. km pa 25'53”1 /5 s povprečno hitrostjo 46,355. Anquetilov čas pri 20 km je znašal 26’06”. Baldini je sedaj še pojačal tempo in točno v pol ure prevozil 23.186 km s povprečno hitrostjo 46.373 km. torej znatno bolje kot Anquetil.
Navdušenje občinstva se je po vsakem prevoženem krogu stopnjevalo in Baldini je vozil kot d . bi imel peruti. 30 km je prevozil v času 38’46”2/5, Anquetilov čas pa je znašal 39’H”. Gotovost, da bo Baldirii zrušil stari rekord se je ved-no bolj večala. 80 krogov je prevozil v času
TENIS
Priprave Američanov
za polfinale Davisovega pokala
LOS ANGELES, 19. — Trije od štirih tenisarjev, ki so Iznašal 216.2 milj.
določeni, da bodo sestavljali moštvo ZDA za polfinale Davisovega pokala proti Italiji, se trenutno udeležujejo mednarodnega turnirja v Los Angelesu. To so: Seixas, Richard-son,» Gianmalva. Včeraj so ti trije igralci dosegli naslednje rezultate:
Seixas - Perry (ZDA) 12:10, 6:1;
Richardson - Vieira (Braz.) 6:3, 6:2;
Anderson (Avstral.) - Gianmalva 9:7, 6:4.
Četrti član ekipe ZDA bo Mike Green.
Presenečenje turnirja predstavlja zmaga kapetana ameriške ekipe (neigralca) Tal-berta. ki je premagal tretjega najboljšega avstralskega igralca Frasera .*• 2:6, 6:4, 6:3.
Campbellov rekord v hitrosti na vodi
CONISTON, 19. — Donald Campbell je danes zrušil lastni svetovni rekord v hitrostni vožnji na vodi s povprečno brzino 225.63 milj na uro. Njegov prejšnji rekord je
Včeraj v Moskvi prost dan
MOSKVA, 19. — Danes je bil na turnirju za svetovno prvenstvo v šahu prost dan in so odigrali le prekinjene partije prejšnjih kol.
Kot smo že poročali, je Jugoslavija v VIII. kolu dosegla proti Romuniji samo neodločen rezultat 2:2, SZ pa je premagala CSR s 3.5:0,5 in tako spet povečala prednost pred Jugoslavijo.
V o-stalih srečanjih VII. kola so bili doseženi naslednji izidi:
Bolgarija - Madžarska 2:2, Nemčija - Argentina 2,5:1,5, Švica - Izrael 1.5:1,5 (1), Anglija - Danska 2.5:1,5.
Stanje na lestvici: SZ 19,5. Jugoslavija 18, Madžarska 16,5, Argentina 15, Zahodna Nemčija, Danska 13,5, Bolgarija, Švica 13 (1), CSR 12,5 (1), Romunija 12,5, Anglija 12, Izrael 5,5 (3).
Osmo kolo: Izrael - Danska SZ - Švica, Madžarska - CSR. Argentina - Bolgarija, Anglija
- Jugoslavija, Zahodna Nemčija - Romunija.
V tolažilnih skupinah so v VII. kolu igrali takole:
I.: Cile - Norveška 3:1, Švedska - Holandska 2:1	(1), I-
sland - Poljska 2:1 (1), Belgija - Finska 1,5:0.5 (2), Avstrija - Kolumbija 2.5:1.5, Francija - Vzhod. Nemčija 1:1 (2); II.: Mongolija - Luksemburg 3:1, Filipini - Iran 3,5:0.5. Grčija - Irska 2:1 (1). Portorico
- Škotska 1:1 (2), Saar - In dija 1:1 (2).
Utrujena češloslovašta reprezentanca je zmagala s lesnn rarltlo 55:53
PO REKORDU NA 10 KILOMETROV
VLADIMIR
OLIMPIJSKI
Pred nekaj dnevi je prišla iz Moskve vest, da je pretekel ruski atlet Vladimir Kuc 10 tisoč metrov v času novega svetovnega rekorda 28:304. Novi svetovni rekord odličnega ruskega atleta ne predstavlja prevelikega presenečenja, morda je presentljivo le to da je Kuc izboljšal svetovni rekord za več kot 10 sekund točneje 12.4 sekunde, svoj do sedaj najboljši rezultat pa kar za 27.4 sekunde.
