Telefon št. 74. Posamna številka 10 li. Po Miti prejema«: ia celo .elo naprej26 K — h pol leta » 13 » — » četrt > > 6 » BO» meseo » 2 > 20 > V apravnlitvu prejemal: za celo leto naprej 20 K — h pel leta » 10 » — » eetrt » ► 6 „ — » meseo > 1 > 70 > Za poSiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlne In Inseratd sprejema upravnlštve t Katol. Tiskarni Kopitar-' jeve ulice it. 9- Rokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- Dtških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemlt nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 265, V Ljubljani, v ponedeljek, 16. novembra 1903. Letnik XXXI. Ljudski deželni zbor. Katoliško narodna stranka je priredila včeraj pet javnih shodov, kateri so pokazali, da stranka brez strahu pred ljudstvom zagovarja delovanje svojih poslancev in da se ljudstvo zaveda, da je ta boj v deželnem zboru hkrati boj za ljudske pravice. Kjerkoli izve ljudstvo celo resnico, glasno obsoja liberalce in gromovito glasuje za resolucije, kjx zahtevajo izpremembo volilnega reda in vladnega zistema v Kranjski dežeii. Došla so nam sledeča poročila: Shod v Skotji Loki. Govorilo je tudi staroalavno mesto Skcfja Loka z okolico. Včerajšnji shod katoliškega političnega društva za Škofjeloški pkraj je pričal, da je tudi tu ogromna večina naroda nepremakljivo na strani naših poslancev. Nad 500 mož je napolnilo prostorno dvorano rokodelskega doma. Poročal je na shcdu poslanec dr. Šusteršič najprej o delovanju državnega zbora ter se dotaknil v govoru tudi ogrske nagodbe. Iz.avil je, da bodo katoliško-narodni poslanci stali na Btal.šču, naj Madjari svojo armado, ki ni sedaj več enotna z našo, sami plačujejo, ker s svoto, ki jo Avstrija na ta način prihrani, lahko uvede dveletno vojaško službo. Nadalje se je govornik ozrl tudi na kričanje liberalcev, da so naši poslanci sovražniki mest in da zastopajo le koristi kmeta. Dr. Šusteršič je dejal: Interesi meščana in kmeta so skupni. Takrat se bo kmetu in meščanu najboljše godilo, kadar bodeta naj boljša prijatelja med seboj. Resnični meščan ne more živeti brez kmeta. Naj se vpraša trgovca ali obrtnika v mestu, ako more živeti brez kmeta. Trgovec v mestu je v prvi vrBti na kmeta navezan Če ima kmtt denar, ima ga tudi meščan. Resnica pa je, da so volivni okraji mest tako razdeljeni, da pri volitvah nima odločevati meščan, ampak ljudje, ki niso meščani. L beralno urad ništvo odločuje, ki niti enega vinarja doalad ne plačuje in ki nima skupnih interesov z meščanstvom, ker vse morata plačati le me' ščan in kmet. Kadar bo meščan v slogi s kmetom, tedaj bomo prišli do pravega napredka. Liberalni poslanci so zastopniki mest. Kaj so pa storili liberalci za obrtnika? Dr. Ferjančič se v državnem zboiu niti sej obrtnega odseka ni hotel udeleževati. V kraniskem dež. zboru je liberalna večina 1. 1895 dala za podporo obrtnije 22 572 kron. Od 1. 1895 do 1. 1903 so se deželni dohodki povišali za 1,331 000 kron, a za obrtnijo je v proračunu za 1. 1903 določeno manj nego prej, t. j. samo 20.300 kron. Taka je liberalna skrb za obrtnika. Liberalci so zastopniki mest, a ne meščanstva, zastopniki so liberalnega uradništva in liberalnega učiteljstva, ki nič ne plačuje. V nadalnjem svojem govoru je dr. Šusteršič kritikoval deželno gospodarstvo, katerega potrebščina se je te kom 8 let povišala za 1 331.580 kron in vendar se ni sterilo nič znatnega za indu strijo, za kmetijstvo in za povzdigo mest. Glede učiteljstva je vstrajal na znanem stališču. Dejal je mej drugim : Nekateri liberalni učitelji sedaj psujejo po „Narodu», ker smo predlagali za zboljšanje učiteljskih plač poseben davek na premožnejše sloje, v prvi vrsti r.a one, ki imajo največ koristi od šolstva, n. pr. na uradništvo. Mi smo storili lo svojo dolžnost v imenu onih, ki so nas volili. Če nas opsuje kaka liberalna {.ropalica, radi tega ne tomo ljudstva zapustili. Če res kak učitelj psuje v »Narodu", napravlja s tem najslabšo uslugo učiteljstvu. Govornikova izvajanja za volivno reformo so zborovalci burno pozdravljali. Zborovalci so soglasno izjavljali, da hočejo vstrajati v boju za pravice slovenskega ljudstva, da bodo imeli besedo tisti, ki dajejo, ne pa tisti, ki jemljejo. Drugi govornik d r. L a m p e je zavračal zvijač?, s katerimi izkušajo liberalci zbegati ljudi in jih pridobiti zoper splošno in enako volilno pravico. Da veleposestniki izgube svojo nadvlado, je pravično, ker to je sta«, ki izu mira in propada. V kuriji veloposestva ne glasuje oni, ki ima le gotovo posest, ampak oni, ki ja posebej zapisan med privilegirance v deželni deski. To je torei piivilegirana kasta, katere privilegiji so zastareli in nimajo več opravičenosti v dvajsetem stoletju. Za mesta bo po splcšni in enaki volilni pravici bolje preskrbljeno, kakor zdaj, ko so mesta odtrgali od njih kmečke oko lice in jih protinaravno zvezali med seboj. Mesto s svojo okolico ima ene interese v deželnem in državnem zboru, razna mesta pa nasprotne, kar se najbolj pokaže pri vprašanjih, ki se tičejo srednjega in gospodarskega šolstva in železnic. Zato bi boiie zastopal mesto poslanec, ki je hkrati poslanec okolici, kakor pa oni, ki mora zagovarjati hkrati konkurenčno mesto. Odtod izvira, da so meslni powl?.nci nedelavni in nič ne stoič za vohlce. Ustvarili so posebno mestno kurijo ne z ozirom na mestne koristi, ampak zato, da imajo kurijo, v kateri more zmagovati uradništvo, ki ne plačuje deželnih doklad, a ima največ ugod-notti od dežele, še zlasti glede na šolstvo. Danes ne zmagujejo v mestih meščanski, ampak le uradniški kandidatje. Za kmeta je splošna in enaka volilna pravica ono sredstvo, s katero dobi v roke največjo oblast v naši poljedelski deželi. Li oeralci izkušajo begati kmete z ugovorom: Potem bo hlapec imel iste pravico, kakor gospodar! To je zvijača, s katero hočejo škodovati kmetu. Popolnoma gotovo je namreč, da dobe prej ali slej volilno pravico i n d u s t r i -a 1 n i delavci v mestih in ,^amah. Ako bi torej kmečki delavci ne dobili volilne pravice, bi bil kmečki stan za toliko glasov oškodovan, in v krajih, kjer je mnogo tovarniškega delavstva, bi ti