^ _	. . . . • .. , ... ... ^ - ....... , .. .	_ ^
frttblfafee^^	(yp. wwy mtkortied by the Act of October 6,191T, on Bl> >1 the Port Offlot cT Sew Torit, H. Y. -- By order of the Preridant, X B. Bnilw^ PogtmaaterGhm^
^	T A I ^ T A TP^ T^ A	B^rhTu^t
ffi..^^, |	Aw IVI A Lff »I I A	I |
I .»i.,....«^, |	ilxlliVl/Xl.	•» I
p | m	list slovenskih delavcev v Ameriki	|HI ^^
Telephone: CORTLANDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1*79.	Telephone: 2876 CORTLANDT
NO. 270. — ŠTEV. 270.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 16, 1918. — SOBOTA, 16. NOVEMBRA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
Nova nemška vlada
V NOVO NEMŠKO VLADO SO STOPILI TRIJE ZASTOPNIKI BUR2UAZIJE. — VLADA NARODA V NEMČIJI DELA DOBER
UTIS.
London, Anglija. 13. novembra. — V poročilu na Exchange Telegraph iz Kodanja so navaja brzojavko iz BerlinA. v kateri se glasi, da bodo stopili v nemški kabinet trije civilni politiki — Wald-stein. dr. Dernburg, prejšnji kolonijalni tajnik in Matija Erzberger. ki bo zastopal centrum.
Poročevalec pravi nadalje, da se pripravlja sedaj sklicanje u-stavodajna skupščine.
Četrtek je potekel v Berlinu mirno.
Prvi kabinet v Nemčiji po strmoglavljenju kajzerja je bil sestavljen izključno i/, socijalistov. vključno soeijaliste večine ter iv>-odvisne. Prvo dejanje socijalistir-ne vlade jo bilo. <ia je zaplenila kronsko last ter proklamirala splošne demokratične reforme.
Zmerne stranke niso imele v prvi vladi nobenega glasu.
Dr. Denibugr je znan kot prvi nemški trgovski državnik. V Združene države je prišel v septembru 1014, a brez oficijelnega na-, roila. Splošno s« ga je smatralo za neofieijelnega zastopnika kajzer-ja. Bil je vodja nemške propagande v Ameriki.
Kodanj, Dansko. 1"». novembra. — Vsa poročila, ki so dospeli semkaj i/. Nemčije, so sestavljena v bolj zaupnem tonu.
Dober litis j«* napravila proklamaeija socialistic ne vlade, da T»o sklicala ustavodajno skupščino. — 41 Vorvvaerts" izjavlja, da j * napravila ta objava ustavodajno skupščino za gotovost.
Berlinski poročevalec Hamburger Premdenblatt-a" je vzra-doščen vsled razvojev zadnjih dni.
Vsa nevarnost za demokracijo pa še ni prešla, dasiravno so vl.i-da zanaša na vojake, "ki imajo dejanski moč v svojih rokah".
Na vstanku vojakov so je zahtevalo razveljavljenje povelja za ustvarjenje civilne rdeče garde. Nekemu soeijalistu. ki je rekel: - — Tovariši, vi ste vendarle soeijalisti! — se je odgovorilo s klicem:
— Mi smo vojaki!
Nasprotovalo s- j«' i stota ko zahtevi istega socijalističnoga voditelja. tla se razširi revolucijo tudi na Anglijo in Francijo.
Francija in nemški častniki
FRANCIJA BO STAVILA PRED VOJNO SODIŠČE NEMŠKE ČASTNIKE ZA ZLOČINE, VPRIZORJENE V LILLE.
Pariz, Francija. 13. novembra. — Na podlagi preiskav, katere so je vprizorilo v Lille ter v departmentu du Nord. se je izdelalo po-vw»m natančno obdolžbe proti nemškim častnikom, o katerih se je »zvedelo, da so odredili ali da so sami izvršili naravnost presenetljive zločine.
Vspričo dokazov, ki se nahajajo v rokah dotične komisije, je odredil državni podtajnik v justičnem ministrstvu kriminalno po-v topa nje proti dotičnim nemškim častnikom.
Stavilo se jih bo pred vojno sodišče v njih odsotnosti in obsodba bo ostala pravomoeua, čeprav zavezniki ne bodo v stanu aretirati dotične častnike.
Beg Friderika Viljema
Nem: ki prestolnaslednik je bil žejen, ko je prišel na Nizozemsko.
Bil je dobro razpoložen.
Amsterdam, Nizozemsko. 13 no venibra. — Ko je prišel bivši nem ški prestolonaslednik na Nizozem sko, je bil zelo dobro razpoložen. Najprej je vprašal za pijačo in dali so mu velik kozarce nizozemskega piva.
4 Donneruvetlcr'. je rekel svojemu spremstvu, "to je pijača, ka koršne nismo imeli že dolgo časa".'
/elo rad je vzel tudi cigarete kajti, kakor je re<kel, s seboj ni vzel nobenih cigar"*, ko je »dpo-toval iz Spa. Pri h/ io je govoril / nizozemsko obmtj lo stražo, med tem ko je njegovo spremstvo* držalo blatno. Ko je zahteval časopis. so mu dali nizozemski iist.
"Glejte", je rekel, "tega jezika se /nam brbati, toda moram se ga mučiti. Povejte mi najnovejše iz Berlina".
Nek Nizozemec, ki je znal govo liti nemško, je porabil pol ure. da je bivšega prestolonaslednika obvestil o v*eh dnevnih novie di.
Friderik Viljem je im*-! s seLoj mnogo prtljage in obmejna straž., jo ie si rbno pregledil** S ceooj je vzel samo osebno lastnino.
W»t o njegovem prihodu je prišla še nred njim v Mna-vieh. Ti-ho ga jt sprt-jela velika množi.-;,
K ■» je prišel v goveinerško pn-la-"f> .sc ,'f obrnil, tla g.i je vsakdo lahko \ idel. Palačo jo sprv: sira ždo vojaštvo, pozneje pa policija.
Ko se je stemnilo, je šel presto lvnaslednik na izprefcod po mestu. Bil je v civilni oble*ki in mi-megredoči ga niso sjw>znali.
Amsterdam, Nizozemsko, 15. novembra. — Prestolonaslednik Friderik Viljem je v torek po velikem ovinka, da se ogne upornim
vojakom prišel iz Spa v Maastricht Na meji je družbo, ki se je » ožila < v treh avtomobilih, vstavila stra /i. ker bili vsi oboroženi.
Odrejeno je bilo interniranje : ko pa >e j«- izvedelo, da sc v tej družbi nahaja tu\fi prestolonaslednik, so vsem odvzeli orožje in so morali (»stati na mestu toliko časa. da je prišel poveljnik iz Maa strieha z uradniki.
Prestolonaslednik je spremljal poveljnika na njegovo stanovanje, kjer je ostal s svojim spremstvom in čakal na nadaljnje odredbe i/ • laaga.
Berliner Tageblatt pravi, da je nek nemški letale«- vzel prejšnjega prestolonaslednika in njegove ga najstarejšega sina v aeroplan in !ju odpeljal na varno.
Princ Lvov v Washingtonu.
* Washington, D. (\. 13. nov. — Princ Jurij E. Lvov, ki je bil prv\ pi o vi zori či. i predsednik Rusije in ki je prišel tu-sem kot neofieijel. ni zastopnik nove vseruske vlade d t. poroča vladi Združenih držav o potrebah Rusije, bo jutri sprejc« pri Lansingu.
! Dasiravno se je potem, ko je Kerenski postal ministrski predsednik. umaknil iz političnega življenja. vendar ni ušel zasledovali ni boljševikov. Ko je pobegnil iz Moskve, kjer njegovo življenje n• bilo več varno, se je skrival v Sibiriji blizu Tiumeua. toda bolj-ševišk* rgenti so ga našli in zaprli v Kkaterinhurgu. kjer je bil vstre-Ijen prejšnji ear.
, Več mesecev je princ Lvov živel v senci smrti. Vsak drugi dan je bil obvešen. da bo vstreljen. in so ga tudi že povedli na kraj. kjei so boljševiki streljali svoje žrtve. Skoro vsi njegovi tovariši v ječi 'so bili vstreljeni. Konečno je s pomočjo svojih prijateljev pobegnil in ko so boljševiki v Sibiriji izgubili svoj vpliv, je šel v Omsk, 'ki je zdaj sedež vsernske vlade.
fr PHIl^P^CHgl^UlHK | 1	\ HUGCVHAASK
Dosedanja socijalisliona v'*i la v Nemčiji je bila enako razdeljena iiir,l večinske in neodvisne •» «-i ja'i*tc.
1'radi s«> naslednji;
Ministrski pri Šolnik in minister za vojaške zadeve — Friderik Ebert.
Finance in kolonije — Filip Seheidemann.
Zunanje zadeve — Hugo Ilaase.
Demobilizaeija. transport, justi-eu zdravstvo — VVilhelm Dilt-maiin.
("asnikartsvo. umetnost, litem tura — Landsberg.
Soeijalna politika — liihard liarth.
\ HEKRLA-HDS^RQ | \ WSLHSLM MTTMilHK {
Nizozemska v škripcih
i i
Nizozemski ekstremisti zahtevajo odstop kraljice Viljemine. — L j ud Etvo nezadovoljno radi kajzerja
London, Anglija, 13. novembra. Preteče postopanje nizozemskih ekstremistov. ki so zahtevali od->topj kraljiee Viljemine. jt povzročilo na Nizozemskem velike skrbi.
Prejšnji nizozemski vojni mini ster Joiikheer C'olyn. ki je bil oi začetka julija v Lon.Ionu, se je v < četrtek vrnil na Nizozemsko. Bi je poklican, da prevzame vlado Prejšnji minister ima na Nizozem ;-keui velik vpliv in je večkrat odklonil kraljičino prošnjo, da sestavi novo vlado.
Haag, Nizozemsko. 13. nov. — Nizozemska vlada je izdala prokla-inaeijo, v kateri nujno prosi sodelovanje naroda v "veliki krizi'. Manjšina preti polastiti se vlade in izjavlja, da je njen namen vzdr-žavati red.
Washington, I). <\, 13. nov. — Iz poročil, ki prihajajo iz Nizo-1 zeiuske. je razvidno, da povzroča položaj Nizozemske velike skrbi in da bo prisotnost prejšnjega nemškega cesarja in njegove dru , žine ter njegovih njazvstejših pri- j \ržencev tako razburila narod, daj f-o monarhija v nevarnosti.
Dasiravno je Viljem Hohenzol-. lern v resnici jetnik na gra'.lu gn>-j fa Bentincka. vendar ni jetnik' svojih sovražnikov. Neposredna u-j soda kajzerja je le manjšega po-j mena v primeri z drugimi zadevami Evrope.
Vse kaže, da se je boljševizem naselil tudi na Nizozemskem. Pred ' vojno so bili odnošaji med nem- j škim in nizozemskim dvorom nad j vse prisrčni in nizozemski boljševiki bodo navzočnost nemškega cesarja porabili za izgovor, da bodo vprizorili vstajo proti kraljici.
Protidinastično gibanje, ki se je pojavilo na Nizozemskem, ima več izvorov; nezadovoljnost nekaterih je bila dolgo skrita, pri drugih pa! se je kazala skozi ves čas vojne.
Prvi korak nezadovoljnosti je, ta, ker je kraljiea Viljemina 7.\ febuarja 190^ vzela za moža nemškega prined niecklenburg-šveriii-skega Henrika', ki je pri narodi^ zfelo nepriljubljen. Kmalu nato se je pričel čutiti berlinski vpliv. j
Nizozemsko časopisje tudi živah-1 no rezpravlja o nameravanju Nem j čijeT ki je hotela tri leta pred sedanjo vojno v A ga d rs krizi poslati skozi Nizozemsko tri armad, zbore,.
AMERIŠKI ODPOSLANCI.
Državni tajnik Lansing bo načelnik ameriške mirovne delegacije. ■ Zavezniki bodo pospešili konference, da preprečijo anarhijo ter pc magajo mirovni industriji. }
■- ji
Washington, D. <*.. 1.». nov. —I Razvoji v Evropi., ne le vojaški j temveč tudi oni n;i polju mednarodne politike ter razpoloženja revolucionarnega duha. katere je o paziti v demobiliziranem eivilnen prebivalstvu centralnih držav ki se lahko razširi tudi na sosednje države, so upJivale na zaveznike in ameriško vlado, »la odrede čim preje mogoče sestanek mirov ne konference.
Atlantiški kabel je bil dane^ preobložen z vladnim delom ter do mnevajo. v vladnih krogih, da sku šajo priti prizadeti do soglasja glede časa in prostora z;i vprizo ritev mirovne konfereiu-e. glede pogojev ter glede narodov, katc re naj se pripusti k mirovni konferenci.
Razmišljanje o zadnjem vpraša nju bo najbrže zahtevalo prece; <'-iisa, kajti skoro vsaki dan je priča rojstva kake nove države. I Preje jt* prevladovalo razpoloženj«*. naj <e zavleče sestanek mirov 'ne konference toliko časa, da s« J razmere v Evropi nekoliko ustali .jo. Drugi razmisleki pa so dovedli |zavezniške vlade konečm« ,1<» skle jl»a. da s<> vrši konferenca v naj-jkrajšam <*asu.
Nadaljni vzrok tega sklepa .K
bil. da hočejo zavezniške vlade
'čimpreje pomagati bednemu civil-
jnemu ]»rebivalstvu v centralnih
jdržavah. Izjavlja se. da je rešilno
delo mogoče vršiti najlažje potem
I ko se je sklenilo formalne mirovne t
pogodbe.
i __
!	.	I
!<la napade Anglijo.
Ves čas sedanje vojne se je na hajala Nizozemska v mučnem položaju: Nemčija je stalno kršila nevtralnost dežele s tem. da je skozi Nizozemsko dovažala kontra-hand v Belgijo, da je rabila nizozemske ladje itd., proti čemur je Anglija protestirala in v vsakem jdrugem slučaju bi bilo prišlo do! J vojne. Vendar pa je bilo jasno da je bila Nizozemska k temu prisiljena in tla je velika večina naroda, razun dvora, simpatizirala 7 zavezniki. Nizozemska se nemškim zahtevam ni mogla vstavljati, ker bi jo sicer zadela usoda Belgije, j Najbolj pa je razburil narod .sprejem nemških beguncev od stra-Ini nizozemske vlade. Na vsak način bo navzočnost Viljema na Nizozemskem povzročila spor med narodnim dvorom.
i
Iz Nemčije
; i
--. M
Nemška vlada je poslala washing-tonski vladi nujno prošnjo za hra. j no. — Lansing bo poslal prošnjo; najvišjemu vojnemu svetu. — Nem-Ičija bo dobila hrano od ameriških1 vojaških zalog v Franciji. ]
- v !i
Berlin, Nemčija. 13. novembra.
l'o brezžičnem brzojavu preko
Londona. (Ass. Press). — Nemška
vlada je poslala predsedniku Wil-[]
sonu poročilo, proseč ga, <lda se^
reši nemški narod pogina vsled h
lakote in anarhije", da naj kakor- j
hitro mogoče pošlje svoje zastop
nike v Haag ali pa v ka ko drugo h
mesto.
