Potrjuje se to, kar poroča sv. pismo. V sveti deželi in tudi v sosednih deželah so se vršila ter se vršijo na razniif krajih izkopavanja, ki spravljajo na dan razvaline mest in zgradb, ki sp stara tisočletja. Marsikatera izkopanina je dragocen zgodovinski dokaz, ki potrjuje to, kar poroča sv. pismo. Poslednji čas so prinesla takšen dokaz zlasti izkopavanja razvalin &tarega mesta Jerihe, severno od Mrtvega morja na desni obali Jo-rdana v .ddaljenosti kakšnib dveh ur od reke. 0 starem kanaanskem mestu Jerihi poroča sv. pismo — knjiga Jozuvetova na 6. pogl. —= da so se ga Izraelci po prehodu čez Jordan na čudovit način polastili ter ga razdejali. Po tem splošno znanem poročilu so Izraelci na Gospodovo povelje hodili okoli mesta v sprevodu 7 dni. Duhovniki so dvignili skrinjo Gospodovo in 7 izmed njib je vzelo trobente, ki se rabijo v svetem letu; in so šli pred skrinjo zaveze in so gredoč trobili. Oboroženo ljud&tvo je šlo pred njimi, drugo ljudstvo pa je šlo za skrinjo in trobilo s trobentami. Tako &o delali G dni, 7. dan pa so šli sedemkrat okoli mesta. In ko so ob sedmem obhodu dubovniki trobili s trobentami ter je na Jozuvetovo povelje vse ljudstvo kričalo, so se hipoma podrli zidovi in vsakteri je šel v mesto čez kraj, ki je bil pred njim. Tako poročilo sv. pisma. — Kaj pa so izkopavanja na kraju, kjei' ie stala stara paganska Jeriha. spravi- la na dan? Ta izkopavanja vodi profesor John Garsting. Ugotovil je ta učetijak, da se na tem prostoru nahajajo razvaline štirih mest, to se pravi, da je stara Jeriha bila štirikrat sezidana in porušena. Pryi trdnjavski zidovi so iz dabe okoli 2100. leta pred Kristusom, ko je Jeriha bila prvikrat sezidana. Druga Jeriha, sezidana okoli leta 1900 do 1800 pred Kristusom na razvalinah prve, ima zidove, visoke preko 20 metrov, široke pa okoli 8 metrov, dokaz, ka_ko mogočno in bogato je bilo to mesto. Posebno močni zidovi so bili v mestu okoli prostora, kjer so se nahajali vodnjaki, da je kraljevska garda lažje obranila vodo pred zastrupljenjem. Na razvalinah druge Jerihe, ki je postala plen požara, je bilo okoli leta 1700 pred Kristusom sezidano tretje mesto, ki je bilo, kakor kažejo njegove razvaline, najlepše in najbogatejše. Razdejano je> bilo o priliki napada Egipčanov. Okoli leta 1600 pred Kristusom je bila sezidana 4. Jeriha in v njej se je zgodilo to, kar pripoveduje sv. pismo.Na njegovib. zidovih, ki so deloma še ohranjeni, se vidi, da niso bili razrušeni od me&to oblegajočili sovražnikov, marveč da s-o ge hipoma porušili kakor vsled potresa. S tem je potrjeno poročilo sv. pisma o jeriških zidovih: »Podrli &o se hi- poma zidovi.« Tecaji dnhovnih vaj za tretje četiUe.je 1931. Za duhovnike: od 5. do 11. julija (5 dnevne); od 20. do 28. julija (8 dnevne); od 3. do 7. avgusta; od 24. do 28. avgusta; od 14. do 18. septembra; od 21. do 25. septembra. Za inteligente: od 14. do 18. avgusta. Za abituri.jer.te: od 14. do 18. julija; od 1. do 5. septembra. ,Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dr_i. Udeleženci naj bodo v »Dt.mii« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Oakrbnina znaša za ves čaa 120 Din. Piš>ite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj« Ljubljana, Zrinjskega 9.