glasovi udušili kmečke glasove. To, ker liberalci torej kmetu govore, je le zvijača, s katero hočejo škodovati kmetom. Pameten kmet takim ljudem ne pojde na lim. S car pa za zdaj zahtevajo katoliško narodni poslanci predvsem zvišanje kmečkega Zistopst^a in splošno kurijo. C. g. župnik Šinkovec je v navdušenem govoru vnemal zborovalce za dobro stvar in stavil resolucije, ki so bile s o -glasno sprejete. Rasoluoije se glase: I. VoJlci škofjeloškega okraja, zbrani na iavnem ljudskem shodu dne 15. novembra v Škcfii Loki izjavljajo, naj se sedanji krivični volilni red, po katerem niti kmečko prebivalstvo ne more dobiti pravičnega zastopstva, niti mesta, kot nas skušnja uči, ne morejo prospevati, nadomesti s splošno in enako volilno pravico. II. Volilci škcfjelcš&ega okraja odobravajo odločni nastop katoliško - narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem, ter zahtevajo, naj v tem boju vstrajajo dokler ne zmagaio. III. Najodločnejše obsojajo, da so koroška sodišča v nasprotsfou z dosedanjim poslovanjem izključila slovenski jezik in to tem bolj, ker bo odslej kranjska dežela v ožji zvezi s Koroško in bodo torej tudi kranjski rojaki imeli večkrat opraviti pri koroških sodišč,h. IV. Ker cela gerenska stran nima no bene gospodarske šole, mtd tem ko ima dolenjska dve, kmetijsko šolo na Grmu in obrtno šolo v Kočevju, zahtevajo volilci škofjeloškega okraja in okolice nd države, da se ustanovi v Škofji Loki državna obrtna šola s posebnim ozirom na lesno obrt. V. Volilci škofjeloškega okraja in sosednjih občin. v zbrani na javnem shodu, izrekajo g. dr. Susteršiču, poslancu pete kurije in deželnemu poBlaucu, kakor tudi vsem njegovim tovarišem v kat.-narodni stranki ozir. „Slovanski zveii« popolno zaupanje. VI. Volilci škofjeloškega okraja naročajo svojim poslancem, naj v pogodbi z Ogrsko kakor do sedaj z največjo odločnostjo zastopajo koristi tostranske državno polovice in se upirajo predrznosti in neopravičenim zahtevam oholih Madjarov. Župan g. Demšar je stavil resolucijo proti besnim napadom »Sloven. Naroda«. Resolucijo prinašamo na drugem mestu. Zborovalci so se razšli navdušeni in potrjeni za vnadalnji boj. Javen ljudski shod v Škofji Loki bo izvestno imel mnogo vspeha. Javen shod v Sori. Ob pol 3. uri pop. se je začel v Sori ljudski shod. Poročal je dr. L a m p e o položaju v deželni zbornici. Razložil je krivico sedanjega volilnega reda, katerega ni mogoče diugače izpremeniti, kakor edino le na ta način, kakor so začeli katoliško-narodni poslanci, v svesti si svojih dolžnosti, da se morajo z vsemi silami potegovati za pravice ljudstva. Govornik je dokazoval, da je razširjenje volilne pravice potrebno s stališča slovenstva, ker sedanja slovensko-nemška zveza je izdala pravioe našega ma-ternega jezika. Ogromna večina slovenskega ljudstva mora dobiti tudi pretežno število glasov v deželnem zboru. Potrebna je i z -prememba s stališča omike in poštenosti, ker liberalno časopisje s svojim podlim pisanjem nam dokazuje, da so sloji, ki stoje za njim, posiroveli, umako in moralno propali, tako, da je potrebno, nadomestiti njih premoč s poštenejšimi ljudskimi elementi. Pred vsem je pa potrebna reforma v interesu deželnega gospodarstva, katero je zavoženo, in v interesu kmečkega stanu, kateri je vkljub svojemu števiiu v naši deželi zadnji. Na predlog g. Hierscheta so bile soglasno sprejete resolucije: 1. Volilci, zbrani v Sori dne 15. nov., se izrekajo za splošno in enako volilno pravico ter odobravajo obstrukcijo katoliško-narodnih poslancev, kateri so iz-vzeli iz obstrukcije ljudske koristi. 2. Odločno pa obsojajo liberalno obstrukcijo v odsekih, katera je naperjena proti ljudskim koristim in škoduje tudi uravnavi Sore. 3. Protestirajo proti odpravi slovenskega jezika pri koroških sodiščih. Shod v St. Lovrencu. Dež.lni poslavnec dr. Ž i t n i k je včeraj popoludne v St. Lovrencu pri Vel. Loki poročal o dtž. zboru, vzrokih in namenih obeh obstrukcij, narodno napredne stranke v odsekih, katoliško-narodne v zbornici. Ka toliško-narodna manjšina hoče, česar nikomur ne prikriva, priboriti kmečkemu prebivalstvu gospodstvo v deželi, kar je mogoče, ako se v tem smislu premeni volivni red za dež. zbor, torej volivna pravica razširi. V ta namen zahteva stranka novo, splošno kurijo, ker je sedaj splošna in enaka volivna pravica nemogoča. Večina pa, to jo koalicija slovenskih liberalcev z nemškimi veleposestniki, se boji za s vojo oblast in iz teh strankarskih vzrokov se prolivi vsakemu razširjenju volivne pravice. To je jedro vsega boja, to je vzrok obstrukcije. Govornik je tudi obširneje dokazoval neistinitost trditve, da kranjska mesta plačujejo večino dež. naklad in priklad. Govornik pravi: Jaz želim vsakemu meščanu vse najboljše ; toda ločijo naj Ljubljano od dežele s kitajskim zidam ; v 14 dneh Ljubljančani sami podro ta zid, ker so navezani na odjemalce, oziroma dohodke z dežele Na shod pa so prišli tudi nekateri liberalci, ki so z najbedastejšimi opazkami mo tili poročevavca. Da, ni jo smešnejše stvari pod božjim solncem, nego je zaslepljen liberalen kmet, ki pljuje v svojo lastno skledo. Na eni strani tako duševno revše kriči, da nima kmtt nebene pravice, na drugi pa ae vsiljuje ravno tistim, ki „kmetavsu", kakor ga imenujejo, odtegujejo vsako besedo. Bag jim daj pravo pamet, kajti za dobrohotno besedo nimajo pojma. Pa človek bi te ljudi še pomiloval, ker mnogi res ne vedo, kaj hočejo in kaj delajo, marveč drobe abotne fraze kakor papige. A kaj naj porečemo o učitelju, kakor je n. pr. g. Potokar v St. Lovrencu? Ta sicer dobra in pohlevna duša se je razkeračil brez najmanjšega povoda nad poslancem, ko so že pobrali šila in kopita trije ali štirji kričači. In čujte njegovo modrost! Klical je v eni aapi : „Kmetu davke znižajte, uSiteljem pa plače zvišajte 1" j Torej kar dve muhi na en udarec. G. Po-tokar dobi patent na to svojo iznajdbo, ako " /L-povč, kako naj se uporabi. Dilje je opeto-vano ta modri mož trdil, da je pokojni po-slaneo Klun iz samega sovraštva do učiteljstva govoril o »srčni krvi«, ki jo dežela pretaka za ljudsko šolstvo. In vendar je splošno znano, da