Poročilo se glasi:	j
Državnemu tajniku Lansingu: j, Nemška vlada in nemški narod ^ sta hvaležno sprejela vest, da je!, predsednik Združenih držav pri* , pravi jen poslati hrano v Nemčijo | Beda je silna.	^ |,
(Nekaj besedila se ne more či-j, tati).	_ h
Prepričan sem. da se ne sklicujem zastonj na človečanski čut' ( predsednika, ako Vas prosim, <da j mu izročit«* prošnjo, da pošlje, da! se reši nemški narod pogina vsled !ak«»te in anarhije, v Haag ali pa; ua kak drugi kraj svoje pooblaš-j čenče."	I
Washington, D. C.. 13. nov. — j. \r političnih krogih se zagotavlja, j da ho prošnja Nemčije za hrano! j loslana najvišjemu vojnemu sve-1 tu Po mnenju ameriške vlade ho-| cejo nemške žene in nemška vlada: doseči s svojimi prošnjami samo ; da bi se pogoji premirja omilili zato pa je sklenila vlada Združenih držav, da se morajo vse tozadevne prošnje poslati najvišjemu vojnemu svetu, ne pa samo Zdru-! ženim državam.
Danes >e je naznanilo, da je državni tajnik Lansing sporočil} nemškemu zunanjemu ministru dr^ Solfu v Berlin, da naj pošlje pro šnjo Nemčije zaveznikom.
Prošnja nemških žen na pred-r sednikovo soprogo ne bo imela ni ' kakega vpliva na pošiljanje hra ne. katero nemški narod tako ze lo potrebuje. V prošnji se numref po vda rja, da Nemčija ne bo imela nikakih železniških voz za prevažanje. ker mora Nemčija po pogojih premirja izročiti zaveznikom! 5000 lokomotiv in 130 tisoč železniških voz. Vsled tega smatra -.vashingtonska vlada nemško prošnjo za hrano za prošnjo, da bi se jizpremenili po'goji premirja in o item ima pravico razpravljati samo najvišji vojni svet v Versailles, l) Združene države in druga via de so dale Nemčiji zagotovilo, da
Jugoslovanski kongres v Parizu
DELEGATJE PROVIZORIČNE VLADE V ZAGREBU RAZPRAV. LJAJO S TRUMBIČEM IN PAŠIČEM. — PAŠIČ PRISTAL NA VSE ZAHTEVE DR. KOROŠCA. — SPREJETI ZAKLJUČKI POMENIJO POKOP KRFSKE DEKLARACIJE. — ZAGREBŠKA VLADA POVELJNIK VOJSKE IN MORNARICE. _ USTAVO-TVORNA SKUPŠČINA VRHOVNO TELO ZA ORGANIZIRANJE
NOVE DRŽAVE.
7. t. m. se je vršila v Parizu, koferenca med odposlanci provi-1 zorične vlade v Zagrebu, dr. Korošcem, dr. Čingrijo in še jednim i članom, katerega ime pa ni mogoče na brzojavki razbrati, ter d«-. Trumbičem, predsednikom Jugoslovanskega Odbora v Londonu in srbskim ministrskim predsednikom Pašičem.
Dr. Korošec je predložil naslednje zahteve provizorične vlad3 v Zagrebu:
1.	— Vlade Srbije, Amerike, Franci|je, Anglije in Italije se n * j naprosijo, da priznajo Jugoslovanski Narodni Svet v Zagrebu, za vrhovno oblast novo osnovane države Srbov, Hrvatov in Slovencev na vsem jugoslovanske ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije.
2.	— Teiste vlad? se naj naprosijo, da priznajo Jugoslovan?ki Narodni Svet v Zagrebu kot vrhovnega poveljnika bivše avstroogr-ske mornarice, katero so zavzeli Jugoslovani in ki je zadobila s te n zavezniški značaj.
3.	— Jugoslovanski vojski, sestavljeni iz jugoslovanskih čet bi-r-še avstroogrsks vojske, ki pa je prisegla zvestobo Jugoslovanskemu Narodnemu Svetu, se ima priznati značaj vojskujoče se in zavezne
j vojske.
4.	— Dr. Ante Trambič se ima priznati uradnim predstavnikom Jug. Nar. Sveta pri zavezniških vladah toliko časa, da se ustroji skupna država s Srbijo.
Konferenca je dalje soglasno proglasila, da se ima osnovati skupno ministrstvo zj edin jene srbsko-hrvatsko-slovenske države.
Srbija izjavlja, da se odstranijo vse politične in carinske no j-na celem ozemlju Slovencem, Hrvatov in Srbov. Administrativna j jugoslovanskih pokrajin se za sedaj ne bo menjala, vso izprcmcmhe | v organizaciji nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev pa bo od-! redila ustavotvorna skupščina, ki b6 vrhovni faktor celokupnega i naroda.
Ministrski predsednik Pašič je odobril v imenu srbske vlade vso te zahteve ter obljubil, da jih bo sporočil zavezniški vladam in da jih , bo podpiral z vso svojo avtoriteto.
Končno je sprejela konferenca odločno resolntijo proti akciji t italjanskih oblasti na jugoslovanskem ozemlju.	-
i --—---
j BRZOJAVKA PREDSEDNIKA
Predsednik Wilson je poslal belgijskemu kralju čestitke ob priliki rojstnega dneva.
-
Washington, I). ('., 1">. nov. — Predsednik Wilson je poslal danes po kablu naslednjo brzojavko Al-jbertu, belgijskemu kralju, ob priliki rojstnega dne slednjega:
Njegovemu veličanstvu, kralju! i Belgijcev, Bruselj.
— Nikdar se ni noben naroidlii, (praznik za vršil ob bolj pomemb-j i nem trenutku in še nikdar niso. ! prihajale čestitke bolj iz srca kot > i so ne. katerim dati izraza je moj visok privilegij.
Ko je stala pred neposrednim I uničenjem si je pridobila Belgija 's svojim samožrtvovanjem častno i mesto med narodi, krono slave, ki je neminljiva, čeprav bi bilo vs^. I drugo izgubljeno. ; Nevarnost je odvrnjena, ura i zmage je napočila iti z njo obljuba novega življenja, polnejšega, | večjega in bolj plemenitega kot se j ga je kedaj poznalo. ) Kri junaških sinov Belgije ni j tekla zaman.
Wood row Wilson.
I	_
Baltiška konfederacija.
i _
London, Anglija. l.>. novembra. Državni sveti Estonije, Litve. Kur-landije in Oesel otokov so sklenili. da napravijo skupno baltiško | državo.
-
Umor finskega guvernerja.
_
Kodanj, Dansko. 15. novembra. Generalnega majorja Seyna, ki je bil prej generalni guverner Fin-iske, je množica vzela iz bolnišnice
j in ga vtopila ali pa vstrelila. --
se bo razpravljalo o potrebi rom ' škega naroda. Kar se tiče ameriške vlade, bo celo zadevo prepustila živilskemu administratorju Hoo-verju, ki bo jutri odpotoval v ] Francijo. Po svojem prihodu v Evropo se bi) posvetoval o tem z zavezniškimi zastopniki in njemu bo izročeno nadzorstvo nad posilja-■ njem hrane iz Amerike, i Ker je znano, da je Nemčija v t veliki bedi, se bo poslala hrana najprej iz obsbtoejčih ameriških zalog v Franciji, pozneje pa bodo zopet nadomeščale iz Amerike.
POVRATEK VOJAKOV.
Po 300,000 ameriških vojakov bo prihajalo domov na mesec v sovra-žniških ladjah. — Hurley bo odšel v Evropo ter rekviriral 15 nemških parnikov za prevoz amer. čet.
Kakorhitro bodo formalnosti, ki so zvezane s prevzet jem petnajstih I velikih nemški h potniških parnikov. končane, bodo pričeli z o 1-pošiljanjeni ameriških vojakov, ki |se nahajajo v Franciji in sicer po j;500,000 na mesec. Ceni se, d i ne bo treba več kot osem mesecev. d,i !se spravi nazaj celo ekspedieijsko četo. če bo mogoče vzdržati na* meravano naglico.
Ta cenitev pa se tika le rešitve transport ari jsega problema kot j-izjavil E. N. Hurley, načelni!, plovbenega sveta Združenih drž.i^ On osebno študira sredstva, kako spraviti ljudi generala IVrshinga domov tako hitro kot se jih je odposlalo ven. Če bo primerno spraviti ljudi domov s tako nagli'-o kot se jih je odposlalo, je >eve la odvisno od vojnega depart men t a.
Mr. Hurley bo odpotoval danes na 1 Olvrapicu\ v Francijo, da se loti naloge prevzetja nemških in avstrijskih ladij, na katerih sc bo privedlo domov naše vojake.
Na prošnjo nemških žena >" bo dogovorilo, ko bo dospel Mr. Hoover. ki potuje obenem z Hurley-em v Francijo. Nemcem bodo od govo i rili, da bodo pričela prihajati živila v lačno Nemčiljo takoj, ko prevzame Amerika petnajst velikih nemških parnikov, ki leže sedaj v Hamburgu in Bremenu ter enako število avstrijskih ladij.
Zavezniki v Carigradu.
Solun, Grška. 15. novembra -General Bunoust, poveljnik francoskih čet in angleški poveljnik eeneral Wilson sta včeraj na neki 'francoski ladji prišla v Carigrad in sta bila prva zavezniška zastopnika, ki sta prišla v mesto. LnJja j je bila prvotno nemški potniški parnik, katerega je francoska vlada zaplenila, ko je bil interniran
v Cherbourgu.
i - - ■
Konec cenzure.
Washington, D. C., 15. nov. — i Vladni cenzurni urad je danes na-t znanil, da je končana časnikarska > j cenzura v zvezi z brzojavnimi črtami po kablu in na kopnem.
aiiAS NARODA. IB. NOV. 1313.
"oi.a8 naroda"
klonili f 0BLISHII0 IOKFAI9
(IMia DaOj.) »MindinidiaiMdkrite
UMvnfl«) _
jjUJRt tAm^ JtMiH	IOP18 BWDIK, Ti i—l 1
VtaM a* niHuw a« tl» eorpoeatloB and Bil J m— of aboi* l55
O OortUndt Str—C Bonomli of Manhattan. Now York OUy. K. X
rat* OA M IbbIU Za celo leto m. mmto Newport IM9 i
te ftnah--------------PJI & pol leta m atato Nov Iort. BjM i
liMMi.^.Mta«.. LOO Km četrt leta m ncwto New ror| 140 fchtrt UO	ma laowa<?< ■ wto kto...,^ IHj
-QLAg NAHODA" Uhaja rnk dan im>mg nedelj In pramlkor.	,
"8LAI H A K O D A' CTdM «t UM PMPV) «Mi f*tn day except Sundays aafl MMl
_fttfwcrlptlon yearly $SJ0._!
..... ._ . . TT?^""—'i
--—-- i
luimt
^ MMii btjt uroblkot prvlino, dl n mi Ml HHl HtBli —Ml>	najdemp tylorato.	f	I
%lil I 1 I O D A'
Teiegpft: 387« Oortiandt.	.
_ _ . i
---,
i
Irredenta
Leta 1878 se je vstauovila v Italiji družba, ki si je nadela ime "Italia Irredenta". Namen te družbe je bil skrbeti in z vsemi sila-, mi delati na to. da se pridružijo Italiji vsi oni: italjanski kraji, ki, so pod kako drugo kot pod italjansko vlado.
Italjanska irredenta zahteva, v prvi vrsti, naj se pridružijo Ita-i liji južni tlel Tirolske, italjanski del Primorske, Istre in Dalmacije.j
Italjani v nekdanji Avstriji so bili, akoravno se jim je pod avstrijsko vlado izvrstno godilo, podobni Alzačanom in Loreneem, H so videli svojo edino rešitev v Franciji in precejšnjemu delu bosen-skega in hercegovinskega prebivalstva, ki se je zagledal v Srbijo in hrepenel po združitvi žnjo."
Narod razdeljen med dva vladarja ne more dobro uspevati. In vsledtega bi bilo to hrepenenje popolnoma upravičeno.
S temi "neodnešenimi brati" so se strinjali vsi, razun tistih seveda. ki so tem neodrešenim, bratom gospodarili.
Nemčija se ni čisto nič ozirala na zahteve Alzačanov in Lorcu-eev, Avstrija ne na želje bosenskih in hercegovskih Srbov, d očim je pa šla precej na roko ltaljanom v svojih mejah, ker jih je imela i za ščit proti svojemu jugoslovanskemu podaništvu.
Vojna je napravila konec tem razmeram. Alzaeija in Lorenska sta pridruženi Franciji in Italjani so dobili zagotovilo, da bodo t;o-| bili vse, kar je njihovega.
Toda Italjani zahtevajo več.
Vsakemu, kdor je čital zadnji čas liste, je znano, kja je njihova želja.
Tega ne smejo dobiti, prvič zato ne, ker njihove zahteve niso u-pr&vičene in drugič zato ne, ker niso poštene.
Po izjavi predsednika Wilson a in drugih visokih državnikov, bo dobil vsak narod svoje — ničesar vec in ničesar manj.
Ker so pa Italjani že na delu in so dvignili veliko agitacijo, bi tie jim morda posrečilo prepričati vodilne kroge, da je zemlja, po kateri hrepene, popolnoma italjanska.
To bi se jim posrečilo seveda le v slučaju, da bi bili mi malodu-šni, če bi molčali in ne povedali ob vsaki priliki svojega mnenja.
Med rojaki je nastalo veliko ogorčenje takoj, ko so Pitali prva poročila o zahrbtnih italjanskih namenih. Vprašali so nas za svet. kaj bi bilo dobro storiti.
V	na&em listu je bilo priobčenih že par nasvetov. Z vsem. kar se tiče protestov, demonstracij, prošenj (več o tem dobe čitatelji v članku "Rojaki Slovenci" v današnji številki G. N.), se mi popolnoma strinjamo.
Pripomniti moramo le to-le:
Brzojavke, pisma in prošnje morajo biti sestavljene v lepi angleščini, in jih. je treba od poslat i prejkomogoče.
Boljše je, da pridejo protesti od raznih organizacij, posebno* slovenskih političnih klubov in društev ter slovenskih Jednot, kot pa od posameznikov.
V	vsaki naselbini je gotovo kak Slovenec, ki zna ^epo angleščino. Če ga pa ni, pa povejte kakemu Amerikancu z navadnimi besedami svoje želje in ga prosite, naj vam sestavi brzojav oziroma protest.
Povdarjamo pa, da morajo biti protesti sestavljeni v koliko^ mogoče uljudnem tonu.
Z zabavljanjem na Italjane ne bomo ničesar opravili.
Svoj namen bomo dosegli edinole, če bomo s trezno, premišljeno in prepričujočo besedo znali tujerodcem dokazati, da nam hoče sosednji narod napraviti vnebovpijočo krivico.
