¡§§ f§' LETO VÏII. ŠT. 7 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ E Vloga socialistične zveze na Mižnpli j^-. volitvah In način kandidiranja : Predlog, zakona o volitvah vsebuje mnogo novih 1 Í B m g g H 2 B B B i s B b ■ H 5 ■ a h a b Reporter zagrebške RTV v razgovoru s predsednikom ŽIS Mikom špiljkom 20 let ISKRA RIZ Slavnostne proslave se je udeležil tudi predsednik ZIS, Mika Špiljak Minuli teden je naša najmlajša organizacija v integralnem sestavu ZP ISKRA — zagrebška RADIOINDU-STRIJA proslavila 20-letnico odkar je bila ustanovljena. Od njenega skromnega začetka kot bivša proizvodna delavnica radia Zagreb se je v teh letih razvila v močan industrijski potencial sedmih specializiranih tovarn, ki zaposlujejo približno 2.SOO delavcev in dosegajo proizvodnjo v vrednosti nad 160 milijonov MBS V bil peteki, 14. februarja je' naši organizaciji RIŽ v Zagrebu velik dan. Slovesn-i del se je pričel ¡pravzaprav, že prejšnji popoldan, ko je: zasedal delavski svet' posebno v ta namen, naslednji dan, še pred uradnim začetkom proslave pa je priredil direktor organizacije RIZ Krešo Piškulič tiskovno konferenco za povabljene 'novi-narje vseh važnejših dnevni-;~ kov in RTV. Novinarji so dobili na konferenci” izčrpne podatke o dosedanjem, razvoju organizacije in " tudi posebno publikacijo, ki jo jel pripravila za proslavo novinarka RIZ Nermina Tomičič. I i: Bili m MEME 1 w Ü 'lin :Êpik éfl IBi IMI S ■ i Hi; ■ Osrednje prostore zagrebške ISKRA RIZ so pred nedavnim tudi adaptirali, tako da je proizvodnja sedaj tehnološko bolj urejena Predsednik DS RIZ Željko Čuval jak je. povabil na proslavo veliko gostov, ki So napolnili celotno dvorano'-V tovarniški menzi.'. Slovesni del je nato odprl pomočnik direktorja RIZ Ivan Križan. Dejal jb, da mu? je posebno ljubo, ker lahko v RIZ pozdravi predsednika zveznega „izvršnega sveta Mika -špiljkai; podpredsednika. ZIS republike Hryatske. DragULina T)e- ' spota, predsednika občinske skupščine ; mesta Zagreb Josipa Kolarav člana IK ZKJ Srečka " Bjeliča, ! namestnika ' sekretarja CK ZKH dr, Dušana Dragosavca, sekretarja mestnega komiteja ZKH Marinka Grujiča; generalnega polkovnika naše armije Jovanoviča, predsednika DS ZP inž. Roka Žiberta, generalnega direktorja ZP ISKRA Vladimirja; Logarja , in druge. Po pozdravu navzočih je pomočnik direktorja Ivan Križan dejal v kratkem nagovoru, da se nahaja organizacija ISKRA RIZ sredi proizvodne ekspanzije, za kar dolguje delovni kolektiv organizaciji zahvalo tudi nekaterim navzočim gostom, ki so z aktivnim razumevanjem pripomogli do. današnjega razvoja organizacije. Da bi čim racionalneje izkoristili razpoložljivi čas je . nato povabil navzoče- naj si skupno ogledajo tovarno visokofrekvenčnih' in radijskih naprav, tovarno telekomunikacijskih naprav in tovarno oddajnikov. Po tem ogledu je predlaga slovesno otvoritev razširjenega INSTITUTA za •elektroniko, . telekomunikacije in avtomatiko in novo tovarno silicij skih in planamih polprevodnikov. •Gostje so si nato. ogledali vse” te. tovarne, od katerih so tri v osrednjem delu zgradbe, kjer je tudi uprava, del nove tovarne polprevodnikov nasproti osrednje stavbe' in drugi del tovarne polprevod-" nikov, ki se nahaja v INSTITUTU RUDJER BOSKOVIČ v Bijenički ulici, ki je oddaljena - nekaj kilometrov . vstran. Vzlic močnemu snež-nemu neurju, ki je tisti dan ’ zajelo mesto Zagreb So si go-^ st je - z zanimanj cm ogledali vse te tovarne, ugotavljali izreden tehnološki" • napredek organizacije v celoti, ki ga je z 'vidnim presenečenjem in velikim zadovoljstvom omenil tudi predsednik ZIS Mika špiljak v zaključnem intervjuju ža reporterje RTV . in drage navzočo, novinarje. Po ogledu vseh tovarn je bil dopoldanski del proslave končan. Popoldne ob 18. uri se je pričel drugi del za celotni kolektiv organizacije. V kinodvorani študentskega centra na Savski cesti je bila prireditev z glasbeno zabavnim programom, kjer so nastopili pevci resne glasbe, od popevkarjev pa med drugim tudi Ana Š.tefok, Beti . Jurkovič, Ivo Robič, orkester »20 slavnih« pa tudi dirigent Ni-kica Kalodjera. Med odmorom prireditve - je predsednik DS RIZ razdelil najzaslužnejšim v organi- , zaciji ISKRA RIZ diplome in nagrade. Zlate ure je med drugim prejelb pet delavcev; ki so zaposleni v RIZ od ustanovitve. Marjan Kralj Vloga socialistične zveze na bližnjih volitvah In način kandidiranja (Nadaljevanje s 1. strani) kati pravice, da kandidacijski konferenci kandidate tudi- predlaga. Toda na konferenci je treba odkrito in javno povedati v imenu koga se daje predlog, s čim ga predlagatelj utemeljuje in zakaj se zanj zavzema. Konferenca pa bi morala biti politično kvalificirana in odločna, da predlog pravilno oceni, da ga sprejme ali zavrne. če upoštevamo vse te možnosti in oblike kandidiranja je očitno, da gre za politično enoten proces kandidiranja v okviru Socialistične zveze. Zato je tudi odnos Socialistične zveze do kandidacijskih konferenc in zborov volivcev oz. zborov delovnih ljudi lahko samo istoveten, brez favoriziranja ali zapostavljanja ene ali druge oblike in načina kandidiranja. Končno bo Socialistična zveza lahko tudi uspešno izpolnila svojo kandidacijsko vlogo samo, če se politično enako angažira v kandidacijskih konferencah in na zborih volivcev, kakor tudi v celotnem kandidacijskem obdobju, ki jih čaka. Lahko pričakujemo, da bo v procesu kandidiranja prišlo do pozitivne medsebojne odvisnosti, povezanosti in dopolnjevanja med kandidacijskimi konferencami in zbori volivcev. Med drugim tudi zato, ker lahko predpostavljamo, da bo na mnogih krajih kandidiranih za en' mandat po več kandidatov, saj so volivci bolj navdušeni za odprte kandidature. Postopek kandidacijskih konferenc 1. Krajevne kandidacijske konference in kandidacijske konference delovnih organizacij. a — Predlagajo in sprejemajo kandidate za odbor- ^ nike občinskih skupščin. b — Obravnavajo in predlagajo možne kandidate za poslance mestne in republiške skupščine. c — Izvolijo delegate za občinsko kandidacijsko konferenco. 2. Občinske kandidacijske konference: a — Obravnavajo, dopolnjujejo in glasujejo o predlogu liste za Zbor narodov zvezne skupščine. b — Predlagajo in sprejemajo kandidate za poslance zborov republiške skupščine, ki so v okviru občine zaključena volilna enota. C — Obravnavajo predloge možnih kandidatov za poslance štirih zborov zvezne skupščine in predloge možnih kandidatov za poslance tistih zborov republiške skupščine, ki so skupni s sosednjimi občinami ter predlagajo najustreznejše medobčinski kandidacijski konferenci. d — Izberejo (izvolijo) ustrezno strukturirano delegacijo, ki se bo udeležila seje medobčinske konference. e — Sestavijo predloge kandidatur in jih predložijo (državni) volilni komisiji. 3. Medobčinska kandidacijska konferenca: za združene volilne enote za zbore republiške skupščine. a — Predlagajo in sprejemajo kandidate za poslance tistih zborov republiške skupščine, za katere je volilna enota dve ali več občin. b — Sestavijo predloge kandidatur in jih predložijo (državni) volilni komisiji. c — Sprejmejo poročilo o svojem delu, ki ga predložijo skupno s sprejetimi kandidati zborom volivcev in zborom delovnih ljudi v vsej volilni enoti (dve ali več občin). 