Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
f" i
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV.—LETO IV.	CLEVELAND, O., SOBOTA, (SATURDAY), JULY 16, 1921.	ŠT. (NO.) 165.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879	Posamezna številka 3c.
Podjetniki so odgovorni za žrtve v Mingo.
uprizorili so umetno bitko, da pospešijo proglas pre-kega soda, ter na ta način zlomijo štrajk.
Washington, 15. julija. — Danes se je nadaljevalo z zasliševanjem <pred senatnim preiskovalnim odsekom o vzrokih nedavnih bojev v Mingo premogar^kem okraju.
C. F. Keeney, dfetriktni Predsednik tamkajšnje pre-mogarske unije, je izjavil, da so delavski 'boji 'zadnjega leta zahtevali okrog 100 človeških žrtev.
Keeney je sicer priznal, da je bilo več ubitih na strani kompanijskih 'biričev, kot pa na strani rudarjev, toda izjavil je, da ni ves čas Prišlo ni do enega spopada, v katerega bi ne bili rudarji prisiljeni-
R. H. Kirkpatridk, neki drugi rudar, ki je bi'1 danes na izpričevanju, in ki je bil Svoječasno preddelavec pri Burwell Coal and C tike Co.. k 'povedal pred senatnim odsekom, da je družba ob neki priliki saima uprizorila Utneten boj pred vhodom v },ov, in to samo Vsle'd tega, da pospeši proglas vojaškega soda. ter na ta način zlo-nii odpornost štrajkujočih rudarjev. Korkpatrick je Povedal senatorjem, da je eden izmed uradnikov družbe šel v gOzd, ki se je razprostiral nad vhodom v rov ter Večkrat ustrelil prdti rovu, on pa je streljal nazaj, niedtem ko sta bila poslana druga dva moška, da iščeta namišljenega napadalca.
W. E. Hutcheson, neki drugi rudar, je tekom svojega izpričevanja izjavil, da so za vsa pobijanja odgovorni podjetniki, ker nečejo Priznati delavcem pravice do organizacije-
Kirkpatrick je zelo podrobno opisal, kako je ob neki priliki šel z uradniki družbe v gore, kjer se je nalašč streljalo vsehavskriž samo zato, da 'bi se nanovo Pripeljane stavkOkaze prepričalo o resnoslti položaja.
Obregon za mir v oljnih okrajih.
i
Vera Cruz, 15. julija. — Pošiljanje mehikanskih vojaških čet v pokrajine med Tujipam do Tampico se nadaljuje. Kot se poroča, bo danes odplul proti Tux-pam parnik Jalisco, na krovu katerega se nahaja 500 mož.
Družba "Naviera" je dobila včeraj odredbo vlade," da da parnik Jalisco in še dva druga par-nika na razpolago vladi, da transportira vojaške čete v oljne pokrajine, v katerih se je v zadnjem času pojavilo več slučajev nemirov.
Mexico 'City, 15. julija. — Zvezna vlada je odposlala vojaške čete v države Tamaulipas in San Luis Potosi, da zatro uporniško gibanje, kateremu nače-ljujejo Daniel Martines Herrera, general Alesandro Chao in Hora-tion Munoz. Vojni tajnik Estrada je sinoči potrdil resničnost br. zojavk, ki so poročale izbruh res. nih uorov.
Z ozirom na spor z ameriškimi lastniki oljnih vrelcev vlada v vladnih krogih popolen molk. Toda iz zanesljivih virov se naznanja, da Obregon nima niti najmanjšega namena, da bi preklical svojo nedavno odredbo, glasom katere se je zvišalo davek na vse olje, ki se izvozi iz Mehike.
-O--
MESTNI URADNIK OBSOJEN V ZAPOIt.
Cambridge, O., 15. julija. V enoleten zapor je bil danes tukaj obsojen bivši ravnatelj za javno varnost, L. r. Campbell, ki je bil obtožen, da je 11. marca v pogonu na prohibicijske kršilce streljal na nekega Tomža Mc-Niece. Za isti prestopek je bil že pred kratkim obsojen tudi bivši župan Jakob Calvert na zapor od enega do dvajset let.
--O---
viljem nece plačati davka.
London, 15. julija. Bivši nemški kajzer Viljem je zopet protestiral proti plačitvi 500 florinov davka, katerega zahteva od njega občina Doorn. Svoj protest podpira ekskajzer z izjavo, da njegovo bivanje na Holandskem neprostovoljno, temveč prisilno. -o-
jeklarska industrija v lorainu se oživlja.
Visoka uvoznina na kože.
to pomeni, da bode moralo plačati ameriško
ljudstvo $81,000,000 več
za svoje Čevlje kot bi
bilo treba.
Washington, 15. julija. — Poslanska zbornica je danes s 152 glasovi proti 977 glasovom odlo-čiila.1 da se, živalske kože tudi sprejmejo med one predmete Fordneyjeve tarifne predloge, od katerih se bo moralo plačati visoko uvoznino, ako se jih bo hotelo importirati v Združene države. Sprejeti dodatek k predlogi določa, da naj se na vse impor. tirane kože naloži uvoznino, ki naj znaša 15 procentov od njih vrednosti, in sicer se ima računati pri tem vrednost, ki jo imajo importirane kc*že v Zedinjenih državah. To pomeni seveda, da bo uvoznina veliko večja, kot pa če bi se upoštevalo vrednost, ki so jo imele kože v deželi, iz katere slednje prihajajo.
Kot se poroča, se bo poleg tega dodatka sprejelo še en nadaljni dodatek, glasom katerega se bo nastavilo slično uvoznino tudi na vse importirane čevlje in druge usnjene izdelke.
'Pri glasovanju glede dodatka glede kož je prišlo do precejšnjega pokanja strankinih črt.Več republikancev je glasovalo proti dodatku, medtem ko so nekateri demokratje glasovali zanj
Poslanec Hadley iz Washington je govoril proti u-voznini na kože. Dejal je, da bodo farmerji in živinorejci vsled tarifa dobili še manj za kože, da 'pa se bodo cene čevljem in drugim usnjenim izdelkom znižale za celih 81 milijonov dolarjev na leto. Isto stališče je zavzel tudi ohij&ki republikanski poslanec Theodore e. Burton.
-o-
suša na angleškem ponehala.
London, 15. julija. Silna su'ša, ki je vladala zadnje tri meseoe širom Anglije, je bila danes nekoliko ublažena, ko je zopet pričel padati dež. Po nekaterih krajih je lilo po tri ure skupaj. Suša v Franciji se še vedno nadaljuje.
Z vojaškim bonusom ne bo nič.
Washington, 15. julija. Predloga za vojaški bonus je bila danes po hudem, boju vrnjena finančnemu odseku, odkoder se najbrže ne bo nikdar več vrnila.
Smrt predlogi za vojaški bo-.nus je posledica osebnega apela predsednika Hardinura, v katerem je dejal, dk državna zakladnica ne bi bila; v gtanu prenesti nadaljnega bremena in izplačati bivšim vojakom obljubljeno nagrado.
Spopad med nasprotniki in pristaši je bil jako hud. Prišlo je celo tako daleč, da je senator Mc-Cumber iz North Dakote pozval senatorja Reed-a iz Misouri, da gresta iz Zbornice, in zunaj s pestmi dokaže,ta, kdo ima prav. 'Morda bi bilo prišlo celo do pre
Vojaki poslani nad japonske štraj-karje.
Kober, 15. julija. — Ko so se šrajkujoči ladjedelniški delavci danes navalili na policijski kor-don, da zavzamejo ladjedelnico v svojo posest, se je na delavce poslalo vojaške čete.
V spopadu, ki je sledil, je bilo večje število delavcev ranjenih, medtem ko se je voditelje štrajkovnega gibanja aretiralo. Kot posledica se je za dobo desetih dni zaprlo vse dohode k ladjedelnici, in prepovedalo se je vse javne demonstracije.
Straj kovni voditelji so včeraj zagrozili, da ako delodajalci ne bodo privolili v zahtevane koncesije, tedaj se bodo poslužili i-stih metod italijanskega delav-
države
stva,/ki je lani zasedlo skoro Vse tepa v senatu, da ni med njima j jeklarske tovarne v deželi, štraj-posredoval senator Watson iz | karji zahtevajo zvišanje plače, Georgije.
Do viška razburjenja glede bonusne predloge pa je prišlo šele potem, ko je bilo že odglasova-no, da se predlogo izroči nazaj finančnemu odseku. Glasovanje je izpadlo 47 proti 29.
Po glasovanju je zahteval besedo senator McCumber. V svojem govoru je dejal, da je sicer sam nasproten temu, da se je predlogo vrnilo odseku, da pa istotako nasprotuje mnenju demokratov, ki trde, da se je predlogo s tem ubilo/Posebno hudo je napadal senatorja Reed. nakar je sledila besedna bitka, ki bi bila kmalu privedla tudi do dejanskega spdpada.
Vsega skupaj je glasovalo v nasprotju z naročilom predsednika Hardinga devet republikanskih senatorjev, medtem ko je osem demokratov glasovalo, da se predloga za vojaški bonus vrne finančnemu odseku.)
—-o---
priznanje unije, in pa	obljubo,
da se ne bo odpustilo	od dela
onih delavcev, ki so	voditelji štrajka. . j £
-o-
— Smrt za morilko. Državna prosekucija zahteva smrt za Mrs. Kaber, krvoločno morilko svojega moža, Dan Kaberja. Porota ki ima odločiti o usodi obtoženke, je bila poslana v hotel sinoči ob 10 uri po več kot triurnem premišljevanju. Kot se poroča, je porota ovrgla priziv, da je ob-toženka blazna. Dasiravno je bila že ura deset, pa so- vendar
Grška kriza.
POGON NA ČLANE I. W. W.
w , „ .	Lorain, O., 15. julija. — Tu-
S4a bl « na nacm upra bjšnja National Tube Co. je do-
^ičilo poklic vojaških čet.
Tudi Hutchensonovo iz-Mčevarije je bilo zanimivo, ^ejal je, da je 90 procentov Rudarjev želelo pristopiti k B.ttiji, da postanejo na ta na-deležni plače in družin Pravic, ki so jih dofoffl organizirani rudarji od vladne ^misije, in da' se znebe ^ompanijske tiranije. Povedi je. da ako kateri izmed ^darjev ni. kupoval v kom-ttani'jfeki trgovini, tedaj se je dalo v rovu tak pror stor, kjer ni mogel skoro nič zaslužiti.
"Bilo je tudi poznano dej-W, da se unijskih rudar-lev sploh ne sprejema na ^lo. Ali je to resnični v^ok vseh nemirov v West ^ei'niji?" je vprašal sena-Kenyon HutcheWsona.
"Da, to je vzrok," je od-vrnil Hutchenson.
bila veliko naročilo od čikaške cestno-železniške družbe. Kot posledica je National Tube Co. pričela delati s 40-procentno paro. Zdaj dela okrog 4000 delavcev v njeni tovarni, medtem ko je v normalnih časih uposljeva-la 8500 mož.