Tako je končno plavolasi ruski tekač zopet v posesti svetovnega rekorda in to onega, ki se je zanj najbolj pripravljal, vendar ga doslej še ni dosegel. Kuc je bil namreč že večkrat svetovni rekorder na 5000 m, pa je ta rekord kasneje vedno zopet tudi izgubil. Letos se pripravlja predvsem za 10.000 m in na olimpijskih igrah hoče prav v tej disciplini pokazati največ, čeprav bo nastopil tudi na polovico krajši progi. Novi rekord je sicer mnogo boljši od vseh dosedanjih rezultatov, toda ni tako senzacionalen kot bi kdo morda mislil. Kuc je postavil svetovni rekord v tej disciplini sedaj le v vrsto ostalih rekordov. Od atleta, ki preteče 5000 m v času 13:39 6 lahko pričakujemo rezultate okoli 28:30, zlasti ce se za daljšo progo pripravlja.
Kuc je doma iz Sumskaje v Ukrajini, star 29 let, meri 172 cm, in tehta 72 kg. V mornarici so ga odkrili kot tekača, vendar se je njegova prava atletska kariera začela šele kasneje, ko je postal študent Pedagoškega inštituta v Leningradu in kasneje v Moskvi. Zanimivo je pogledati razvoj njegovih rezultatov. Z atletiko se je pričel ukvarjati leta 1951. 1952 je že tekel 14:32.0 na 5000 m. V naslednjih letih pa se je razvijal takole: 1952 — 3000 m: 8:10.8,' 5000 m:	14:02.2,	10.000 m:
29:41.4;	1954:	8:05.8,	13:51.2,
29:21.4:	1955:	8:02.6;	13:46.8,
28:29.2; 1956 :	8:01.4,	13:39.6,
28:30.4. Kot vidimo, je na vseh treh progah vsako leto lepo napredoval. V mednarodni areni se je prvič zelo uspešno uveljavil z zmago na 5000 m na evropskem prvenstvu v Bernu, ko je prvič dosegel tudi svetovni rekord. Se isto leto mu je v neposrednem dvoboju rekord odvzel Chataway, toda neka j, dni kasneje je bilo pri svetovnem rekordu na 5000 m zapisano zopet ime Kuca. V letu 1955 je sel svetovni rekord zopet po vodi. Madžar Iharos je bil tokrat nekoliko hitrejši. Na mednarodnem tekmovanju v Beogradu je odtekel Kuc zopet nov rekorden čas, ki pa tudi ni dosegel prevelike starosti. Zopet je bil Iharos tisti, ki je bil hitrejši. Letos se je borba za rekord nadaljevala. Tokrat ni bil več Iharos tisti, ki je zapisal svoje ime v listo rekorderjev, ampak Anglež Pi-rie, ki je premagal Kuca in istočasno dosegel nov odličen rekord. V tek*u v Bergenu, ki je dal nov svetovni rekord, je bil Kuc sicer sele drugi, toda tudi hitrejši od prejšnjega rekorda. Svojo rekordno pot pa je nadaljeval z najnovejšim rekordom na 10.000 m. Vsekakor bo tudi na olimpijskih igrah v Melbournu vsakdo, ki bo hotel osvojiti zlato medaljo na 5 ali 10 km. moral najprej premagati Vladimirja Kuca.
Za konec pa še destorico najboljših vseh časov y teku na 10.000 m:
28:30.4 Kuc (SZ) 1956 28:42.8 Iharos (Madž.) 1956 28:54.2 Zatopek (CSR) 1954 29:02.6 Kcvacs (Madž.) 1955 29:10.0 Chronik (Polj.) 1956 29:10.6 Anufrijev (SZ) 1955 29:13.4 Mimoun (Fr.) 1956 29:14.6 Cernjavski (SZ) 1955 29:17.2 Pirie (V.B.) 1953 29:21.4 Norris (V.B.) 1955 (Po Poletu)
VLADIMIR KUC
(Od našega sodelavca)
V torek zvečer smo imeli priliko prisostvovati zanimivi košarkarski tekmi v novi telovadnici Goriške telovadne zveze. Froti pomnoženemu moštvu Goriziane je nastopila češkoslovaška državna reprezentanca, ki je na dva dni prej končanem turnirju Mai-rano v Bologni dosegla drugo mesto. Poleg tega so Cehoslo-vaki igrali prijateljsko tekmo tudi v ponedeljek in njihova utrujenost po celem tednu tekmovanj je bila zelo vidna. Tako nista sploh nastopila dva med najboljšimi, kapetan Skerik -n Merki, medtem ko je Baumruk moral sredi tekme odstopiti zaradi prevelike utrujenosti. Med najboljše