4. Medobčinska kandidacijska konferenca: po zveznih volilnih enotah. a — Obravnavajo predloge občinskih kandidacijskih konferenc za zvezne poslance, določijo skupne kriterije za izbor iz podanih predlogov. b — Predlagajo in sprejemajo kandidate za zvezne poslance. c — Sprejemajo poročilo o svojem delu, ki ga predložijo skupno s sprejetimi kandidati, zborom volivcev in zborom delovnih ljudi v vsej zvezni volilni enoti. č — Sestavijo predloge kandidatur in jih predložijo (državni) volilni komisiji. Nato se vse kandidature ponovno obravnavajo na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, kjer se dokončno sestavijo predlogi kandidatov zveznih in republiških poslancev ter posredujejo volilnim komisijam — zadnji rok 15 dni pred dnevom volitev. I. K. ■ £ E B S * S ■ D H Si s ■ s 1 S H S B S B 1 B S ° 5 B B Q i B 3 B S a “ a i H Si g i g H g H g H I H i B i B B B ■ B B B B B BS B B B ■ B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B H B Ha B 89 B B B B B B B B B H B H B B B B B H B B B gr B B a & B EB m B H B B ES b m B B B B B B B B B B B B H B Poslovni rezultat tovarne »Elementi« za leto 11168 Težek tržni položaj konec leta 1967 je prisilil tovarno, da je v letu 1968 znižala prodajne cene vseh svojih proizvodov na domačem trgu ob istočasnem povečanju proizvodnje. Tako je bil tudi proizvodni plan za leto 1968 postavljen za 36% višje od realizacije v letu 1967. Obveze tovarne napram kupcem so bile tako zelo visoke, pa tudi ostali dobavni pogoji so bili težki. Zato lahko rečemo, da predstavlja leto 1968 prelomnico za našo tovarno, saj je uspela postavljene proizvodne obveze ne le. doseči, temveč jih ■ je celo presegla za 11%.- Proizvodnja je iz meseca v mesec, naraščala in tako je bilo v decembru proizvedeno že ža 47 % več kot v januarju. Tako sicer lahko rečemo, da smo zadovoljni bolj kot prejšnje leto, vendar pa nam to ne zadostuje.. Tovarna je namreč sestavljena iz več obratov, katerih razvoj ni na enaki ravni, prav tako tudi ne njihova tehnična opremljenost, zasedenost s kadri itd. Zato tudi njihov poslovni rezultat v letu 1968 ni enak. Tako npr. obrat Magnetov v letu 1968 ni imel zasedenih svojih kapacitet zaradi premajhnih naročil s strani kupcev kljub razčiščenemu tehnološkemu in proizvodnemu postopku, medtem ko ima obrat Žarnice kupcev preveč, da bi s svojimi kapacitetami zadovoljil njihove potrebe. Obrat Keramičnih kondenzatorjev proizvaja premalo za potrer-be kupcev, saj s svojo popolnoma ročno proizvodnjo lahko povečuje realizacijo le z dodatno delovno silo. Obrat Uporov, ki je v letu 1966 in 1967 doživljal veliko krizo v proizvodnji, je v letu 1968 presegel plan proizvodnje in povečal produktivnost dela skoraj za 100 %. Počasno kompletiranje strojev, naprav in ostale opreme za. obrat Feritov je povzročilo, da feritni izdelki, še niso tehnološko razčiščeni, prav tako tudi ne teče normalno proizvodni proces. Faza poskusne proizvodnje, ki jo mora preiti vsak rekonstruiran obrat je zaradi zakasnele dobave strojev in naprav v Feri tih istočasno že redna proizvodnja. Tako še nerazčiščena tehnologija povzroča velik izmet in nizek proizvodni rezultat, medtem ko mora tovarna že odplačevati obveze iz rekonstrukcijskih kreditov. V obrat Feritov se je preselila tudi proizvodnja VF keramike. Tako je tovarna kot skupek vseh navedenih obratov vključno z obratom Keramiko, ki proizvaja polizdelke za upore, dosegla ugoden proizvodni rezultat. Brutto produkt v letu 1968 je dosegel 98 milijonov ND ali- 70 tisoč ND na enega zaposlenega. Pri tem se je število zaposlenih povečalo za’ 63 oseb, od katerih je bila večina proizvodni kader. Veli- ke tržne obveze so namreč zahtevale, da smo morali proizvodnjo realizirati,' čeprav ekstenzivno v obratih z ročno proizvodnjo. Tako so bile ukinjene proste sobote v najbolj kritičnih mesecih za vso tovarno; medtem ko so posamezni obrati bili brez prostih sobot glede na potrebe proizvodnje tudi v . ostalih mesecih. Osebni dohodki so bili v tovarni relativno nizki celo leto, saj se niso izplačevali po delitvenem razmerju iz; gospodarskega plana. Enakomerne in 100 % plače v vseh obratih so bile namreč tudi eden izmed sanacijskih ukrepov začasne uprave. Izredno nizki osebni dohodki za strokovni kader so povzročili fluktuacijo kvalificirane delovne sile in tako je tovarna konec leta morala pristopiti h korekturi osebnih dohodkov; saj so znašali povprečni netto osebni dohodki v letu 1968 le 793 N din na zaposlenega. teljem dolžni poprečno let milijona N din. Stalnih \T rov za obratna sredstva ji bilo tako premalo za noti malno poslovanje. Zato J bilo redko, ko je bilo potrelf no »prositi« dolžnike za p|J čilo terjatev, da so bili osejl ni dohodki izplačani pravd časno. Pri tem so prav tol vame v ZP izredno slabil plačniki, saj so npr. naM terjatve do PSO vezane 3 jJ sece, do nekaterih dragih tof vara pa še dalj časa. Ker tovarna proizvaja ¡1 prodaja večino svojih izd® kov le maloštevilnim — veli kim kupcem, je tako vezani na likvidnost le-teh. Pri tej niso izvzeti niti mozemll kupci oziroma izvozna arpaai zacija kot posreden plačni za izvoz. Tovarna prehaja vedno bolj! s svojo prodajo tudi na im zemsko tržišče. Tako se je I letu 1968 struktura prodaj« povečala v. korist izvoza, kart nam kaže naslednja primejl java: 'SfULAi'*^ > M. MMH 8 mKKm j ■ I met ■ m lil ■ ■ hoi Z$nC K - voueme , i Razširjena reprodukcija v letu 1968 pa je povzročala stalen problem pri preskrbi zadostnih obratnih sredstev. Ni bilo redko, ko je material iz uvoza stal na carini, medtem ko nedokončane proizvodnje prav zaradi pomanjkanja tega materiala ni bilo mogoče dokončati. Tako so bile dobave kupcem v zastoju, medtem ko dobavljenih izdelkov kupci niso plačevali v postavljenih rokih. Vse to je povzročalo, da je bila vezava obratnih sredstev izredno velika, kar nam najbolje dokazujejo koeficienti obračanja: koeficient R - 3 R — 5 R — 6 R — 12 3,04 27,42 34,87 4,15 Prodaja 1966 1967 19» doma 89,6 91,7 Izvoz 10,4 8,3 Skupaj 100,0 100,0 Pri takem obračanju je bilo stalno vezanih 24 milijonov N din. obratnih sredstev, medtem ko smo bili dobavi- Pri tem je pomembno de}| stvo, da se je izvoz povečl na konvertibilno področja] Prvo mesto v izvozu so in» li upori, katerih smo izvozil 40 milijonov kosov, na dragem mestu pa potenciometri s 3;1 milijoni kosi v izvoza Pri ostalih proizvodih nismo imeli večjih možnosti izvozi zaradi razprodanosti na do mačem trgu kljub izredni] konjunkturi. Pri tem na last'] ne cene izdelkov v obstoječem stanju še niso pokrite s cel nami v izvozu, zato bo po večanje izvoza možno le I znižanjem LC po avtomataz* taji proizvodnje in izpeljavo novih tehnoloških postopkov.; (Dalje na 6. strani) Hkrati s proslavo dvajsetletnice obstoja ISKRA RIZ so odkrili na pročelju INSTITUTA spominsko ploščo inž. Ljudevitu & ljuski, ki je izgubil življenje ob požaru leta 1967 OSNOVNA DOLŽNOST IN NALOGA ČLANA ZKS JE, DA DELUJE V OKVIRU SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DA SE BORI ZA URESNIČEVANJE SOCIALISTIČNIH NAČEL (Iz statuta ZKS) Konferenca komunistov »Elektromehanske« Kranj, 17. 2. 