zf3 strnim.
Posebna  izdaja.
V LjDbljaif, i soboto. Zl. oktobra 1916 (zvbčbp).
XLIX. lelo.

•Stovtaikl Mvod* *•»*■ *• p^Mli
ia Avibo-Ogntof                I                     M K«DHjo!
ee!o leto skuptj fitpf*      •   K »- I irfo Mo MprcJ   .   .   .   .   K a*—
s«leiSi :   : :: : >s   ■*»«*• *«**• *z*,
n« tneMt    .        •     .   .    •   **> ' «to tato atprcf   .   .   .   .   K 1*.-
l'pralanjem gf*đ« foMnfov m aaj ptfofl ia odgovor doplili dl fnaaka. SprarmUtro frpod* korito loofc gaalUT« »Mg« it i, taHHa IM.
Isfcaf* wmmk 4*m iv«4*r UvraaUl a«4*l|« fi» prasalk*.
foterati vtljajo:  peterottopn«  petit vnta za enkrat  p* 20 vln., z* dvakrat
po 16 vln„ za trikrat ali večkrat  po 16 vln.  Parte in zahvaia vrata 25 vla
Podano vrit« 80 vio. Pri večjih inserti j*b po dogovora.
UpcavniJtvu aaj m poilljajo naročnine, reklamacije, inserati L L d* to Je idminiitratlvn« stvarL
—^—   »««■■■■■ Movilka vol|a 1% vlaarlov.   ———
Na ptaneaa aurođla brei Istodobne vpoalatve aaročnine at M ozira.
Jliftiii Utkano" tolofoa ftt tf.
.Slovenski Narod* velja ▼ Lfobl|aai
na dom dostavljen:                 •             v upravnUtva prejemaa:
ćelo leto Baprej             .   .   K 24*— I ćelo leto naprej   •   $   •   .   K 28*-»
pol leta      m       .       ... 12*^ I pol leta       „      •   •   •  •   • H'~*
četrt leta     m       .        .   .    •    fr— I četrt laU     .       .....5*50
oa mesec    .            •   .   .    #   2*— I na oeaac    9       •   ••'••   1*90
Dopisi naj se frankirajo, Rokopisl m ne vracajo, Ortđnuttroi Kamllova alloa it 3 (y pritllčjn levo.) teUfoa M. M.
liMi prettih graf Sli - lorit
Dona), 2i. oktobra 1916. (Kor. nrad.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je postal danes opoldne irtev atentata. Ko je grof Stiirgkh v hotelu Meissel & Scha-den obedoval, je pristopil k mizi pisateij Friderik Adler ter je oddal na ministrskega   predsednika hitro zapored tri strele.  Grof Stiirgkh   je   bil
zadet v glavo ter je bil takoj mrtev.
Oroi Kare! S t u r g k h bi bil dne 30. oktobra dosegel svoje 57. leto. Rojen je bil leta 1859. v Gradcu, kot sin stare štajerske plemenitaške rodbine, katere elani so zavzemali v av-srrijski birokraciji vedno odlična mesta. Tuđi grof Karei Stiirgkh se je po dokončanih vseučiliških študijah posvetil uradniški karijeri. Vstopil je leta 1881. kot praktikant pri štajerski namestniji v Gradcu, odkoder je bil poklican leta 1888. v ministrstvo. — Leta 1S94. je postal dvor ni sv etnik v naučnem ministrstvu. 2e v zgodnjih letih se je posvetil ?rof Sttirgkh poli-tiki. Štajerska veleposestniška kurija ga je poslala v parlament, kjer je kmalu igral odlično vlogo. Državni zbor ga je vedel ceniti kot stvarnega in rezkega govornika in zlasti v de-batah o celjski gimnaziji se je grof Stiirgkh (xllikoval po stvarnosti in spretnosti. Ko je bila takozvana celjska    postojanka    sprejeta,    je    grof
Stiirgkh odložil svoje mesto kot dvorni svetnik ter se je popolnoma posvetil politiki. Leta 1896. je bil iz-voljen tuđi v štajerski deželni zbor. Politična karijera je grofa Sturgkha kmalu popeljala vedno višje, postal je naučni minister in je vedno tvoril močno ministrsko rezervo. Glavno svoje delovanje pa je mogel razviti sele. ko je postal kot naslednik baro-na Gautscha dne 3. novembra 1911 ministrski predsednik. kar je ostal do svoje žalostne smrti. Kot vrhovni šef državne uprave je bil grof Stiirgkh jako spreten in dokler je bil zbran parlament, je znal premagati tuđi največje politične težave ter ohraniti svojo vlado na krmilu. V vojnem ča^ su so se naloge ministrskega predsednika jako pomnožile; grof Stiirgkh se jim je posvetil z Vso svojo silo in energijo. Od nekdaj je bil grof Karei Sturgkh tuđi poseben za-upnik krone. Cesar se je na energič-
nega v njegovi službi, požrtvovalne-ga državnika vedno zanesel.
Oesbno je bil pokojni ministrski predsednik jako ljubeznjiv mož, ki je užival vsestransko  spoštovanje.