je dotične besede govoril g. dr. Tavčar v III. seji deželnega zbora dne 12. jan. 1894. G. učitelj Pctokar naj si pri svojem dobrem znancu, g. županu na Vel. Loki izposodi 34. zvezek »obravnav dežel, zbora« ter odpre in čita na strani 51., kjer najde one besede in še več »lepega« o šol-stsu, kar hočejo sedaj liberaloi podtikati našim poslancem. Gospod šentlovrenški učitelj pa je dobil odgovor, da si je gotovo zvečer mislil doma : MSi tacuissem ..." — Zbrani možje so nato izrekli zaupanje katoliško-narodnim poslancem. Shod v Slavini. Sijajno se je že drugič izkazala Pivka, da v ogromni večini zastopa katoliško-na-rodna načela. Prostorna veža alavinskega župnišča je bila včeraj popoldne polna do 300 vrlih mož. Poročal je dr. Krek in po-jasnoval razmere slovenskega ljudstva in njegov boj proti nemštvu, oderuhom in birokraciji, ki ao danes združeni pod imenom liberalcev. Razložil je, kako je iz sedanjih razmer nujno izrastla zahteva splošne in enake volivne pravice in opisal, po kateri peti se deželn? zborski pcs'anci kat. narodne stranke bojujejo zanjo. Kdor trdi, da naše ljudstvo ni dozorelo za politiško samostojnost, naj gre med naše može na Pivko. Tam bo izvedel, kakor so je tudi včeraj pokazalo, da so naši poslanci zadeli s svojim postopanjem notranji glas ljudske duše. Soglasno, z velikim navdušenjem in res pravo pivsko odločnostjo so se sprejele resolucije za splošno volivno pravico, priznanje in pohvala poslancev katoliško-narodne atranke in zaupanje deželnima poslancema, ki zastopata dotični okraj. — Moč li-beralstva umira na Pivki na celi črti! Poročilo o shodu v Dobrepoljah smo dobili šele ob zaključenju lista. 0 taktiki čeških poslancev v državnem zboru piše aobotna »Politik« in nasvetuje poslancem, da nadaljujejo začeto složno delo in da v ta namen postavijo skupni-eksekutivni odbor in mu prepu3te tudi odločitev o taktičnem postopanju. Poslanci naj \sakakor prevdarijo, kaj je za češki narod večje važnosti, ali da jim vlada dovoli materijelnih koncesij, ali da delujejo za odpravo sula-njega vladnega sistema. Vest, da se na Mo-ravskem ustanovi s češko univerzo tudi nemšk?, da pa se češko vseučilišče postavi v kakem manjšom mefctu, in ne v Brnu ali Olcmucu, ne more in ne sme postati nikdar dejstvo. Da se sedanji vladni sstem odstrani, to je tudi v interesu drugih strank; Cehi naj torej a ten i stopijo v dotiko, da vidijo, kako daleč menijo te poseči, da strmoglavijo sedanjo vlado. To naj češki poslanci poskusijo, predno stopijo v najstrožjo opozicijo. Istrski deželni zbor sa je, kakor smo že poročali, v petek zaključil. Iz te zadnje soje ppvdarjamo le zanimivo politično debat}, kateri jo dalo povod poročilo poslanca Bartoli-ja o preračunu. Glavni govornik s slovansko strani je bil dr. Ljginja, ki je opozarjal večino, naj vendfr odneha od kriv ce, ki jo prizadeva manjšini zbornice in obenem večini prebivalstva. Stavil je pa-ilelo med ital. manjšino v Dalmaciji in slov : sko večino v Istri tar predočal, kako vse ' 'o pravično se tam postopa z manjšino. Nsj važnejša točka njegovega govora je pa bila, ko je opozarjal Italijane, kako dobiva nemški živelj premoč v Trstu samem, kjer stoje na čelu vseh oblasti Nemci. Vtis tega go vora je bil silen; vsi ital. poslanci, ki so mu odgovarjali, so zabredli v konfuinost ter je posl. C 1 e v a celo zahteval, naj Slovani priznajo Istro za ital. deželo, čeprav ste tam dve tretjini slov. prebivalstva. — Vzprejet je bil predlog, da se poškodovancem po toči dovoli 40000 kron, ako država da 100 000 kron. Nato je hil odobren proračun za 1. 1904. »Zarota" zoper bolgarskega kneza. Poroča se o novi zaroti na Balkanu. V Balgradu in Z fiji so se ustanovili odbori, ki hočejo združiti obe državi pod per sonalno unijo. Udeleženci te agit c;je so bili častniki, in jih je bolgarska vlada zato kaznovala večje število. Zarota je bila naperjena v prvi vrsti zoper Ferdinanda kneza bolgarskega in j d položaj v Bolgariji nad vse resen. Ako s a državam ne posreči vdu šiti po zimi balkanske vstaje, bode baje knez Ferdinand prognan. Od druge strani pa pišejo, da si vse novioe o zaroti gola izmišljotina. Lažnjiva poročila o prekucijah na Balkanu so na dnevnem redu. Se ni dolgo tega, ko je bilo govora o nevzdržlji-vem stanju bolgar. kneza. Govorilo se je že, da ga menijo pognati v zrak z dinamitom, listi so pisali, da se je hotel sam zastrupiti in zdaj so prišli zopet na novo zaroto. 1z zanesljivega vira pa se poroča, da je le nekaj mladih častnikov, doma iz Macedonije, s provekacijo hotelo povzročiti bolgarsko-turški vojni spor. Vojni minister je prestavil zato okrog 140 častnikov. Iz brzojavk. Dunaj. Na manifest združenih čeških poslancev nameravajo Nemci odgovoriti s protiizjavo. Jutri se bo o češkem manifestu posvetoval izvrševalni odbor nemških strank v drž zboru. Skoro gotovo bo nemška levica spravila v razgovor v drž. zboru tudi zdravniško debato nižjeavstrijskega deželnega zbora. Vsa važna politična in gospodarska vprašanja je vlada odložila do novega leta, za sedaj ima drž. zbor rešiti samo proračunski provizorij in dovoliti vladi, da prične pogajanja o trgovski pcgodbi z Italijo. Ako vlada od parlamenta ne dobi tega dovoljenja, reši trg, pogodbo z Italijo potom § 14 Čehi imajo uloženih še vedno 63 nujnih predlogov. Zasedanje drž. zbora bo baje že 20. dec. odgodeno. London. A-neriške Združene države so novo republiko Panama cfioijelno pripo-znale. Dunaj. Vlada je dobila poročilo, da so zastopniki Hrvatov v Ddmaciji na predlog ces namestnika Handla, naj bi bila raba nemsJine omejena le na občevanje vladnih uradov z vladno centralo, odgovorili, da niti v najmanjši meri ne dopuste rabe nemščine, ker v Dalmaciji nemščina nima nobene pravice. London. Iz Tientsina se poroča, da je zadel oddelek ruskih vojakov, ki so bili namenjeni v Šan Hai-Kvan, na oddelek ki tajskih čet. Prišlo je med oddelkoma do boja, ker so Rusi trdili, da so kitajski vo jaki roparji. Kakor se poroča, prekoračilo je nad 10 000 kitajskih vojakov mandžursko mejo. N e w Y o r k. Reyes je bil kot mirovni poslanik kolumbijske vlade za Panamo z veliko vojsko odposlan