Posebno opozarjamo rojake po onih naselbinah, kjer prebivajo tudi Italjani, naj se ne spuščajo z Italjani v vroče debate, ki bi se lahko končale s prepirom ali pa še s čim hujšim.
Le zagotovljeni bodite, da bo tam, kjer beseda ne zaleže, pest še veliko manj zalegla.
Rojake in društva nadalje prosimo, naj nam pošljejo pnepis onih brzojavk in protestov, katere so poslali v "Washington, oziroma naj nam naznanijo, kdo je protestiral in v kakšnem smislu.
Glas Naroda bo storil vse potrebno, da bi izšel v najkrajšem času v par stotisoč izvodih zemljevid Primorske, Kranjske in Istre, katerega je izdala leta 3915 italjanska Irredenta v svoje propagandne svrhe.
Na tem zemljevidu nam Irredenta sama priznava, da so kraji, katere hoče sedaj imeti, naša last in tako tolče samo sebe po zobeh.
Prepričani smo. da bo potom teh zemljevidov najlažje voditi našo agitacijo za pravično stvar.
To je par naših nasvetov. Kdor ve kaj boljšega, naj nam sporoči. Vse, kar se bo tikalo tega važnega vprašanja, bomo z veseljem priobčili.
Ako se nam posreči dokazati svetu, da so kraji, katere hoče ima-ti italjanska irredenta, naši kraji, bodo ostali naši.
Za to nam je porok beseda velikega predsednika Wilsona.
Rumuni na Ogrskem.
Curih, Švica. 15. novemra. — Predno je poslala rumuska vlada načelniku ogrskega narodnega sveta grofu Karolyiju ultimatum za izpraznenje Transilvanije, je bila j mobiblizirana rumunska armada' in na Rumunsko je prišla zavezni-: aka armada z Balkana.
V$eraj se je z Dunaja poročalo.' da je romunska armada vkoraka-1 1* v Transilvanijo.	_____ [
Mackensen ne priznava republike.
Bazel, Švica. 15. novembra. — GroI»Karolyi je, kakor se poroča .iz Budimpešte, naznanil, da je Ru-j urinska napovedala Nemčiji, voj-j |no. da prisili ieldm&rsala MaSken-' sena. da razoroži svojo armado i Mackensen je izjavil, da nemška 'republika ni prava vlada
Dopisi
T	--
* Pueblo, Colo. |
Priroda izumira, rumeno listje pada raz drevje iu vsa narava kaže znak jeseni. Vse okrog je žalostno, mrtvo in tiho.
Slovenska naselbina v Pueblo, vedno tako napredna, je danes zavita v globoko žalost zaradi posledic, katere je pustila tukaj grozovita morilka, španska in-fluenea. Ni je skoro tukaj druži-, -ne, kjer ni bilo te grozne morilke. Videl sem v časopisih, kako grozno je prizadeta naša pennsvl-vanska naselbina Forest City. Tudi Puebio je sličen Forest Ci-tvju v tem oziru. Tudi tukaj je ! grozna morilka pobrala nad 30 ! slovenskih rodoljubov in to v ca |sn enega tedna. Da, žalostno je. | \T tej hiši manjka očeta, v oni matere, zopet v tretji brata ali se-i sestro itd.
j Prva žrtev španske influence, je postal slovenski vojak Anton Virant in sicer je umrl v Camp McArthur, Tex. Pred tremi mese N-i je odšel k vojakom iz Lead-ville, Colo., v Camp Mi-Arthur. Tex., kjer je 17. oktobra 191S , podlegel španski influenei. Nje-jjrov brat Frank, ki živi v Puebli. ga je dal semkaj pripeljati in mu !je priredil tudi dostojen pogreb, j seveda privatni, ker so cerkve vse zaprte. Doma je bil iz fare i Golo pri Ljubljani. V Ameriko je iprišel pred 13. leti in sicer v Puo jblo, odkoer je pred petimi leti odšel v Lead vile, Colo, in odko-ider je šel pred tremi meseci v službo za domovino, katere j je tudi daroval svoje življenje, pripravljen se boriti za osvobojen je zatiranih-narodov. Le žal. da mu je *mrt pretrgala nit življenji, prej. predno je zavedni Slovenec 1 mogel pokazati, kaj da zamore •Jugoslovan v borbi proti zatiralcu svetovne svobode, i Tukaj zapušča brata ter še no-'kje v Ameriki eno sestro, omože-uo Glavan.
, Ti pa dragi Tone počivaj v miru v demokratični zemlji Ame rike.
Po Anton Virantovem pogrebi, se je pa pričela ona žalostna vrsta pogrebobv pueblskih žrtev in fluenee. Ni mi mogoče dati po. sobnega opisa za vsako žrtev, ker bi mi vzelo preveč Časa in uredniku pa prevevč prostora. Zato naj mi vsi prizadeti rojaki opro-ste, ko bom vsakega umrlega imenoval le z imenom ter h kateremu društvu je spadal.
Torej za Anton Virantom je postal prva žrtev španske influence rojak I)an>*l Vujčič. Spadal je k trem podpornim društvom in sicer k društvu sv. Jožefa št. 7 J. K s. K. J.. Sr. Trojice. NHZ. tei Zapadna Zvezda, št. 16 ZSZ. Za njim je umrla dobro znana rojakinja Marija Jesih. tkmia iz Kompo ija fara Dobroj>olje na Dolenjskem, stara je bila 28 let. Zapušča troje otrok in moža. Spadala je k društvu Slovan, št. 3 ZSZ. in Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ.; Joe Ravnik, zapušča ženo in enega o-troka; spadal je k društvu Orel št. 21, SNPJ.; Marija Robida, sta ra 55 let; zapušča moža na smrtni postelji ter troje otrok. Spada ia je k društvu Katoliških borst-naric in Marija Čist. Spočetja, št. 104 KSK-1.; Franca Prkulj, staai 28 let. Zapušča moža in šestero malih otročičev. Spadala je k društvu Katoliških borštnarie in pa k društvu Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ.; Marija Štofelee, zapušča moža in več otrok. Mislim, da je spadala k društvu Sokol, št. 38 JSKJ.; Barbara Petrič. zapnšči. moža ter sedem malih otročičev: bilo jih je devet, toda dva sta u mrla ravno v istem časnu kakoi :nati, tako da so imeli skupni pogreb. Pokojnica je spadala k društvu SSPZ.; Frank Papež, zapu-j šča ženo in več otrok; spadal je k i društvu Orel SNPJ.; Louis Zabu-j kovec: zapušča ženo in \-eč malih' otročičev; spadal je k društvu Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ.:I •John Vidmar, spadal je k društvo Slovan, št. 3 ZSZ.; zajHišča ženo in enega brata; Joseph Anzlovar 'Jtpušča sestro; spadal je k društvu Sv. Jožefa, št. 7 KSKJ. in društvu Slovan ZSZ.; Frank Oma-hen; nima tukaj sorodnifcov, Spa-, 'al je k društvu Slovan, št. 3. Z. S. -Z.; Frank Strah, zapušča žene, in dvoje otrok; spadal je k društvu sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ.; Joseph Okoren, zapiišča dva brabta, od katerih je ravno isti čas eden umrl in sicer v Lead ville, Colo. Spadal je k društvu Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ. Za njim je umrl Štefan Purkat, samec j spadal je k druitya SSPZ.:i
John Papež, zapušča v starem kra ju ženo in več otrok. Pri društvu ne vem. ako je bil ali ne; Joe Te žak, zapušča ženo in več malih o tročičev. Spadal je kdruštvu S. S P. Z- Umrl je tudi 17-letni Joc Adamič, ki zapjušča stariše in ver bratov in sester. Sapadau ni k no benemu društvu; Andrej Zajec, za pušča eno ter vec malih otrok Spadal je k društvu sv. Petra Iv | j Pavla št. 15. JSKJ. Umrl je 11 j letni sin Matije Kristinca, in sieei za špansko influenco. Družini Per ko -je umrla 6 let stara hčerko družini Joe Kocman pa eno lete stari otrok. V Montani je tudi u | mrl John Pugel, brat dobro zna nega tukajšnjega rojaka Joseph Pugelna. kateri je tudi dal svoj> ga brata sem pripeljati in mu pre-skrbel dostojen pogreb. Vsi gori označeni so umrli za špansko influenco v dneh ^9., 30., 31. okto-j bra in 1. novembra 1918.
Dne 3. novemora je tudi urar! po kratki in mučni bolezni pljučnici sin dobroznanega slovenskega trgovca J. Snedeca, Anton Snedec, | star 18 let. Bil je član društva Sv. j Jožefa, št. 7 KSKJ. ter K. C. Tu I kaj zapušča žalujoče stariše tri se i stre in dva brata, lia francoskem bojišču pa tudi brata poročnika Dr. J. F. Snedeca.
Tukaj v bolnišnici je tudi umrl Andrej Krašovec, član dr. Planinski Bratje št. 5 ŽSZ. v Lead ville. Colo. Dne 10. novembra je tu di umrl Martin Lukežič. ki zapušča ženo in dvoje otrok. Spadal je k društvu Pl. Bratje, št. 5 ZSZ. v Lead vil le, Colo.
Brzojavno obvestilo je prišlo iz Lorain, Ohio, da je tam umrl Join. Jerič, član društva Slovan, št. ZSZ., Pueblo. Colo. Živel je prej več let v Puebli in se pred nekaj meseci podal na vzhod na mali obisk, kjer ga je dohitela španska influenca. Tukaj zapušča strica v stari domovini pa stariše. liil jo nekje od Grosupljega. Ravno isti čas je prišlo tudi pismeno obvo stilo iz Milwaukee, Wis., da je tam po kratki bolezni podlegel španski influenei Frank Strah, član društva lovan. št. 3 ZSZ. Pokopan je bil v Milwaukee, Wis. Tukaj nima sorodnikov, v starem kraju pa zapušča stariše. Doma je bil iz Dožmal na Gorenjskem.
S tem mislim, da je žalostna vista iiueu žrtev influence končana «io danes, morebiti sem tudi koga izpustil, zato mi naj prizadeti ro jaki oproste, bom pa v drugič p<> ročal. ako s;iin ne podležem. V sen. prizadetim družinam izražam mo je najglobokejše sožalje. mrtvim žrtvam pa naj sveti večna luč.
Na tej bolezni jih še boleha veliko. toda smrtni slučaji nekoliko pojenjujejo, toda ob tem vem, <ia ne bo obstalo, in >e je nam je treba pripraviti še na nadaljne žrtve. Gledališča, cerkve, šole in vsi javni lokali so še vedno aprti. in bodo tudi ostali toliko Ča>a, dokler se stvar na boljše ne zasuče in dokler influenca ne bo pričela pojemati. Upajmo, da bo bolezen kamlu pri koncu in potem bodo pa nam zopet prišli oni veseli dne vi, kakoršne smo imeli prej, šo posebno sedaj, ko so svetovna vojna bliža svojemu koncu in se bodo naši sinovi in možje ali bra-Ije vračali domov kot zmagovalci svetovne demokracije in svobode. Vse to bo še prišlo v pravi tir; do Ilej pa nas ohrani ti, o Bog, pri dobrem zdravju____
Pozdrav!
J. G.
Miners Hills, Pa.
Tukajšnji prebivalci so vsi istega mišljenja, da se bliža konec sveta, ker ljudje izumirajo kot žvet:!jaue čebele. Mesto ima nad :{(M_>0 prebivalcev, pa če bo šlo eno , let.-; tako naprej, ne Im> obstalo žive [dušo. In ljudje pravijo: 'Ko bo-lino vsi pomrli, bo konec sveta " ! R« je položaj zelo žal<«%ten. Rakex" ni nio^r>če dobiti, ja-m ni-j ma kdo kopati. Ljudje sG vsi zbe-! irani in e.hm se boji drugega. BraA be/.i od brata; prijatelj izkoplje jamo za svojega prijatelja, ako ga noče uirtvejaja imeti v svoji hiši.
■
Ko je umrla žena Andreja Mraka. ji je skopal jamo njen svak Viljem Mrak.
Zapusti! nas je tudi Rudolf I^ntner v starosti 21 let. Rojen je bil v Ameriki, njegovi stariši pa so bili dom« nekje pri Ribnici Za njim žaluje njegova mati več sesrter in en braL Brat njegove se-strične mu je r/kopnl grob.
l)ne 2. novembra je umrl Josip Za gore. doma k Ostroge, občina Št. Jernej na Dolenjskem. Tu za-
pušča ženo in Štiri miale otroeičej ter enega brata, ki se nahaja ne ! i kje v Mehiki, drugega v Pitisbnr-j ghu in^enega v Stric Samovi armadi. Njegov grob mu je izkopal boter njegovih otrok.
I "mrl je tudi Slovenec, v«>.i pa -nmo njegovo krstno ime. namreč Likob. Bil je brat Mrs. Nosar.
Nev ari'o je zbolel za pljučnico! Stanley Sotlar: na boljše se jo o-brnilo Johnu Omalnm in Louisu GerČmanu.
i
Matiji Golob se je rodil sinček; jtiekoliko tronotkov potem pa, ko : ic zagledal gorje tega sveta, se je preselil v boljši svet. Njegova mati, stani komaj 17 let. se počuti 5e dovolj dobro. Matija Golob je . am bolan, pa se mu je obrnilo na beljše. •
Tu so hiše v k;itci"ih se nnlui-iajo mrliči po cel teden. Šole so v«e izpremenili vboini šnice, gozdovi v pokopališča. Kdor nima dela. ltnj pride sem kopat jame; | /a vsako izkopano jamo lahko /-a-služi $10. . Poročevalec.
Cleveland, Ohio.
J Umrla je dne 7. noveuobra po i kratki in mučni bolezni Frančiška j Pauli, stara M0 let. Pokojnica je hila doma iz Domžal na Kranjskem. Tukaj zapušča soproga Antona Pauli ter dve hčerki, Fanv in Ivino, enega brat i in dve sestri. Družina stanuje 6514 Edna Ave.
Rojaki, Slovenci
!
, j Italija je skupaj z združenimi državami zasedla velik kos naše ; slvenske zemlje, celo Primorsko jiio Idrijo. Trst. celo Istro. Reko ;ln velik del Dalmatinske a'lrijan. j j I »ko obalo.
i Ros je, tla se je to g<»Uilo same i začasno, dokler se ne >klene mit i in se celo vprašanje konečno ne 'reši pri mirovni konfercuci.
•	J Vendar je gotovo, da je zlasti i | Amerika imela pri tem tudi namen, da vidi in poskusi, kako bo-
■ m o sprejeli to mi Jugoslovani in kako Italijani. Kot demokratski; 1 vladi je tudi veliko ležeče na tem kako mislijo njeni državljani, za j to je gotovo, da ji je veliko leže-i če na tem, kako mislimo, mi jugo-j slovanski državljani in kako it a 11-: jaitski.
Italijani se baje siino vesele p< , teh pokrajinah in kakor berem« 1 , /. velikanskim slavljom sprejemajo 1 svoje "tulrešenike" in njih "Mater domovino". Jasno je, da ta po-' ročila pošilja le italijanska vlada,
namenom, da bi svetu in zlasti! (;Ameriki dokazala, da tukaj v res-! niči bivajo sami Italijani, katere je odrešila.