mo-ramo prištevati Tetivo in Sipa. Zaradi že omenjene utrujenosti se je izprevrgla tekma, ki bi bila v normalni kondiciji igralcev zanimiva, v čisto navadno borbo za ohranitev nekaj točk prednosti, da bi se takb ne moglo reči, da je češkoslovaška državna reprezentanca izgubila v majhni Gorici. Goriziano so izpopolnili večkratni državni reprezentanti Sardagna, Canna in Macorat-ti, ki so vsi pred leti igrali v goriškem moštvu. Skoda, da ni bil prisoten še Zorzi; odsoten je bil tudi Punteri, ki se je prejšnji večer na treningu poškodoval. Tekma je bila v prvem polčasu sila nezanimiva: Čehoslovaki so prešli tako) v vodstvo, a kmalu so jih domačini dohiteli. Prvi polčas se je končal z izenačenim rezultatom. V drugem polčasu pa je bilo opaziti boljšo igro, tako pri enih kot pri drugih. Čehoslovaki so pokazali nekaj uspelih trikov, ki so sprožili navdušene aplavze občinstva, a tudi Goričani so dali vse iz sebe, da bi dosegli uspeh. V zadnjih minutah pa
so Cehi zadrževali žogo, ds si ohranili tesni dve točki P moči. Med Goričani sta naP vila zeio dober vtis Vittori * Zollia; sodnika sta bila 2 kaj -napakami zelo stroga’ sta sodila dobro. Publiki veda niso bile všeč neka e odločitvi; češkega sodnika ga je pošteno izžvižgala, navijamo, škoda da niso Cehi bolj v formi; P0*2 nam bi lahko zares kr igro. To smo sicer tudi Prl kovali od igralcev, ki so 0 lekli državni dre-s tudi po krat. Reprezentanci sta takole sestavljeni:
Češkoslovaška: Skerik, Baumruk. Lukasik Boris, kasik Dušan, Tetiva. B°fr° ski. Roško. Kinsyk, Merki, lic. Nerad.
Gorizia.na:	Picek,	Vitt011
Zollia, Lodatti. Sardagl' Canna.	Macoratti,	Trevisa
Baucon,	Iordan,	BranC“j
Štern. Gledalcev je bilo kot 2000. Pred koncem ca bo verjetno v Gorici stopila turska držav.na ieP zentanca.
Odgovorni ureanl* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • "
KINO SKEDENJ
predvaja danes 20. t-ob 19. uri Univers*1 barvni film:
Igrajo:	Ricardo	Montal'
ban i.n Cyd Chari«se
Od 21. do 22. ure televizijski prenos kODNEHA ALI NADALJUJEŠ*
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Estmancolor film:
VERSAILLES
Igrajo:	AUMONT
MARAIS — PASCAL
Od 21. do 22. ure televizijski prenos «ODNEHAŠ AL! NADALJUJEŠ?»
(j'iai/icU lllac)cmAiu Confozioiii
I. PITASSl
TRST
Korzo Italia 7 - tel. 388-73
GORICA
Korzo Verdi 38
VIDEM
Mercatovecchio 2
PORDENONE
Korzo Vitt. Emanuele 11
PADOVA
Trg Garibaldi 2
VICENZA
Korzo Palladio 98
MILAN
Trg Duomo vogal Orefici 2
Ob priliki Vašega obiska v Irsta, Gorici, Vidmu, Pordenonu, Padovi, Vicenzi in Milanu se oglasite pri naših podružnicah PITASSl za nakup izgotovljenih oblek, dežnih plaščev, površnikov za dame, gospode in otroke, kjer dobite največjo izbiro in pa nOl’ ugodnejših cenah.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
IVAN BRATKO
]
17.
krogov je prevozil v času 29:41.4;	1954:	8:05.8.	13:51.2,	(Po	Poletu)	_________
,30000c0000000000000000000000000000000000000000000c00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000r*co00000«00<50
:rSlrf.ln°SiL°,	l1«'«	i1®*?	muJe P«*1«* ušel k vratom, ki držijo v kampo... »Zadnje dni	Vrata	so	spet	zastokala.	Miloš	L	straž*	i
TELESKOP
Pesem je počasi zajela barako za barako. Bila je tiha, bolj brundanje ko petje. Nato močnejša. Končno je zadonela iz vseh grl:
«Hej, Slovani, kje so naše meje?
Hej, Slovani, kje je nasa kri?
Tam za	morjem, tam so naše meje!
Tam za	morjem, tam je naša Kri!»
Zbor okostnjakov je ves oživel. Upognjeni so se vzravnali, raztogoteni so se sprostili in obupanim so zasijale oči.