proti obali. Nadomestni predsednik se je izrazil, da bode ko lumbijska vlada žrtvovala zadnjo kapljico krvi in zadnji cent, da zatre vstajo v Panami. V Bogoti je razglašeno obsedno stanje. Poslaništvo »Združenih držav« ameriških je zastražen Oi R i m. Kralj in kraljica sta na poti na Angleško. Iz Pariza prihaja poročilo, da je bil na ondotnem kolodvoru prijet anarhist Lambin, katerega dolže, da je povzročil zadnji atentat v neki pariški cerkvi in da je sedaj nameraval napasti laškega kralja. Pariz. Grofiaa Montignoro, bivša pre-stolonaslednica saška, Lujiza, bo odpotovala danes iz Lyona na Angleško, kjer preživi zimo. Berolin. Cesar lahko sedaj že šepetajo govori. Pariz. Španski general Fran^ois de Burbon razširja po Francoskem proklama-cije, v katerih trdi, da ima on pravico do francoskega prestola. Sofija. Boris Sarafov je v nedeljo prišel sem v družbi 65 svojih tovarišev. Izjavil je, da je pri vstaji v okraju Monastir izgubilo življenje 1200 vstašev, 130 vasi je požganih. V kratkem je pričakovati večjih atentatov v Macedoniji. Na kolodvoru v Sofiji je bil Sarsfov sprejet od več tisoč glav broječe množice, ki ga je obsula s cvetlicami in ga nesla v stanovanje njegovih Bta-rišev. Praga. Združene tri češke stranke so imele skupno posvetovanje ter so izjavile, da je vsem češkim strankam prosto, pridru- žiti se koalioiji. Povdarjalo se je, da je politični položaj nujno zahteval, združiti vse češke državne poslance v enem klubu. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. novembra. Osebne vesti. Č g. Ferdinand Z a j e c O. F. M. se je podal na Dunaj, da se pri slovečem cerkvenem slikarju Kast-nerju temeljito izobrazi v slikarski umetnosti. — Železniški uradnik v Kranju, gospod Matija Oman, je prestavljen k ravnateljstvu dižavnih železnic v Beljak. Na njegovo mesto je prišel gospod Ivan S o -k 1 i č , sedaj železniški uradnik v Šiški. — Poročil se je g. Ljubivoj Skerlj, c. kr. gimnazijski profesor, z gdč. Marijo Kovač, hčerko c. kr. sodnega svetnika. — V Novem mestu Be je poročil gospod Frančišek Perko, trgovec in posestnik, s posestnico Nežo Jelene. — Poštna administratorica g. Julija Susteršič pride za poštno poduradnico v Brežice. Umrl je v Gorici monsgr. Matija K r a v a n j a , star 71 let. Kravanja je rodom Bovčan. Bil je častni kanonik in papežev tajni komornik. Lata 1865. je vstopil v nadškofijsko pisarno, kjer je bil tajnik in kancelar, 1. 1900 je bil imenovan ravnateljem nadškofijske kurije. Umrl je kar nag-loma brez posebne bolezni. Nesramen »Narodov" napad na dr. Šusteršiča. Kadar se »Narodovcem« slabo godi, tedaj kakor besni napadajo dr. šusteršiča. V soboto je pisal »Narod«, da »neki (kateri?)« klerikalni list, ki izhaja na Bavarskem, piše o dr. Sustoršiču, da poučuje ljudstvo, da njegov sovražnik ni Nemec ampak samo liberalizem. »Narod« trdi o dr. Susteršiču, da je »najet, da vzame Slovencem vsako narodno zavest, da ne bodo več smatrali Nemce za svoje najhujše sovražnike. Ako je res v zgoraj omenjenem 8mis'u pisal kak bavarski list, tedaj ni izključeno, da so liberalci sami zanesli tja svoje jajce, kakor ga večkrat zaneso cbIo v »Grazer Volksblatt«. »N a r o d o v c i« so tisti, ki Nemcev ne smatrajo za najhujše sovražnike, ker so z njimi dejanjski zvezani. Krepak odgovor so dobili »Narodovci« včeraj na ta napad na javnem ljudskem shodu v Skofji Loki. Nad 500 dr. Susteršičevih volivcev je z najskrajnejšim ogorčenjem proti liberalcem sprejelo mej drugim naslednjo resolucijo. kat»ro je predlagal gosp. župan Demšar: »Shod najodločnejše protestira proti podlim napadom umazanega »Slov. Naroda« na dr. b u s t e r š i č a , ki je pri c9ljskem vprašanju, ko so liberalci izdajali sloveEske zaht9ve, odločno etal v boju za slovenske pravice, ki je v državnem zboru prvi govoril slovenski govor in ki je tudi pri zadnjih dogodkih na Koroškem pokazal, da mu je resna skrb braniti pravice slovenskega naroda, ter izjavlja, da smatra, da napadi od slovenskih liberalcev, ki so dejanjski zvezani z najhujšimi sovražniki slovenskega ljudstva, z Nemci, ne morejo omadeževati narodne časti dr. šusteršiča«. Zopet eden! Tudi notar v Žužemberku pripoveduje kmetom, da bi jim bila splošna in enaka volilna pravica škodljiva. Nam se zdi, da gospod notar žužemberški ni toliko v skrbeh za kmeta, kolikor za svojo pisarno, kajti po splošni in enaki volilni pravici izvoljenim kmečkim zastopnikom bi utegnilo priti na misel, da se — notarijat podržavi. Vegov spomenik in dunajski občinski svet. Dne 12. novembra je bil po vabljen g. stotnik Kavčič v mestno dvo rano dunajskega mestnega zbora h konferenci v zadevi subvencije Vegovega sporne nika. Gospodje svetniki so bili jako dobro poučeni o Vegovih neumrljivih zaslugah na polju znanosti in so predlagali, da se naj Vegi postavi spomenik na Dunaju Ako se jim ustreže, bi darovali nekaj tisoč kron in tudi povzdignili agitacijo za Vegov spomenik ; za nameravani ljubljanski sporne nik jim pa ni mogoče oficijelno darovati, ker jim je bila v enakem slučaji od višjega so dišča ta pravica odvzeta, vendar se pa bodo ako se tudi njih želji ne ustreže, udeležili osebno nabiranja prispevkov. G. stotnik je v imenu odbora zahtevo, da bi se spomenik poBtavil na Dunaji, odklonil, in se za res na vdušeno zanimanje od strani dunajskega občinskega sveta v zadevi Vegovega spomenika toplo zahvalil. Mestno svetovalstvo se je tudi iz lastnega nagiba začelo baviti s preiskavo, kje je bil Vega pokopan, kajti do današnjega dne to še ni dognano. — Občni zbor »Druitva slovenskih odvetniikih in notarskih uradnikov* s sedeiem v Celju. Poročajo nam: Občni zbor je bil sklican za včerajšnji dan na 1. uro popoldne. Ker pa ni bilo ob napovedani uri toliko članov, da bi bil zbor sklepčen, se je vršil po § 23 društvenih pravil ob 3 uri drugi občni zbor. Udeležba je bila s strani štajarskih, posebno cel|skih članov prav dobra, obžalovati pa je, da II. Bku-pina, ljubljanska, vzlic važnim točkam sporeda ni poslala niti enega odposlanca. Predsednik g. Bovha otvori ob 3. uri občni zbor. Zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri. Tajnik g. Dobršek