1969. Konference sta se kot gosta udeležila tudi sekretar Komiteja občinske konference ZKS Kranj tov. Martin Košir in direktor tovarne tov. Boris Krystufek, ki sta aktivno sodelovala v razpravi na1 obravnavane teme. Konferenca je imela naslednji dnevni red: 1. Obravnava ankete o stanju organizacije ZKS v to-¡varni 2. Program dela komisij organizacije ZK 3. Delo sekretariata 4. Razno Zelo živahna razprava se je ¡razvila na poročilo o izsled-¡ kih ih zaključkih izvedene i ankete v naši tovarni o stanju naše organizacije, ki ga ; je podal tov. Henrik Peter-Inelj (anketo smo' v skrajša-[ni obliki objavili v našem [glasilu.) f Prvi govornik je poudaril [negativno vlogo raznih kari-feristov, ki postajajo škodi j i-|va skupina v članstvu prav Zato, ker na ostale člane in [delovne ljudi s svojimi (pri-rkritimi) negativnimi stališči [do-prizadevanj ZK in član Sijva,■■'dajejo slab zgled in de-jmoralizacijo svoji okolici. Ta-ki negativni elementi pač ne ; bi smeli nositi članskih iz-[ kaznic ZKS. S Naslednji, ki je razpravljal, [ je pokazal na nujnost kolek-1 tivnega političnega izobraže-, vanja članstva ZKS tovarne. , Dal je tudi konkretne pred-jloge za delovanje organiza-1 cije med mladino v povezavi1 z mladinsko organizacijo, kot ¡tudi za občasno izobraževa-| nje članstva ZKS v obliki debatnih seminarjev. Kdo je vreden, da je član ZKS in o »liku komunista« je tekla nadaljna razprava, j, »Reorganizacija organizacije ZKS v naši tovarni- ni- dosegla tistega uspeha, ki smo ? ga-pričakovali, ker z reorganizacijo nismo spremenili naše miselnosti o vlogi in nači-Í uu dela ZKS. Delo po komisijah ni zaživelo, ker si komi-i sije niso pravočasno sestavile svojih delovnih programov *■ Pri tem pa za to neaktivnost nosijo odgovornost vodstva komisij«. Tudi to so bite v grobem povedane misli na konferenci. Povedano pa je bilo še več kritičnih pripomb na naše dosedanje de-te in nakazane smeri delova-nja naše organizacije v bodete n. pr.: -ZK se bo morala zelo približati mladini f v ~ kadrovska struktura članska ZKS v naši tovarni se mora spremeniti v korist oe.avcev v proizvodnem prs-I testi — mladina je zelo kritična do vseh negativnih pojavov v poslovanju do odnosov med predpostavljenimi in podrejenimi —člani ZK se morajo močno aktivirati v samoupravnih organih in zastopati stališča, koristna ža celotni delovni kolektiv — člani ZK morajo ‘biti ■ v vsem svojem delovanju za vzgled. Sekretar Komiteja občinske konference ZKS Kranj tov. Martin Košir je izrekel tudi nekaj kritičnih "pripomb na naše dosedanje delo ter povedal tudi izhod iz trenutnega mrtvila (slabe aktivnosti). Med drugim je dejal, da se mora organizacija ZK v tovarni prilagoditi organizaciji, ki je bila izvedena v tovarni (oddelki ZK naj se formirajo po obratih in ne po de-.avnicah, kot je to sedaj slučaj). Članstvo se ni moglo aktivirati, ker komisije niso zaživele — ostala je vsa tež'na dela na oddelkih -'(prej os-, novnih celicah) —; kkr zgovorno dokazuje, da so se pri vsej reorganizaciji 'ZK menjali samo nazivi, vsebina pa je ostala ista (neučinkovita). Aktivnost članstva ZK se ne meri po udeležbi na sestankih oddelkov, temveč v celotnem delovanju člana v organizaciji ZK, -sindikatu, samoupravnih organih, komisijah . . . V obravnavo na seje oddelkov in komisij je treba dati aktualne teme, zanimive za članstvo. Na primer: — program razvoja tovarne —ekonomski odnosi (delitev dohodka in OD# v obratih‘in tovarni — organizacija poslovanja tovarne — kadrovska politika tovarne — volitve v sindikalno organizacijo — volitve v -samoupravne organe — zaključni račun tovarne in gospodarski plan tovarne — vloga sindikata v tovarni. Da bi lahko obdelovala im razpravljala o takih zadevah, je' predhodno potrebna reorganizacija ZK v tovarni. Vsak mesec-hi morali sprejeti v . vrste ZK nove in .zopet nove mlade člane. Tov. B. Kryštufek je imel tudi konkretni predlog, kako aktivirati nas same in naše članstvo: 1. v prvi vrsti aktivirati delo komisij 2. vsake 34 mesece naj se sestane ¡konferenca ZK, ki naj pregleda in analizira preteklo obdobje ter ugotovi rezultate aktivnosti 3. podobna anketa o stanju organizacije ZK v naši tovarni naj se ponovi vsaki dve leti. Sekretar ZKS v »Elektrome-haniki inž. Franc Pogačnik je v kratkih “besedah povedal glavne naloge posameznih komisij in obrazložil akcijski program organizacije (kar vse bomo v skrajšani obliki objavili v naslednjih številkah našega glasila) in povedal, da bo na — sestanku aktiva mladih članov ZK Elektromefaanike v februarju 1969 obravnavana problematika mladine ter vloga in povezava med mladinsko organizacijo in organizacijo ZK tovarne. Konferenca je v svojem zaključnem delu sklenila, da bo naslednje njeno zasedanje, aprila meseca, kjer bo obravnavala stanje organizacije poslovanja, organizacije samoupravljanja, ekonomike in politično situacijo tovarne ter vlogo ZKS tovarne v luči zaključkov VI. Kongresa ZKS in IX. Kongresa ZKJ. V tretji točki dnevnega reda je poročal spet tov. F. Pogačnik o delu sekretariata v zadnjih mesecih lanskega leta in v letošnjem januarju in februarju. Ker na to poročilo ni bilo pripomb in za točko »razno« ni bilo nobenih predlogov je delovni predsednik konference zaključil z ugotovitvijo, da današnja razprava in predlogi pomenijo napotilo za delo organizacije, ki jih mora sekretariat upoštevati pri programih dela komisij in jih vnesti tudi v svoj delovni program. I. S. ZP ISKRA KRANJ Organizacija: TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV KRANJ razglaša več prostih delovnih mest UREJEVALEC EKSCENTRIČNIH STISKALNIC v obratu ATN Pogoji: — VK ali KV delavec kovinarske stroke (orodjar ali strojni ključavničar); — odslužen vojaški rok 1 Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do vključno 1. 3. 1969 na kadrovski oddelek naše tovarne* Kandidaclfska konferenca in zbor volivcev 'V »Avtomatiki« Fržan Tovarna »Avtomatika« — Pržan je imeTa pred kratkim, v če* trtek, zbor volivcev oz. kandidacijsko konferenco, na kateri so izbrali oz. predlagali konkretne predloge za kandidate občinskih odbornikov, ter predlagali možne (evidentirane) kandidate za mestno skupščino in možne (evidentirane) kandidate za republiško skupščino — .gospodarski zbor. , Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov so članom kolektiva tolmačili način izbire kandidatov in kakšne predstavnike želimo imeti v omenjenih predstavniških organih. Predlagani naj bi bili predvsem ljudje, ki so pošteni, nesebični, sposobni in razgledani, ter ljudje, ki imajo ugled v kolektivu, kakor tudi., ziinaj kolektiva. V imenu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov so bili predloženi v 'obravnava in razpravo konferenci naslednji: Kandidat za občinskega odbornika: 1. Lado Peterlin Za mestno skupščino možni (evidentirani) kandidat: 1. Ivan čož, dipl inž. Za republiško, skupščino — gospodarski zbor, možni (evidentirani) kandidat: 1. Andrej Pardubsky, dipl. inž. Člani kolektiva so dodatno predlagali kandidate za občinske odbornike, in to: Sestanek v Novi Gorici Nova Gorica, 18. februarja 1969. •— Danes so se v Tovarni avtoelektričnih izdelkov sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ZP ISKRA in novogoriške tovarne. Na dnevnem redu je bila razprava o varianti, po kateri naj bi tovarna »Avtoelektrika« -pomagala tovarni v Sežani s prenosom dela proizvodnje prebresti težave v katerih se nahaja. Iz razgovorov se je izluščil edini sklep — naj ustrezne službe izdelajo elaborat, oz. analize, ki bodo poka-, zale, v koliko je ta način reševanja problematike tovarne v Sežani koristen in ekonomsko sprejemljiv za novogoriško tovarno in za tovarno radijskih