, Tudi ameriški Italijani z veli : ,'kim slavjem prirejajo seje in slio ' .'de. na katerih se zahvaljujejo1 Lvmeriki. da je ]>omagala rešiti, i svoje 'neodrešene brate". Po li i i stih izdajajo zahvale amerikan ' . skemu narodu za t«» p«»m«>č pri . "odrešenju".
i
1 Naši rojaki »loma nimajo pota j 1 ne načina, kako bi svetu izrazi':
*	svoje ogorčenje. Vemo, da so protestirali. pa se je njih protest >kn šal zalajiti in ga je le malo listo\
1 priobčilo. Italija skrbi za to, da ' njih protest ne pride v javnost, j
Vendar pa mi vsi vemo. kako j< , 1 v resnici Mi dobro vemo, kako ma-' lenkosten je del naroda po teh kra- ( 1 jih, ki bi v resnici pozdravljali) ' Italijo. Mi dobro vemo, da kak«»r mi tukaj, tako tudi oni pri j ! pravi jeni do zadnje kapljice svoje srčne krvi braniti svoj.. < "Morje Adrijansko".
Zaradi tega bi pa bil sedaj naš molk glede tega vprašanja narav ( nostiio izdajalstvo na našem na rodu. S tem bi odobrbili korak vlatl. zlasti korak Italije in s tem1 bi postavili v nevarnost, da se tudi pri mirovni konferenci za stalno j ne preda teh »lezel Italiji. Ame-; I rika vsaj bi se čutila obvezana' pritrditi temu, ker smo mi m«»I-<"ali in ker so nasprotno Italijani toliko odobravali pogodbo premirja.
Zat<» je potrebno, da se tako; i cel jugoslovanski narod dvigne kot j en mož v odločnem protestu proti zaseden ju Italije naših dežela. Za i loraj pozivljemo van naša društva vse naše organizacije, politične, pfidporne ali kakršnekoli, vse liste vse posameznike, da nemudoma « hI pošljejo svoj protest na vse o-blasti, vse posamezne vplivnejše može in liste, da bi tako vsa širša publika izvedela za naš protest da
se nam godi velika krivica.
Zanimivo je. ako pomislimo < kaj hoče Italija s to zemljo! Kaj i ji hoče Trat T Ali ima za njo kako i gospodarsko vrednoat f Ali bode J
—i
B	=	sh	tU
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednofa
Ustanovljeca teU 1898 — lekorporrana leta 1900 Glavni urad v 'ZI.Y, MINN.]
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS C03TELL0, Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely< Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. Chicago, DL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480. Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, H L
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOIF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N E. Cleveland, O. PRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. ?ta. box 63, Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8tb Ave.. Johnstown, Pa. .Tcdnotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiijatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jedncta posluje po "National Fra ternal Congress'* lestvic«. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-itotisoc dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtn.n je ž« izplačala do J?l,500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po rar.nih naprednih slovenskih naselbinah. Tain, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Italija svoje blago pošiljaja v ino |zemlje skozi Trst / Ali mi^li da bomo Jugoslovani eksportirali sko •A italijanski Trst. ako ^a nam vzamejo? Dobro vedo. da bi mi 'morali takoj vstvariti svoj novi I Trst in <la bo \c> promet š.-l »ame skozi ta naš Trst, Kai boči> Italiji
ba'a Adrijanskcga morja, ako pa celo oza<ljc sovražu^ — j'ij.r.» .slovansko? tega lahko sklepamo. da hoče Italija te kraje »a-mo, da jih uniči, samo da pred j vsem jugoslovanski narod pahne |o 1 morja. «ra izstrada in nni -i. Za je ja-.no. da to vprašanje na s.* življenjsko vprašanje.
| Zatoraj. rojaki na boj: _\a delo I j Posebna irredentska komisija gr< ■ sem. da bo skušala Ameriko pre ' pričati, da je to ozemlje njih. Xji i delo: Prehiteti jih moramo f j Zatoraj kakor omenjeno, naj začne, od vseh strani, iz vseh ko (IfjiiiJ. iz vseh društev iz vseh žup iiij deževati protestov proti \>e i mu temu.
'I i jirotesti naj >e pošiljajo <rn tovo;
Hon. Presidenel Woodrow Wil 'son. White House. Washington i D C.
j Hon. Secretary of State Wash inglon, t'.
i •Senat < 'oniniittee of Foreign Relations. Washington. I). C. ! Depart men a of Juslire. Wash-ington. I). C.
j Military Intelligence Bureau ; Washington. 1). «'. f Military Inteligence Bureau lokalni ako obstoji i.
Associated Press, Washington I). C.
' Ills Excellency The British Am bassador, Washington, I). ( 1 His Excellency The Ambassadoi of Italy. Washington. I). P. j His Exccllem-y The Ambassador of France, Washington, I). <\
Serbian Legation. Wasliiinton j D. C.
Jugoslav Press Bureau. South ericBld., Washington. I). ('.
In kjerkoli rojaki še mislijo, da j bi bilo uspešno! da se pošlje. | Velike važnosti bi bili tudi protestni shodi s protestnimi para [dami. kjer bi s.- sprejele in potrdile posebne resolucije in prošnje na vlade.
Rojaki: Kričimo! Branimo: Sedaj je čas: Amerika hoče čuti nas jrlas. Ona že posluša. Naj ga čuje! Povejmo odkrito, kaj mislimo! Povejmo, kaj želimo! Da, povejmo. kaj in kje je pravica!
Zakaj moramo biti prosti? — Odgovor na to najdete v Sloven-sko-ameriiktm Koledarja za leto 191«. ▼ članku "JUGOSLOVAN n PROBLEM".
Bolgarski Krvni Čaj
Tu je i/vrstnn ziinuilo,
k< r se ^a lahko <I«ihi za vsakega rla.ia
•	Iružilir i*} dojciu'ka «!<» slan- matere.
V	vsakem iloinu 1 »i tunralo 1 »iti oh vssi-k»-iii r-ii-t«. !»;« |>reui»K'> ITehla^Mije. •^.-t tnl.a vzel i vrelca. k«> s»' ^r.* -!•;>(. 1'clujf naravnost na ma^itvti na-«"»ti. 1 a kri 1» »^at.i in	r.i-njnj«' za|«rtje. i«istranjuje nerci)ii:»ti v j« f rati in letlleati. v <fr»l>jii in »'lixlcn.
[H>^ti <Hl|M^laiio in &ivarovaii«> za-\ii«*k. ki &if|i«taji> zji «f»|o ilrn/iiKi. -taiie s I l'ct zsiv.iji-v jwt	$."».<■<♦.
*	'»■ iMitvic. vam j«-nn» j n t t', o. ! Na>!ov!te na II. If. V«n SiiiC< k |>rcl->"tnlk Marvel Protluci	'.» .Mar-
ritUbuTKli. l'a. . _____
f - /
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam žalostno vest. da ji- umrl i:: j edi«i Ijuhljcni >;u
FRANK ČAVKO n.ijlep-ciu cvetu	nil.nl.;-
je itu.ral / pu- iti ta sv«-t <|ne 1-5. oktobra <»!> ' /jutraj, star L'(j let. 1'fjen je In! pri Sv. Antonu na Sp. ŠJ;ijersl:eni. I'mrl je /:t špansko infliu-ico; liolan je liil ti dni. S|ia«li! je k društvu <v. Antona Pad. št. S7 KSIM.
Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem vsem t -Mini, ki s<» .tr-i obiskali na ini*tvaškem odru, kakor tudi v-em onim, ki	spremil'. k večneiiu počitku. Lejia hvala tudi vsem tistim, ki sn darova!' jirekrasnc vence. Naditlje se zahvaljujem družini J os. -ruš ker skrbeli /a jijejra «, času njegove b'ileomi.
Pokojnika *pripon>eam v :iv»l: tev h\ bias spomin, počivaj v miru v tuji zemlji, nepostabljeui sin:
Žalujoča mati*
Marija Kristan.
JoSiet, !!!.. nov. 1918.
■■^■■■■■i^MHHB
Zakaj hočemo 3iovenci demo-krači jo? Ker smo bili od nekdaj demokratični, ker ne poznamo med seboj plemstva. — To je dokazano v članku "Poglavje o stari sloven 3ki demokraciji", priobčenem v Slovensko-ameriškem Koledarju zmleto 1919. -
Pri spahnepju in gdrobljgpju
▼drgnite takoj » Dr. Ricbter-jeveai
pain-expelled
V	rabi ie 5C l«t p. I «]o*en»kIh druiin»h in prft
jabljen kot dom*£e sredstTO.
Jedlno pravi s varstveno znamko sfir*
3Se. kI5e. * l«lut>h te tunTCMt od
p. Ao. Rlctrmt a co. SA-ae WesWBgt* Slrwe. Nnrr«*.a*t
GLAS KAItOPA, 16. NOV. 1918.
Nemčija — ponižana na isti zemlji kot je bila povišana
To jr pmmtfk nemške, m fraui roskr slike. Predstavlja nam prizor v zgodovinski palari v VnssilK ko je diktiral Risraarrk Franriji potuje po narečni vojni 187(1-71. Na levi strani je videti Bismarrka. ki stoji ponosno ter tepta z nogami "papirne run je**, ki so postale sedaj tako usodepolne za Nemfijo. V sredini stoji Utiles Fa-tre, (lorim sedi v naslonjari I>otii.-i Thiers. Oba sta bila pooblašretu;* Francije. Nemški slikar si je izbral za svojo sliko trenutek, ko spoznata oba Franeoza vso veličino poraza ilrniwvine od strani krutega sovražnika. Thiers nam nudi sliko duševno in telesno uničenega človeka, ki razmišlja o grozotah, katerim ne more uiti domovina
Na sliki vidite reprodukrijo podp sov k pogodbi, katero so sklenile velesile z ozirom na Belgijo. Obvezale so se. da bodo v vsakem slučaju spoštovale nevtralnost ISclgije. kar pomenja. da ne sme v slučaju vojne nobena vojskujoča se sila iti preko belgijskega ozemlja. Nasilno kršenje te pogodbe ml strani Nemčije je spravilo Anglijo v vojno proti Nemčiji, kar je bilo od ločilnega pomena za poraz nadutega Nemra.
Sedaj, ko j«' sklenila Nemčija s zavezniki premirje, katero jo je tako ponižalo kot ni bil še nlkdo ponižan, bi bilo dobro, spomniti! se značilnega premirja, ki je bil v sklenjeno po francosko- pruski vojni, ki se je vršila 1. 1870-71.
Vojna se je zaeela tine 19. j«-j lija 1870. Prva bitka se je vršila1 pri Saarbruecku dne 2. avgusta.
Toda 14. avgusta je prva nemška armada napredovala ter dospela v neposredno bližino Met-za. kjer je bil francoski poveljnik maršal Baza inc.
Bazaine je bil premagan pri Mars-laTour 10. avgusta. Dva dni pozneje se je pa vršila velika bitka pri Gravelotte. Posledica te bitke je bila. da ni mogel Bazaine i z Met za nikamor ter da je ostal tam, dokler ni bil prisiljen vdati se dne 27. oktobra istega leta.
1. septembra ae je vršila bitka pri Seda mi.
Tedanji francoski cesar Napoleon III. je bil premagan in njegova armada je bila obkoljena. Naslednjega dne se je vdal s 83. 0()Q možmi. 40 generali, 230 štabnimi časniki in 2,595 navadnimi čitstniki. Onega dnot ko sc je vršila bitka, so vjeli Nemci 21,000 častnikov in mož.
Ko je dospelo poročilo o padca Seda na v Pariz, je nastala takojšnja izp rememba. Proklamirana je bila tretja republika z vlado narodne obrambe, sestojema iz .Tu-lesa Kmure-a, Vrcmieuxa. Ferry a. .Inlesa Simona in (iambette. Na-čeloval ji je gen. Trocbn, vojaški uaeeltiik Pariza.
Nemci so se neprestano bližali Parizu in 19. septembra je bilo m«*sto obkoljeno.
Strassburg se je vdal dne 2"». septembra.
V onem času je Francija napravila prvi poskus, da konča vojno. V nemški glavni stan je dospela potoni neke nevtralne države mirovna ponudba. Nota je bila zelo skrbno sestavljena. Francozi so v
nji opozarjali Nemce, naj ne tira-J jo stvari v ekstreme. naj se izpa-inetujejo in po gode in naj dobe I način, potom katerega bi bilo mogoče odstraniti vsa nesporazumi jenja.
IV tedanjem času sta kontrolirala Bismarck in Moltke nemške! [afere. Pruski kralj Viljem je bil glava le po imenn, dočim je fal:-tično vladal Nemčiji Bismarelc. j
Ko je Bismarck dobil noto a* i roko, je pripomnil:
—	Zaenkrat se nam še popolnoma nič ne mudi odgovarjati na tako cunjo.
DrugI korak proti miru je te-' mu kmalo sledil. Vlada narodne j obrambe je izbrala »Tulesa Favro in Thiersa mirovnim delegatom. !
Favre se je sestal z Bismarckom v Ferrieres koncem septembra 1. 1^70. Železni kaneler je francoskega odposlanca zelo hladno sprejel ter govoril žnjim kot zavojevalce ter mu začel staviti svo- ( je zahteve. Tekom celep-a pogovora je kazal pravo prusko ošab-nost. katere glavni namen je bil spraviti nasprotnika na kolena in ga popolnoma ponižati. Neprestano je povdarjal. da bo Pariz izstradal.
Lakota je bila njegovo edino orožje. Malo kasneje, ko se je izjalovil ta poskus in ko je Pariz /,' stradal, je rekel Bismarck:
—	t'e dobe Parižani slueajuo nekoliko brane in so potem zop-*t postavljeni na polovične racije ter prisiljeni stradati, tedaj mislim. da se bo pričelo naše delo. j Co lakota prihaja polagoma, ni tako huda. Najhujše človeku.' ee enkrat dobj nekaj jesti, potem pa dolgo easa ničesar. To je stra-. šuo hudo in jako boli. T<» mi znano še s kazenskih sodiš«'. kjer I sem bil uslužben.
Dr. M o rit z Bush pravi na 'tajnih straneh" v svoji zgodovini o Bismarck u:
—	Bismarekov prineip je bil, da mora civilno prebivalstvo trpe-
ti vsi-d vojne. Le na ta način gi-je mogoče napraviti pripravljene-1 ga za mir.
Bush je bil več kot 25 let v ofi-
i ... .
eijelni in privatni zvezi z kanclerjem. In v zvezi žnjim je bil tudi za časa prasko-francoske vojne.