poroča o društvenem delovanju v preteklem društvenem letu. D-u-štvo ima 126 rednih, 7 ustanovnih in 18 podpornih članov. Društveni odbor je imel 15 sej. Zadeva nedeljskega počitka in starostnega zavarovanja se je izročila državnemu poslancu vitezu Berksu, ki bo tudi nadalje skrbel za to stvar. Glede nedeljskega počitka od raznih strani prihajajo razna poročila; nekaj gg. šefov je zanj drugi proti. Društvo je povzročilo, da se v Celju z uradniki c. kr. sodišč občuje edino le v slovenskem jeziku. Na predlog predsednika se v spomin zaslug umrlega društvenega člana dr. Ljudevita Gu-lina vzdignejo s sedežev. Iz porečla blagaj-nikovega posnemamo, da ie imelo društvo skupnih dohodkov 1909 K 67 v., izdatkov 1824 K 66 v, preostanka 85 K 01 v. Premoženje znaša 2437 K 18 v. Društvo je napredovalo za 672 K 99 vin. II. skupina ima sledeče dohodke : 945 K 76 v., izdatkov pa 863 K 34 v. preostanke 82 K 44 v. Ohoje poročilo se odobri. P.smeno poročilo pregle-dovalcev ra?unov se vzame na znanje. Na jredlog dr. Pegana se izvoli »per acclamati-onem" predsednikom dosedanji predsednik gospod Bovha. Ievolil se je sledeči odbor: gg. Moškon, D -bršek, dr. Stiker, F^šalek, dr. Pegan in Kolar; namestniki gg.: Gori-čan, Prele, Pohar. Pregledovalcema računov sta izvoljena g. Krištof v L-ubljani in g. Ste l an Kamenšek v Mariboru. Med raznoterostmi se prečita nnsvet, da bi se posojilniški, odvetniški in notarski uradniki združli in siv ta namen ustanovili društveno glasilo. Pred-og za preosnovo društva v tem pogledu se odkloni. Društveno glasilo se ne ustanovi, niti se ne sprejme glasilo dunajskih tovarišev kot društveno glasilo, temveč se sklene, da izdaja društvo četrtletna društvena poročila. Glede zavarovanja za starost in onemoglost ter nedeljskega počitka se je sklenila reso-ucija : Slovenski odvetniški in notarski uradniki iz Istre, Koroške, Kranjske in Štajarske zahtevajo najodločnejše, da se že enkrat sklene zakon: I. o zavarovanju za starost in onemoglost zasebnih uradnikov in njihovih družin; II. o uvedenju popolnega nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah, ter se vsi državni poslanci poživljajo, da storijo vsa potrebne korake v dosego teh dveh postulatov. Visoka vlsda se pa poživlja: 1. da na vsak način poskrbi, da takoj v začetku prihodnjega zasedanja pride na posvetovanje njih predlog glede ureditve zakona za starost in onemoglost zasebnih uradnikov; 2. da čmprej predloži državnemu zboru svoj posebni predlog glede popolnega uvedenja nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah; nsj bode njena prva skrb, da se čimprej v zbornici razpravlja in sprejme. — Važna točka je bila izražena želja ljubljanske skupine za premestitev vodstva osrednjega društvenega odbora iz Celja v Ljubljano. V debati, ki se je vršila o tej zadevi, se je najodločnejše povdarjalo, naj se sedež društva nikakor ne premesti v Ljubljano. Da bi se društvo radi tega premestilo v Ljubljano, ker je Ljubljana središče Slovenije, ker bi društvo ljubljanski magistrat in kranjska vlada bolj podpirala in bi mu bili ljubljanski gospodje šefi bolj naklonjeni, to so same namišljene pridobitve za društvo. Društvo sa je v Celju ustanovilo in naj ostane v Calju. Predlog za premestitev v Ljubljano se soglasno odkloni. Glede slovenskega odvetniškega in notarskega tarifa se naroči odboru, da izda tarif s kazalom, ako se izkaže, da bi bilo to izdanje za društvo potrebno in koristno. Predsedniku in organizatorju ljubljanske skupine, gospodu Josipu Krištofu, izreka občni zbor priznanje za njegovo plodonosno delovanje. Proti koncu se na predlog dr. Pegana izreče predsedniku, gospodu Bovhi, posebna zahvala, in gg. državnima poslancema vitezu Berksu in Žičkarju za njihovo delovanje v prospeh društvenih želj in slovenskemu časopisju za vedno naklonjenost Ob 6. uri zaključi predsednik občni zbor. — Učiteljske vesti. Sola v Nada-njem seiu Be je razširila v dvorazrednioo. Za učiteljico na to šolo je imenovana gdč. Ana P 1 o š k o. — Vodstvo šole v Mehovom pri Novem mestu je izročeno gdč. Mari ! Tavčar. — Gdč. Alojzija Ste bi, rojena Ljubljančanka, je imenovana za podučiteljico na šoli v Tinjah na Koroškem. — Umrla je hčerka g. župana v Dolu gdč. Frančiška »imen o. — Hein je danes zjutraj odpotoval v Litijo nadzorovat ondotno okrajno glavarstvo. — Ureditev delavnika pri špecerijskih trgovinah v Kranju bo od 20. t. m. naslednja: Trgovine špecerijske stroke bodo odprte v zimskih mesecih: januvar, februvar, marec, april, oktober, november, december od 7 ure ziutraj do 7. ure zvečer ; v poletnih meseoih: maj, junij, julij, avgust, september pa od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Trgovci, ki imajo kupčijske zveze v B dgariji, se nujno poživljajo, da se oglaeč v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, kjer dobe važno zaupno poročilo. — Jubilejske ustanove. Podpisana trgovska m obrtniška zbornica razpisuie za leto 1903 osemnatst Cesar Franc Jožefovih uatanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kraniske; in pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljeio trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 30. novembra 1903. Priloži naj sa jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosi-telj obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemcg'o8ti ne more več delati in da je ubeg; oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega Bamcstojnepa obrtnika V Liubljani, dne 12. nov. 1903. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. — Celjski nemškutarji med seboj. 