sprejemnikov. Več o tem bomo še pisali ob elaboratu. L Borisa Vučiča; 2. Jaka špicarja ' Z večino glasov so bili iz* voljeni naslednji člani: Za kandidate občinske) . skupščine (občinski odbor-i niki) zbor delovne skupno s ti: 1. Lado Peterlin (pomoči nik računovodje); 2. Boris Vučič (planer Mo* kronog). gj Tov. Jaka špiear kandidat ture ni sprejel. Za možne (evidentirane) • kandidate Mestne .skupščine: 1. Ivan Což, dipl. inž. (vodja razvojne skupine).. Za možne (evidentirane)' kandidate Republiške skupi ščine v gospodarski zbor: 1, Andrej Pardubsky, dipl* inž. (direktor tovarne). Kandidacijska konferenca je morala tudi Izvoliti delegataza občinsko kandidacijsko konferenco, ki bo zastopal tovarno pri izvolitvi predlaganih oz. evidentiranih kandidatov* Izvoljen je bil tov. Janez Šebenik — predsednik DS tovarne. Nato je zbor volivcev obravnaval še proračun občinske, .skupščine Ljubljana - šiška in Mestnega sveta Ljubljana, ki ga je podal tov,-Franc Kovačec, odbornik občinske skupščine našega področja. V razpravi so se volilci; zanimali predvsem za asfalti-' ranje ceste (odcep Celovška - Pržan), kar je zelo problematično že nekaj let, saj je prevoz delavcev z avtobusi po omenjeni cesti nemogoč in tudi nevaren. Tov. Franc Kovačec je pojasnil, da je sedaj dokončno odločeno, da se letos, ko bodo vremenske prilike dovoljevale, začne z asfaltiranjem ceste, je zadevno že sklenjena pogodba s podjetjem »TLAK« - Šentvid. Kandidacijska konferenca oz. zbor volivcev je bil zaključen z željo, da se to res uresniči. I. K. Učinkovitost družbeno ekonomskega sistema samoupravnih socialističnih odnosov S seje Počitniške skupnosti ZP ISKRA O rezultatih lanskoletnega poslovanja V četrtek, 13. februarja se je sestal svet Počitniške skupnosti ZP Iskra, da bi razpravljal o lanskoletnem poslovanju Počitniške skupnosti. Iz poročila povzemamo, da je bilo to poslovanje lani najuspešnejše doslej, čeprav nekateri pokazatelji sicer ustvarjajo videz, kot bi bila ta dejavnost slabša od pričakovane. Za današnjo številko torej predvsem najpomembnejše iz poročila o lanskoletnem poslovanju, prihodnjič pa še o sklepih sveta Počitniške skupnosti za bližajočo se letovanj sko sezono v naših domovih. Pod tem naslovom je v tezah za 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije obširno obdelan nadaljni razvoj samoupravljanja na vseh nivojih našega družbenega dogajanja. Nadaljnji razvoj in oblikovanje je še posebno važno za Združeno podjetje ISKRA, keir se nam znotraj organizacij pojavlja vrsta nerešenih zadev. Med posamezniki so zelo različna gledanja v prihodnji razvoj samoupravljanja. Dosedanje izkušnje nam dajejo solidno podlago pri iskanju boljših rešitev na posameznih področjih. Samo uj>ravna struktura podjetja ne prepese toge šablone, niarveč se mora prilagajati, velikosti iti zapletenosti našega podjetja,“poslovni politiki podjetja in okoliščinam gospodarjenja. Teze obravnavajo pristop k tem vprašanjem izredno široko. Na podlagi razčlenjenosti podjetja na samoupravne dele, nujnega skupnega dela in enotnosti podjetja -naj -bi se organi upravljanja •oblikovali tako, da ustrezne sklepe sprejemajo na tisti ravni organizacije, kjer je to smotrno, kjer se zagotavljajo učinkovitost gospodarjenja in skupni, interesi delovnega kolektiva. Vzpostaviti je treba hepo-srednejše sistematične zveze med delavskim« -svetom podjetja, tovarne in obratov ( delovnih enot). Dosedanji akti, ki obravnavajo samoupravljanje, niso priznavali strokovnega kolegija za obliko samoupravljanja. V tezah za 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije pa je do tega vprašanja zavzeto povsem drugačno stališče! Ravno pri tej novi obliki; ki naj bi bila' uveljavljena, lahko pričakujemo izpopolnitev samoupravnega mehanizma. Zaradi posebnega pristopa k reševanju tega vprašanja je prav, če pogledamo nekaj odstavkov iz tez. »Sprejemanje konkretnih ukrepov pošlovno-tehničncga značaja, s katerimi se izvaja sprejeta politika in se uresničujejo samoupravno določeni cilji, mora biti osnova funkcije vodilnih in strokovnih kadrov v delovni organizaciji. Tem kadrom je treba dati polno svobodo, pobude za sprejemanje in uresničevanje poslovno-tehnionih rešitev pri izvajanju sprejete politike, so pa tudi popolnoma odgovorni za rezultate' teh konkretnih ukrepov. Samoupravni organi morajo nadzirati in ocenjevati rezultat vseh akcij in samo to je lahko podlaga za oceno realizacije sprejete politike. S tem dosegamo, da organi upravljanja in: člani kolektiva kot samoupravljalei, de sprejemajo operativnih sklepov, za katere je potrebna določena strokovnost, kontrolirajo pa njihove posledice in ocenjujejo odgovornost tistih, ki so jih storili. Čedalje večji pomen tržišča in vključevanje v mednarodno menjavo in delitev dela zahteva vedno boljšo kvaliteto, čedalje večjo strokovnost in operativnost poslovnega odločanja, to pomeni večjo strokovnost, večja pooblastila in večjo demokratično odgovornost strokovnih in vodilnih kadrov. V tem smislu moramo« proučiti možnost, da delovni kolektiv ustanovi, 'razen obstoječih -samoupravnih teles, tudi drage organe, npr. poslovni odbor kot organ delavskegasveta. To 'pride v poštev zlasti' V*'“Velikih in združenih podjetjih, kjer terja zaposlenost tehnološkega in poslovnega upravljanja neposrednejše usklajevanje dela. Poslovni odbor kot operativni in strokovni organ delavskega sveta bi deloval teamsko, vodil in usklajeval bi operativno dejavnost delovnih enot v podjetju kot delovni skupnosti in njihove odnose zunaj podjetja ob. popolni demokratični kontroli delovnih enot in skupnega delavskega sveta. Direktor ohranja osebno odgovornost, vodi pa tudi celotno; poslova-nje skupno ž dragimi člani poslovnega odbora, vendar v okvira splošne politike delavskega sveta.« Iz tež je razvidna potreba, da manj predpisujemo z Zakonom oz. da imajo delovne organizacije večjo samostojnost pri ustanavljanju svojih samoupravnih organov, « določanju pravic in obveznosti ter odgovornosti delavskega sveta ter njegove pravice, da ustanavlja svoje odbore in prenaša nanje pooblastila, pač; po potrebi zaradi pokrivanja poglavitnih področij ’.dela delovne organizacije, formaliziranja in zastopanja vseh stvarnih interesov. Zaradi ustvarjanja možnosti za nadaljnji razvoj samoupravljanja bo treba omogočiti v statutih in dragih samoupravnih aktih ustrezne dopolnitve. Potrebno je trajno in sistematično proučeva-vanje;« spremljanje in pospeševanje oblik, metod in tehnike samoupravne organizacije ter upravljanja zaradi zboljševanja operativnosti, učinkovitosti in demokratičnosti samoupravljanja, njegovega usposabljanja, da sprejme tehniko 'proizvodnje in informacij 'ter da samoupravno obvlada integracijske procese. FF Najprej velja pogledata, kdaj in koliko časa so lani obratovali naši počitniški domovi in kamp Mir na Dugem otoku. Letovanj ska sezona sp je torejzačela takole: v. domu v Poreču je letovanje-trajalo od 1. junija do 9. septembra, oz. 100 dni, v domu na Bledu od 1. maja do 30. . septembra, občasno pa je bil dom odprt Za posamezne akcije do konca leta. Redno je dom na' Bledu posloval 153 dni, občasno pa 51, oz. skupno 204 dni; dom v Trenti je posloval od 17, junija do 8. Septembra, ali 82 dni, medtem ko je kamp Mir na Dugem otoku obratoval skupno 100 dni, od 1. junija do 9, septembra. Znižane tene penzionom v pred m po sezoni in ostale ugodnosti kljub temu niso uspele podaljšati letovanjske ' sezone in tako še bolj izkoristiti razpoložljivih letovanjskih zmogljivosti, ker se člani kolektivov še vedno odločajo za letovanje y. najveiji meri V mesecih julij in avgust. Po planskih predvidevanjih Počitniške skupnosti je bila realizacija v preteklem letu v domu, na Bledu za 20 % večja, nasproti za 31 % povečanim stroškom poslovanja. V primerjavi z rezultati v 1. 