Rudarski voditelji izgnani iz Mingo okraja-
Charleston, W. Va., 15. julija. — GoVerner države West Virginia je danes naznanil, da morajo rudarski organizatorji, John Robb in John Brown, iz Indianapo-li'sa in Robert Gilm'ore, iz Pittsburga, Kas., 'ki so bili vrženi v ječo zadnji teden, do prihodnjega pondeljka zapustiti državno ozemlje, in prenehati z organizatori-cnim delom v Ozemlji1, West Virginije.
Aberdeen, S. D., 15. julija. —-Nocoj je ljudska druhal izgnala iz tega mesta 103 osdb, ki so obdolžene članstva v I. W. W. ; Druhal je vodil šerif Elliott. Ob-' enem se je sporočSlo bližnjim mestom, da ne smejo dovoliti pregnanim, da bi se tamkaj naselili.
—	Anton Jakac iz Novega mesta na Dolenjskem, za katerega sem nabiral prostovoljne darove mi je sporočil, da je prejel poslanih $41.00, ter se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem za velikodušni dar, s katerim so mu pomagali v največji bedi. Nadalje so darovali za tega rojaka po $1.00 Mike Cvelbar, Anton Pov-še in Frank Kunstelj; po 50c pa Louis Trbežnik, Frank Podbor-šek, Anton Ukovič in Anton Posega, skupaj $5.00 katero svoto sem poslal teanu rojaku. Prisrčna hvala vsem darovalcem.—Ludvik Medvešek, nabiralec.
—	Prihodnja seja direktorija S. N. Doma se vrši v pondeljek dne 25. julija. Pričetek ob £ uri "zvečer.
—	Odvetnik nič ne pomaga.
Včasih so avtomobilisti, aretirani radi kake prometne kršitve, navadno najeli odvetnika in ta jim je pomagal izviti se na ta ali drug način. Sedaj pa; odkar je posebna sodnija za avtomobilske kršilce, drži le policajeva beseda. On pove kaj je aretiranec zakrivil, sodnik pove koliko je kazen, prizadeti pa mora seči v žep in plačati.
—	Zakopano otročje truplo.
Mrliški pregledovalec Hammond in detektiv Feiss sta našla včeraj zakopano v nekem gozdu blizu Willoughby, truplo kakih pet tednov stare deklice. Kraj, kjer je bilo dete izkopano, 'je pokazal detektivoma neki zdravnik, ki se je moral že dvakrat zagovarjati radi kriminalnega zdravniškega prakticiranja. Mrliški pregledovalec je prenesel truplo otroka v okrajno mrtvašnico, da se preišče. Obtožba proti prijetemu zdravniku odvisi od preiskave.
—	Nesrečna tatova. Ko sta
včeraj poskusila dva moška u-krasti avtomobil Petra Lanigana, 11803 Brundage Ave., sta naletela na smolo, avtomobil namreč se jima je zaletel takoj, komaj par čevljev od kraja, kjer je stal, v telefonski drog. Tatova sta pobegnila.
—	Prekupovanje avtomobilov — Če kupite star avtomobil, morate o tem obvestiti oblasti, ker drugače se vas lahko kaznuje. Letos je bilo aretiranih že 22 oseb, ker se niso ravnale po ta-kozvani Second-Hand Auto Dealer's ordinanci. Tozadevna kazen znaša od $5 do $100.
ljudje še čakali v sodni dvorani, da zvedo odločitev porote. Pred-no se je podala porota k razmo-trivanju, sta nastopila državni prosekutor kakor tudi zagovornik morilke, da v zadnjem tre-notku nagneta poroto na svojo stran. Mrs. Kaber in Moses Kaber, oče umorjenega, sta bila e-dina, ki sta motila grobno tišino, ki je vladala v sodni dvorani, s svojim ihtenjeim, ko je Stanton slikal poroti prizor v Kaber-jevi sobi, v oni strašni noči ko so mu zahrbtni morilci, najeti od lastne žene, na brutalen način končali življenje. "Vsaka kapljica Kaberjeve krvi je imela biti plačana s srebrpm," je rekel prosekutor Stanton. "Kaj mislite, v kakšnem stanju so bili n.Teni možgani tedaj, ko je delala načrt za umor?" je vprašal poroto. "Niso bili vsi njeni načrti delo spretnih možgan, ki so vedno delali le na to, kako bi obdržali njo izven cele zadeve? In prepričati vas hočejo, da je bila Mrs. Kaber tedaj neuma." Tako in slično je Stanton pripovedoval poroti, ji dokazoval morilkino krivdo ter zahteval zanjo električen stol. Mrs. Kaber je sedaj skoro brez vsakega prijatelja, celo na njena zagovornika se huduje, ker pravi, da ji nista pustila, ua bi obelodanila igodbo celega svojega življenja, z'godbo, kako sta živela s Kaber jem in kako je prišlo do umora.
— Rešena pred utopljenjem.
V četrtek zvečer je bil hud naliv po Clevelandu in okolici. Jezero Erie je bilo silno razburkano in valovje se je mogočno dvigalo in pljuskalo ob obrežje. V tej nevihti sta bila zajeta John Eink, 7009 Conard Ave. in Albert Ridlinger, 3275 W. 71st. kako miljo od Edge water parka, ko sta veslala v malem čolnu. Nad eno uro sta se borila z lju-timi valovi, jn če bi jim ne prišlo na pomoč osem obrežnih čuvajev, bi bila prav gotovo našla smrt v valovju.
London, 15. Julija. — Bodočnost Konštantinovega režima odvisi od ofenzive s katero je začel proti Turkom v Mali Aziji. Ta ofenziva bo odločila, da-li bo o-stal na grškem prestolu, ali jo bo moral zopet odkuriti iz klasične Grške.
Brzojavke, ki jih dobiva angleško zunanje ministrstvo, pravijo, da je finančno stanje Grčije od dne do dne slabše.
Angleško vojno ministrstvo je mnenja, da so se turški nacionalisti umaknili v notranjost dežele namenoma, da se na ta način izognejo resnim izgubam, in da bodo pozneje pričeli z tako-zvano guerilla bojevanjem proti grškim četam.
Kot kažejo zadnja poročila, s t. grške čete napredovale že 10 milj preko Afioun Karahissar, in da so bili Turki vsled nevarnosti obkoljenja prisiljeni zapustiti skupino postojank, ki so se nahajale v visokem gorovju.
-O-
—	Hennessy preti z izprtjem.
Ker je zaštrajkalo kakih štirideset karpentarjev, ki so upo-sljeni pri gradnji velikega novega poslopja Discount Building v sredini mesta preti tajnik zveze stavbinskih podjetnikov, da ne ibo ndben kontraktor, ki je član zveze stavbinskih podjetnikov, pustil prihodnji pondeljek delati svojim delavcem, ako se ocenjenih 40 delavčev ne vrne na delo. Omenjeni so odšlj na Štrajk, ker nečejo delati gotovega dela, k'. spada v področje pleharskih delavcev. Tozadeven ultimatum je bil že odposlan na unijske voditelje.
—	Goljufija pri tehtanju ledu.
Mogoče ste že opazili, da je kos ledu, katerega vam prinese dova-žalec včasih večji, včasih zopet manjši. To je lahko opalzila vsaka gospodinja, toda nikomur ni prišlo na misel, da bi led stehtal in se preprial, je li dobil prave težo ali ne. Zadnje dni pa se je pobrigalo za to osebje pri tukajšnjemu listu The Press in dognalo je, da se povprečno vsako družino pri vsakem kosu ledu ogoljufa za 2.9 funta ledu. E. C. Balzhiser od City & Fuel Co., odločno trdi, — seveda trditi je lahko, — da dobi vsak odjemalec polno težo. Pravi, da se še nikdar ni toliko gledalo na težo, ledu kot ravno letos. Ko se ga je vprašale, če vozniki tehtajo vsak kos, predno ga oddajo, k os turner ju, je odgovoril, da ne, toda pravi, da so razvaižalci že tako vajeni11 sekati kose, da dajo lahko pravilno težo vsakemu, ne da bi led tehtali. Torej druižba ima pri ledu že itak mnogo dobička, poterh pa goljufa še pri tehtanju, ubogi konzutnent pa naj bo z vsem izadovoljen. Zupan FitzGerald.j« slovesno obljubil, da če se prinese k njemu več pritožb radi kratke teže, bo ukazal, da se The City Ice & Fuel Co. kaznuje.
RESOLUCIJA PROTI PROHI-BICIJI JE BILA SOGLASNO SPREJETA.

V Clevelandu je v teku konvencija bivših vojakov, ki so tekom vojne pripadali k takozvani "Rainbow" diviziji, ki se je vde-ležila najhujših bojev na francoski froriti.
Na seji, ki se je vršila včeraj dopoldne je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se obsoja sprejem 18. ali prohibicijske-ga amendmenta. V resoluciji je rečeno, da je bila prohibicija u-postavljena, ko je bilo 4,000,-000 moških pri vojakov, ko torej niso imeli prilike, da bi volili o prohibiciji. Resolucija pravi, da bi se sploh ne bilo smelo napraviti spremembo v ustavi v času, ko je bilo na milijone moških v boju za obrambo te u-stave, in torej niso imeli prilike, da bi se izrazili o taki izpremem-bi.
—	McGannonova obravnava
se prične I. avgusta. Bivši vrhovni mestni sodnik McGannon bo sojen 1. avgusta pred sodnikom Powellom skupno z časnikarskima poročevalcema od lista "News" in s svojim zagovornikom, radi omalovaževanja sodnih odredb.
—	Škrat. — V včerajšnjem poročilu o bolezni matere bivšega vojnega tajnika, N. D. Baker, j a, se je vrnila neljuba pomota. Njena prava starost je namreč 78 let.
Nove vojne priprave.
Washington, 15. julija. — Na eni strani se govori o omejitvi oboroževanja, na drugi pa se na vse kriplje pripravlja za nove voijne. » Mornarica Zedinj enih držav se bavi z najrazličnejšimi eksperimenti, o katerih misli, da ji bodo pomagali pri bodoči vojni na morju.
Danes so se vršile strelske vaje, tekom katerih sta dva rušil-ca, "Floriida" in Delaware" poslala na dno morja dva bivša nemška rušilca, V-3 in S-132, ki sta prišla v posest Zedinjenih držav kot posledica vojne.
Nemška rušilca sta bila poslana na morsko dno 75 milj od triča Virginia.
Na rušilca V-43 se je streljalo na razdaljo 1500 jardov iz sedmih topov S^palčnega kalibra. Ustrelilo se je dvajsetkrat, predno je šla bivša nemška bojna ladja na dno.