01 mrtvih je zopet vstal, namreč celjski »nemški« odvetnik dr. Stepischnegg, kajti oblastni izrek ga je bil pokopal za celo leto v črni grob brezposelnega postopanja. Našim cenjenim bralcem jo gotovo znano, kaj jo bilo vzrok in zato je pač popolnoma nepotrebno, da bi zopet pregrevali staro stvar, no, pa kaj hočemo, »štimalo« ni nekaj. Dr. Stepischnegg je bil začasno »unirovljen» in videli smo ga, kako je revež nekako žalostno-zamišljeno stopical po celjskih ulicah, noseč svoj klobuk v roki, da se mu ohladi skrbi polna glava. In imel je res skrb'. Kako tudi ne, ko ni bilo zaslužka, in kakor je znano, tudi celjskim Nemcem ne let6 pečena pi-ščeta v usta, ako jih ne zaslutijo. Trla ga je huda skrb in kdo bi mu zameril, da je bolj natanko začel študirati busvica svojih nekdanjih klijentov. II >p 1 Oko mu obstane na imenu dobrega pri|atelja — g. Oichsa, katerega;je marsikaterikrat branil pred sodiščem, ker so ga tožili Slovenci vsled izzivanja itd. Zraven imena je stala tudi svo-tica okroglih 400 kronic, kar gotovo ni bilo previsoko računjeno. otepisehnegg je rabil denar in pocukal je gospoda Oeohsa; ali tu se je grozno opekel, kajti Oechs je trdil, da mu je Stepischnegg »podaril« ves honorar za zastopanje. Oechs da, Stepischnegg ne, konec prepira je b'la pravda. Stepischnegg je tožil Oachsa. Toda le ta tudi ni na »prežgani župi« v Cilje priplaval in zato je pripeljal priče dr. Jabornegga in dr. Mrav-lagga, ki sta potrdila, da je Stepischnegg Oechsu obljubil, da ga bo zastonj zastopal. Tako je ostal Stepischneggu dolg nos in prazen žep. Skandalček je bil to za celjsko nemško »višjo« družbo in previdno so molčali, da se ne bi kaj izvedelo. «Vahtarca«, ki napiše cele romane o najmalenkostnejši stvari, ako stoji alovenec pred sodiščem, ni zinila niti besedice o Stepischneggu in Oechsu. Da sta bili stranki slovenski, bi gotovo či-tali, n. pr. pod naslovom »Ein ausgehun-gerter windischer Advokat«, celo storijo o naloženi kazni in drugih takih rečeh. To bi bilo nekaj za »lažnjivkmo« uredništvo, ali stvar se je dogodila med Nemci, in zato je vse dobro. — Imenitna je bila trditev dr. Stepischneggova, da je »contra bonos moreš« podariti odvetniški honorar v takih zadevah, kakor je bila Oechsova. O stvari bomo še tupatam kaj zanimivega poročali. , — Sest oseb se je zadušilo. Z Je-Benic so poroča, da bo našli v soboto zjutraj delavca Koširja, njegovo ženo in tri otroke mrtve v njegovem stanovanju. Dasi je imel Košir prepoved, ne kuriti v poškodovani peči, je vendar zakuril in tako se je rodbina v noči zadušila. Prenočevali sta pri Koširju tudi njegova mati in sestra omožena Jakel s Kranjske gore. Obe sta bili brez zavesti. Mati je včeraj umrla, Koširjevo sestro pa upajo rešiti. — Za tamburaše. Iz Petrinie na Hrvatskem nam piše g. A. Ugrenovic ml., da ima za tamburaški zbor melodije iz opere nMarta" od Fiotowa in „koncertni potpourri" na 18 straneh v veliki obliki. Cena s pošto 5 kron. — Poštnega slugo pogrešajo C. France Kramaršič, c. kr. postni sluga v Ru-dollovem, je nakrat izginil iz Rudolfovega. Pri Krki dobili so njegovo „čako". Sodi se, da se mu je zmešalo. Bil je jako priljubljen. Truplo so iskali v Krki, a ga niso našli. Pravijo, da so ga rodbinske razmere gnale od doma, — Železniški predor pod Kostanjevico. Od severne strani bo prevrtali že 106 metrov kostanjeviškega hriba, od južne brod „Aurania" »trani pa 94 metrov. Manjka torej Se 28 metrov in predor bode končan. — Surov mož. Posestnik Fr. Pačnik iz Gor. biake je bvojo ženo tako pretepel, da je bU žena, na mestni deški šoli na Vrtači in B. žševarjeva, ket substitutka na Barji. Prost pouk v godbi. Dečki v starosti 15 do 20 let ki žele poduka v godbi — na godalih ali pihalih — naj se zglaee p r i novem kanelniku društvene godbe, g. F r. P a o 1 i, ob torkih ali četrtkih zvečer od 6—8 ure, godbeni sobi na magistratu. Pouk je Žepni tat prijet. Na Marijinem trgu je bil dane« dop >idiie prijet bivši delavec v arzenalu v Pulju Avgust B u b n i c h , star 28 let iz Kastva. Izmaknil ie posestnici Te režiji Adamič v Blatu št. 6, ko je pri stojnici stala in kupovala blago, denarnico, v kateri ie imela 149 K. Adamičeva je čutila, ko je Babnich potegnil denarnico iz žepa, ga prijela za roko in sunila v prsi, na kar le on spustil denarnico in zbežal proti Wol-f ivim ulicam. Policaj je t kel za njim in ga je v Wolf>vih ul c h s pomočjo užitnin sitega paznika Jožefa Ponikvaria aretoval. Bubnich se nahaja že več dni v Ljubljani v družbi dveh tovarišev in je pršel Bemkaj le z namenom, da bi na sejmu kradel. Ko bo Bubnicha na policiji preiskali in pregledali našli so, da ju po životu ves tetoviran. Na prs h ima laški grb in cvetlico. Policija menda dvomi, da je Buhnich povedal pravo ime in ga je zato dala fitotrrafif»t<. Padec v Gruberjev kanal. Včeraj popoludne je v Grub»rievem ttbnalu padel finančni tajnik dr. Rudolf Rishnik v vodo. Vozil se je b čolničtm in omahnil v vodo. Ršil se je sam na breg in šel domov. Čil nič, v khterem je pustil bil suknjo z dsnar-jem, je plaval po kanalu naprej in bo ga pozneje vojaki potegnili na breg in spravili suknio. Ubil se je. Na Bleiweisovi cesti je v soboto zvečer padel F'anc Mancin, hlapec pri Koslerju v Spodnji Šiški, z voza in se ubil. Mencin peljal je z delavcem Petrom Sla-betom stol« na Glince in je sedel spredaj na vozu. Bil je precej vinjen in je konje hudo podil, da sta v na|bujšem diru dirjala. Slabe, ki je sedel zadaj na vozu, je šele pri Rudolfinumu opazil, da hlapca ni več na vozu, 'nakar se je on splazil čez stole spre daj na voz, da je prijel konja za vajeti in ju ustavil. Ker je mej diranjetn popadlo mnogo stolov z voza, je šel Slabe % \oxom nazaj in našel Mencina na križpotu B!e wei-sove ceste in Kolztjskih ulic lež ti v krvi in mrtvega. P.^del je tako nesrečno na glavo, da si je prebil črepinjo. Bil je na mestu mrtev. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Z vozom podrl na tla. K*rol Vidmajer, hlapec, stanujoč na M rije Terezije cesti št. 14, je danes ob pol 11. uri dopoldne na Marijinem trgu z vozom podrl na tla Lanko Potočnik, zasobnico, stanujočo v Krojaških ulicah št. 1, Ženica se je pri padcu na rokah poškodovala. Laški delavci odhajajo Dne 14 t. m. se je odpeljalo iz Ljubljane 150 laških delavcev domov. Pri veselici za Korošce, ki bo bili oško- dovani po povodnji, je včeraj v domu« došlo 600 K vstopnine. -Narodnem Književnost umetnost. in liiča. tanova Repertoir slovenskega gleda- Jutri, v torek, se poje velika Sme-opera » D a 1 i b o r « , ki je na našem odru dosegla v vsaki sezoni najboljši uspeh. Ulogo Daliborja poje gosp. O r ž e 1 • s k i , ki jo je pel tudi v »Nirod. divadlu«, Milade gospa s k a 1 o v a , Jitko gospodična Kalivodova, kralja g. Angeli. brezplačen. Aretiran postopač. Mestna policija za prla je včeraj popoludne postopača Štefana Blaža iz Zagreba. Hlapec Joief Perko, stan. na Dolenjski ctsti štev. 3, dobil ga je na hlevu, ko je z nekim železom odpiral njegov kovčeg in mu m s',il pobrati obleko in denar. Blaž je bil pred kratkim aretiran, ker je v Bambergovi hiši v Kolodvorskih ulicah kradel preproge, za kar je bil ob sojen v 8 dni zapora. Komaj je prišel iz zapora, je že spet hotel krasti. Z rešilnim vozom. Ivan Kapelj, pekovski pomočnik, stan. v Kolodvorskih ulicah št. 27, je bil v soboto zvečer pripeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. V pijanosti je bil v veži Pred žkcfijo št. 19 padel in se precej pobil. Izseljevanje. V Ameriko se je odpeljalo v soboto ponoči 14 izseljencev, iz Amerike pa se je pripeljalo danes zjutraj v Ljubljano 229 oseb. Izgubljeno. Neznanokje v mestu izgubil je včeraj popoludne vrtnar Ivan Kramar, stan. v Slomškovih ulicah št. 3, zlat obesek z modrim kamnom. Kazne stvari, Najnovejše od raznih strani Stavke. V Frankobrodu n. M. stavkajo zidarji. V Gradcu so pričeli stavkati delavci v tovarni bicikljev Diirrkopp & Cie. — Mednarodno umetniško razstavo v Benetkah so zatvorili Obiskalo jo je 405 000 oseb. — Umor ž e -lezniškega paznika. V bližini Šo-pronja ao našli umorjenega železniškega paznika Pipa in njegovo ženo. Umorjena je našel njihov sin. — Rop v vlaku. Iz Pretorije se naznanja, da sta v četrtek zve čer udrla med Pietarsburgom in Nilstroom v neki železniški voz dva moža, premagala spremstvo in ukradla 10.000 f. št., ki so bili namenjeni za banko »Standard« vPretoriji. — Sodna razprava proti razgrajačem v Kišenevu. V kišenevski sodni razpravi, ki bo trajala 1'/» meseca, bo sojenih 100 oseb radi umora, 250 radi udeležbe umora in c stali radi ropan|a, nasilja, onečiščevania in drugih hudodelstev. Obravnava se prične 14. t. m. in bo trajala do 2. jan. — Hčer umoril. V sodnijskem poslopju v Konstanci je bil v Boboto zjutraj usmrčen Fridolin Prenner, ki je umorii svojo 16 etno hčer. — Samomor radi prestrogega izpraševanja. Iz L v o v a poročajo: 20letni Henrik Sadovski, slušatelj drugega letnika lvovske politehnike, je zapustil razjarjen radi strogosti eksami natorja dr. Kempinski sobo ter se vrgel skozi okno hodnika na vseučiliško dvorišče, ! in sicer tako, da je takoj mrtev obležal. — Kršč. soc. gospodarstvo. Pro f račun mestne občine dunajske izkazuje ! 19000 K. prebitka. — Stavka be-I r a č e v. V Velikem Becskereku stavkajo hromci in berači. Nočejo se namreč naseliti v od mestne občino sezidani ubožnici. ker 1 jim življenje na prostem in beračenje od hiše do hiše prnaša več dobička. Mesto jim je torej naznanilo, da jim ne bo dajalo nobenih podpor, ako se ne nastanijo v ubožnici. ftlefonsKa In brzojavna poročila. Dobrčpolje, 16. novembra. Včerajšnji mnogoštevilno obiskani shod je sprejel z gromovitim navdušenjem med drugimi resolucijo: Zbrani volivci soglasno izrekajo neomejeno zaupanje svojemu, po nasprotnem časopisju nečuveno napadanemu poslancu g. F r. Jakliču. Odločno protestirajo, da se ga hoče vsled izvrševanja poslančevih dolž-nostij disciplinirati; kakor tudi soglašajo v prepričanji, da bi bila skrajna neprevidnost in v tem slučaju usodepolna napaka, prestaviti učitelja iz kraja, kjer uživa popolno zaupanje ljudstva. — Župan Mustar govoril o dobrčpolj-skih šolskih razmerah in Engelma-novem „delovanji". Dunaj, 16. nov. Zasedanje državnega zbora, ki se prične jutri, se pričenja v znamenju boja. Mladočehi odločno izjavljajo, da prično do skrajnosti boj proti Korberja iti da prično z obstrukcijo, ako se ne ugodi njihovim zahtevam po češki univerzi na Moravskem in po češkem uradnem jezika. Nemci na drugi strani nadaljujejo hujskanje proti češkema vseučilišču na Moravskem. Včeraj so nemški dijaki - tehniki v Brnu imeli shod, katerega so se udeležili tudi nemški poslanci. Na tem shodu so se Nemci izjavili sploh proti ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem ter so podali izjavo, da so tudi proti češkemu vseučilišču v kakem češkem mestu. Bili so toliko predrzni, da so istočasno zahtevali ustanovitev nemškega vseučilišča na Moravskem. Dunaj, 16. nov. Vlada bo jutri predložila drž. zboru zahtevo po 6 mesečnem rac. provizoriju, predloge glede prov. trg. pogodbe z Italijo in trg. pogodbe z Meksiko, glede vojaških taks, nekaterih lokalnih železnic, dalje glede nekaterih galiških železnic, ureditev sladkornega vprašanja. čuje se, da vlada namerava predložiti tudi predlogo o preuredbi lekarništva. Dunaj, 16. nov. Naučnemu ministru H a r 11 u se zdravje boljša. Bolezen bo trajala še precej časa, vendar je skoro gotovo, da ozdravi. Danes po noči ni imel nič mrzlice. Imel je mirno noč. Budimpešta, 16. novembra. Tisza je pozval vladno stranko, naj se udeležuje obstrukcijske debate. Tako bo prihodnje dni v ogrskem državnem zboru vsak dan govoril tudi kak član liberalne stranke. Društva. (»Slovensko pevsko društvo v Ptuju«) imelo je svoj občni z b o r v nedaljo, 8. novembra t. I. Po pred sednikovem pozdravu preč tal je tajnik in na to blagajnik svoje poročilo; obe poročili sta se vzeli na znanje. Dohodke je imelo društvo v tekočem letu sledeče: Hruštvenina iz Maribora 39-95 K. iz Celja 20 95 K. iz Pluja 36 K in Polenšak 1 K. Vsem gg. poverjenikom izreka odbor tem potom naj-iekrenejšo zahvalo. Predsednikom »Slov. pevskega društva« ie bil zopet soglasno izvoljen g. Zupančič, v odbr pa 6. g. o. Lenart Vaupotič, gg. Kaukler, Muršec in Kajnih; namtstnikoma pa gospodje Ozmeo in Slavinec. Vnaniim odbornikom so bih voljeni gg. dr J B e z j a k , prof. Fr Orožen, dr. Juro Hrašovec in Fr. Z a c h e r I, namestnikoma pa gg. Fr. Podobnik in Anton P o r e k e r. Revizorjem so bili izvoljeni gg. prof Z e • lenik, Babič in Skuhala. Ker v tekočem lelu ni bilo mogoče prirediti pevskega koncerta zaradi različnih vzrokov, sklenil je odbor, da se priredi v prihodnjem letu veliki pevski koncert v začetku meseca avgusta v Mariboru. Meteorologično poročilo. V gina nad moriem 306.2 m, srednji tračni tlak /36-0 mm i | Cm »pa- \ ! XOT&nj& Stanj, barometra. T mm. Temperatura PO Celaljn Vetr.rl. Nebo i!8 « ► 14; 9. zveč. | 737 9 | 3 3 i sl. szah. | oblačno 17. zjutr. 