1967 je bila lani realizacija celotnega dohodka ža 10% večja. Na slabši uspeh od predvidenega je predvsem vplivalo povečanje stroškov poslovanja, zlasti pa tudi iz-: redni stroški, ki so nastali po izgubljeni tožbi s podjetjem SAP v zvezi z domom na Bledu. Počitniška skupnost je morala v 1. 1968 na ta račun . znižati dohodek za -13.488,76 -dinarjev, nekaj sredstev pa bo za to odteklo tudi še v letošnjem .poslovnem letu. še vedno v tem domu ni bilo urejeno kadrovsko vprašanje, ker sp bili razen kuharja zaposleni le honorarni uslužbenci. Tudi dvakratna zamenjava upravnikov doma se je odrazila lani na slabše poslovne rezultate. Dom na Bledu pa terja tudi temeljito ureditev, za kar pa Počitniška skupnost nima ustreznih sredstev. Z zelo dobrimi poslovnimi rezultati se v 1. 1968 lahko pohvali dom v Poreču,, saj je bila izvršitev za 19%. presežena, medtem ko so za poslovanje porabili celo 1% manj planiranih sredstev, | čeprav so bile storitve lani kvalitetnejše. Kot prejšnja leta je bilo za letovanje v Poreču med člani kolektiva izredno zanimanj p in je bila treba najdmaiti tudi zasebne sobe, ki pa so v večini primerov ob višjih cepah bile slabše od razpoložljivih v domu. , . Prav tako uspešno bo lahko dom v Poreču posloval tudi letos, potrebno pa je v njem misliti na obnovo vodovodne inštalacije, ureditev terase in modernizacijo kuhi-, nje, da bo kos povečanim potrebam. Poslovanje v domu v Trenti je bilo . lani podobno poslovanju v preteklih letih. Izvršenih je bilo 82 % planiranega poslovanja, ker tudi vsi propagandni in dragi prijemi niso vzbudili večjega zanimanja za letovanje v Trenti, pa čeprav je"tu zares lepo. Kljub vsemu temu so bili poslovni rezultati doma, v Trenti lani boljši od rezultatov v preteklih letih, vendar je bil ostanek dohodka minimalen glede na nizko realizacijo, zadovoljivo pri tem pa je, da je bil tak rezultat dosežen ob nižjih stroških poslovanja. So pa tudi v tem «domu nujno potrebne nekatere izbojšave, kot n. pr.: obnoviti je treba nekaj inventarja, urediti kuhinjo in popraviti vodovodno instalacijo. Kamp na Dugem otoku je lani za 108% presegel planirano izvršitev, pri čemer je bil celotni dohodek za 94% nad planom, stroški poslovanja pa za 108%. Kljub temu je izkazana izguba, nastala predvsem zaradi prekoračenja stroškov pri nabavi svežega mesa. Rezultat poslovanja bi lahko bil izreden, vendar je prav prekoračitev normativov in -cene za meso (nad“ 2 milijona S din) to preprečila. Iz rezultatov poslovanja pa so bile vendarle pokrite skoraj vse obveznosti kampa. Nastala izguba, si- (Nadaljevanje z 2. strahi);, Rezultat, ki ga je celotna tovarna ustvarila v letu 1968 je zaradi spremembe v strukturi realizirane prodaje v primerjavi s planom in preseženega plana proizvodnje, in prodaje boljši, kot smo, ga predvideli. Tako je ustvarjeno 58,7 milijonov N Siri celotnega dohodka po fakturirani realizaciji, kar je . 22 % več kot smo. ga'planirali, Ža ustvaritev takega celotnega dohodka pa smo porabili 32 milijonov N din poslovnih stroškov, ustvarili pa smo ga cer le navidezna, je tudi J zultat tega, da je bilo y J pravila objektov v kampa $ tej sezoni oz. že pred njo vil Ženih 3 milijone starih dinj jev v. razna nujna poprava Podobna vsota je bila vi namene vložena tudi v.l. pl Zasedenost kamra je bil lani veliko boljša kot,vpil teklih letih, v dobršni mej zaradi letovanja gostov I ČSSR (iz «tovarne »MetiJ Blansko). V kampu so nai • večje težave s sladko- vodi prav tako pa tudi niso mož! razširitve zmogljivosti, po urbanističnih predsjsil niso možne nove gradnje fj Glede . vseh problemov |fc spremljajo poslovanje kamina Dugem otoku in zlasti i|i di glede na oddaljeni« (400 km po cesti in 2,5 u* vožnje po morju), bi bij umestno kamp (za to’so ji* možnosti) za vrednost osno* nih sredstev, t. j. okrog j milijonov S din, odprodat?* najti možnosti za nate; ugodnejšega letovališčjajil Vel. Lošinju, kjer bi bile it; razpolago večje zmogljivost pa *tudi zasedenost doma j bila prav ugodnejša na račtl krajšega potovanja. Pregled celotnega pošlo« rija Počitniške skupnosti k: že. premik' h boljše« izkoriščanju razpoložljim! zmogljivosti in boljšemu ¡i spodar j en ju, katerega odrazjl celotni dohodek," iti ga jejj eitniška skupnost v 1. Bi dosegla 701.731.69, pri čema pa moramo poudariti, dal osnovni namen Počitniški j skupnosti nuditi članom It j lektiva ZP Iskra čim bo‘ ugodne letovanjske pogoji ne pa "ustvarjati doh:d;k. . Poslovni uspehi Počitniški skupnosti so bili lani doslej najugodnejši, kar pa je pril gotovo ' tudi posledica pri?! devnosti maloštevilnega • fej lektiva, ki je to dejavno* vodil in se trudil, da bij obstoječimi. ipožnostmi !f| 'sredstvi in ob vsej spreniil joči problematiki, doseli čim boljše poslovne rezu» te, predvsem pa tudi zodtl voljstvo vseh, ki so koristil usluge Počitniške skupnosti — C-i z 22,2 milijona N din vinil nega živega dela. Ustvarjeni ostanek doli»! ka ne zadostuje za polenit obveznosti do kreditov, joj šele za razširjeno reprod* cijo. Ker pa je tovarna!1 razširjeno reprodukcijo 'F siljena, .če hoče obdržati ni bo potrebno reprodukcijo1® vesti le-z avtomatizirano P® izvodnjo in dokončanjem-«i® vesticij z istočasno detla!® pridobitvijo virov State ratnih sredstev in z iz;a!l$ njem vezave obratnih« sS? štev. M. K'« Foslovssi rezultat tovarne »Elementi« Ob 30-letnici gledališke dejavnosti tov. Franca Orla Pred kratkim je praznoval 30-letnico kulturnega' udejstvovanja šef kadrovskega oddelka Iskrine tovarne »Elektromehanika« Kranj — tov. Franci Orel, ki je znan širši javnosti, predvsem pa v Medvodah, kot igralec, režiser in organizator. Menimo, da bo prav, če iz gledališkega. lista DPD »Svoboda« Medvode, ki je izšel ob priliki njegovega jubileja, povzamemo nekaj misli njegovih sodelavcev: »Z vsem ognjem svojega; mladostnega idealizma se je začel udejstvovati na dramskem polju pri Kulturnem društvu v Sori kot šepeta-lec, masker, igralec in režiser. Tudi v udejstvovanju med NOB ni mogel kaj, da ne bi s svojim gledališkim navdušenjem in smislom, ter s svojo tako priljubljeno harmoniko, po napornih borbah zabaval soborce. Od leta 1953 je predsednik, igralec, režiser — vodja, ki okrog, sebe zbira generacijo za generacijo, Kdo bi naštel vloge in režije? Veliko jih je bilo. Kdo bi govoril o urah, preživetih na odru ali v garderobi? Veliko jih je bilo. Veliko je bilo veselih in žalostnih vlog — ur. žalost gre v pozabo, veselje ostane. Želimo ti še mnogo uspehov na tvoji nadaljnji življenjski in umetniški poti.