Na S-132 se je po streljalo iz 5-palčnih .topov, toda minulo je dve uri in pet minut, predno se je nemški rušilec potopil. ---o—---—
—. Ubežnika sta se ujela na vino. Ko je policijski kapttan Matovitz zadnjič poročal, da pride kmalu v New York z ubegli-na roparjema in morilcema Slya in Fannerja, je tudi nekaj omenil, češ da je spravil Benignija in Colettija z zvijačo na ladjo, plo-večo proti Ameriki, dočim sta mislila ona dva, da se bosta peljala na Špansko. Podrobnosti seveda tedaj ni mogel podati. Sedaj pa je povedal, kako so on in še dva druga clevelandslta detektiva spravili morilca v past. Naj-prvo so ju napojili z rujnim vin-cem nato pa so ju v temni noči spravili na ladjo, ki je imela pluti proti New Yorku mesto na ladjo "Monserat", namenjena proti Španskem, kamor sta ubežnika mislila odpotovati.
— Prebivalci protestirajo. Več kakor 2,000 Clevelandčanov, živečih na vshodni strani mesta, v okolici Rosedale šole, se je podpisalo na posebne pole v znak protesta prpti odredfti, da bi se postavilo v njih bližini poslopje za odpadke, katere s^ pobira po mestu. Od takega poslopja prav gotovo ne prihaja prijeten duh, in zato ni čuda ako ljudje protestirajo.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
44
JULY 16, 1921.

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS_
Owned and Published bv: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo.	S2.00
Cleveland. Colliiwood. Newburtrh bv mail.......1 year S6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo.	$2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo.	$4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.____SINGLE COPY 3c.
Lastuje in izdaia tra
Ameriško-Jngoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oRlasov ni odsrovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., SOBOTA, ( SATURDAY), JULY 16, 1921.
V -t! Mttl «ta»H . . t.
OB TEDNU.
Humor je jako dragocen dar božji, in navadno je stvar taka, da so najbolj zabavni tisti obdarovane! te redke lastnosti, ki se tega najmanj zavedajo.
Tako je tudi z bujnimi žurnalističnimi cvetkami, katere goji naš ljubljeni pater Skaza na svojem frančiškanskem vrtcu v Chi-cagi.	.
V zadnji izdaji svoje "Edinosti" objavlja na uredniškem mestu članek, pod katerim je podpisan "Slovenski rudar".
To seveda ni druzega kot pretveza. Dozdaj je moral ubogi Skazo vedno sam trebentati slavo svoji požrtvovalnosti, in silnim težavam "katoliškega delavskega časnikarstva". Ker pa se je bal, da bi prevelika samohvala začela njegovim čitateljem presedati, je vlogo spremenil, in se raje dal — v domišljiji, seveda, — hvaliti od druzih. Na vsak način morate dati Skazi kredit, da pozna vse trike uspešnega samooglaševanja.
Vsa umetnost takozvanega "katoliškega" časnikarstva obstoja v mešanju pojmov. Namen ljudi Skazotovega kalibra je, dokazati delavstvu, da jasnega cilja delavstvo sploh nima. Demagogi, njegovega kova hočejo v možganih preprostega človeka u-stvariti tako kolobocijo, da pOstane sploh nezmožen realnega mišljenja.
■f. T«
Tako na primer najdemo v omenjenem članku stavek: "Široka je pot in gladka je cesta, ki pelje V greh." Radi bi vedeli, kakšno zvezo ima to z izboljšanjem gmotnega stanja delavstva. Ali hoče "katoliški časnikar" Skazo s tem morda 'trditi, da je druženje delavstva v strokovne in politične organizacije s stališča katoliškega naziranja grešno?
* -o--—
In potem kvasi o časnikarjih, "kt so najeti za drag denar — da razdirajo delavsko Solidarnost". Namen teh časnikarjev baje je, razdreti že obstoječe organizacije delavstva in ga s tem oslabiti. Kakšne organizacije ima Skazo v mislih ne vemo, in najbrže tudi sam ne ve. V njegovi glaVi se vse meša: socijalisti, Ameriška delavska federacija, "slovensko katoliško delavstvo", I. W. W., Jugoslovansko republičansko 'združenje, Italijani, slovensko Pri-morje in sam Bog vedi, kaj še vse.
V enem stavku govori, kot da hoče braniti ameriško delavsko federacijo, v drugem pa nenadoma skoči nad "rdeče voditelje", in vprašuje: Možje, kaj ste stdrili za nas po dvajsetih letih kričanja in rotenja?
Gospod Skazo, kaj pa je storil za delavca klerikalizem, ki je že več sto let star? Ali mfcrete pokazati en sam slučaj v preteklosti ali sedanjosti, kjer je kaka klerikalna delavska organizacija dosegla za delavstvo kako materijalno izboljšanje?
Vi hočete dokazati svojim čitateljem, da je človek lahko kle-
rikalec in razredno zaveden delavec obenem? Mi pa pravimo, da to ni res, ker klerikalizem je hlapec kapitalizma, za kar imamo dosti dokazov v sedanjosti in preteklosti — poglejte klerikalno vlado na Madžarskem na primer — Ddvema pospodarjema pa ni mogoče služiti. Kjerkoli pride na površje klerikalizem, tam je delavstvo najhuje zatirano, na drugi strani pa se položaj delavstva izboljšuje le v tistih deželah, kjer klerikalizem propada. Le poglejte v Ceh osi o vaško republiko. Klerikalizmu je tamkaj od-klenkalo, celo duhovništvo se mu upira, zato pa prihajajo na površje delavci.
Najlepša pa je ta: Skazo druži v svojem članku klerikalizem z Ameriško delavsko federacijo. Ker napiše meninič tebinič: Pet milijonov organiziranega ameriškega delavstva je danes z nami in mi z njimi.
Katero delavstvo in s kom, gospod Skazo?
Ali hočete s tem natveziti svojim backom, da je Ameriška delavska federacija organizacija klerikalnih delavcev ali kaj? Ali ste tako zabiti, da ne veste, da je Ameriška delavska federacija strokovna organizacija, in da tudi politično organizirani delavci verujejo v strokovne organizacije, ter da so tudi socijalisti njih člani?
Zakaj Skazo ne pove svojim čitateljem, da je veliko število voditeljev pri federaciji, ki so socijalističnega prepričanja?
Klepeče o delavskih organizacijah, toda katero organizacijo •ma v mislih, tega ne pove.
Toda kaj so njemu mar delavske organizacije. Njemu se gre le za svojo lastno bisago. Ce bi bil odkritosrčen, ki kar odkrito napisal: Delavci, kaj bi si ubijali možgane z izboljšanjem svojega položaja po^om delavskih organizacij; podpirajte raje frančiškane, ki znajo porabiti vaš trdo prisluženi denar na čast svojim trebuhom ter vam polniti vaše glave z otrobi in žaganjem
Ampak potem seveda bi bil humoristični ton pokvarjen, in je torej bolje, da jadra naprej, dokler bo vetra kej — to se pravi, dokler bo kaj kalinov na njegove limanice.
Skazo se proglaša za narodnega mučenika, ker so njegovo "Edinost"^ prepovedali v Jugoslaviji. To bi bilo na mestu, če bi op. pisal proti kraljem s principijelnega stališča, toda on je proti kralju samo zato, ker je pravoslavne vere. Če bi se Korletu posrečilo skobacati nazaj na tron, bi se mu prvi obesil'na frak. Zato pa je njegovo mučeništvo jako majhne pozitivne vrednosti.
Zadnji teden je šla pred kongres deputacija metodistovske verske sekte, ter zahtevala, da se ob nedeljah ustavi vse delo in vsa zabava. Veliko večje vrednosti pa bi bilo, če bi ti pobožnja-ki vedeli povedati, kje naj dobi pet milijonov brezposelnih delavcev delo ostalih šest dni v tednu.
Živimo v dobi, ko imamo umetne zobe, umetne lase, umetno rdečico, umetno mleko, umeten veter, umeten led, itd., umetnosti pa nimamo nič.
Lojze ni zadovoljen z jugoslovansko ustavo, ker se v nji Jugoslavija proglaša za kraljevino. Kot vidimo iz poročil je Etbin Kritfan tudi proti nji, ampak on je bil proti kraljevini tudi pred štirimi leti, ko je plozal Lojze še na kraljevaški rog? Kdo je torej švigašvagar?
DRŽAVLJANSKE PRAVICE.
(Dalje.)
Proti Mihalič: Meni je večja milost smrt.
Kristan: Kolikor se spominjam, obstaja nekakšen dekalog, ki so ga krščanske vere prevzele od židovstva, in v katerem se ena prepoved glasi: Ne ubijaj I Glejmo, tukaj zagovarjajo duhovniki treh ver ubijanje,
Medklic: Iz krščanskega u-smiljenja.
Kristan: Iz krščanskega u-smiljenja; prav tako, kakor je španska inkvizicija sežigala telesa, da bi baje reševala duše, o katerih ni vedela ničesar.
Gospodje, saj ni res, da vprašanje o smrtni kazni še ni rešeno. Ni res, da še ni nikakršnih sklepov, ampak le tisti, ki nočejo, da bi se smrtna kazen odpravila, prihajajo še vedno s spisi, članki in brošurami za smrtno kazen. Proti smrtni kazni govore vsi argumenti. Smrtna kazen ni kazen, ampak je le maščevanje, ostanek barbarstva, ostanek iz tistih časov, ko je družba vzela
maščevanje iz rok posameznikovih in ga je začela sama vršiti. Danes, gospodje, mislim, da imamo o kaznih drugačne pojme.
Stevan Mihalčič: Ali je tudi samomor maščevanje?
Kristan: Danes se pričakuje, da bodi kazen sredstvo, ki naj bi pomagalo, da se pokvarjeni človek vrne družbi, da se popravi; prosil bi vas pa, da mi poveste, kako boste popravili človeka, kadar ste mu odsekali glavo? Kakšna logika: Najprej obesi, potem pa popravljaj! Gospodje mislijo še vedno, da obsega smrtna kazen nekaj dobrega, češ da je strašilno sredstvo za druge zločince. Dokazano pa je prav nasprotno. Kolikor več je ekse-kucij, toliko več je krvavih zločinov. Povsod se kaže to. Spominjam se, kako so se po svetovni vojni začeli množiti krvavi zločini v Chicagi — kakor povsod na svetu. Nekega dne je bilo v Jolietu deset hudodelcev, ki so čakali na to, da bodo obešeni. Človek bi mislil, da je to dovolj zastraševanja. Narobe! V kratkem se je število zločincev ki so čakali na izvršitev smrtne kazni, in to je ena tistih držav v Ameriki, ki se lahko ponaša z najmanjšim številom krvavih zločinov, kar je statistično dokazano.
Medklic: Je pač miren narod.
Kristan: Moj gospod. Amerika je dežela, v kateri živi celotno en narod, katerega značaj se ne razlikuje od države do države.
Enako je v Švici. Povsod, kjer se je smrtna kazen odpravila, se je opazila ublažitev v tej smeri. (Medklic: Kulturen napredek.) Gospodje, kulturni napredek je v tesni vezi s tem. Z ubijanjem ne boste nikakor pospešili kulturnega napredka.