10 2. ponol. 7H5 4 1 3 1 732-9 1 7-9 si. svzh. sl. ssvzh. oblačno » 00 lo| | ,319j 7-2 | brezvetr. | dež | l6| 2 popol. j 734-3 | 8-1 | sl jjvzh | oblačno | Srednja temperatura sobote 3 9". normale 3 9° Srednja temperatura nedelje 61", norm. 3 7. Dunajska toorz* dn6 14. novembra Skupni državni dolg v notah . . . . 100 40 Skupni državni dolg v srebru..........100 30 Avstrijska zlata renta 4% .....120/iO Avstrijska kronska renta 4%..........100 45 Avstrijska inv. renta 3l/i % .....92 55 Ogrska zlata renta 4%.......118 55 Ogrska kronska renta 4%......98 30 Ogrska inv reDta 3l/, * . _......«9 45 Avstro-ogrske bančne delnic«.....16 31 Kreditne delnice.........C73 — London vista....................239 52' Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-151/., 20 mark............23-44 20 frankov..........19'07 Italijanski bankovci ................96 30 0. kr cekini ... H 32 Zahvala. 1512 Povodom smrti gospoda Karola Tambornino [ juvelirja, hišnega in zemljiščnega posestnika, izrekamo najudanejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za ljubeznivo sočutje med boleznijo, za mnogobrojuo udeležbo pri pogrebu iu za premnoge darovane vence. V Ljubi jan i, dnč 1(5. nov. 1903, Žalujoči ostali. 1E07 1-1 Zahvala. Za povodom bolezni in prerane smiti moje iskreno ljubljene sestre, gospodične fine D Sl ehs šivilje, do^le mi izraze iskrenega sočutja, posebno pa za obilno častno spremstvo pri nje zadnjem potu izrekam vsem najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujem častitemu osobju in pevcem tvrdke Samassa. gg. zdravnikom in čč. sestram v deželni bolnici za postrežbo ter za krasne darovane vence. Bog phčaj vsem ! Ljubljana, 16. novembra 1903. Ivan Daclis, brat. P7*-M/»fj naonhi™ snaženie parketnih tal JTIIUUIL U&VCIisl dob 6 se pri tvrdk i BRATA EBERI« v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—3 II' Potovalni luk Palermo, tovnoznane promet Trst-lSovi Jork z dotikom vmesnih || Neapol, Algier, Gibraltar s parnikom s ve- J 1510 3-1 Cunard Line i Bližnji odhod iz Trsta 15. decembra 1903. : Parnik „Carpathia", 13 555 registr. ton, opremljen z Marconijcvim brez-p žičnim brzojavom. 1600 postelj III. razreda, 400 salon, prostorov. I Parnik „Aurania", 7268 registr. ton, opremljen z Marconijevim brezžičnim brzojavom, 1200 postelj III. razreda, 300 salon, prostorov. Izborna postrežba, zmerne prevožne cene. Vožni listki v vmesne luke kakor tudi> glavne postaje v notranje Zvezne države. Pojasnila in prospekti zastonj in poštnine prosto potom glavn. zastopstva z Avstrijo. Schroder & Co. via Carlo Gliega 8. Trst. I ■m Mejnarodna panorama Pogačarjev trg. ST Ta tedeu TOt Krasna skupina PARI K A. katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1904 z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvarni" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več. Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. J53s" Prosim prečastite gospode žup- . nike, naj si blagovolijo ogledati. $ fJaroeena dela se izvrše pravilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstva pa priporočam lepa in -a* praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 24 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Izložba blaga tvrdke fl. PRIMOŽIČ, Mestni t*g šte\/. 25, se prične v nedeljo, 15. nov. 1903, in ostane do otvoritve ===== trgovine v st*edo 18. nov. 1903. - Pristopna bo cenjenemu p. n. občinstvu od pol 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer in se razteza na vse prodajalniške prostore v pritličju in prvem nadstropju. Posebne pozornosti za dame ^^ bo oddelek 5. v prvem nadstropju, kjer bodo izložene čipke imenovane tvrdke iz Žirov (domača industrija) in se bodo po otvoritvi prodajale po eksportnih cenah. 1493 2-2 ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani pieskrnuje dobre harmonije domačega in amenkaaskega sestava, glasovlrje in planine. 264 44 Dnjo su tudi »a obrokel Na zakteranje so pošiljajo ceniki brezplačno. ----9- Najnovejše blago za f damska oblačila f in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najeenejše pri J. GROBEUJMIK-U Pred Škofijo 1. HJUBLnJANA. JVIestni trg 20. Vzorei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. RAZGLiflS. 1505 3—2 Mestna hranilnica v Radovljici razpisuje tem potom službo uradnega sluge. Prosilci za to službo, zmožni slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, naj vložijo svoje lastnoročno pisane prošnje pri podpisanem ravnateljstvu do 25. novembra t. 1. — Plača se določi po dogovori] Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici dnd 12. novembra 1903. Ivan Liakošeljae prodaja domač« nataralrto i$trijan$l{© črno vino. Cena litrski zapečateni steklenici je 28 kr., ako se vzame pa 56 litrov skupaj, stane liter 24 kr. Cen jeni odjemalci naj se blagovolijo oglasiti pri gosp. Vodniku, Kolodvorske ulice št. 32. isoe 1-1_ Angleško skladišče oblek ožu h i za bivanje v mestu in na potovanju, mikado z različnimi elegantnimi podlagami iz kožuhovine 111 ovratniki iz bobrovine, v največji izberi. Obleke za gospode in dečke, športne in zimske suknje, haveloki itd. Dalje obleke za gospode, plašči, paletoti, jopice in ovratniki, kakor tudi kolierji iz pristnega sukna, bobrovine in sealskina in muli po čudovito nizkih tovarniških cenah. >ajvecja izbera najfinejših, pristno angleških in francoskih modnih rob za gospode za naročila po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najhitrejše na Dunaju. Istodobno si usojamo najuljudneje naznaniti častitim p. n. odjemalcem, da bomo s 1496 18-2 1. januvarijem 1904 opustili svojo filijalko na ltesljevi cesti. Prosimo, da si odtlej izvolite oskrbeti svoje nadaljnje potrebščine v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se bodo sprejemala tudi vsa naročila. Kapamaesija & Bondy Vclespoštovanjcm Ot*oslaV Bematovie poslovodja. Izd^uijTu odgovorni urednik: Dr. Iflnacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarje" v Ljubljani.