Thiers je pa tedaj hodil po raz-: nih evropskih državah in iskal pri nevtraleih zaslombe. | Skoraj vsi so simpatizirali žnjim, pomagati mu pa nihče ni. hotel. Ker je pa postajala sila vedno veeja, mil slednjič. — to je! bilo meseca novembra — ni kaz'i-1 j lo drugega kot začeti pogajanja ' z Bismarckom.
i V začetku se je vs. ra dozdevalo. da bodo dosegli 25 dni traji-■ joče premirje, misleč, da bo mogoče tekom teira časa preskrbeti Pariz s hrano. Bismarck temu spr- j va ni nasprotoval, toda slednjič j«' izjavil, da ne sme priti v stradajoč" mesto niti košček hrane. , Ta zavrnitev je pa zopet napravila konec vsem pogajanjem glede premirja.
Francija je imela tedaj le pa.* armad, ki so bile pa le napol oborožene in so stradale. Pariz j'* —' stradal. Nemci so s topovi streljali na vsakega Parižana. katerega je lakota prisilila iz mesta, da je | šel po okolici pobirat krompir.
In v takem strašnem stanju ie vzdržala Francija do 23. januarja leta 1871. Tedaj se je bil Favre še enkrat obrnil na železnega kanclerja.
Seja se j«- vršila v Versailles«!, j 1H. januarja je bil vtakozvaui stekleni dvorani pruski kralj Viljem razglašen nemškim cesarjem.
Na prvi seji med Favrom iu . Bismarckom, ki se je vršila kon-eem septembra, je nemški kancler zahteval, naj se vda mesto Strass-burg. ki v je tedaj še vedno branilo.
— Kralj — je rekel kancler, — je pripravljen skleniti premirje pod pojroji. katere bova midva določila. Kot sem vam že povedal.
t
zahtevamo mi vse trdnjave v Vo-gezih in trdnjavo Strassburg. I
Favre ga je prekinil rekoč: j
—	Ekscelenca, na vsak način moram sporočiti svoji vladi vse. kar sein govoril z vami. Priznam vara pa. da nimam poguma ponoviti svojemu narodu vaših besed, j Posadka v Strassburgu je s svojim junaštvom začudila ves svet.' C'e bi se ta posadka prostovoljno
i vdala, bi jo ljudje smatrali zi' strahopetno.	l
i — Jaz pa nisem vašega mne-j i nja, — je odvrnil Bismarck. — Vi sami dobro vest.', da je Sstrass burg brez hrane. Nam ni trebi ničesar drupega kot mesto š«> eu-kat napasti, pa se bo vdalo. Če se sedaj ne sporazumeva, bo goto-| vo do petka v naših rokah.
—	Dobro je, — je odvrnil Fa-' vr*. — pa pustiva ta predlog in razpravljajva o drugih. Kaj sto* mislili o oni garanciji glede Pariza. o kateri ste govorili včeraj 1 ,
—	Nič posebnega. Pmsi morajo dobiti utrdbo, s katere je mogoče kontrolirati celo mesto.
—	Potem je pa boljše, če sr» ce-' lo mesto vda. To je torej že drugi
predlog, katerega ne morem sporočiti svoji vladi.
Te pogoje je torej zavrnila vlada narodne obratni*** koncem me-| see a septembra.
Toda trije meseci nadaljnega stradanja so prisilili Francijo na kolena. Po pet dni trajajočih po-) jgajanjih med Bismarckom in Favrom je bilo slednjič 28. januar-! ja sklenjeno premirje.
V pogojih glede premirja je bi lo zahtevano sledeče:
—	Francozi morajo izročiti vse! pariške trdnjave in ves vojni ma-terijal Nemcem. Refine pariške čete morajo kot vojni jetniki odložiti orožje. Narodna garda lahko j
! obdrži svoje orožje, ne sme pai imet drugega opravka kot vzdrževati mir v mestu.
30. januarja so vihrale pruske zastave v francoskem glavnem
i
mestu. Ti pogoji pa so se tikali j | samo Pariza, dočim je bil ostanek 1 ! Frane i je pod prusko Peto. Franco a ska armada je po silnem strada- i liju ušla preko švicarske meje, sn- < mo da bi ji ne bilo treba vdati se Nemcem.
I Nemška armada, broječa 500 I tiso«** mož je zasedla vse važnejš* 1 franeoske strategične črte. Mirov- ' I na pogodba, ki je bila sklenjena ' mesec pozneje, je določala slede- ^ |če:
< — Francija mora odstopiti ve- ' lik del Lo renske in Alzaeije z Metzom in Thionville vred. Bel- ' fort naj ost an- v francoskih roj, k«ili. — Francija mora plačati 000.000.000 Vojne odškodnine. Peti ■ no te$ra ! -ta 1S7L ostanek pa v I obrokih tekom treh let. 1 Kakor hitro stopi pogodba v veljavo. bodo Prusi zapustili Pariz in njegovo okolico. Z ostalega dela Franeije bodo pa odšli pru-1 ski vojaki tedaj, ko bo plačana odškodnina.
Prebivaleem Alzaeije in Lota-! rinške naj bo dovoljeno izbrali' svojo narodnost.
Nemške <V*te, katere bodo osta-| le v Franciji, mora preživljati in j preskrbovati Francija, ne pa one francoske province, v katerih so. nastanjene.
Pogajanja jrlede definitivne p.»-i i godbe s*1 bodo vršila v Bruslju, jkakorhitro bodo Francozi tej po-j godbi zadostili.
i Za Francijo sta podpisala to j pogodbo Thiers in Favre.
Favre piše v svojih spominih o r Bisuiarekii sledeče:	|
/j — Ko sva prišla s g. ThiersomJ k njemu, je bil videti zelo nestr-pen in nervozen. Ko je branil g. Thiers interese Francije, ga je »| Bismarck prav nesramno nahru-j it lil. Ta človek ne mogel razumeti,' kako more imeti Francoz ljubezni do svoje domovine. Čimbolj j sva mu prigovarjala, tembolj neti strpen je postajal. Kakor hitro je
prišel na vrsto kak predlog, ki l*i' bil Franciji v prid. je Bismarck vzrojil. Pozneje sem izvedel, da j - i ravno prejšnji dan dobil poročilo od lorda (»ranvilla. Sredi pogajanj j-1 vstal in jezno vzkliknil:,
—	Jaz prav dobro vem. da nimate v sebi druge misli kot začeti čimprej z novo kampanjo. l*i pri tej novi kampanji vara bodo pomagali vaši prijatelji Angleži.
To je bilo tedaj, ko je šlo zi odškodnino. Bismarck je sprva vstrajal pri tem. da mora znašati odškodnina 1.200.000.000 dolarjev. Francoski delegati so pa proti temu protestirali in so dobili dobro moralno pomoč od Anglije. Lord Granville je poslal nain-, reč v Imenu Anglije protest zastopnikom v Versailles. Slednji" je bila odškodnina znižana na zgoraj omenjeno svoto.
Favre mu je odvrnil:
—	('e dobimo prijatel je v Evr»-pi. to j.* znamenje, da jih imamo.
i Ta sarkazem pa je Bismarck i . zelo razdražil. Začel je nervozno Metati semtertja po mali sobi i*i I je slednjič vzkliknil:
I — Vrjcmitc mi, da sem dober, 'ker vas hočem poslušati. Naših pogojev se ne da zavreči. Stavili smo jih in so taki kot ultimatum.1 t'e jih hočete sprejeti, je dobro.1 i «"e jih nočete, pa pustite. Jaz se j nočem več vmešavati v te zadeve. Ko boste jutri zopet prišli, pripelji-I te s seboj tolmača. Od dane« naprej ne govorim več francoski.
! Dotedaj se je Bisma rek pogaj.,1 . v francoskem jeziku.
Slednjič se je s posredovanjem Al. de Kotseliilda rešila zadeva jr'e Ide vojne odškodnine. Pogodba je [bila pripravljena za podpis v nedeljo ob eni popoldne.
Francoski delegati so hoteli točno ob določeni uri na svojem incestu. Toda Bisma reka ni bilo nik-
*
jer. Čakati so morali cele tri lile pred no je prišel. Prišel je ponosno. zavedajoč se svoje moči i'i je podpisa! pogodbo z zlatim pe-rsom. katerega so mu bile v ta namen poslale nemške ženske.
Thiers in in Favre so podpisali pogodbo molče.
Tri dni pozneje so zmagovita nemške čete s!e skozi Are de TH-omphe de 1'Etoilc po Avenue des ! Champs Elisees.
Thiers je na vse načine prosil Bismareka, naj l»i ne dopustil kaj takejra. toda 'železni kancler' je ostal neizprosen.
Njegov namen je bil. da i/.pije Franeija do dna kupo trpljenja.
Zmagoslavni sprevod je vodil Bernhardi. ki je bil najbolj zn?i-C-ilen eksponent pruskega barbarstva. Naročeno mu je bilo jahati naprej in pripravljati pot Ko jo prihajal skozi Are de Triomphe po Champs Elisees. ie opazil pred boj silno množico, ki se je bila zbrala na Place de Concorde. — Ljudje so .<*> tako strnili krog | njega in njegovih tovarišev, da niso mogli nikamor naprej. Bernhardi je zapovedal liuzarjem. na j stopijo š sedel in naj vzamejo v .roko karabinijere. Zat."m je zakričal:
Vsak, kojjar bom dobil na te trgu, bo vstrcljen.
To je bilo pred 48. leti. — Na istem mestu, torej v Versailles, kjer .je bila rojena nemška ošab-nost. je bila Nenieija te dni strahovito ponižana.
| Kar je bil Bismarck pred 48. leti z železom vstvari!, je te dni — poeilo.
Od velike sile so ostale samo čfe-pinje.
MESTO. KJER SO SPREJELI NEMŠKI ODPOSLANCI ZAVEZNIŠKE POGOJE ZA PREMIRJE.
; : - .....?- ^ r.....- "-"V - ' ■ Wg'y-'MUfcWM III I iT W iBBS^SSM *
SCENES IX S^U&aftlSftE TlfcaaEltynCE WAS SIGWEP7
QtiAS KABOPA. 16. NOV. 1018.
Izgubljena vest
Izgubila se je vest.
Kakor poprej so se ljudje gnetli po ulicah in glinlališcih; kakor poprej so se dotekali in preteku-li drug drugega; kakor poprej so se pehali in v zraku lovili vržene jim koščke, in nikomur ni prišlo na um, da je začelo nečesa manjkati in da je v obenem živ-Ijfitskem orkestru prenehala igrati neka piščal.
Mnogi izmed njih so se ee'o pričeli čutiti živahnejše in pro-stejše. Lažja je postala hoja človeška lažje je bilo podstavljati bližnjemu nogo. udobneje se prilizovati. laziti, slepar i t i, podpihovati in obrekovati.
Vsaka bolest j«* izginila, kakor da bi jo odpihnil; ljudje niso hodili. zdelo se je. kakor da bi jih nekaj neslo; nič jih ni drastilo, nič jih ni sililo, pogrezati se v misli; sedanjost in prihodnost — vse. kakor da bi jim samo od seh? padalo v roke — njim, presrečne-žetn. ki niso zapazili, da se je iz-j gubi 1 a — vest
Vest so je izgubila nanaglom.\ skoraj — zdajci!
Š«» včeraj je ta nenasitna pa-, razitka neprestano migljala pred očmi; neprenehoma jo je videl i razburjena domišljija, a naenkrat • .... nič! Izginile so nadležne pri J kazni, in z njimi se je tudi pob -11 gla ona nravstvena nemirnost, kij jo je zapuščala za seboj razkrit.-,1 kateljiea — vest.
Zdaj je bilo treba samo gledali j1 na božji s\et in se Veseliti; mo-j' drijani sveta so spoznali, da so s * ' naposled oprostili poslednjega J jarma, ki j«' ovirafnjih •ribanja, p Razume se. da *«> s«' hiteli po-jI služrvati plodov te svobode. Ljll- > d je so /besneli; zavladal je gra-bež in r«zboj, — začelo s" je splo- ] šno razdirauje.
A uboga vest j«- ležala med tem i ua eesti — raztrgana, opljuvaua, poteptana od nog pešcev. Vsakdo « jo je suval k»»t nepotrebno, staro, s obnošeno cunjo, kolikor je mogel <" dal"č od sebe; vsakdo se je čil* i dil, kako moti' valjati v dobro 5 upravljanem mestu in celo na ta- l ko oči v id nem kraju taka vnebo\- t pijoča nespodobnost.	1
lil bogve kako dolgo bi še bila > ležala bedna izgnauka v takem stanju, da bi je ne bil pobral ne- \ ki nesrečen pijance, ki je na pija , ne oči dobil poželenje po nepo- ; trebui capii*i v upanju, da dobi t za njo svečavo.	<
In mahoma je začutil, kakor da t bi ga bila preletela električna is- , kra. Motnih oči se je začel ozira- . ti okrog in je čisto jasno občutil. 7 da se mu izgubljajo iz glave vinski duhovi in da se mu polagoma ] vrača ona grenka zavest resnič- ] nosti. za katero je žrtvoval naj ] lepše moči svojega bitja, da bi se s je rešil. Izprva je občutil samo strah, oni topi strah, ki pahne člo < veka v nemir iz sam« slutnja ne- , ke grozeče nevarnosti; nato se je vznemiril spomin, in zagovorila j je domišljija.	i
Spomin j«' brez usmiljenja via- ] Čil iz teme sramotne prošlosti vse , podrobnosti silovitosti, prevar. — brezbrižnosti srca in nepravično- , sti; domišljija je oblačila te po- j drobnosti v žive orme. Potem se je sama od sebe vzbudila sodba...
I Vrnil jen ja vrednemu pijancu se vidi vsa njegova preteklost, kakor en strašen zločin, on ti" anali- , žira. ne izprašuje. lie prevdarja; tako ga je potrla podoba njegovega nravstvenega padca, vstavita "pred njim, da ga oni proces samoobsodbe. kateremu se je ra-do v oljno podvrgel, bi je brez primere občutni-je in ostreje, nego najstrožja ljudska sodba.
Noče celo vzeti vpoštev. da večji del one preteklosti, za katero se tako kolu", niti fte pripada njemu, ubogemu in nesrečnemu pijančku, ampak neki tajni pošastni sili. ki ga je drevila in vrtela. kakor drevi in vrti v stepi vihar ničevno bilko.
Kaj je njegova preteklost! Zakaj jo je preživel tako ill ne drugače? Kaj je on sam?
Vse to so taka vprašanja, na katera more odgovarjati samo z začudenjem in popolno nezavednostjo. Jarem je delal njegovo življenje: pod jarmom se je rodil in pod jarmom se bo zgrudil v gomilo. A zdaj. glej. je prišlo še spoznanje — čemu bo neki! Ali je prišlo zato, da bi mu neusmiljeno stavilo vprašanja in odgovarjalo nanja z molkom? Ali zate, da bi izgubljeno življenje vnovič zA vej al o v razrušeno shrambo, ki bo Beaula pod njim!
Gorje! —
Probujeno spoznanje mu ne [ prinese s -seboj niti pomirjenja. niti nadeje, a vzbujena vest mi,
*	kaže samo en izhod — izhod brez ' koristne samoobsodbe. Bila je prej
*	okrog njega megla in sedaj jc megla. samo da se je sedaj na.se-
1 lilo vanjo polno mučilnih prikazni; rožljale so prej na rokah te žke verige in rožljajo na njih tu- j d i sedaj, samo njih peza je sedaj ' še enkrat težja, zato ker se je zavedel, da so to verige.