Valerij an Pribičevič: Kdo trdi to?
Kristan: Vi hočete to, saj kaže to vaša ustava.
Toda, gospodje, če more kdo trditi, da ni reakcijonarno, kar se še posebej pravi o smrtni kazni, tedaj ne vem več, kakšno bi moralo biti reakcijonarstvo. V enem stavku izvzemate politične zločine od smrtne kazni, v drugem pa takoj dovoljujete, da se v gotovih slučajih tudi politični zločinci lahko obešajo.
Valerij an Pribičevič. Da bog-me!
Kristan: Prav ljubo mi je, da prihajajo ti medklici ravno iz duhovniških ust.
Valerijan Pribičevič: To ni resno, to je šala.
Dr. Lazar Markovič: Tudi to, kar vi govorite, je šala.
Kristan: Gospodje, to ni ša-
la. Odpustite, gospod Pribičevič, zelo se motite, če mislite, da prihajam jaz zaradi zabave sem: kadar govorim o odpravi smrtne kazni, mi morate verjeti, da mi prihajato iz duše. (V. Pribičevič: Argumenti.) Argumente sem vam predložil, in še enkrat vam pravim, da vislice niso sredstvo kulturnega napredka. Pravim vam, da se z vislicami ne strahujejo zločinci, da se 7 obešanjem ne morejo popravljati ljudje, in če to niso argumenti, tedaj ne vem, kakšne argumente bi vi potrebovali. ( (Dalje.)' --O-
DOPIS.
West Park, Ohio.
'Naša naselbina je nekako predmestje Clevelanda in kakor se sliši iz raznih strani, nas bodo kmalu priklopih h Clevelandča-nom. Tako imamo sedaj še svojo lastno mestno uipravo. Kakšna je kaj ta uprava ne morem povedati v podrobnostih, ampak brez grafts itak nobena stvar dandanes ne eksistira in tako se menda tudi naša uprava driži tega splošnega recepta. Sicer pa imamo takšno uipravo kakoršno želimo, namreč kakoršno smo si izvolili.
Delavskih razmer se tukaj ne j da klasificirati drugače kot, da [na vseh goncih in krajih vposta-! vite ničle. V normalnih časih, ka-
A	7
kor jih imenujejo kapitalisti, smo si hodili skoro izključno vsi služit vsakdanji kruh v Cleveland, sedaj se ,pa nimamo nikamor več Obrniti, ker ni nikjer dela, vsaj tako pravjo.
Kaka grenka ironija! Ni dela! Danes naprimer raste trava kot je rastla pred štirimi ali pred tisoč leti, ampak nas danes ne potrebujejo v tovarni kakor so nas 'pred časom in sicer iz enostavnega razloga, ker smo jim mi, delavci čase izdelali več blaga kot ga potrebuje današnji trg. Skladišča so polna in dokler se svetovne raemere ne obrnejo drugače in se skladišča, ne spraznijo, toliko časa seveda tudi ni upati na delo. To je stara pesem, ki je kaj prijetna za kaipitaliste, ker jim vselej služi kot bič s katerim delavca, ki se je začel zavedati svoje moči zopet pahne nazaj kjer je bil pred leti. Seveda mi, delavci povečini le javkamo in držimo rokfe navskriž, medtem ko naši nasprotniki kujejo nakane kako nas zopet pridobijo pri prihodnjih volitvah.
Med nami je še vedno preveč ljudi ki pričakujejo da se bo nekega dne kar čudež naredil in zopet bo dovolj dela in dovolj vse-
ga. Po vsakih volitvah kar zijajo in čakajo kdaj se jim prično vsi-pati v naročje razne dobrote katerih je bilo pred volitvami vse polno na jezikih kandidatov. Toda ni jih, vselej so razočarni. Ko tako pričakuješ, se ti tista pijav-' ka ki ti od rojstva pije kri čim bolj zajeda v telo rogajoč se, češ še ga ne boli dovolj.
Delavci edino kar potrebujemo, da se osvobodimo tega indu-strijalnega suženjstva je, naj bo v kratkem povedano, splošno in politično izobrazbo, močne W enotne delavske organ iaci je v kateri bodo delavci razumeli kaj ho čejo in kako hočejo priti do svojega končnega cilja. Taka delavska organizacija bi lahko v enem samem dnevu, na volilni daft strla politično moč naših na« sprotnikov v prah. Imamo organizacije, ki delujejo na to, da bi bi se vzelo v roke vodstvo vlade toda vse zaman, klicev katere kličejo naši bratje, naši sodrugi mi ne slišimo, ker smo preveč za-•posljeni s praznim pričakovanjem, da dobimo nekaj brez truda. Zavedno delavstvo že komaj vzdržuje, njih armada je šibka, dočim je njih sovražnik oborožen do vratu, priskočite jim torej n« tpomoč, zavedajte se vašega lastnega položaja, kajti sedaj se ima odločiti ali je bodočnost delavčeva ali kapitalistova. Ne spite V praznem pričakovanju, zdramite se in delajte nakar bo prišla obi-la žetev.
A. Choha.
ALI NE MORETE SPATI?
Ne more se izanikati, da je v tako vročem poletju kakoršno se nam letos obljubuje zelo težka naloga obdržati če pri dobre«1 zdravju. Depresija katero pO' vzroči naporno delo postane Š® večja kadar ipostane vreme vroče. Spati ne morete, polovico noči, ležite zbujeni, zjutraj pa ste trudni in oslabljeni. Toda če pazite na delovanje vašega drobovja neprestano, ste toliko mafl) | podvrženi tej oslabelosti. Zat" rmorate zaVživati TrinerjevO grenko vino nakar boste dobi"0 spali in celo telo vam bo okre<P' čano. Druga zdravila ki so zel" koristna za poleti so Triner's An-tiputrin (zelo uspešen izpiral za vneto grlo in pa za izpiranj* ran) in Triner's Liniment, ki v«" reši trganja v ledju in drugih neuralgičnih trganj kot vas ni' ; kaka druga preparacija; dobra ' je tudi za trudne noge. Kadar kupujete Triner's Bitter Wine, p«' vejte lekarnarju ali trgovcu zdravili, da hočete edino pristn" Trinerjevo grenko vino!

Mavrični ptič.
ROMAN
ČEŠKI NAPISAL JULIUS ZEYER.
|<
a ...................„„.;„„„,............'............J Y
•OOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOCxX?
Jurij je prebledel.
"In kje je zdaj?"
"Kje? Sam Bog ve, kod se potika s svbjim ljub-čkom."
Po tem pogovoru je postal Jurij še nepriljudnejši kakor je bil prej. Včasih se je vedel kakor blazen: sredi gorkega plakanja se je spustil naenkrat v divji, strašen smeh. Z materjo ni več govoril o svoji ljubezni, da, napram slepi starki se je celo vedel trmasto. Kmalu je spoznala uboga mati še hujšo izpremembo; njen sin je začel pohajkovati, začel Se je vdajati pijači. V nemem obupu je vila roke. Nekoč ponoči je prišel domov s tako vidnimi znaki pijanosti, da se ni mogla vzdržati očitanja.
'Sin moj, ne kopiji
mi prezgozdnjega groba s tem svojim življenjem! Imej usmiljenje z menoj, nesrečno ženo, ki jo obdaja od vseh stranij neprodirna, večna tema, v katero si žarel doslej ti kot edini solnčni žarek!"
Jurij je zamrmlal nekaj surovih, razžaljivih besed ter ubogo mater surovo potisnil od sebe. Starka je zaječala; zdelo se jej je, da se podira svet okoli nje, da postaja tema okoli nje dvakrat tako gosta kakor je bila. Padla je na kolena in ostala tako celo noč. Zjutraj se je dala od učenca, ki je spal pri njih, popeljati v židovsko mesto — k Manasseju.
Manasse je hotel bas oditi v prodajalno, ko ga je srečala starka na pragu hiše. Starca je ta obisk nemalo iznenadil. Popeljal jo je v hišo in vprašal, česa želi.	„'!'.»«>*»
Manasse, tesno pred grobom stojite kakor jaz,
ne jemljite na svoje rame bremena velikega greha. Pri sebi skrivate nesrečno deklico, uganila sem to iz besed Mrazkove. In zaklinjam vas pri izveličanju vaše duše, pripeljite mi to deklico semkaj!"
"Noemi ni vec pod to streho," je odvrnil Manasse.
"Da ni več pod vašo streho? Potem gorje meni, njej in vam! Torej je že popolnoma v rokah onega moža, torej je že popolnoma izgubljena! In vi niste tega zabranili? Manasse, Manasse, ne vem, kako se bodete za to zagovarjali pred Bogom."
''Nocmi ni v rokah onega moža," je odvrnil Manasse mirno. "Toda povejte, kaj jej hočete!"
' Na kolenih jo hočem prositi usmiljenja, prositi ljubezni za svojega nesrečnega sina. Ne vstanem, dokler me ne usliši, obup me napravi zgovorno!"
I Star ec je šele zdaj izvedel žalostno zgodbo Jurijeve ljubezni; kajti Noemi, katere duh je bil osredotočen na en sam predmet, mu tega ni nikdar omenila. Če bi bil prej vedel za to razmerje, bi bil gotovo vplival na Noemi v Juri'jev prilog. Vedel je namreč, da je mladi vrtnar pošten dečko, na katerega strani bi se Noemi dobro godilo.
"Ni še vse izgubljeno," je rekel tolažeče slepi starki. "Noemi se je zatekla pred svojo lastno strastjo k teti na deželo, in upatp, da daljše bivanje pri tej dobri in modri ženi, neprisotnost zapeljivčeva in zdrav razum zatro v njej to neblago strast. Če ima vaš sin toliko potrpežljivosti, da počaka ta čas, in toliko vere v čisto srce te deklice, da ne bo verjel obrekljivim jezikom, se lahko se vse izteče srečno."
Te besede so okrepile staro mater kakor kapljice čudotvornega balzama. Zahvalivši se Manasseju iskreno za njegovo obvestilo in nasvet, je hitela domov k nesrečnemu sinu.
Jurij, ki je baš vstal in zagledal mater pred seboj, je pričakoval očitanj za svoje včeranje surovo in nelju-beznivo vedenje, katero je zdaj obžaloval. Tem večje je bilo njegovo presenečenje, ko ga je mati iskreno
objela in mu z radostno trepetajočim glasom ponavljala besede starega Žida.
Sklonil se je nad njene suhe, ovenele roke ter jih vroče poljubljal.
Obljubljal je, da se odreče nerednemu življenju, da se z novim upanjem posveti delu in s podvojeno ljubeznijo in tislužnostjo popravi, kar je zagrešil nad materjo.
Mir se je vrnil, toda žalibog le za kratek čas.
Jurijev zli demon je bila zopet teta Mrazkova. Ker Jurij in njegova mati nista vec prihajala k njej, se je po nižala samo zato, da bi olajšala svojo jezo proti Noemi, tako daleč, da je sama počastila s svojim obiskom te uboge sorodnike, kar je bilo pri njej nezaslišano sa-mozafajevanje.