« K tem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo z željo, da bi Jubilant še dolgo ostal zvest kulturni dejavnosti v Medvodah. »Elektromehanika« — Kranj: S sefe predsetsíva konference Z M V soboto, 1. februarja je bila 9. izredna seja predsed-/ sivakonference naše tpyarpe. Seji so poleg članov predsedstva ZM prisostvovali še tov. Henrik Peternelj in Miran Rus. Vabljen je bil tudi predsednik sindikata tov. Janko Košir, vendar se zaradi objektivnih vzrokov seje ni mogel udeležiti. Dnevni red je obsegal dve topki: 1 Obravnava predlogov za kandidaturo mladih v kandidacijsko konferenco in odbornike občinske skupščine; 2. Razno. Občnska organizacija je že poslala predlagane ' možne kandidate za kandidacijsko konferenco in občinsko skupščino. Predlogi niso dokončni, zato so jih poslali naši konferenci v obravnavo. Predlagani so bili naslednji kandidati, ki jih je konferenca oz. naše predsedstvo v glavnem potrdilo: Karla Zorc, roj. 16. 9. 1948, -ekonomski' tehnik, tajnica TK ZM Elektromehanika; Alojz Debelak, roj. 5. 5. ,I°44, tehnični kontrolor, Predsednik TK ZM Elektro-jnehanika, član ZK in DS °brata »Stikala«; .Henrik Peternelj, roj. 4. 7. 1?41, strojni tehnik, član UO kvarne, član ODS tehnične službe, član komisije za izobraževanje 00 ZK v podjet-; Ju; Martin Mrgole, roj. 9. 11. 1*44, strugar' — član predpišiva TK ZM Elektromeha-|HS in njen delegat pri OK , ?MS Kranj. Tov. Henrik Peternelj, se je strinjal s kandidaturo, vendar je treba vprašati' člane OK — ZMS občine Kranj, če so upoštevali, da ■ stanuje v škofjeloški občini. Tov. Miran Rus, ki je bil tudi med predlaganimi kandidati, na kandidaturo iz objektivnih razlogov hi pristal, zato je kadrovska komisija konference ZM tovarne zadolžena, da na naslednji seji predlaga novega kandidata. V drugi točki dnevnega reda je tov. Karla Zorc, tajnica TK ZMS tovarne, poročala o skupnem seminarju, ki ga organizira OK ZM Kranj na Bledu 22. in 23. marca za 'mladinske funkcionarje kranjskih tovarn. Obvezno se morata udeležiti seminarja sekretar in predsednik konference. Naše predsedstvo pa je sklenilo, da pošlje na seminar še osem slušateljev. Predsedstvo konference daje (kpt sklep) tudi zahtevo, da kranjska mladina dobi svoje stalne prostore v Delavskem domu in podpira občinsko konferenco pri tej zamisli. Zahteva je utemeljena, ker je znano, da se mladina potika v svojem prostem času po gostinskih • lokalih, kar pa je za njen razvoj škodlijuo. Na eni izmed naslednjih sej bo predsedstvo ŽMS razpravljalo o predlogih kandidatov za volitve v upravne organe. Predsednik aktiva ZMS Iskra — Elektromehanika Alojz Debeljak Planiranje kvalitete Nekaj izvajanj iz referatov na kongresu EVROPSKE ORGANIZACIJE ZA KONTROLO KVALITETE V BADEN-BADNU Najprej bomo problem proučili s tehnične plati in kakšno je to planiranje v Franciji. Proces sprememb v gospodarstvu je obeležen z vse ostrejšo konkurenco znotraj države in med državami. Zato je velika težava nerazvitih prav to, da se njihov rastoči potencial smiselno vključi v svetovno gospodarstvo. Tako za vodstva kot neposredne proizvajalce se kaže stalna potreba prilagajanja na nove pogoje in zahteve trga; tehnike in organizacije proizvajanja in prodaje.. Najnovejšim dognanjem' o organizira-' nju in specializaciji moramo vsekakor ustvariti primerne predpogoje, če jih hočemo uvajati v praksi. To nedvomno velja tudi za strokovna področja 1 ocenjevanja, zagotavljanja in izboljšanja kvalitete. V tej neizprosni konkurenci odloča poieg cene in roka dobave predvsem kvaliteta — konkurenca je v e ej istočasno tudi tekma v kvaliteti, ki mora biti prirejena zahtevam trga. ., .. Spremljanje ciljev, ki si jih v kvaliteti postavimo, je učinkovito le z ukrepi znotraj podjetja in prilagajanjem, podjetja na zunanje pogoje. Jasno je, da se z razvojem tehnike postavlja vse večje zahteve po kvaliteti. Vendar je. razlika med »pionirskimi« industrijami . (atomska, raketna, elektronska) pri katerih je nujen pogoj tehnična zmožnost za doseganje splošno visoke kvalitete in »običajnimi« industrijami, ki proizvajajo za širok krog potrošnikov in kjer se predvsem išče ekonomično optimalno kvaliteto. Ti grupaciji industrij učinkujeta ena na drugo in se medsebojno prepletata,. PIONIRSKE INDUSTRIJE Te so v zadnjih 30 letih dosegle nesluten razmah, ki je vodil na vse kompleksnejša področja. Ta napredek je predvsem rezultat osnovnih raziskav, ki so odkrile tajne atoma, aerodinamike, materialne strukture itd. Vendar, čim so se ti rezultati začeli praktično uporabljati (atomski reaktorji, rakete, elektronski računalniki itd:) se. je pojavil problem tehnične kvalitete, ki mora doseči nivo, prekoračiti odrejen prag, če hočemo sploh ustvariti te konstrukcije. Nikoli ; ne bi mogli zgraditi atomski reaktor, ee ne bi-uspeli izdelati grafit in kovine določenih kvalitet, isto je za rakete ..in elektronsko tehniko (transistorji ipd.)gg § Pri preučevanju razvoja pionirskih industrij, moramo1 neobhodno upoštevati absolutno nujen prag kvalitete. V Franciji se vlagajo velika sredstva v ta namen. Pomembnejše organizacije, ki še s tem ukvarjajo so: a) Državni laboratoriji npr. laboratoriji -fn eksperimentalni centri ministrstva za letalstvo; Državni institut za preučevanje Vesoljskih poletov; laboratoriji in univerze. b) Državne institucije kot: Komisija Za atomsko energijo in predvideni Državni cen- . ter-za preučevanje vešolja. c) Nacionalizirane industrije kot: letalska industrija in ■proizvodnja električne energije. Temu se priključujejo naloge, ki jih ' te organizacije dajejo privatnim družbam, kot lastne raziskave velikih industrij. Na ta način se pri specialistih razvija »sam od sebe« občutek za »atomsko, vesoljsko, elektronsko kvaliteto«. Naslednji zelo pomemben pojem, ki je v zvezi s kvaliteto je pojem »zanesljivosti« Za komplicirano konstrukcijo ni dovolj, da jo je mo- t» S« * ) s i » s» &. *» © © » © 1 ). i & © m ® m © m & @ ZP ISKRA KRANJ STROKOVNE SLUŽBE IŠČEMO NOVE SODELAVCE za delo na delovnih mestih: 1. SVETNIK generalnega direktorja 2. VODJA SLUŽBE ZA RAZVOJ 3. ORGANIZATOR PROJEKTANT Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1) dovršena ekonomska fakulteta II.; stopnje z vsaj 5-letno prakso na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu ali javni upravi: pod 2) dovršena elektro fakulteta II. stopnje z vsaj 5Tetno prakso na odgovornih delovnih mestih v elektroindustriji. pod 3) dovršena ekonomska fakulteta II. stopnje in vsaj 3-letna praksa na področju organizacije poslovanja. Delovni mesti pod 1) in 2) sta v Ljubljani, pod 3) pa v Kranju. Prijave sprejema ZP ISKRA KRANJ, Organizacijsko kadrovsko področje, Kranj, Ghlltamska 2, do 1. 3. 