V poltokih tečejo pijančeve i 1 solze; ustavljajo se pred njiui dobri ljudje in trdijo, da joče v lijem — vino____
' — Ljudje božji, ne morem____ ,
n-znosno! — vika bedni pijanec, j a druhal se hohoče in brije norec 7. njim. Ona ne razume, da pijanec L,- nikoli ni bil tako prost vinskih duhov, kakor to minuto, da je sa- ' mo našel nesrečno stvar, ki hoče raztrgati njegovo ubogo srce na *
kosce.	1
Ko bi tolpa sama naletela na to '
najd-no stvar, potem bi spozn.'i-
jla. seveda, da je na svetu brid
kost vseh bridkosti — bridkost1
nenadoma najdene vesti. Spozna- *
la bi. da je ona prav tako pod- j
jarmljena in na duhu potlačena
tolpa, kakor je podjarmljen pija-
|nec, ki jadikuje priti njo.
j — Ne, tr-ba se j«' j«* kako iz-j
nebiti! Sicer se z njo stegneš k-i-1 , ... .... i i kor pes! — misli nesrečni pijane.-;
1-- • • • . , , ! 41»i lioce ze vreči svoj najdek na
cesto; a zabraui mu blizu stoječi *
'stražnik.
—	y,i\i se mi. bratec, da hoč'*S;j
iti trositi kakšne plakatne pamfle j
! ^
te po eesti! — mu je rekel, preteč j mu s prstotn; — za kaj takega t.- 2 jaz, bratce, leliko za par ur pri-prem l
i s
Pijanec tlačt skrivaj najdeno vest v žep in se izgubi z njo. \
Ko se tako ozira in krade po ;
cest i. pride h krčmi, v kateri to«-i ^
stari njegov znanec Prohorie pija- ;
čo. Neprej pogleda tilio skozi ole j
no in ko vidi, da ni nikogar v o j
stari ji in Prohorie čisto sam dreni1
Ije za mizo, odpre v trenutku vri- j
ta, skoči v sobo. in preditfi se Pro- "
horič zave, leži zloeesta najdena , .... r vest ze »v njegovi roki.
Nekaj časa je stal Prohorie / j izbuljenimi očmi; nato ga je na- , enkrat oblil pot po vsem telesu. ^ Zazdelo se mu je bogve kako. da ( toči brez patenta ; a ko je natar.- ^ čneje ogledal, se je prepričal, da so vsi patenti, modri, zeleni in rti- s meni, pri hiši. Pogledal je na ca- j pico, ki jo j1 imel v rokah, in — , zdela se mu je znana.	y
—	Aha! — se je spomnil. - - y Kaj ni to tista capa. ki sem jo šiloma zagnal od sebe malo prej, ko sem vzel patent! Da, prav t;- , sta je!	x
Ko se je o tem uveril, je h kratil n-kako izprevidel. da mora pri- ^ ti esilaj na kant.	t
—	Kadar je človek pri svoj »m ^ poslu, pa mu pride tako le zdelo , v roke. — potem kar reci: adijo! s Iz vsega skupaj bo nič! — je premišljeval skoraj mehanično.
Na mah s«> je pričel tresti in je ( o jI <'del. kakor da bi mu bil v oči pogledal doslej neznan strah. (
—	Fmazano je, veš. napajati ^ ubogo ljudstvo! — je šepetala j vzbujena vest.	:
—	Žena! Ari na Ivanovna! — je .
]
zakričal od strahu ves iz s»be. j
Pritekla je Anna Ivanovna. A kakor hitro je zagledala, kar ie ] nesel Prohorie. je zavpila s čudno ( izpreinenjenim gla-som;
—	Policaj, policaj! Ljudje bo- , žji! Tatovi!	(
—	In zakaj bi moral jaz zavo- , Ijo tega lopova priti v eni minuti ■ ob vse? — -^e mislil Prohorič. ima joč oči v id no v mislih pijanca. . mu je podvrgel svoj najdek. Iti debele kaplje potu so mu vstaja- , le po čelu.
Med tem se je pričela krčma po . lagoma polniti s pivci.
A Prohorie ni stregel z običajno ljubeznivostjo gostom, ampak se na veliko za čud >n je pivcev branil nalivati jim pijačo. Celo jako genljivo jim dokazuje, da je pijača začetek vse nesreče za ubo nega človeka.
—	Ko bi ga izpil ti en kozai-ček — kaj če to! To je celo koristno! — je govoril, skozi solze. — A ti. dragec, prežiš na ugodno priliko, da bi ga mogel eelo vedro požlampati! In kaj ti pomaga to? Pri tisti priči te vlečejo pi*d oblast; pri oblasti pa srajco dol.
' in odhajaš od tam, kakor da hi 1 bil kakšno nagrado dobil. A vsa tvoja nagrada je znašala sto ba-
____p . >
Izborno mazilo.
Ako vas tare revmatizem. protin in nevralgija, potrebujete kako dobro olje. s katerim se maiete zunanje. To zdravilo rabite morda ia takoj;
poskusite ga, m se boste prepričati
o njegovi izbomsstL Ni nm treba odlašati Vzemce
Severa's
Gothard Oil
(Severove Gothardsko olje), katero ne potrebqje nikakagm posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni Izborno zdravilo, ako imate okereie mišice in sklepe, kake .poškodbe, in tsakovratne droge bolečine ca telesu. Vzemite ga. kadarkoli je vam treba kakega mazil-nega krepčila. Prodaja se v vseh lekarnah. Ceca M in 60c.
tin! Tako torej pomisli, ljubi člo- ] vek, ali se ti je treba za tako nagrado ubijati in vrhutefra še m.--ni. tepcu, znašati na kup tr^lo | prisluženi denar.	i
—	Kaj pa ti je vendar. Prolio-rič, za boga milega! Ali si ob pa . met ? — so mu dejali presenečeni i gostje.	*
—	Znorel bi. bratec, ko bi se ( i t«-l»i kaj takega primerilo. — je
i odgovoril Prohorč" — Kajši po- 4 hrl«ili, na, kakšen patent sem si 1 dnaes pripravil.	'
Prohorie je pokazal podvrženo 1 mu vest in vprašal pivce, ali se je * mor-biti kdo izmed njih hotel po- 1 služiti. A ko so pivci izvedeli, za ?
■	kaj se «»re. še govora ni bilo o ' tem. ila bi jo kdo vzel, ampak bo- ' jazi j i vo so se Oilmikali v stran in 1
!o<ihajali proč.	'
—	To je patent, ne! — ni brez zlobe pristavljal Prohorie.
—	Pa kaj l»o zdaj ti z njim? — 1 so ga izprasevali gostje.	'
—	Kaj ? Zdaj so moje misli ta- | ke: ostane mi samo eno — smrt. 1 Zato ker slepa riti zdaj ne morem ' več; i žganjem zalivati ubogo ' ljudstvo mi vest ne pusti; kaj n«i preostaja torej zdaj drugega, ku- j kor umreti!
—	To je res; — so se mu smejali gos t j".
—	Zdaj sem prišel eelo do takega sklepa. — je nadaljeval Pro-liorie, — da bom vso posodo, ko- ( likor j«*je. potrupal in vino v ka- ^ nal i/.ljl. Veste, kadar ima človek
v sebi to krepost, potem je že sami duh po tej čobodri v stanu obrni- j ti mu želodec.	(
—	Samo flaj! Jaz ti bom že po- j svetila! — se je potegnila Arin.i ] Ivanovna. Njenega srca se menda ni bila doteknila dobrota, ki je ] bila osenčila Prohoriča. — Takin | kreposti l»i se ne zmanjkalo.	]
A Prohoriča je bilo že težko j pr-geniti. Zalival se je z grenki- i mi solzami in je neprenehoma go- < voril in govoril.
—	Zato. — je rekel — ker če se i je že komu nesreča pripetila, potem jo mora tudi nositi. Xe smem-! s-* izgovarjati, češ, da je trgovce i ali kupec, zato ker bi bilo to zanj ' samo brezuspešno vznemirjanje, i Ampak tako-le naj premisli sani -o sebi: — Nesrečen človek sem ' na tem svi-tu — pa je.
Ka tak način s" je pečal ves dan s filozofičnimi problemi in da- 1 si je bila Arina Ivanovna z vsemi štirimi vprla otlloku svojega moža. potrupati poso<lo in iztočiti pijačo v kanal, vendar niso oni dan prodali ni kaplje.	4
Pod večer se je Proliorič eelo razveselil in ko je legal spat, jo dejal jokajoči Arini:
—	Xo. gl 'j. dušica in ljubezniva žen k a moja! Čeprav si nisva danes ničesar pridobila, a za to, glej. kako lehko je človeku, ki ima vedno vest pred očmi.
In res. kakor hitro je legel, pri tisti priči je zaspal. Tn ni se premetaval v spanju in tudi smrčal ni. kakor je imel poprej navado, ko si je nabiral blaga, pa — vesti ni imel...
A Arina Ivanovna je mislilo o tem malce drugače.
Ona je prav dobro umela. da* v krčmarskem poslu vest ni bogve kako prijetna pridobitev, da bi imel človek od nje kakšen dobiček. Zato je sklenila, iznebiti se nedobrega gosta, naj velja, kar hoče. Celo noč si je utrjevala pogum. In precej, ko je zatrepetal ua zaprašenih oknih krčme prvi 1 jutranji svit. je ukradla spečemu možu vest in zbežala brez sape na 1 ulieo.
(Pride ie.)
Bojaki, naročajte se na "CUas
■	Naroda", največji slovenski dnevnik y Zdrnieaih tfavah.
| Potreba Sibirije
Sibirija nujno potrebuje zdraviL Zdravniki nimajo zdravil in ob ves. — Tifus se je se:o razširil.
Omsk, Sibirija, 14. novembra. Po 17-dnevni neprestani u->ti je Rdeči križ slednjič prišel v Omsk. J kamor je bil poklican na pomoč. Medtem ko je zunanji svet poln ; vojnih dogodkov, vstaja Rusija \ ter prosi za obleko, hišne prip -a ve in surovine.
Rusija ni vojni problem, temveč veliko mednarodno vprašanje pre-ustroja. Rusija rabi pomoč zdaj. ne po vojni, toda kar daje Rdeči ] križ. je le malo tega kar v resnici ' potrebuje. Zaradi dogodkov v h,\ ropi skorogotovo Amerika ne ra^ ume ruskega položaja, ki je v ' kratkem sledeči:
1.	Boljševizem ni mrtev v Sibiriji. temveč potlačen. Boljševiškn , moč leži v bankcrotiirm gospodar -
>kem polažaju Rusije. Ako mo- 4
d
re Amerika izvesti predsednikov ' program, bo boljševizem oslabljen , in narodu bo pomajrano.	<
2.	Sibirija kaže znamenja, da 1 je središče prerojenja Ku>.ij . Ste 3 in sto tisoč ljudi prihaja sem i/ , evropske Rusije. Vzemimo n. pr | Omsk; v normalnih časih je imel M
1."»0	tisoč prebivalcev, zdaj jih rrna G(X> 1 isoč. Novi Xik«>Iajevič je ime! • pred vojno 80 tisoč prebivalcev zdaj jih ima 150 tisoč
3.	Prošnje za ekoiumisko pomoč so se še-Ie pričele. Oni narod, ki more pomagati Rusiji, mora po { slat i potrebščine, ki se morajo predajati brez dobička. S tem bo r storila, kar je največje za ta na rod, ki je izčrpan vsled vojne in revolucije.	'
V	Irkutsku. ('iti. Tonisku. Tai^i J Novem Nikolajevrču in Omsku sta . ne ponošena suknja 2500 rubljev " že rabljeni L'00 rubljev in -sp4».l nja obieka i/, bombaža 220 rub ( ijev. ^ložje in žene tiče v lesenih kočah iu m- morejo na prosto a, ' z:mi. ker nimajo obieke.
V	Nikolajeviču razsaja tifus: zdravniki jia ne morejo skrbeti za . bolnike, ker nimajo zdravil in ob- j vez. V neki koči so oblasii našle
2.">	otrok, ki so bili bolni na tifu- 1 su in so ležali na golih* tleh. P«; , zelezniških jvrslajah je mogoče vi ! četi olrokc brez obleke, zaernje-■' ni samo v materuo krilo ali raz ! trgane otlejc.
Ruskega žalostnega položaja n'j fmogoče popisati. V enajstih bolni ', Silica h v Nikolajeviču iWa sanic dva funta bombaža. Načelnik * R«le<"-e«ra križa v Nikolajeviču dr. R. C. Teusler je rekel:
''Civilne orgaizacije in bolniš 5 nice so me naprosile, da jim nai preskrbim in prodam za 2 miljona ' rubljev zdravil. Ravnatelj voja škili bolnišnic v Irkutsku je brez vsakih zdravil. Bolniki hodijo pogosto po dva tedna, ne da bi s- ' jim rane p reveža le; vse obveze je treba prati.
Ker RJeči križ ne more vsem ' -!tni iajati vseh potrebščin, nudimo mi začasno pomoč. Naši na- ' kupovalni- agenti so pooblaščeni nakupiti l»a te bolnišnice potreb " ščine. katere je ruska vlada voljna plačati."
(ilede razmer v češko-slovaški armadi je rekel dr. Teusler, da Cehom primanjkuje ambulane, po- 1 sebuo na fronti pri Ekaterinbur- ' gu. kjer stanujejo ranjenci v tovornih železniških vozovih, ker ni hikakili bolnišnic.
Poslanik Morris je popisal polo v žaj in priporočal, da je potrebna zavezniška kontrola. Transsibirska železnica je ključ do celega vojaškega in ekonomskega problema.
V	Rusiji deluje mnogo ameriških organizacij, toda nied njimi ni skupnega dela. Ako hoče Ameri-j ka v polni meri izvršiti gigantsko podjetje, mora vzeti vzgled pri Angležih in Francozih, ki so postavili načelnika, ki ima v ro-' kali cel program, da prepreči razsipanje. Ako bi bil poslanik Mor ris imenovan načelnikom cele ameriške pomožne akcije, bi mnoge, koristilo Rusiji.
4.	Ruski finančni problem je zelo kritičen, ker je kovinski de iit.r bil potegnjen izven promc»a Po deželi kroži samo umazan ii raztrgan papirnat denar carjevc in Kerenskijeve vlade.