Bila je Ijubeznivejša in zgovomejša nego kdaj prej, topila se v sorodniški ljubezni in zelo prijazno popraševala po Jurijevem zdravju.
"Bala sem se, da si bolan, Jurij; tako dolgo že ni^ si bil pri nas. Tudi bi se ne čudila temu; saj vendar ni nikaka malenkost, če imamo koga res radi in spoznano njegovo ničvrednost."
''Pustite take besede, gospa svakinja," Jo je prosila starka, čuvši, kako njen sin hrupno vstaja.
"Da, pojdite drugam s svojim obrekovanjem!" je vskliknil Jurij razburjeno. "Noemi je angelj, dovolj krivice ste jej storili, in zato . . . . "
"Tako, tako? Angelj?" je odgovorila Mrazkova strupeno. "Torej angelji imajo ljubavne spletke z ože-njenimi možmi? Glejmo, tega se iz katekizma nisem naučila."
Jurij jo je prijel tako silno za roko, da je strahu kriknila.
"Tvoja surovost je ne poboljša!" je rekla vstava-je in začela s škodoželjnostjo po svojem načinu pripovedovati vse, kar je izvedela o deklici.
"Torej čujte, kaj sem jaz izvedel o njej," je rekel nato Jurij. "Noemi se je zatekla k svoji teto na deželo, da bi tam pozabila na svojo neblago ljubezen.
Morda zato, ker je izvedela o zapeljivcu to, kar ste omenili pred trenotkom."
Mrazkova se je spustila v glasen smeh.
"K teti se je zatekla! Ah, ta krepostna duša! 1" glej! Po čudnem naključku je tudi njen ljubček odŠe1 iz Prage, in po še bolj čudnem naključju baš na po' sestvo, ki je oddaljeno komaj eno uro od njenega bivališča."
Jurij je zarjul kakor lev, tako da je Mrazkova v svojem strahu zbežala za stol slepe starke in od tatf k vratom.
"Ali ne morda hočeš umoriti zato, ker govori'11 resnico?" je zaklicala na pragu, ko je planil za njo.j
'Saj imamo — hvala Bogu — ceste in železnic«' tako da se v nekoliko urah lahko prepričaš o resnične sti mojih besed. Morda najdeš svojega angelja baš v trenotku, ko se bo v naročju svojega ljubčka smejal9 tvoji neumni ljubezni."
Zaloputnila je vrata za seboj, in Jurij je omah"1' uničen na stol.
"Opravlja lažnjivkal" se je hudovala za njo st»' ra mati. "Ne verjemi jej, sin, ne verjemi jej niti h«' sedice!''
Jurij, je molče vpiral pogled v strop; na vsa m9' terina prigovarjanja in prošnje ni odgovarjal dru2e' ga kakor: "Prepričam se!" In te besede je ponavlj0 ves večer.
Ko je odhajal rpat, je obsUl na pragu svoje s0'
bice.
"In kaj, če jo je ta propalica uničil?" Pri tem vf^t' šanju so se mu strašno posvetile oči. Stisnil je pes*1' "Potem maščevanje, maščevanje!" si je odgovoril s8**1 s hripavim glasom.
Mati je stala sredi sobe in s skrbjo na obličju P0' slušaln divje besede nesrečnega sina; ni dobrega ^ slutjla. Naenkrat je zaslišala sikajoč zvok, kakoršen 'flf' ttane pri brušenju noža. Kakor strela je pohitela v novo sobo; bleda kakor smrt je stala pred njim, gaje roke kvišku; temne krvave oči je imela popolno!*1®
JULY 16, 1921
'ENAKOPRAVNOST
STRAN 3,
1 Moje življenje
Prva ženska odvetnica v Avstriji. Dunajsko višje deželno sodišče je priznalo neko gospo dr. Marijano Beth za odvetnico. To je prva ženska odvetnica v Avstriji. Doslej so ženskam ta naslov vedno odrekali.
blisk iz večnosti, je hči in mati legijonov. Če si jo za silo vko-val v besedo, še legijone vkuj! Drugače podoba ne bo popolna in resnica bo laž.
S poštenimi očmi gledaš na svoje življenje, rad bi ga pregledal in prevozil do zadnje štacije, da se voziš v večnem kolobarju. Izpovej se še tako vestno n verno, zmiyom ti bo v srcu kljuval grenki očitek, da si bil nekaj sila važnega pozabil povedati; ne le nekaj važnega, temveč celo najvažnejše, tisto -poglavitno stvar, razadi katere edine si se bil napotil k spovedniku.
Ah, in kadar se izpoveš še tega greha, občutiš iznova, da tudi ta ni bil tisti veliki greh; kakor gora vzraste drug za njim.
Napiši po vesti in veri, kako si živel, kaj si videl, kaj si mislil in govoril en sam dan. Če hočeš biti tako odkritosrčen, da bi ne povesil oči pred samim Bogom, boš pisal do groba zgodovino tistega enega dne. In razodel boš tolike strahote, da bodo ljudje najpyej tebe kamenjali, nato pa drug drugega. In če bo kateri o-stal, bo od prevelike radosti sko-prnel ob nezaslišanih lepotah, ki si mu jih bil razodel.
Take in še hujše misli so mi zagrenile to delo, dokler mi nazadnje niso izpulile peresa. Le ne kaj mi je še na srcu. Nekdo je re kel, da si pišem nekrolog, nekdo drugi pa mi je kar očital, da si pojem slavo še ob živem telesu. Na nekrolog zazdaj še ne mislim in tudi mislil ne bom vse do tistega dne, ko si mi bodo zaga-bile ženske in se mi bo ustavilo vino; slavo pa sem že od nekdaj rajši drugim pel nego sebi. Zdi. se rfti, da bi bilo koristno, če bi vsak človek očitno povedal o svo jem življenju vse, kar more. Nikakor ne zato, da bi se razkazoval po vlačugarsko, tudi zato ne, da bi pisal povesti ljudem v pouk in zabavo, temveč edinole, da se razgleda sam po prostranih poljanah svoje duše, da sega mukoma in trepetoma iz prepada v prepad svojega bitja, da išče dna.
To pa je tudi vzrok, da bom kljub vsem pomislekom in dvomom, ki sem jih razložil, kdaj pozneje še nadalje pisal te mladostne spomine. Morda kmalu, čez dvajset let, če mi jih Bog da še toliko dočakati.
J. S. Jablonski
SLOVENSKI FOTOGRAF 6121 ST. CLAIR AVENUE
Opozarjamo vas na dejstvo
Ivan Cankar.
(Dalje.)
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah.. Za $4.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
EST VSE DELO JE GARANTIRANO ^
Kakor sem spoznal, da mora o svoji mladosti spoštljivo govoriti, kdor se noče zaničevati sam, je bilo delo težko, se mu je beseda uprla. Spoštovanje ne prenese nobene laži, ne zavijanja, še pretiravanja ne. Najhujše je, da tudi ne prenese prikrivanja. Bilo pa bi treba nadčloveške moči, nadčloveškega samospoznavanja, bilo bi treba neusmiljenja do sebe, da bi človek do celega razgalil svojo dušo pred svetlom, da b jo pokazal v nežni rasti, razkyil najtajnejše korenine svojega bitja, otipal brez sramu in brez strahu Vse zgodnje kali poznejših zmot in grehov. Tolike moči jaz nimam, niso je imeli mo ž je, ki jim do kolen ne sežem.
Jean Jaques Rousseau je imel pošteno namero, da bi pokazal ljudem svojo mladost takšno, kakoršno je videl sam. V tej svoji nameri pa je ravnal kakor nepremišljen oče, ki v nagli jezi zgrabi otroka za lase in ga trešči ob tla, nato pa ga pobere, ga objame in poljubi ter se cmeri z njim. Naprtil je svoji ubogi mladosti toliko različnih grehov, kolikor si jih je le mogel izmisliti, nazadnje pa je vse te grehe z globoko učenostjo razložil in opravičil. Ob njegovih samoizpovedih obide človeka tisti občutek, ki je za pisatelja najstrašnejša obsodba; ne verjame mu
Zadnjič sem bral v rokopisu obširne samoizpovedi Janeza Trdine. Tega moža povzdiguje visoko nad nas vse velika in lepa čednost, ki je nihče ni imel in nima v toliki meri kakor on, tista čednost, ki je pravo merilo za človeka in umetnika; ime ji je odkritosrčnost. Brezobzirno pravičen je bil do sebe, usmiljeno pravičen do drugih ljudi. Noben pisatelj še ni bil tako poklican in sposoben, da sam razkaže svoje življenje. Ali kazi ga, da nikoli ne more zatajiti starokopitnega šolmaštra, ki hodi po svetu in ponuja lepe nauke, kakor Rib-ničan rešeta. V svojem življenje^ pisu daje zelo pametne in zelo stroge nauke svoji lastni mladosti, časih ji celo s palico požuga. Zato se mi zdi, da podoba te mladosti ni čisto resnična, da jo je bil popačil šolmašter.
Če se je takim možem roka tresla, ko so risali svoj obraz, bi kako bi se ne tresla meni? Ko sem pregledal ta poglavja, sem se začudil nemalo: "Kdo je to? Kaj sem zares jaz? Ali ni le moj ubogi Jure, ki je hodil po drva v Blatni dol? Ali ni moj nebogljenec Marko, ki je nesel težki križ pred procesijo? Ali ni moj sirotni idealist Peter No-vljan iz hiše smrti? Če so se rodili iz mene vsi ti nesrečni, zmi-rom zamišljeni, prezgodaj dorasli otroci — kaj ni tedaj njih lice moje lastno in pravo lice? Če mu še življenjepis?
Odgovor na taka vprašanja je lahek, vesel pa ni: Novelist ne more pisati o svojefn življenju. Če je kaj prida, je vsaka novela kos njega samega, kaplja njegove krvi, poteza na njegovi podobi. Objektivne umetnosti ni in je ne more biti, dobler je umetnost delo in dih človeka. Kdor je umetnik, kleše v kamen od začetka do konca sam svoj obraz. In verno misli, da je bil izklesal podobo Verene ali Mojzesa. Pa (mu ukaži: "Izkleši, umetnik, še svoje lice!" Roka se mu bo tresli, podoba ne bo resnična. Ali bo presvetla, ali bo pretemna, resnična ne bo in nikoli ne more biti. Zato ne, ker je človeka strah pred samim seboj. In ta strah je poglavitni izvirek vsake umetnosti.
Umetnik je tisti otrok, ki poje v gozdu, da bi ne skoprnel od strahu. Ne išče se — ušel bi si rad.