1969 es©®@s®©®s>©®®isi5e*®®®s>©81.936 $. @ Upravni odbor je obravnaval poročilo panoge kino-akustika in .bo.vse njene zahteve za izboljšanje poslovanja posredoval odgovornim službam tovarne, ki morajo do 10. marca predvideti konkretne rešitve. ® Upravni odbor je zavzel stališče, da vnaprej ne bo več odstopal od pogodbenih obveznosti posameznikov, ker se pojavlja vedno več primerov, ko elani kolektiva pri izstopu iz tovarne zahtevajo oprostitev ali zmanjšanje obveznosti do tovarne. @ Upravni odbor je ugodil prošnji Vzgojno varstvenega zavoda iz Kranja ter mu brezplačno. dodeljuje nekaj odpadnega materiala za tehnično in likovno vzgojo .predšolskih otrok. ® Upravni odbor je bil seznanjen, da je v mesecu januarju izstopilo iz tovarne 15 delavcev, od teh 7 višje m srednje strokovnih. SKLEPI 13. SEJE UO (11. II. 1969) ® UO je razveljavil sklep UO izpred nekaj let in sklenil, da bo v bodoče o sprejemu nove delovne sile dokončno odločala Kadrovska komisija tovarne, problematične primere pa dala v presojo in odločitev UO tovarne. © Ob razpravi o poročilu Centralne inventurne komisije, in komisije za kontinuirana inventuro je UO sprejel sledeče zaključke: — manj ko N din 4.739,37 — strojček za posnemanje izolacije, za katerega nihče v tovarni ne ve kje je, naj se knjiži, v breme tovarne, kot je predlagala popisna komisija. — nadalje se je UO strinjal s predlogom komisije za razhodovanje 29 stolov v sedanji vrednosti 302,20 N din, dokončno naj zadevo reši komisija za ocenjevanje OS, ki daje predloge za odprodajo OS ali odpis. — UO je sklenil, da tovarna fakturira ZZA vse instrumente in naprave, ki so na ZZA ali se dogovori za ustrezne najemnino in obrabnino. — UO je zadolžil tov. Močnika, da s predpisom uredi način razhodovamja instrumentov in naprav, M so delno obrabljeni. — primanjkljaj 980,00 novih din, ki je nastal pri predelavi phenoplasta v tablete, ki jih izdeluje ELMA, naj se glede na to, da je verjetno to napaka v administraciji knjiži v breme tovarne. — vodilno in vodstveno osebje v proizvodnji 'je potrebno opozoriti na primere, ko so delavci imeli doma v uporabi tovarniške instrumente. V kolikor bo v bodoče še prišlo do tega naj disciplinsko ukrepajo. — primanjkljaj drobnega inventarja pri -osebnih zadol-žencih v vrednosti 274.32 N din naj krijejo zadolžemoi 100 odstotno. - — o smiselnosti nastavitve še enega referenta za kontinuirano .inventuro naj odloči strokovna služba. — dopolni naj se silracija drobnega inventarja. ‘Ugotovi naj se možnost enojne 'ši-fracije za WS in SS kvaliteto rezil — povrtal. — organizacijska služba naj dopolni seznam ©I s 100 odstotnim odpisom. Z organizacijskim predpisom naj se tudi uredi .zadolžitev s priborom, — UO se je strinjal s predlogom komisije za nagraditev najprizadevnejših pri popisu in predlaga Delavskemu svetu, da prizna nagrado za tov. Vartar Marijo in tov. Kraševec Ivana po 300;Q0 N din in Korošec Viktorju 400 novih din za . vestno opravljeno delo. — vse ostale viške in manj-ke naj finančna služba knjiži v dobro oz. v breme tovarne. © UO je obravnaval predlog in poročilo Komisije za racionalizacijo materialnega poslovanja. Zaradi prekratkega roka za obdelavo predloga je-UO sklenil, da bo o zadevi temeljiteje razpravljal na prihodnji seji. © S predlogom Izvršnega odbora Sindikalne podružnice za dotacijo v letu 1969 se je UO strinjal In predlaga DS, da ga sprejme. © UO predlaga DS tovarne, da sprejme predlagane spremembe statuta ZP s pripombo, da se določi namen uporabe rezerviranih sredstev v rezevnem skladu ZP. © Po razpravi je UO sklenil, da se tov. Burica Cirila in Medič Staneta z 12. II. 1969 odstavi iz delovne organizacije (suspendira) zaradi uvedbe postopka za ugotavljanje hujših kršitev delovne dolžnosti. @ V zvezi z dopisom Zveze gluhih Slovenije je UO odob- ril 10 dni dopusta z nadomestilom tov. Bebru Jožetu, zaposlen v tovarni, ki bo v svetovnih igrah gluhih zastopal zvezo v ekipi košarkarjev. ® Na predlog mladinskega aktiva - tovarne je UO razpravljal o odobravanju na-grad vajencem in zadolžil Splošni sektor, da pripravi predlog za nagrade z ozirom na šolski uspeh. Nagrade .bi naj vajenci prejeli po opravljeni delovni praksi v tovarni. © Tov, Stipanovič Ilija, dipl. ing. prosi UO za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Imenovani je štipendist tovarne. UO je njegovo prošnjo zavrnil, v kolikor bo odpovedal delovno razmerje mora vrniti štipendijo po določilih pogodbe. Stanovanjsko posojilo mn bo stanovanjska komisija dodelila v skladu z določili veljavnega pravilnika. SKLEPI 28. SEJE UO (14. 2. 1969) © Upravni odbor je sprejel in potrdil poslovno poročilo tovarne za elektroniko in avtomatiko za leto 1968 in ga predlaga delavskemu svetu tovarne v obravnavo in potrditev. © Po vsestranski obra/vna^ vi zaključnega računa — poslovnega poročila zadolžuje upravni odbor upravo tovarne, da dosledno izvaja že sprejeti sanacijski načrt. (Dalje na 8. strani) IV3n!iaS0aaBlfSTK3anBaSaBaiIBSBBCBna3Sa.-VaaBBRISEBMBBaBBMSBIIMRaH«*tZ«iaillinnBiaBaBHn Iu3 ISKRA — TOVARNA ORODJA LJUBLJANA v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ zaradi razširitve proizvodnje oglaša prosta delovna mesta za delo nas 1. BRUSILNIH STROJIH: — Safag — za trdine — Shipman — ploščinški profil brusilni — Blohrn — ploščinški brusilni — Deckel — ostrobrušifaii — Ewag — za trdine — Shipman — ploščinški brusilni — Blohm — ploščinški profil — Shipman — okrogli brusilni — Šmidi — za brušenje žag — Studer — profil brusilni — Matrix — za brušenje navojev — Studer — univerzalni okrog» brusilni — Mayford — okroglo brusilni 1 del. m. .1 del. m. 1 del. m. 1 del. m. 1 del. m. 1 del. m. 2 del. m. 1 del. m. del. m. del. m. del. m. del. m. del. m. 2. KOORDINATNIH IN REZKALNIH STROJIH: — Wanderer — univerzalni rez. 1 del. m. — Kerry Comae — horizontalni rezkalni 1 del. m. — Arčhdale — vertikalni rez. 2 del. m. — Kerry Irecker — vertik. rez. 2 del. m. — Elliott—univerzalni rezk. 1 del. m. — Deckel FP1 in FP2 — univerz, rezkalni 5 del. m. :— Deckel KF 12 — kopirni rezkalni 2 del. m. — Saimp — kopirni rezkalni 2 del. m. — Schulz — paralelni lepalni 1 del. m. — Catmur — koordinatni brusilni 1 del. m. — Hurth — koord. vertikalni rezkalni 1 del. m. — Hauser — koordinatni vrtalni 1 del. m. — Newall — koordinatni vrtalni 1 del. m. 3. STRUGARSKIH IN SKOBELNIH STROJIH: — Smart-Brown — kopuna stružnica 1 del. m. — Dean Smith — zastružilna stružnica 1 del. m. — Elliott stružnica 1 del. m. — Boley stružnica 1 del. m. — skobekn stroji 4 del. m. 20 del. m. 1 del. m. 4. ROČNI ORODJARJI: 5. TAJNICA DIREKTORJA: Pogoj za delovna mesta od 1. do 4. je odslužen vojaški rok, za delovno mesto pod zap. številko 5. pa mora kandidatka imeti srednjo strokovno izobrazbo ali dveletno administrativno šolo. Dobro mora obvladati strojepisje m nemški jezik. Za vsa prosta delovna mesta imajo prednost piri izbiri kandidati z večjimi delovnimi izkušnjami. Delo je mogoče nastopiti takoj oziroma po dogovoru. Oglas velja do zasedbe delovnih mest. BBBBaasBBBmi iBaaBSt-sBi Iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje iz 7. strani) ® Upravni odbor ugotavlja, da si je uprava tovarne v drugem polletju izredno prizadevala za čimboljšo poslovno politiko — uspeh tovarne, kar je razvidno iz zaključnega računa (rezultat) drugega poletja, saj ji je uspelo kljub velikim izgubam prejšnjih let pokriti 144 milijonov starih din skladov oz. izgube. Zmanjševale so se zaloge na vseh razredih, zasledovali stroški poslovanja in posvečala se je vsa pozornost za 100% izpolnjevanje planskih nalog. . Zato daje strokovnemu temini upravni! odbor vse pri-5' znanje.. • Upravni odbor soglaša S spremembami in dopolnitvami določil ZP, ki so v zvezi s spremembami in dopolnitvami Temeljnega zakona O podjetjih in predlaga delavskemu svetu tovarne, da navedeno sprejme in potrdi. • Upravni odbor sprejme naert sprejemanja pripravnikov za leto 1969 in ga daje v potrditev delavskemu svetu. Omenjeni načrt je v skladu s potrebami tovarne glede na izboljšanje kvalifikacijske strukture. Načrt sprejema pripravnikov je 'priloga k tem sklepom. ® V zvezi z izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki naj bi temeljil na analitični oceni delovnih mest, upravni odbor imenuje komisijo za izdelavo analitične deene delovnih mest v naslednjem sestavu: BERAVS Anton — predsednik, ŠEBENIK Janez — član, NOVAK ing. Janez — član. Za namestnika člana je imenovan tov. ZAJC Edo. Dva člana komisije imenuje direktor organizacijsko-kadrovskega področja tovariš Kralj. Komisija naj takoj pristopi k delu. 9 Upravni odbor, je ime-npval komisijo za informiranost kolektiva v naslSdnjem sestavu: BERAVS Anton — organizator. — predsednik, OBLAK Alojz.!