5.	Pred nekaj tedni je om.ska vlada, ki je zdaj po celi Sibiriji j
\ priznana kot ruska vlada, poslala j 1 preko Japonske v Ameriko prhi-; ! ea Lvova. da izposluje priznanje 1 te vlade. Nekaj časa je bil Lvo\ pridržan v Tokio. Ako zavezniki priznajo vlado, ho finančni polo-- žaj znatno izboljšan, kajti v Wash ! ingtouu je naloženih 50 milijonov • dolarjev y prid provizorične ru-j ske t lade, v Tokio pa 50 miljonov1
____j
Cenik Knjig
katere trna v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cartiaadt St, New Vai N. I.
i "
POCJČKK KNJH3B: Aliaov aaatko^agL tolmač rena -JM Doaaa aiiavnik —II	t-JU
Hltxi niootr (bhAm^L)
TBMM	f-JQ
Poljedeijstro	—JSe
SadJewsJa t parovaria	r-3%
Slov. aacL In o|L akw. aurrar fLSO Vel»i ator. mg. tolnwg	fTOO
ZABAVNE IN baxni dsdoi
knjigi:
Dw ialel«ri: "GartUera toaitev"
la "Trtje Sealal"	—JB
Postrežba bolnlkoa	—JSO
Trtaa ai la tnorej	—JBti
Vojna na Baikua U ra. fUBL
KAZGLKDMCI Vewrorike. bnitfin. reUkoooftee in novoletne komad po	—.Qt
ducat
ZEMLJEVIDI; Arstva-IfalUanaka vojna Kapa r—JSi Arstro-ofrakl, veliki mu	—JSO
CeU mt mU	—.10
Celi svet veliki	—JK
Evrope vena	—JO
Vojna stesaka aapa	93.00
Vojni ntlnn	t—J26
Vojni atlas nov	^-JO Zemljevidi: Ala, Aria., Golo,
CaL itd. po	t-jm
Zdrnflenlli držav mali	f-JO
Cdmlcalh drŽav veliki	—J2i Cdraienib drJar stenska mapa.
nm dmgl strani pa celi aret	f3.M
ameriški delež zmage.
Washington, D. ('.. 14. n«»i. — V nasknlnjeni .i«* nekaj stvari. k;i-,tcre je prispevala Amerika k znia-
•ri /.avi'zn:ške*ra on»žja;
. __
Vojni zfikhvl .")/ niiljanl «l«»!ar-jev za vojne stroške ilo konca se-»lanjfjra fiskalnega vojnega leta.! Od tejra je bilo posojenih 7 mi-ljard i«i 17 miljonov dolarjev na-| šini zaveznikom.
Dovoljenih "» miljonov \oja-kov. \'er kot 2 miljono se jili na-luijii na hojišrn. ]>otem k<> so liili prepeljani več kot :i()00 milj ee/ morje, ki je bilo polno poehuor-s!0h rolnov in miir; en miljon in eetrt pa se jih je vežbalo v voja škili taborišr-ih isi vkreavalo na Unije v času, ko se je Nemčija podala.
Mornariea 1000 bojnih ladij ki so stražile in varovale eelo re-j ko 1 ransportov v vojni eon* ter pomagale držati nemško brodov je v nemških pristaniščih.
IS miljonov ton živeža, ki je i rešil naše zaveznike lakote, v ne-, katerih ozii ih si je moral ameri ški narod sam pritrgan. da je dar zaveznikom.
Brezštevilni predmeti najnovejše vojne opreme; izJJelani .so bili najmogočnejši vojni stroji; mir-itf! dežela je nenadoma postala velik arzenal.
Skoro 7 miljonov ton mrtvo teže trgovskih ladij, ki so naciu mestile j»o podmosrkih čolnih u-.ičene latlje.
Bdeči križ in brez števila d rti giii delavcev, ki so dajali hrano zdravila, obleko in brez števila 'drugih oblek.
jenov.
(i. Ob 1 ranssibirski železniei je dovolj navadne hrane, kot kril lir*, surovega « rislaT toda ni sladkorja in kave. Ako hoče Amerika pomagali Rusiji, mora 1ak«-j p; i-ičeti pošiljati tone sladkorja. !:a ve. obleke in gospodinjskih ]>o-irebščin. To delo naj s»- prične v Sibiriji in razširi m Kn^ij«». T<» bi bil v ji ndaree boljše vi kom kot i i drugega.
Dr, Koler
MjOVINSKI ZDKAVNDC
138 Pen Ave^ Rittsbvgk, Pa
RMMMa tMdk wna wfiba^-^aaiMb - vivdw*
SIovenska-Hrvatska Zvtža
> Združenih Državah Ameriških in CanadL
Ustanovljena 1. januar- /SuBN
ia 1903 v Calumet, fj™"!^' Inkorporirapf II. juptfa Michigan.	1906 v drzavi Mich.;
GLAVNI ODBOK: mtadslk: IRiNK GREGOR1CH, Ban 2SK Dodferlile, aftfl FodpredaedAik: GEOBGE KOTZE, 116 Grant Areoae. Krektii. lllna! Pni tajnik: »NTON GESUEL* Borgo Block, Calumet, Mich. SwUnikar: MATBIAS OZAKICQ, Seventh Street, Calumet. Uicb, BlasaJalk: VINCENT ARB AN A3. First Natiooal Bank, Calomet, MlcK
NADZOKNI ODBOB: ^ ^"
L aadaornU: ANTON GEBZIN, Ereletk, Mian. U. nadaornlk: JOHN B. MALNAB, Calumet, Mich. III. aadaomik: PAUL SHALTZ, 209 Seventh SU Calumet, Mick.
POROTNI ODBOK: A porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely. Minn. SL porotnik: VILJEM MIHELIČ, Calumet, Mich.
UL porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mine. -	.
-
POMOŽNI ODBOB: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Laurium Mick. LXJKAS STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH. Calumet. Mich.
"" • *
VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN » STEFANEZ, 268)4 First Avenne. MUwankee, Wla
ODVETNIK:
ANTHONY LUCAS. Calomet, Mich.
■	r J
Opomba, Vsa dopisovanja, kakor tndl qprememoe članov In Clanle naj ee poglljajo na pin vneca tajnika: Anton Geshel. SIOTenlc Croatian Union, Borgo Block, 5th St., Calumet, Mich.
Denarne poSUJatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanna first-National Bank, Calumet. Mich.
Prošnje za novo prlrtople člane In članice naj se potfljajo na t r bornega adravnika: John S. Stefanez, 26SVj First Ave., Milwaukee. Wla ■ Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora* Math. Zgonc. Box 423, Ely, Minn.
Uradno glasilo: GLAS NARODA.
ZA VEČNO JE ZASPAL predsednik glavne porote Slovensko-Hrvatske Zveze Matija Zgonc.
Dne 8. novembra smo prejeli žalostno novico iz Ely. Minn., ia je za verno premenil predsednik «rl. porote MATIJA ZGONC.
V najlepši dobi človeškega življenja, v starosti o»l 30 let pretr-g.tla mu je nit življenja morilka španska infliienca.
Ta žalostna novica je hud udarec ne samo za njegovo družino, sorodnike, prijatelje in znance, ampak tudi za S. H. Zvezo in njeno vodstvo, kajti izgubili smo sotrudnika, kateri je bil v vseli slučajih desna roka organizaciji in njenemu vodstvu. Zapustil nas je nenadoma.
Prišel je v Ameriko, kakor na tisoče drugih, kot mlad deček s hrepenenjem po svobodi iu boljšenii življenju. Pridružil se je v naše kolo bratstva pod varstvo blage zaščitnice S. H. Zveze s trdin voljo, krepko stati na strani svojim društvenim bratom in njih dragim. S Bil je večletni tajnik društva sv. Lovrenca št. 7 SHZ.. zadnji dve leti pa predsednik. V letu 1915 ga je društvo izvolilo za delegata osme redne konvencije SIIZ. Takoj na prvi konvenciji je pokazal svojo zmožnost iu delavnost napram SIIZ.
Na isti konvenciji je bil izvoljen voditeljem zapisnika in konično za predsednika porotnega odbora. Dolžnosti svojega uradovn-uja je vselej vestno izpolnjeval tako. da je njegovo delovanje vselej in povsod doseglo visoko priznanje in težko ga bodemo pogrešali. —
Sedaj pa jemljemo poslednje slovo od njega. Britko je tako slovo, ki je slovo za vselej. Edino, kar nam ostaja pri zadnjem slovesu, je blag spomin od našega nepozabnega sotrudnika.
Spavaj mirno, nepozabni brat. večno spanje. Minul je čas tvojega truda in boja za vsakdanji krulu katerega ne potrebuješ več. Tvoj spomin pa živi v srcih mnogih, ki znajo iskreno spoštovati plemenitost tvoje zasluge.
Lahka naj ti bode gruda nove domovine. Mati narava pa, ki deli svoje dobrote iu gorja vsem enakomerno, naj krasi z zelenjem In j cvetjem tvojo gomilo. Spavaj mirno večno spanje!
Slovensko Hrvatska Zveza.
IZ URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE.
Seja gl. odbora dne 5. novembra 1918.
Prisoten odbor j«* sledeči: predsednik Frank Gregorieh, tajnik Anton Geshel. pomožni tajnik Math Ožanič in blagajnik Vincent ' Arbanas. — Predsednik otvori sejo ob 3. uri popodne.
Cita se zapisnik prve seje. ki se odobri in podpiše.
Ker ni nobene posrmtnine za izplačati, se preide na odškodnine.
Mike Vidakovič član društva št. 1-1 za operacijo kile rupture, s^j odobri $50.00.
Odobrene bolniške podpore:
Društvo štev. 1 — Stive Agnich. John Starch, John Sukai ja in Jakob Stariha.
Društvo št. 2 — Frank Toljan in Mike Zalat.
Društvo št. S — AVm. Mihelich, Nikola Badovinar. Petar Mar-tinae. John Brozovieh, Anton Rozman Petar Filipash. Josip Seve-rinski, Nik Zupančič iu Marko Brna?.
Društvo št. 0 — Anton Stimac, Jakob Kajfesh, George Raukar, John Bolf. Math Petranovič, Valentin Jakovac, Toma Lesh, Stanko Abramovieli in Jakob Chop.
Društvo št. 13 — Nick Vidakovieh.
Društvo št. 14 — Frances Stefančieh. George Pizeiit. Nikola Pleše in Math Gašparae.
Društvo št. 16 Elizabeta Jakovac.
Društvo št. 19 Rudolph Champa.
Društvo št. 20 — John Zoretich.
Društvo št. 21 — Math Blazina.
Društvo št. 22 — Kazimir Marohnič in Anton Tičak. - Društvo št. 23 — Math Brozovič.
Društvo št. 24 — Vinko Babich in Luka Vučkovič.
Društvo št. 25 — Filip Korak.
Odobreni razni stroški.
S. C. Chynowtli za bonde v Minnesoti, na bankah	10.00
Hougthon Con. Electric Co.	2.30
Verttith Bros. za Service Flag	9.00
Michigan State Telephone Co. /	2.00
Anton Geshel za čiščenje n ekspres	1.67
Mike Borgo, najemnina ju^ jwj.bm	nwmnu'
a
Glavni tajnik izjavlja glede načrta zyezinih praVil in pravi, da je nemogoče, da bi se napravila samo pr3oga v stara pravila. Na vsak način bo treba napraviti nova pravila. Predloži tudi pravita za otročji oddelek SITZ.
}	(Nadaljevanje na 5, strani.)
GI,AS NARODA. ItLXQVi 1313^.___
Za staro pravdo
^ POVEST IZ LETA 1515.
^__
' Sij j is al Peter Bohinjec.
KMETOVE TOŽBE.	v
'n
runt slovenski — tiho! — , j. že se oklepa,
Koder has jezik doma; ?
/veza tajna veže krneta. z
Stara naj «pravda velja. n A. Aškerc.
Krojač Trska in •nekateri drugi ^
znanci so Mntijažu Kknidru po-j *
dali roko. Počasi so se mu tudi- '
dnigi prihližavali. Matijaž pa je j ^
-tal sredi izbe. osmjcii v črn ^
pliie. izpod katereira se je svetil.1
rilec. usniat piis. V desnici je dr-J
ž-al težko e or jaeo, z levico pa je;'
gladil dolgo plavo brado Modri j
oči so se tnn svetile v mračni izbi.*,
in debele ustnice so se nntezalc ioj ^
zožavale. Naposled je izprearovoril j!
z debelim glasom :	*	P
".Možic! Ni se me treba strašiti.
.	(n
Jaz -oni priprost kmet o,I sv. Lu-J
eij" in sem prtfnišljal dolgo vratni.
let. kako bi olajšali kmetje svoje!,
breme ki mu ga nalagajo brez- ^
vi-stnl prraščaki in ki zmerom huje'
tare naše rame. Davek za dav-|
kom. tlakah tlako, krivica za * ...	, , ,	in
krivwo se naklada na nase rame.|„
Kit ko dolpo bomo se prenašali ta '
iarem * Nezadovoljnost se oirlaša
ii • i" dan na dan. pa ne samo pn nas, j
tudi po drugih slovanskih deželah ,
knu t ne more več prenašati kri-j^*
vie. ki vpijejo v nebo na mašče-j.^
vanje. Že se je napravila kmet-ska *
zveza po vseh slovenskih deželah 1
in ras ni veo daleč. k<» priinenio
i
za orožje in potrebimo to g na-
yi'ii. ki samo je in nič nc »tela, iz
njenih gnezd. Vse je zmenjeno,
vse jc dogovorjeno. Po novem J
letu pride tudi naš poveljnik ("ti- '
'•e!v Martin z Notranjskega na
tJoreujsko. da se «1«» dobra <b»go- "
vorimo. kdaj bo čas udariti.	j.
Krojač Trska vam jc ž" gotovo ^
povedal, kdo sem jaz in k;ij jc z ■ r m i ] menoj. Božji trlis me kliče in me
je i/bral. da vas vodim v boj. l*o-\-odi me boste videli, a če me bo- '' st* iskali, mc lie b<*ate našli nikjer. Pridem k vam i-i drugam i'i j' me vpet ne bo. Kri/.c in pmlohe na do!uih Ueojrili i-nejte povsod pri-ptavljetie! Kjer prekriža moja destiiea. tam odpade vsak st r t!;.' tam izj»ine vsak -raniež.	I x
Velika je naš:1 zveza. Do dvajset tisoč kmetov že stoji pripravljenih in oboroženih, da udarijo }1 po "t»spodi Pridružijo se n;mn šo Uoro*ki in stujcrski kmetje. Ko z be lo vsi kmetje kakor et:a gruča '' združeni, ted.a.i va* obišče vrhovni _ P>»vljni\ Martin t ne-k !:rojač šimen Trska pa je naš govornik.|
Vendar pa je treba modrci. '' Iii ta raodr«>st nas* sili. da se najprej obrnemo tjakaj. od koder jc 1 še kaj upanja pričakovati. Uri- ' k seniki škof j'* dober mož in ko I bi m* ime! takih eastopivikov na 1 Kranj-l".em. bi bilo marsikaj diu- 1 vrače. Zato je p »trebno. da se ohr- N nemo najpi pr»*j še do njetra in mu pojasnimo razmere ter napišemo 1*1 ;viee. i jih dela kmetom /lasti : bleiski f»MKp«»d .lurij K rajski.
*" Dobro. dobro. moška je* »a! se čii je jo jrlaKovi izmed kmetov. .v
"Zato pa \tvmi ti. siinen Trska, jrosje pero in kož«*tiico! Mož-je ikmId pripovedovali vsak svoje I pritožbe, ji/ bo m pa narekoval", nadaljuje zopet Klander.