Tudi ko bi človek imel tisto moč in tisti pogum, da bi sam posegel v globočino svojega bitja —- do dna bi ne segel, ker dna ni. Prepad se odpira do prepada, brez kraja. Vsaka misel je
ie d0^0 pri nas že mno-/T go rojakov pravilna očala, f <F||gtx\ >n vsem, ki potrebujete po-i ™ ^ (t^&M A, strežbe V tem oziru, naznani /nM^ jI njamo, da smo jim vedno i	.....j PriPravlieni pomagati. Pri
vV^^B*// i/ !Wa / nas vam Pre'®če oči in pri-j mm J meri očala izvedenec, ki Pozna °či in očesne bolezni /	®§lr	tak°J vedel kakšna o-
wf /IhlK	/čala potrebujete. Če vam
.v.—r ^	peša vid in vas boli glava,
ne odlašajte, podajte se nemudoma k nam, da vam pomagamo.	f
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelatidu POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rasedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
JAKO LEPA PRILIKA.
Kadar dobite naznanilo od zastopnika kake zavarovalne družbe ali od banke kamor dolgujete na vaše posestvo da pridete v njihovo pisarno in zavarovalnino ponovite, ne tratite časa po nepotrebnem. Jaz vam vse to lahko naredim in mogoče še bolj zanesljivo kot kje drugje in tako lahko vse to opravite zvečer od 6:30 do 8:30 vsak večer razun nedelje.
JOSEPH ZAJEC
15605 WATERLOO RD.	Cleveland, O.
Najmočnejša in najboljša zavarovalnina proti bolezni in smrti na svetu je: "WOODMEN of the WORLD" 100 Vz Pravomočna.
Člani se sprejmejo od 16 do 52. leta. Zavarovalne pole so od 2,500 dolarjev do 5 tisoč.
Bolniško podporo imamo na 3 lestvice in sicer na mesec v slučaju bolezni dobiste Za 50c meseč. —$6.00 na teden Za 75c meseč.—$7.50 na teden Za $1.00 meseč.—$10.00 na ted
Zavarovalna lestvica za tisoč dolarjev. Starost Meseč. Starost Meseč.
16	— $1.00 35 — $1.72
17	— 1.00 36 — 1.78
18	— 1.00 37 — 1.85
19	— 1.02 38 — 1.93
20	— 1.04 39 — 2.00
21	_ 1.08 40 — 2.09
22	— 1.11 41 — 2.17
23	— 1.14 42 — 2.26
24	— 1.18 43 — 2.36
25	— 1.21 44 — 2.46
26	— 1.25 45 — 2.57
27	— 1.29 46 — 2.68
28	1.34 47 — 2.81
29	— 1.38 48 — 2.93
30	— 1.43 49 — 3.07
31	— 1.48 50 — 3.21
32	— 1.54 51 — 3.37
33	— 1.59 52 — 3.53
34	— $ 1.65
En miljon dvesto in petdeset tisoč dolarjev se je razdelilo med člane v januarju 1921 od preostanka dohodkov lanskega leta ter smo prepričani, da ista vsota se bode razdelila zopet za letošnjo leto.
Ne pustite se voditi za nos, da dobite nekaj zastonj, nikakor ne, to društvo obratuje brez dobička po postavi države, zatorej ne bo-deš opeharjen.
Najboljši izvedenec V Ameriki zavarovalnih zadev, pripozna da Woodmen of the World je najcenejša ter najboljša zavarovalna jednota.
Mi smo plačali Več kot 120 miljonov dolarjev usmrtnine ter plačujemo vsaki mesec na stotine smrtnih slučajev ter smo vedno v pomoč zapuščenim vdovam in Otrokam.
Pri naši zadnji seji se je sklenilo: "Radi slabih časov hočemo nove člane, kateri pristopijo meseca julija, augusta, septembra bodo brezplačno sprejeti. Istotako opozarjam Slovence in Hrvate, ki so pri drugih bodisi nemških ali angleških kem-pah, da ako vzamejo prestopni list, bodo v slučaju bolezni prejeli takoj bolniško podporo.
Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldan v Kunčičevi dvorani, vogal Waterloo in E. 156. ceste.
Za natančnejša pojasnila obrnite se do tajnika,
CHARLES LAMPE 466 E. 147th Str.
Cleveland, Ohio.
JEWELERanp music store
Ako ste prizadeti, pridite k meri takoi in me vprašajte za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo vašega stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških.
Jaz lahko razširim rnoio znanost s tem. da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje.
Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabljaio današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoi in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak, kdor trpi. Radi tega vas vabim, da pridete k meni.
JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloire na Jetrih in intestinah.
ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz preiščem in zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni. me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mojem uradu ie oseba, ki trovori slovanske jezike.
POZOR! Moj urad se nahaja na drugem nadstropju — Pojdite po stopnjicah. — Številka moie sobe ie 7. —• Paziti morate, da pridete v pravi prostor. URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer.
Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer.
Ob sredah in nedeljah: Od 1. do 4. popolune.
V "ENAKOPRAVNOSTI
NAZNANILO!
ŠPECIJALIST. — 2573 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 55th St. — Cleveland. Ohio.
Cenjenemu občinstvu naznanjam da sem prevzel od rojaka JOHN KADUNCA
groeerijo in mesnico
V moji trgovini vam je zagotovljena dobra in prijazna postrežba po Zfnernih cenah. Gledal bom vedno, da vam postrežem s svežim in dobrim blagom. Se vam priporočam za naklonjenost.
KADAR STE BOLNI
je najvažnejše vprašanje —	' V P \f\~~
"Kje dobiti dobrega zdravnika"	ftHli /
Ako se napotite v urad zdravnika	JS^Vffl
Kenealy-a, 647 Euclid Ave., Cleveland.	s/^lIKvl	-O
Ohio., boste našli zanesljivega zdravni-	^žSjffB^r ka ^ kakoršnega želite, brez da bi zgub-
Kadar boste obiskali doktorja Ke-nealy-a boste spoznali, da je on zelo skrben, da pronajde pravi vzrok vaše bolezni; to je, da pronajde natančno kakšna je vaša bolezen. Njegovi uradi so opremljeni z modernimi znanstvenimi aparati. S pomočjo preiakušenj in z njegovo široko znanostjo o boleznih se izogne vsake nevarnosti, da bo napravil kako napako. Posvetovanja so zastonj.
Ob nedeliah	IflT&iFISB V URADNE URE:
od 10 dopoldne ||||	W od 9. dopoldne
do 2. popoldne W8®« ti ufi™« IBnOBn 1 do 8. zvečer.
647 Euclid Ave. Drugo nadstropje Cleveland, 0.
Vrata zapadno od REPUBLIC BLDGJrata vzhodno od Star gledališča	__t Bond's trgovine.
ANTON KUHEL
14516 SYLVIA AVE
Collinwood, 0,
Bolehala sem cela tri leta ter bila zadnje čase večjidel v postelji. Poskusila sem mnogo zdravnikov brezuspešno ter se* konečno obrnila do slovenskega khro-praktika
Dr. Albert Ivnik, D. C
Iz stare domovine
6408 ST. CLAIR AVE.
(lirad. ure: 2 do 4. in 6 do 8. zvečer.) kateri me je ozdravil popolnoma v teku dveh mesecev zakar se mu na tem mestu najtopleje zahvaljujem ter ga ob enem priporočam rojakom.
MRS. MARIJA HOCJAN 1429 Hamilton Ave.
Vojna odškodnina Srbiji. Posebni vladni odlposlanci dr. Ku-manudi, dr. Velfaar JankoviČ in Dragan Protič so v petek iposeti-li francoskega ministrskega predsednika Brianda in mu naznanili stališče naše vlade v vprašanju odškodnine. V obveščenih krogih se trdi, da naša vlada upa, da se vpraSanje naših reparacij ugodno reši. Naše reparacijske zahteve se podkrepljujejo s tem, ker ministrski predsednik Briand ve, kako je naša država trpela za vojne in da je samo Srbija izgubila četrtino svojega prebivalstva. Naši odposlanci se vrnejo v Beograd koncem tega tedna, V parlamentarnih krogih se govori, da Ibodo odposlanci pred Svojim povratkom še poizkusili sondirati teren pri fancos-kih, angleških in amerikanskih finančnikih v Parizu, da bi bilo mogoče doseči večje inozemsko posojilo.
Ustanovljeno 1841	....................... ■ -	■ -
Glavnica S18.000.000.	m ■ , ■
v.	Tu.iezemski money ordri. drafti m
^^Sj^rnrnimm^	Kabeljske pošiljatve v Jugoslavijo se
J^SSHmPBB	prodajajo po nizkih tržnih cenah
Mm jnfKj™	Denar vložen ali dvignjen iz katere-
|h|	koli jugoslovanske banke- Naprodaj
^S&^PfflB	imamo jugoslovanski ali drug tule-
*-J PSE;	zemski denar.
p|	NIKAR NEgNOSITE DENARJA
lira ČOK Si ' lisi Ha	Postave mnogih dežel, skozi kate-Ileal Bi IffllmM	re boste potovali, prepovedujejo je-BSE Bp!	mati s seboj več kot malo svotico Hfll Ml	denarja iz dežele. American Express IDs 6g« BRK! Cp* -S1	Travelers Cheques nikakor niso podeli Efff W -1r55 fP	vrženi tem regulacijam, ob istem ča-£„5 lff|;l |mL§ pa	su pa vas zavarujejo pred izgubo ali cčf R 8 K i®	tatvino. Se izdajajo v ameriških do-nji BBl sm	lar-iih- funt Sterlineih ali francoskih
S^® H iS	yf*i0 samo 50c od ®100 vrednosti
OBl BOB Srni! Žsi	Rabite naše dolarske money ordre
cP hno Wm • 4p!	da plačujete račune ali pošiljate de-
ESaJrB| M^BBB :5t	nar po tej deželi ali v Canado. K A-
flP	DAR 1'OSILJATE DENAR. VSE-
W ifirr	LEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EX
•S »i Ml® JUL	PRESS COMPANY REZIT. To je
if HI I IV lllliS	zavarovalnina proti izgubi.
fA	Oglasite se v katerikoli podružni-
Saižia*	ej aii uradu American Railway Ex-press Company, ali v našem lokalnem
Glavna pisarna:	uradu. American Express Company G5 Broadway. New York
2048 EAST 9th STREET — CLEVELAND, 0.
Ali pišite v vašem lastnem jeziku na:
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD - HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AYE.	CLEVELAND, OHIO
PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St. Clair Ave,
TELEFON: Main 1441	Central" 8821—
Mihael C. Cerrezin
HRVAŠKO-SLO VENSKI ODVETNIK
414 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St. blizu Public Square.
Zdaj je čas graditi stavbe ker cene so pa die. Zglasite se za načrte in pogoje pri
DR. L. E. SIEGELSTE1N
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
SLOVENSKI STAVBENIK
FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT 65 BROADWAY. NEW YORK.
STRAN 4.
■■ENAKOPRAVNOST**
JULY 16, 1921,
RADO MURNIK:
ŽENINI NAŠE KO-PRNELE.
K	Zadnji ženin!
Moji i ljubi starši so najbolj zadovoljni z mano, kakor me r ni doma. V velikih počitnicah so me poslali drugič k stričku Paju med gostoljubne Hrvate, da ne bi zopet naredila kakšne zgage v domačem krogu. Na Hrvaškem sem se imela izborno.