Pesem se je razlegala tja do nasadov murv in do brajd. Mnogokrat so jo že peli, toda se nikoli ni bila tako lepa kakor ta hip. Mavrica na črnini njihovega življenja.
Crt se je pognal v zrak: nuncij je stal v svoji limuzini Pojoči kampo Je bil pod njim Z orokavičenimi rokami je delal velike križe: blagoslavljal je zbor okostnjakov.
Limuzina je spet	švignila med zelenimi murvami	in	izginila.
Ta večer se Crt	ni vet: lotil svojih vrve in kit.	Kampo	je
namreč piroval. Črta so pozdravljale mnoge iskreče se oči stanovalcev dolnjega doma. Dasi si zaradi teleskopa ni upal s pravo barvo na dan, so ga vendarle mnogi »ovohali«. Ko pa je bil najboljše volje, je odšel med pograde «gornjega doma«. Bratuž je resnobno molčal Najbrž je ta popoldan sklenil napisati novo prošnjo za izpust. Komar je bil miren, skoraj
skromen; z vso resnostjo se je menil z ljudmi, ki jim je še včeraj prevzetno ukazoval. Kocmur se je vrgel na pograd in zaklel: »Hudič vzemi vse skup!« Sicer pa se nihče ni več zmenil zanje. Lupina je počila: hierarhija zvez z okupatorjem in položajev v civilu je šla po gobe. «Dolnji dom« je zmagal. Crt je legel h Gatu. Prišel je še Stefan.
»Boljši so, kot smo mislili!« je rekel Stefan.
»Ce bi jim danes zavpil: J4a žice!’ Ha! še do orožja bi prišli!« se je vrnil Crt na svojo staro misel.
«Kaj ti bo orožje, saj bo rov uspeli« šepne Gato.
še istega večera je umrl Skledarjev hlapec. Ležal je v ambulanti. Skledar, ki ga niso pustili k njemu, je ves večer godel: «Le kje je fantova ura... Močna, dobra, kmečka ura... Da je ne bi tam kdo ukradel...«
Na pogrebu je taboriščni zbor zapel žalostinko:
»Lipa zelenela je tam v dišečem gaju...
S cvetjem me posipala, sem mislil, da sem v raju...«
Možje in starci, ki so šli za krsto, so se držali odločno in -nrko, s silo premagujoč bolečino.
mu je pogled ušel k vratom, ki držijo v kampo... »Zadnje dni ga ne morem ujeti. Morda se me izogiba, morda me ne vidi? Se mu neprestano mudi? Tu mi ne bo ušel. Moram priti na čisto z njim.«
Mario ga je začuden pogledal. »Morda je Mario opazil, da pravzaprav nisem pri njem, temveč na preži za nekom drugim. Ne smem si ga odtujiti!« je razmišljal Miloš. Zato je vprašal: «Sta se se videla z deklico iz gostilne?«
«Sva, sva!« Pričel mu je pripovedovati, da jo je odkril na pol pijano v isti gostilni kot prvič. Z mehkimi prsti mu je dražeče božala in stiskala dlani in mu naslonila glavo na prsi. Povedala mu je, da je v hudi zadregi in da ne ve, kaj naj napravi. Ko jo je ponovno vprašal, ali ji lahko pomaga, je prišla z barvo na dan: takoj bi potrebovala sto lir za nakup plašča, ki bo sicer ze zvečer odprodan. Mario se ie izgovarjal.
ria nima tol i Lrr»	.w.Ui	i«,	J-	Li	 ,	. t	j
Btmrnnta so spet zastokala. Miloš je vztrepetal. Straž* strumno pozdravil: tenente Paa'
»Zdaj1 me mnje °pr0Stil pri Mariu ln odhit* pr°ti vini se da m3 fPami. Nastavim se mu. Pozdravim TnallimfL^ J * : ?el1^ govoriti z njimi« Paa je pr>&
rekel MUos d	Sta	blla skuPaJ- «Buon giorno!« je ^dse
rekel Miloš. Paa pa m odzdravil, le še boli ie strmel PT rai-
n" e!TdrarKAk0rwk	je nenadno obstal sam sredi P bjl
že na vrlim a ^	opazil zalostne oči Maria. PJV
časU stražar komandantove barake. Ob vhodu se je d°
vsako'* mili V Plsarno- Tesna sobica s tremi je priiateH Tnl	« ‘nterniranca ~ Pisarja. Nasproti ^6
ea ne vid J	/etonca Je zat°P!jena v pisarjenje, ^ lKe
le n L, ” Pa £a Na mizi Pred njim spet iste ^
ijmov«*,	uu aicci ivcucr uupruuan. Mano se je izgovarjal, nni#» no 1^4.	P	111121	PreQ	njim	spet	nil
da nima toliko denarja pri sebi in da bi moral ponj v kasarno.	Je	bil	Prepisoval	imena	interniranih’	en
V resnici ga je imel, toda njena zvijačnost ga je odbijala.	Pred iC* kraJ..dan rojstva, »poročen« - »nepor^g,
Polije denar takoj in da naj ji posodi vsaj	ubLni^ tU^P „ZapL^ ®ftve "ke in stevilke- NJ sei7>
Novi miljenčki
Marko si je na komandi uredil brivnico kar na prostem. Za veliko barako si je prinesel majhen stolček za stranke, brivski pribor pa si je razvrstil na podboju okna. Tega jutra je bil Miloš že nekajkrat na vrsti, toda vedno je odstopil svojo prednost drugim. Končno sta ostala sama. Pa tudi zdaj ni hotel sesti na ponujeni stolček. «Morda pride prav v trenutku, ko bi bil namiljen,« je pomislil in spet poškilil proti kampu. Mario je bil slabe volje, skorajda žalosten.