— ekoriofmst — član, STRUNA Marinka •— administrator VG — član. | Naloga komisije je, da se od časa do časa Sestaja ter razpravlja, kako in na kakšen način bi bil kolektiv najprej in na najbolj primeren način o bistvenih zadevah pravočasno informiran (morda kakšen interni bilten). Nadalje bi bila naloga komisije, da je v sodelovanju z glavnim uredništvom časopisa »ISKRA«, da posreduje kakšne prispevke o pomembnih dogodkih, da objavlja prispevke o življenju in delu tovarne itd. Posreduje tudi predloge in mnenja glede sedanje vsebine tega časopisa in mnenje kolektiva o čem daj bi se pisalo oz. kaj naj časopis vsebuje. ® Upravni odbor je zavrnil predlog proizvodnega sektorja, da se prenese prosta sobota od 15/3-1969 na 8/3- 1969. Hkrati s tem zadolžuje vodje sektorjev, da uredijo delo ta dan tako, da bo potekalo nemoteno. ® Upravni odbor zadolžuje direktorja, da na nivoju vodje Sektorjev rešuje, vprašanje discipline. Vse kršitelje delone discipline' se pred- * laga v disciplinski postopek. ® Upravni odbor je vzel na znanje informacijo tov. di-' rektorja, da bi se prenesel del proizvodnje RA sprejemnikov iz Sežane v P rž an le v primeru, če je artikel, ki bi ga proizvajali vsaj toliko akumulativen, kot je sedanja poprečna akumulacijska stopnja tovarne Avtomatika. Hkrati š' tem pa se zahteva' dokumentacijo za tiste nove tipe radijskih sprejemnikov, ki naj , bi se delali v tovarni Avtomatika in ki so predmet rentabilne proizvodnje. Dokumentacijo potrebujemo zato, da bi lahko realno ocenili vrednost del v posameznih obratih- tovarne Avtomatika. Število radijskih sprejemni-ko, ki naj bi še v naslednjih letih na tej novi tehnološki osnovi proizvedlo oz. proda- lo. SKLEPI 27. SEJE UO I. 1969) (29. • Glede na podano poročilo tov. Vutkovič Mihaela dipl. oec., vodje, gospodarskega sektorja o višini realizacije proizvodnje plana .za mesec januar 1969 je upravni odbor mnenja, da se za ta mesec izplača 100 % osebne dohodke. 9 Glede na to, da so stalno neizpolnjeni operativni plani v proizvodnji, upravni odbor vztraja na tem; da jih je treba 100 % izpolnjevati oz. predlagati upravnemu odboru ukrepe za neizpolnjevanje. Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da sprejme poročilo komisije in ga potrdi. 9 Sindikalnemu odboru ZP Iskra, ki prireja VII. zimskošportne igre ZP Iskra, se presežki primanjkljaji I. material 15.325,33 31.284,09 II. material v predelavi 1.445,95 789,32 III. gotovi izdelki IV. drobni inventar v 11.721,94 uporabi - 1.959,06 1.597,77 V. osnovna sredstva 1.325,08 skup aj: 18.730,34 46.718,20 Generalni direktor . ZP Iskra pokrovitelj zimsko — športnih iger Za tekmovanje v veleslalomu se je prijavilo;! 372 tekmovalcev in tekmovalk odobri finančna sredstva ali ' pa darila v znesku 400 N din. Upravni odbor pooblašča’ direktorja tovarne, da odloči, ali bodo dana na razpolago sindikalnemu odboru fi- , nančna sredstva ali darilo, v j obliki proizvodov. Na seji športne komisije 18. t. m. je tekla beseda o bližnjih igrah ISKREJ v Kranjski gori, nad katerimi-je pokroviteljstvo prevzel generalni direktor ZP ISKRA, Vladimir Logar. Za tekmovanje v veleslalomu se je organizatorju VII. zimsko-športnih iger v Kranjski gori 1. marca 1.1. prijavilo skupno 372 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh naših organizacij. Vodje ekip so ob tej priložnosti izžrebali tudi startne številke za prijavljene, štartne številke pa morajo vodje ekip dvigniti bodisi na sestanku vodij ekip, ki bo 28. februarja ob 18. uri v hotelu »Prisank«, ali pa najkasneje do 8. ure na dan tek-movanja. informacijska pisarna tek--movanja bo poSloVala v hotelu »Prisank«. »BnBnBBBBHaBHBBBnHBBBnBBHBBBBBBBeBBHaBBBBBBBl*ll 9 Ker bodo v obratni zobozdravstveni ambulanti kadrovske spremembe oz. redila zobna ambulanta prenehala ter bo delovala 2 do 3 X tedensko, imenuje upravni odbor komisijo; za ugotovitev inventurnega stanja oz. za primopredajo, v katero imenuje naslednje člane: KUKOVEC Ivanko — predsednik, BERAVS Antona — član, MUSTAR Anico — član. Komisija je dolžna o ugotovitvah poročati UO tovarne. Letošnje sindikalno šahovsko prvenstvo Ljubljane V prejšnji številki smo začeli objavljati rezultate s sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane v šahu, v katerem sodelujejo v štirih ligah po ena ekipa Zavoda za avtomatizacijo in tovarne »Avtomatika« ter dve ekipi iz tovarne »Aparati«. Omenjene šahovske ekipe so doslej odigrale štiri kola in sicer: ® Upravni odbor sprejme in potrdi poročilo komisije za ugotavljanje presežkov in priman j kij aj ev. I. liga: ZZA : Železničar 3:3, ZZA PTT 0,5:5,5, ZZA : Izvršni svet 1,5:4,5, ZZA : Elektro-projekt 2,5:3,5. Po štirih kolih si je ekipa Zavoda za avtomatizacijo nabrala 7,5 točk, kar sicer ni veliko, vendar je treba upoštevati, da je prav v teh kolih imela za nasprotnike najmočnejše ekipe. II. liga: Avtomatika : »Karl Jeraj« (Slepi) 1:5, Avtomatika : Gradis 3,5:2,5, Avtomatika : Kan tonažna tovarna 5:1, Avtomatika : »Delo« 2,5 : 1,5 in dve prekinjeni partiji,- za kateri pa kaže, da bosta komisijsko; ocenjeni v korist šahovske! ekipe Avtomatika. Po štirih kolih ima ekipa s Pržana-skupno 12 točk in je doslej! najbolje uvrščena: ekipa Iskre v letošnjem sindikalnem prvenstvu Ljubljane. 1 III. liga: Aparati I : TKG 4:2, Aparati I : železničar II. 3,5:25, Aparati I : Gostinci I 4:2; Aparati I : GP Grosuplje 2:4.. Štiri dosedanja kola so- ekipi Aparati I prinesla torej! 13,5. točk. IV. liga: Aparati II : PTT II 3,5:25,1 Aparati II : Kolinska tovar-1 na 1:5, Aparati II : Gostin-I cj III 5:1, Aparati II : Prehra- J na 1:5. Druga ekipa iz tovar-1 ne Aparati si je v štirih ko-j lih priborila skupno Ulj točk. V prihodnje bomo sprpft dbjavljali rezultate odigranih kol letošnjega moštveneSii šindikalheiga prvenstva Ljubljane, v katerih; želimo našiti šahistom ' kar največ usp*’ hov. -J- JIIIIIIIIlllllllllIllllllllllillilllllllllllllillliHIll Dopisujte v ISKRO! inimmiiiiiiiiiHiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij Pred kratkim je bila invalidsko upokojena tov. Rozi Goričanec, delavka pri razigljanju v bakelitni delavnici. Slovo je bilo prisrčno. Imenovana se prek glasila »Iskra« iskreno zahvaljuje sodelavcem za darila in dobre želje ter jim želi še mnogo delovnih uspehov. Kot pravi, bi zelo. rada še ostala med njimi, žal pa ji bolezen to ne dopušča, zato se je predčasno upokojila. (V prejšnji številki je gornje besedilo pomotoma zašlo pod sliko, ki je zabeležila slovo od tov. Bolka Kati iz DE »števci«, ki je odšla v zasluženi pokoj. Opravičujemo se za neljubo pomoto in želimo obema upokojenkama čim več zdravja in zadovoljstva.) ISKRA- glasilo delovWj ga kolektiva Iskra industriM za elektromehaniko. telet® j munikacije elektroniko “I avtomatiko — Urejuje ured“l škj odbor — -Glavni urednici Pavel Gantar — odgovortif-urednik: Janez- Šilc — i“®» Ja tedensko — Rokopisov hjl vračamo — Tisk in klišfl-f »ČP Gor en taki Itak* K*1*!