Ko sem se vrnila v belo Ljubljano, mj ie povedala naša kuharica Lenka ,da je medtem naša zaljubljena reva Koprnela i-mela kar tri ženine obenem, namreč Angleža, Rusa in pravega Amerikanca iz Amerike. Vendar pa se je vsa ta trojna ljubezen v kratkem skisala pravtako žalost no,- kakor vse prejšnje.
Koprnela pa je zaradi naporne zaljubljenosti tako shujšala, da so jo dali za nekaj tednov na Gorenjsko. Tam je uživala štruklje pa bohinjski sir in se kma> lu zopet popravila. Njena pljuz-na je bila vsak dan bolj cvetoča in bujna, ženina pa vendar ni mogla iztakniti za zlomka nobenega več!
Mama je vzdihnila, rekoč; Oh, Striček Pajo je menda pozabil, kar je obljubil, da bo Koprneli že on sam preskrbel dobrega ženina !
Tako samo mislili tudi vsi dru g>i, pa smo se motili.
Minul je dan za dnem. Nekaj časa smo pasli ljubljanski dolgo-čas. Nekega lepega popoldne pa se je papa slovesno odkašljal in rekel jedrnato: "Tako krasen dan je danes! Kaj bi prodajali
se vse bliska, kadar miga go-. Jedli in pili smo več ur zapo-spod Migec.	I redoma, najboljše in najdražje
Gospod Migec je postal vojni | jedi in pijače. Povabljenih je bi-milijonar! Pridobil si je več mi-.lo vse polno gostov, ki so veno-lijonov dinarjev z moko in dru-i'mer vpili: Živijo! Živijo gospod
go goljufijo. Vprašal je, če se sme udeležiti naše prijetne druščine na stolu pri naši mizi. Vsi so plesali okoli njega, kakor okoli zlatega telička (je rekel pozneje striček Nande.) Govoril je o samih vagonih in o velikanskem dobičku. O ti presneti Migec!
Sedel je seveda Dri naši Koprneli, ki je že komaj čakala! Bila je vsa rdeča, kakor bi bila zmer-jana v šoli. Bila je res strašno lepa! Gospod Migec jo je kar požiral z očmi.
Mama me je hitro potegnila k sebi in mi zažugala: "Le glej, da ne boš kaj izčvekala, kar bi ško-
Migec. pa mlada gospa Koprnela 1 Vsi so bili globogo ginjeni, ker so zastonj tako dobro jedli in pili. Povabljeni so bili tudi pevci, ki so kričali in tulili na vse pretege. Papa mi je povedal, da je to sloveče pevsko društvo — "Tulečih dervišov". Lepo umita in nabigecana Koprnela je jedla le malo, ker se je že prej v kuhinji dobro nažokala po svoji stari navadi. Kaj bi bili neki zdaj rekli gospod Gimpl pa Mažar pa Mumpitz pa Bestiuzza pa Mesje, če bi videli gospo Koprnelo ob strani njegove malenkosti gospoda milijonavzarja Migca? Vsa objokana je bila od samega ve-dovalo Koprneli! Molči, to tij sel j a, da je tako debelo zlato te-
tem je bilo zopet lepo vreme.
Tako se je naša Koprnela po dolgi in mučni ljubezni naposled vendar srečno omožila. Striček Nande pravi, da ima Koprnela več sreče, kakor pa gospod Migec pameti. To podpišem tudi jaz. Z Bogom!
Vida,
učenka in pisateljica v dolini verižnikov.
-o-
LJUBLJANSKA POROTA.
zagovora prijel za revolver, ona ga mu je hotela odvzeti, rvala sta
se in med rvanjem se je revolver
sprožil. Strel je .šel skazi levo sence in možgane do desne za-tilniške kosti, kjer je krogla obtičala. Ivan Verhunc je bil takoj na mestu mrtev. Zena je po groznem dejanju omedlela in postala vsa prepadčna. — Porotniki so vprašanje glede krivde uboja zanikali z večino glasov, 8 "ne" in 4 "da". Emilija Verhunc je biia na to oproščena.	*
| ''llli'NIIIIIIIIIIIllllllllllillllllllllltilllllllllllllllllllllUlllllllllMlll^^	HlllUlIj.':!
MALI OGLASI
liiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiliiiiii.........................................................................................................................um......roiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...............
povem, če ne, boš že videla, kaj bo! Spodila me je, naj se grem igrat z drugimi otroki. Šla sem gledat, če je kaj lep razgled z" Rožnika. Rada bi bila videla Ljubljano, kjer je stala prej rimska Lfemona. Videla pa nisem nič, ker je bilo preveč drevja. Pri hlevu je ponosno korakal do mači petelin na čelu svojih kokoši in kurjega naraščaja. Kure pa sedaj niso več tako ošabne, ker so jajca že bolj poceni.
Ko sem se vrnila, je bila naša Koprnela zopet zaročena z gospodom Migcem. Res je: Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi!
Ko je za^el gospod petelin svoj večerni kikiriki in odpeljal svojo družino v kurji hotel, smo šli tudi mi domov. Koprnela je hodila seveda z gospodom Migcem, ki se je kar tajal od same sreče! Zopet je Koprneli obleka
dolgočas doma! Alo, na noge! | ponosno vihrala v zraku, ker se
Naredimo peš-izlet k Fajmoštru ali pa k Figabirtu!"
Mama ga je pa hitro: "Na dru go ne misliš, kakor na gostilnice! Če naj že kam gremo, pojdimo na Rožnik!"
Jaz sem kar poskočila od veselja in zaploskala! Prosila sem papana tako dolgo, da je po-kirnal.
Odpotovali smo kmalu proti daljnim goram, kjer kipi Rožnik v strme višave.
Naša Koprnela je bila ta dan posebno lepa. Oblečena je bila čisto belo, kakor bi šla- k birmi. Njena čista kiklja je ponosno vihrala v lahki sapi, kakor znamenje nedolžnosti.
Ve'seli in zadovoljni smo hiteli vedno dalje na visoke planine in peli: Na planincah je fle-tno biti, kjer je dosti kave piti! Jaz pa sem navdušeno deklami-rala: Kdor visoko hoče priti, mora trde glave biti!
Ko smo prišli na vrh, sem bila zelo lačna. K sreči je bila tam gostilnica. Gostov je bilo več kakor listja in trave. Komaj smo dobili prostor. Med pogumnimi hribolazci so mrgolele tr' natakarice in nam prinesle , jesti in piti. Meni so dali kofedre, ki se mi je pa po nesreči polila po vr tu. Vse je gledalo name! Sram me je bilo. Najrajša bi bila sle-zla pod mizo. Mama je bila grozno huda! Striček Nande je pa rekel: "Nisem mislil, da si tako politična! Potem pa mi je naročil drugo kavo, ker je zmeraj ka-valir. Tudi papa je bil dobre volje in je, rekel: "Kako bodo ta prt oprali, to je zdaj najbolj pereče politično vprašanje."
Vsi so se mi smejali. Ta tre-notek pa je prišel hrvaški striček Pajo! In kdo je bil z njim, kaj mislite?
Gospod Migec!
Presneto! — Kaj?
Striček pa je rekel, da mu je naša kuharica povedala, kam smo šli in pote"1 je prišel z gospodom z velikim veseljem.
Gospod Migec je še vedno tako majhen Migec, kakor je bil prej. Izredil se je pa tako, da je skoraj čisto okrogel kakor šolski globus. Na glavi nosi visok ce-linder, da bi bil videti večji. N nosu ima ščipalnik na črni špa-gi, da bi imel bolj nobel obraz. Na trebuhu se mu sveti debela zlata veriga. Na rokah ima polno prstanov s svetlimi kamni, da
le dobila za moža
Pojedina je bila res veličastna! Stala je ne vem koliko tisoč di-nai-jev. Nikdar je ne pozabim. Oh, škoda, da nimam več sester!
Požrtvovalni gostje so pojedli in popili čisto vse. Ostale so same kosti pa malo *zosa.
Naposled so "Tuleči derviši" še enkrat zatulili za slovo. Potem pa sta se gospod Migec in gospa Koprnela — kaj ne, kako čudno se to sliši? — odpeljala na glavni kolodvor na zakonsko potovanje.
Spremili smo ju do postaje.. Malo prej sem iztaknila v shrambi lonček z limom. Hitro sem po. limala vrhnjo blazino, na kateri je navadno sedel gospod Migec, da bi bil večji. Mirno sem čakala, kaj bo.	i
Gospod Migec je, nič hudega sluteč, sedel zraven svoje gospe Koprnele v avto. Lima ni videl, ker je bil ravno tako rjav, kakor
Zadnji akt rodbinske drame.
Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se je včeraj zagovarjala skrbna in dobra mati Emilija Verhunc, rudarjeva hči, ker je obtoižena, da je 21. januarja t. 1. na popelnično jutro okoli 3 po veselici izvoščekov ustrelila svoje ga moža Ivana Verhunca, pre-kupčvalca poljskih pridelkov. Razprava je odgrnila žalostno sliko rodbinske nesreče. Em. Verhunc je mnogo trpela vsled moževe ljubosumnosti. Mož je bil veseljak, ljubil je ženske in je imel tudi priležnico Antonijo Zontar. Prava žena mu je 1. 1918 Ušla od doma in z otroci odšla na Nemško k svoji materi. V westfallskih rudnikih je delala težka dela, da je zamogla sebe in otroke preživeti. Imela je 55 mark na dan. Koncem leta 1920 se je zopet povrnila k možu v Ljubljano in sta stanovala v hiši Štev. 53 na Sv. Petra cesti. N,a pustni torek sta bila oba na veselici ljubljanskih izvoščekov. Po veselici sta prišla domov, kjer
Prospect 242C
Central 1766
The
F. W. Zimmerman Co.
splošni prevažalci
Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo.
3400 St. Clair Ave.
CLEVELAND, Q
POZOR!
Najboljši cementni bloki so naprodaj, delani doma iz najboljšega cementa. Vprašajte pri Jos. Likovič, 6308 Carl Ave.
LIBERTY BOND! IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamc v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp; to do 6. ure zvečer.	i
iiiiiaiiiiiuiiinmiiHiii
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addiwon Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
POZOR SLOVENCI!
Prav poceni se proda od 25 do 30 sodov in nova preša za stiskanje grozdja. Oglasite se pri Mr. Poulson
694 E. 152nd St. Sršenov Hotel, Collinwood.
John J. Keiper
PRAKTIČEN PLUMBER
Napeljevalec plinovnih cevij in gradilec podcestnih kanalov. Točna postrežba. 5415 ST. CLAIR AVE. vogal E. 55. St. Bell telefon: Randolph 850
KANARČKI!