Miloš je računal: pred dobre ,pol ure Je trobentač klical k apelu; preden se kampo zbere in preden jih prestejejo, bo minilo najmanj pol ure; Paa je danes dežurni; ko je z apelom gotov, pride takoj na komando; vsak čas mora biti tu... Spet
_	.	j	»jv«««*	*	v	Kil	ie OUDliaia.
, .a Potrebuje denar takoj in da naj ji posodi vsaj sedemdeset lir. Sploh pa, da noče biti sama in da ga ne pusti od sebe. Izročil ji je sedemdeset Mr. Natakarica ju je vprašujoče gledala. »Pila bi,» je rekla cipica. Naročil ji je piva, ki ga je izpraznila na dusek. Ogledala si je jedilni list, vpra-SUJ.^e i?^f1Ieda‘a Maria, Mario Je prikimal, ln naročila je ce-nejf.a jedila. Ko je govorila z natakarico, se je prezirljivo šobila. Rekei Ji je, da tega ne vidi rad. Cez nekaj minut je z istim izrazom na ustnicah buljila v goste. Kako se je spremenila, je mučilo Maria.
Ograja pri vratih je zaškripala. Milošev pogled je švignil tja. trije vojaki so stopili noter. Dežurni je spet zapahnil vrata.
Miloš je ves raztresen poslušal,Maria, ki je nadaljeval: Ko se je znočilo, je odšel z dekletom k njeni znanki. Tam se js slekla kot da se odpravlja v kopel. Hladna, skorajda sitna. «Nocoj je ples. Pohiti, da ga še ujameva,« je rekla. On pa si je toliko želel nežnosti ljubezni! Koliko je sanjaril na nočnih stražah o tem dekletu! Zal mu je tega zadnjega snidenja.
«Si to doživel prvič?«
»Ne. Vedno znova. Vedno ista pesem. Nesrečen človek, kaj?«
nhraniH	um	ve	ume	m SieVllKe. i»i •'-i-nglK
“ f|? A	razpoloženja.	»Pravzaprav	se me Paa
kn sem	Danes	Je	to samo potrdil. Začelo se je
ko sem mu zaupal, da sem komunist, dasi prvi hip ni P° st?
flfr. mega presenečenJa. Tista odkritost je bila otrocarija'SjCe' mi je rekel, da sem ga polomil, pa mu nisem verjel- piJc mu nisem govoril zaradi tega, ker sem hotel biti odkri^ v pa zato, ker sem mislil, da mi bo potem več zaupal- ld°‘ rF* Je dlla neumnost. Njegovo zaupanje bi bila naša V bitev. Morda je gledal v meni poiikanega študenta S*A morda pristaša kralja. Prej me je imel rad, zdaj Pa pozna vec. še izda me lahko. Vrag ga vzemi!«	^
vcmrrnm md -ie 8 pomembnim p6gledom porinil ntnit-P rap°' prl je: na notranji strani je bila cHkif , narsa' Mll0lii je bil Presenecen. Ze dalj časa je t\ P
sosedih* oi Nas‘° 'e zaprl mapo- Pogled mu Je j sosedih, glave so se sklanjale nad papirji. S hvaležni* J,
jajem je ošinil Tarasa. Ni bil vesel samo specialke, *
krvavo potrebovali za beg, še bolj mu ie pregnal obuP
sam. O, ta Taras, kako se je spremenil 'zadnji čas! ud0
(Nadaljevanji