Morilec Friderik Adler je sin znanega voditelja avstrijske nemške socijalne demokracije dr. Adlerja. Mladi Adler se je zgodaj posvetil publicistiki ter je stal v socijalni demokraciji vedno na skrajnem levem krilu. Bil je nekaj časa tuđi v uredništvu dunajske »Arbeiter Zeitung«, pozneje je pridno sodeloval pri soci-jalistični reviji >Der Kampf«, v kate-ri je se nedavno objavil silno oster proti -ponizni taktiki« oficijalne stranke naperjen članek. Tuđi iz tega članka je razvidna eksaltiranost atentorja, ki je okrog 30 let star. Adlerjeva rodbina je bogata. Smatrati je, da je bil atentator takoj are-tiran.
Današnja uradna poročila z bojišč.
Dunaj, 21. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO   BOJIŠĆE.
V   ogrsko - romunskih obmejnih pokratfnah se boji nadaljujejo. Delo-vanje v snegu in mrazu in v najtežav-šem ozerulju uspešno se borečih čet
je vzvišeno nad vso hvalo. Severno od Karpatov pri avstro - ogrskih če-tah ničesar posebno pomembnega. ITALIJANSKO BOJIŠĆE. Naše pozicije v odseku Pasu bio stoje trajno pod silnim artilferijskim ognjem in ognjem min vseh kalibrov. Pred hrbtom Roite pripravljeno so-vrazno pehoto drži naša artiljerija v jarkih. Štirje italijanski napadi na vzhodni del hrbta so bili odbiti. So-vražna stotnija, ki je prodirala v dolini Valarsa. je bila uničena. Vjeli smo 2 častnika in 159 mož ter vpie-nili 10 metal min in drug vojni mate-rijaJ.
JUGO - VZHODNO   BOJIŠČE.
V   Albaniji  ničesar  novega. Namestnik    načelnika    generalnega
Štaba pl. U 6 i e r, fml.
Berolin, 11. oktobra. (Kor. urad.) NVolffov urad poroča:           *■
Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJIŠČE.
Fronta     grm.      prestolona-slednika   R upre h ta  Bavarske g a.
V pokrajini ob Som ini traja moćno strelienje. V\ed Le Sarsom - Eau-court L* Ahbave so se ponesrecili v hližinskem boju angleški napadi. Boli proti vzhodu je vdušil naš močm* učinkujoči ogenj na sovrazne naska-kovalne jarke poskušene napade. — Francoski šunki preko čest Saillv-Rancourt so se zlomili pred naš i mi ovirami. Naša bojna letalska floti-lja je v številnih zračnih napacfih va-rovala opazovalne letalce. Dvanajst sov raznih leta! je bilo zbitlh, štiri teže za našim I crtam i.
Ponoćni zračni polet čez kolodvore in municijska skladišna za so vražno fronto je imel dobre uspehe, U smo iih opazovali na eksplozijah ia požarlta.
Fronta   nemškega   presto-lonaslednika.
Živahno artiljerijsko delovanje oa obeh bregoviti Mose.
VZHODNO   BOJIŠČE.
Fronta        generalfeldmar-šala  princa   Leopolda   Bask e g a.
Zopet so se trudili v brezplod-nem, izjjub polnem napadu ruski ba-talfoni. da bi nam iz trga I i nedavno na zapadnem bregu Stohoda vzete jarke: in zopet je spravil ob Nara-iovki napad nemških čet pod vodstvom generalmajorja von Gallwitza ruse pozicije severo - zapadno od Skomorohov v na§e roke. Brez-uspešnt proti šunki so prlnesli sovraž-niku nove izgube, te včeraj smo mogli odpeljati iz zavzetih pozicij nazaj S častnikov, 150 mož in 7 strojnih pušk.
Armadna     fronta  generala kavalerije     nadvojvode Karla.
Ob sedmogra^ki meji trajajo v snežnih zametih m v mrazu uspe^ni
gozdni boji in boji v gorak Romun ima pri tem težke izgube.
BALKANSKO   BOJIŠĆE.
Armadna    skupina   gfm.
v. M a c k e n s e n a.
Boji v Dobrudži so se razvili nam v prilog. Zavezniške nemške, bolgarske in turske čete so vdrle na raznih točkah v sovražno glavno pozicijo na crti južno od Rašove (ob Dona vi) - Agemlar - Tuzla, ter vzele Tuzlo, visine severo - vzhodno od Topraisara, severno od Cocara in severo - zapadno od Mulciove po hu-dih bojih. Vjeli smo pri tem kakih 3000 Rusov, med njimi enega polkov-nega poveljnika ter tuđi nekaj sto Roni u nov in vplenili 22 strojnih pušk in eno metalo min. Nemške letalske flo-tilje so se uspešno udeleževale Iz zraka bojev.                                          .    ;
MAKEDONSKO BOJIŠČE. Položai te neizpremenjen.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
Izdajatelj jn odgovorni urednik:  Valentin  Kopitar. Lastnina in tWc »Narodne tiskarne«.