Ni kratkočasnejšega kot ka* narčkovo petje v hiši. Okrog 60 dobrih pevcev se proda po zmerni ceni. Rojaki, katere veseli ptičje petje, poslužke se te prili' ke. Zglasite se na 1384 E. 53. St. Sprejema se tudi fante na hrano in stanovanje.
ji je zopet kiklja bela od južnih, bjaz-na
sap napela.	I __
* . . v	, , v.,. , j . Ko pa smo se
Se tisti večer so določili, kdaj
bo poroka.
Pred poroko sta se šla Koprnela in gospod Migec potografi-rat za večen spomin! Bogati gospod Migec je sedel moško na zofi na dveh velikih blazinah, tako da je bil videti ravno tako velik kakor Koprnela. V rokah je tiščal visok celinder, čisto nov, še nič povaljan. Oblečen je bil čisto črno, samo srajco je imel belo. Tak je bistro in zadovoljno gledal izza ščipalnika. Nevesta Koprnela je držala velikanski šop najdražjih rož v rokavicah. Bila je vt\\ v beli svili in na vrhu frizure je imela bel venČek pa dolg bel pajčolan. Na sebi je imela polno zlatnine in dragih kamnov, da se je vsa le-
pripeljali na glavni kolodvor, in nas je vse gledalo, je zlezel gospod Migec iz voza. Takrat se je smejalo vse slavno občinstvo, ki ga je bilo vse polno na kolodvoru in pred njim. Gospod Migec je imel pod škrici suknje tisto veliko blazino, ki se je prijela njegovih hlač! Zastonj se je prizadeval na vse kriplje, da bi se je iznebil. Blazina se ga je zvesto držala in se kar ni hotela ločiti od njegovih lepih novih hlač.
Ljudje so se čimdalje bolje zabavali, ko je gospod Migec tako smešno migal in skakal, da bi se rešil pritikline. lišali smo različne opazke:
se je vnel med olbema strasten | prepir. Moiž je glasom njenega
Oglejte si našo trgovino z
ELEKTRIČNIMI POTREBŠČINAMI-
(electrical supplies)
Mi vam napeljemo električne žice v vašo hišo in izvršujemo vse delo spadajoče k električar-skem poslu.
V vseh slučajih se obrnite na nas. Delo je prve vrste. Cene so zmerne.
LOUIS VOICHAK
16017 Waterloo Rd.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
V NAJEM SE ODDA nova hiša 7 ali 4 sobe; plin, elektrika i"1 kopališče, 19108 Shawnee Ave. Stop 125, Nottingham. (166
ODDA SE V NAJEM
hiša s 6 sobami, električna raz svet.ljava in vse moderne urejeno Poizve se na 6026 St. Clair Ave.
SLOVENCI SE VRAČAJO
v svoje prejšnje
KOPALIŠČE 921 ST. CLAIR AVE.
blizu vshodne 9. ceste.
(Advert.)
ODBOR ZA LETO 1921. Woodmen of the World, Waterloo Camp, 281.
Collinwood, O. Predsednik: Frank Šibenik. Podpredsed.: Frank Gregorič Blagajnik: Peter Malolvašič Tajnik Chas. Lampe, 466 E. 1 4 7 th Str.
*
Zapisnikar: Josej Zakrajšek
X-ZARKI so nrikazali dejstvo da protina. povzročijo slabe zobe..
Vi s svojim'zdravjem zelo krivično veliko revmatizma, bolezni v želodcu in ledvjcah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, s j tem. da zanemarjate svoje zobe.
Pulenje zob brez bolečine. Plin in oxygen.
Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do 6. pop. Odprto ob torkih, pet kih zvečer do 7:30. Druee ure po dogovoru. Zaprto ob sredah popoldne, Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko.
DR. FRANCIS L. KENNEDY
Dentist—Zobozdravnik 5402 Superior Ave. vogal E. 55th St. Suite 8	CLEVELAND, O.
POZOR! PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in drugi Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro.
Postavljam stranišča, bane, sinke, kotle za gorko vodo, vodne, kanale, (sewer work) itd.
Zmerne cene
Nick Davidovich
6620 STl CLAIR AVE.
Tel. Princ't. 1852-W. Randolph 1828 -
MI PRODAJAMO
I
Največje, najhitrejše ladje na svetu. S potniki se postopa | nadvse prijazno. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik.
V Jugoslavijo, na Maržarsko, Romunsko in v Bulgarijo.
CALABRIA........6. august'a
Listki za Dubrovnik, Trst ali Reko, $100.00 Davek $5.
Preko Cherbourg in Southampton.
AQUITANIA ...... 26. julija

MAURETANIA
. 11. m i
augusta
Nadzorni odbor: Andy Ažman, Oho, kakšna nova moda je pa l Josef Kunčič, John Rožanec.
to ? Ta možicelj ga pa res pihne!
sketala! Vse to ji je kupil j Ali je lep! Kako je nobel ta mo-
spod Migec.
'V cerkev smo se peljali v avtomobilih! Nobel, kaj?
Gospod Migec je sedel zopet visoko na dveh blazinah! Med svati je bila tudi njegova mati, strašno huda gospa. Zmeraj je zabavljala in kredizirala. Kar ne morem je trpeti. Taka ošabnost in sitnost! Gledala je kakor razkačen lintvern ali zmaj!
Nekaj ji moram narediti! sem sklenila preden smo se odpeljali. Napisala sem z velikimi črkami na papir:
POZOR na hudega zmaja!
Ta list s^m skrivaj pribila z žebljičkom zadaj na avtomobil, v katerem se je peljala prevzetna gospa Migčeva k poroki svojega sina. Koder smo se vozili, so se ji smejali Vse ljudje. Mene je to jako veselilo. Pred cerkvijo pa sem list zopet skrivaj odtrgala, ker sem pomislila, da čaka doma na mizi polno tort, piščancev, sladoleda in šempanza za svatbo.
Strička Nandeta ni bilo na svatbi. Rekel je: Rajši imam čisto vest kakor polne žepe. Koliko ljudi mora stradati, da se gospodu Migcu dobro godi! Svatba bo mnogo stala, zato bo moka zopet dražja. Brezvestnim ve-rižnikom in milijonavzarjem naj bi obrali ves prisleparjeni denar in ga takoj pravično razdelili med reveže! "Mama pa je rekla, da je vendar dobro, imeti veriž« nika v žlahti.
žic! Kaj takega pa še ne! Lejte, tej te, kar blazino si je dal prisiti, da bi mehkejte sedel! Take čudne maškare pa še nisem videl! Bog daj norcem pamet! Hehe, gospod molžiček kaj pa mislite? Saj danes ni pustni torek! Poreden dijak je navdušeno deklamiral: It malega raste veliko! Star po-strešček.pa}e rekel: Toliko smeha pa že dolgo ni bilo na kolodvoru !
Tako sem vsaj enkrat razveselila slavno občinstvo v teh žalostnih časih stanovanjske Ibede in draginje.
Zoprna mati gospoda Migca pa se je strašno jezila! Gledala je pisano kakor huda sova in je kar pihala od jeze in revskala: Ta škandal! Ce bi vedela, kdo nam je naredil to sramoto, bi mu zavila vrat, da bi gledal narobe nazaj kakor pav!
Tudi mama je grdo gledala! Jaiz pa sem prav ponižno stala strani in delala prav nedolžen obraz kakor takrat, ko sem bila 'še tako mlada in neumna, da sem verjela, da imajo eraplani v zraku mlade kakor kavke. 'Pa ni nič pomagalo!
Gospodu Migcu se je strašno mudilo, da bi ,se preoblekel. Potem sta se srečno odpeljala v daljne kraje.
Doma pa je bila huda nevihta. Grmelo je precej dolgo. Treščilo je približno petkrat na Dolenjskem. Vdano sem prenašala bridke udarce sovražne usode. Po-
Seje se vršijo vsako 3 nedelj^ v mesecu ob 10 uri dopoldan v Joe Kunčičevi dvorani.
Vsa pojasnila daje tajnik.
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo po 4% obresti.
Prodajamo^ parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street.
PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City.
LJUBITE ORANŽE?
IXLAVjNI UKAD:
\10 E. 22nd Street.
PODRUŽNICA: f 1597 2nd Avenue. ^ New York City^T
iiiiiieii'iliE^iiii ZAHVALA.
Ob priliki semnja S. N. D. se je pokazalo navdušenje za S. N. D. Trgovci in privatniki so bili jako požrtvovalni.
Na tem mestu se zahvaljujemo vsem za mnogobrojr i dobitke, delavcem za trud in delo pri pripravljanju ter obiskovalcem za poset ter pomoč do zadovoljnega uspeha.
Rojakom še nadalje priporočamo, da podpirajo to narodno podvzetje in se vsem še enkrat prav toplo zahvaljujemo.
<	Direktorij in Klub
S. N. DOMA.
PIJTE ORANŽNI SOK!
Oranžni, limonni in lime sok te nahaja v narezljanih steklenicah kot vidite zgoraj. Pijača je narejena iz pristnega sadnega soka iz citričnega acida in oslajena z trs-natim sladkorjem. Ne sprejmite od trgovca kake ponaredbe. Mi izdelujemo tudi Cherry Blossoms pijačo, in imano sploh najboljše pijače v Clevelandu.
The Orange Crush Bottling Čo.
3812 ST. CLAIR AVE. Cuy., Central 3606 Prospect 3582
ROJAKI POZOR!
Podpisani naznanjam rojakof1 v Collinwoodu in okolici, da •sef odprl svoje prostore, kjer bo«1 rojakom vsak čas na razpolag0 za popravo vsakovrstnih čevljeV' Znano vam je, da so v Collin' woodu slabe ceste, zato pa val" obljubljam, da dobite pri men1 vselej dobro delo, da boste za' dovoljni. Priporočam se v obil® naročila.
FRANK LAH
slovenski čevljar.
15616 Calucutta Ave.
SODA VODO Loganberry, — Strawberry — Raspberry — Grape Juice — Root Beer — Ginger Beer — Ginger Ale — Stone Fizz —■ Lemon — Orange — Cherry — Cream — Cola — Za steklenice se mora založiti.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
Princeton 262 —Rosedale 4629
John Potokar
lastnik 6517 ST. CLAIR AVE.
PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN"
zboruje vsako prvo sredo v m? secu ob 8 uri zvečer v Kunči' čevi dvorani. Uradniki: Frani1 Kalin, predsednik, 14507 Da*' win Ave.; Albin Praprotnic podpredsednik, 17005 Waterlog Rd.; L. Boštjančie, tajnik, 131" E. 167th Str.; M. Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th A. JeriM zapisnikar.
Nadzorniki: Predsednik nad zornega odbora G. M. Kabaj, Zlobec in F. Skalin.
Pevovodja g. Ivanu'š.
Pevske vaje se vršijo petek, točno ob 7:30 uri z ve* čer v Kunčičevi dvorani. VstoP v društvo ima vsak naprede') Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podpore? član. Se uljudno vabite za pri' stop.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm. Sitter
1805 ST. CLAI#
AVENUB Cleveland, O.
Ustavita ae pri taj uri /u »t« oa pravom prostoru