*'Ni jc več pravice na svetu za' nns kmete", <e oglasi župan i/. < Studora, Kristijan Muze). "Kaj vpet -»i je flji^mda izmislila? Ali 1 •»•te slikali, kaj je klimi <lan«-> pred cerkvijo radovljiški birič? Sedaj uiti več ne homo smeli doma prodajati. J ar pridelamo, ter ne kupovali i. česar potrebujemo. Jaz naj gonim torej svojo kravieo od Hohhijske?« jezera ]«a doli v Ra-flovljieo' In re je ne prodam za slepo ceno. naj jo /enem spet domov! Dvakrat naj jo tako ženem in troškov bo toliko, kolikor je krava vrtnina, te mi zmanjka us-J nja za čevlje. spet bo t r-'w h«wliti net ur daleč ponj. To je praviea! Kmet je res zmerom topen."
Bohinjec v belem kožuhu jc pr- :ehnl.
Matijaž Klander pa izpn.govori : '"^imen, piši!** I
In ko jc Šimen zapisal. spet zi-uc lilcjec v irhastih hlačah:
"(;«wpoda iiffs obklada z zme-H>t n večjimi davki, pravice pa mi m krati. Ko je moj ded umrl. je p'ačala babica le 12 šilingov ter četi t i nk o vtna v arrad za odkup. Po smrti svojega očeta pa setr moral jaz plakati 10 troldinarjev; dmfflte* bi bil pa ob zemljo." "Iu o meni, Simen Trslca, taa-
piši, da seui moral dati davek od h 'nove hiše. ki sem si jo postavil, kar ni bilo doslej še nikoli. Moj h sosed pa. ki mi je prodal del s\eta S za stavbo, je moral dati graščaku zato desetino, kar je .'pet nekaj g noveca."	b
"K", se zareži star Žerovničan u '!>:ij i»i že dajali davke, brez ka- k iterih cesar nc more živeti, ali sa-'niovoljn o nakladati davke, kakor |«bla to Jurij Krajski, izmišljati si j vsake vi ste doklade. naklade in 7 rpriklade. to ne ure in ne gre. 31i v jr^tli plačamo <la\ke, ki -:o v urba-jr | rijn j>redj>isai:i. drugih pa se Ijj-a-jnimo in to po vsej pravici. Blejski nrite.pene: nam ne l>o predpisa val
•	davkov. Mi sjioštujenio cesarja j 'Maksa, mi ljubimo briksenskega
j Škofa, toda Jul ija Kr.ijskega ne f IniHranio. Take piši, ljubi naš Si- . Imen!"
| "Res je!" se vtakne vmes Ma- ^ I ti jaz Klander. "Ti zakupniki, ti I krvosesi nalagajo samovoljno Mi uge davke, katerim ljudje ko- p maj imena vedo; a če ljudje ugo-I val jajo, pa se jim pravi: Cesar i mora imeti ljudi in denar, druga-1 "*e ne more hraniti y\*oje države. In veudar cesar dostikrat še z;i to i ne ve. Tc gre vse v malho teh ni > kdar sitih volkov, teh oskrbni- t . kov, teh zakupnikov graščin. Pa n [vendar moramo biti pravični, z I .Mladi Krištof jim ni podoben. To s jc vse drug mož. (»n stoji na naši strani, hi ker se poteza zta našo i "staro pravdo", zato ga grajski lisjaki nomarajo. Kadi hi mu v/.eli prvenstvo. Ali ne pojde! Krištof ] je možak, ki ne bo prodal svoje- r ga prvenstva za skledo leče." T *"li»«r .uvj gosp:Hi:i Krištofa!" .' .se odzovejo nino^i glasovi.	|
j ' Koliko smo že dali samo tur- e 'škcira davka!" se oglasi star Do- 1 lincc. "Dseimnajstkiat jih pomnim, dri *"o prišli na Kranjsko, a I vendar >-podji nič nc opravi zo- 1 pei nje. Zapri1 se v svoje gradov*c f n pa to-epnsti svoji uso<li. Ko bi » ne Eiili kmetje sami napravili ta- o hov v katerih smo se branili, bi l /.e ne bilo nobenega kmeta vit- na Kranjskem."	r
"Iii Ivo hi bilo v-amo to. Domo- I vino hi <e Še hranili, ali kaj. ko i 'rni ne privoščijo niti življenja! 1 Le meščani naj smejo tržiti, kmet j pa naj samo dela in "plačuje. Tla- j k:» je bila prej le v gotovih časih, •
zd :j pa imamo ,t!ako vsak dan v !; gradil. Komaj bi bilo, da bi kme- c tje š<> zibat hodi': "rajske* otroke."	\ j \'s-; • zasmejejo. A že se oglasi \ d,-ULrir \ 1 "Denar tudi ne velja, če lie \ ,.k:čaš graščaku v dobrem črnem s dei;arju. Ko sem plačeval kupno i , pnvieo. se:u izgubil pri vsakem iriinL<n is vinarjev. Pa kaj mi je K' ij>ki naredil.' Ko sem bil ne- » voljen in -em rekel, da mi krivico 'Ma. mi je vzel posestvo v^'cd , 1 .pno jiravice. češ. ila sem ii[to-; !■■•!. !•« 'daj —•m berač "" I j "Sramotno! Nezaslišano!" so •
•	kmetje godrnjali t«r dvigali pe- t sti.	j
J (Dalje prihodnjič.) i I	----1
Pismo iz ujetništva
1	Asmara, 15. okt. l!1!^.
- Slavno uredništvo:— 1 Prosil bi. da bi v Vašem eenj. 1 IMu objavili sbtlečc: ^ Jaz. Lovrenc Mav. iš<;em svoje-i ira biata .Tanciga Mav. ki se naha-
•	j- v Amrciki. -laz >e nahajam že " preko dve leti v italianskem ujet
7'■ niStvu. Zelo bi rad izvedel kje se
•	sedaj nahaja. Prosim cenjene ro " jake, kateri vedo kaj o njem. da 1	mi naznanijo njegov nasiov ali
ga op<^ore liti to pivmo. če pa on " sam bere t*1 vrstice, ga prosim, da e mi takoj piše.
PmHI \:as tudi. g. ui^clnik. 1 če bi mi hoteli pošiljati Vaš list ! "tilas Naroda". | Vas iskreno pozdravljam, ka-kor tudi vse rojak« in rojakinje (Virom A »icrike, »-	Lovrenc Mav.
Nr. 41'Jfi Prigioniero di fJuerra. i-	oO. i ompagnia L. P.
Italia.	Asmara.
a Zakaj hočemo Slovenci demo e krači jo? Ker smo bili od nekdaj r demokratični, ker ne poznamo med i. seboj plemstva. — To je dokazane n v članku "Poglavje o stari sloven : ski demokraciji", priobčfenem v Slovfcnsko-ameriSkem Koledarju za i- teto 1919.
j ----
Sporazumljenje Jugoslovanov
Švicarsko poročilo, da se hočejo Hrvati prikloniti Avstriji, je zanikal dr. Bdgiunil Vošnjak, član Jugoslovanskega Odbora.
Popolnoma avtoritativno poročilo srbskega poslaništva v Parizu pa j<' absolutno pojasnilo položaj. -Združena država Srbov, Hrvatov in Slovencev bo kmalu ustanovljena in mirovna konferenca bo morala le odobriti sklep in odločitev združenega jugoslovanskega narodi.
Pri konfereiici. ki se ji vršiia dne 7. novembra v Parizu, sta dr. Korošec, predsednik in ('ingrija. član Jugoslovanskega Narodn-in Sveta v Zagrebu, predložila pogoje za sodelovanje s srbsko vlado.
Dr. Korošec je naprosil v posebni poslanici srbsko, francosko i gleško, italjansko in ameriško vlado, naj se Narodni Svet v Za g:-. -bu prizna kot najvišjo državno oblast, katero se je preti kratkim ustanovilo v mejah jugoslovanskega ozemlja prejšnje monarhije ter kot vrhovno poveljstvo mornarice te države.
Prosil je. naj se jugoslovansko armado prizna kot vojskujočo in zavezniško.
Dr. Trumbiča. predsednika Jugoslovanskega Odbora, naj s • prizna kot uradnega zastopnika Narodnega Sveta v Zagrebu pri zavezniškim vladam in da jo bo podpiral s cfolo svojo avtoriteto, reprezentacijo Srbije in nove države.
Nikola Pašie je izjavil, da bo takoj sporočil to poslanico zavezniškim vladom in da jo bo popdiral s celo svojo avtoriteto.
Pariška konferenca je soglasno in navdušeno proglasila ustvarjenje skupnega ministrstva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Srbija je proglasila, da ne obstajajo več nobene politične in carinske meje v notranjosti jugoslovanskega ozemlja, vključno Srbijo in Trnogoro. Administrativne organizacije jugoslovanskih dežel se ne bo izpremenilo, dokler ne določi ustavodajna skupščina izpremem-he administrativnih skupin.
Konferenca je protestirala proti akciji italijanskih oblasti v Jugoslovanskem ozemlju.
Protest
Društvo. 1'irija štev. *23 SNZ. v NYw Voiku je poslalo državnemu tajniku Robertu I.ansingu naslednji protest proti okupaciji našo zemlje o.l strani italjansko vojske :
Hon Secretary of State.
Washington, 1). ('.
Mi. Jugoslovani in posebno še Sb'^cne:. sami veh«' s strahom iz-prašujonio kaj se bo zgodilo z našo dežtlo. ki meji na Italijo? Bojimo da da bo postala druga Alzacija-1 .otaringija. 1 tal janska prow ga n da je pre.pnčala skoro celo ameriško javnost, da so ita-Ijanskc zahteve ujiravičcne.
Italija zahteva «:<*lo slovensko Primorje l(ir»riško »inidiško. Ti-st. lstro'1 in dol Koroške. Kranjske. Hrvatske. Dalmacije in na tisoče otokov ob dalmatinskem obrežju. Vzhodno od Soče ne prebiva niti otlen italjanski kmet.
Italija hoče zasesti največji rudnik živega srebra na svetu v J' Idriji, svetovno znano Postojnsko i jamo. kjer ne živi niti <'di ^i Itn -' Ijan. bogat«* gozdove Kraui-ke m izborno ribiško obrežje Dalmacije, od katerega je ,prebiv;.'stvo izključno i-dvisno. V pokrajinah.
katere zahteva Italija, smo živeli od -ro lo -e lin »ga stoletja
Mi Jugoslovani zahtevamo pravico na podlagi id«*j pred<ctln»ka Wilsona na podlagi siimodoloče vanja in edino naše upanje je naš veliki predsednik Woodrow Wil-j son in pravic oljubiii čut auieaiškc-j ga naroda
Za Ilirijo SNZ.: Ignacij Hude, preds<*dnik. f'ortlandt St.. New York, N. V.
Ladja zadola ob mino.
Pariz, Francija. 14. novembra. Francoska ladja za pobiranje mil. "Pavot". ki je pobirala mine. ka-lere -o položili Turki v pristanišču Aleksandrctta. -«e j" daticsi razletela, ko j<- zadelo ob mino. Tbiti so bili štirje mornarji. '
Masaryk pri Lansingu.
Washington, D. ('.. 14. nov. — Dr. Tomaž (i. Masaryk. ki h ; jutri odpotoval iz "Washingtona <la zavzame mesto predsednika no ve čcško-slovaške republike, je »lanes ]>rišel v državni department 1 er jo razpravljal odnošaje t« dežele do Združenih držav. Imenoval je ameriška državljana K«; rola Perglcrja. da zastopa Češko dokler ni imenovan poslanik.
Viktor Emanuel se je vrnil v Rim.
Rim, Italija. 14. novembra. — Ves Rim je bil danes na nogah, d« pozdravi kralja Viktorja Ema nucla. ki je bil stalno na fronti tnlkar so jc pričela vojna.
Zakaj hočemo Slovenci demo krači jo? Ker smo bili od nekdaj demokratični, ker ne poznamo med
seboj plemstva. — To je dokaza? o v članku "Poglavje o stari sloven ski demokraciji", priobčenem "». Slovensko-ameriškem Koledarju zi .leto 1919. i-------------
Ozdravil svojo KILO.
Jaz Hm prozno počil, ko B»m rred teti vzdijrni en nboi. Zrfmvniki 90 mi rekli, da moram biti operiran ako hočem ozdrariti. Obrrze mi m«c
dobro iinile. Konečno Mm pa dobil nekaj. k»r mt ie hitro in nopotaoma azdiayilo, Vei let je preteklo in kila p* ni povrnila, akonrav delani težko mi-iar.li"	Nisem bit operiran, niti zrubil čas.
j nobenih aitnoati. Jaz nimam ničesar za prodati pai p« dara vnskrmu pojasnilo, kako se zadeb. nopolno ozdravljenje brex operacije, ako mi pišete Eocene M. Pij lien. Carper ter rOlE Mart-eaus Av<-Mana«quan. N. J. Najbolj je. da tzreiete to ob^ Javo tn jo pokaiete onemu, k: je počen — morda rešite komu žšvl
jen je ali pa vsaj pred nediežne 1 kilo in strahempred opeiacijo.
J ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ "ft Mm
I	—_
i
Pozor! Pozor!
Moški in ženske, ki trpe na ki-kršnikoli zunanji ali krvni boles- j ni, pridite k nam ali pa pišite; na j odlajšatc.-
FELIX TASOTO DRUG CO., j J 65 Stanton Ave., Akron, Ohio, j
Slovenska-Hrvatska Zveza
_ ✓
Predsednik jih čita od odstavka do o<lf»tavka, na kar se po daljšem razinotrivanju odobrc.
Glede jameevine /.a bodoče leto vpraša glavni preilsednik glav-nejra tajnika, čc ima kake ponudbe od te ali one kompanije.
llrat Ueshcl pravi. <Ia jih nima, ampak, da mu je pisal o tem l>rat Malnar in jf govoril o tem tudi Luka Štefanac.
Hrat M. Pozanieh predlaga in brat Arbanas podpira, da naj so bonde vzame pri oni kompaniji kot prvo leto. — Odbor je s tem popolnoma zadovoljen.
Brat predsednik predlaga, naj se pošlje predsedniku Združenih držav brzojavno zahvalo, ker se je tako lepo zavzel v odgovoru av-stroogrski monarhiji za Jugoslovane. — Se odobri. _	_
Neodobrena podpora.
Mat Blazini, članu društva št. 27. se ne odobri, ker pravijo pravila. da mora biti odrezan prst v zadnjem članku, dočim pravi njegova nakaznica, da inu je bil odrezan prst v drugem članku.
Bolniška nakaznica George Stareeviča, člana društva št. 9 so odloži do druge seje. da se doženo. kdaj je dotičnik zbolel, ker ni bil pravilno prijavljen društvenemu tajniku.	,
Luki Stefaneu. članu društva št. 6 se zdravniška nakaznica nc odobri, ker ni pravilno izpolnjena.
Valentinu Puškariču, članu istega društva, se no odobri. k«-r je j njegova bolniška izkaznica sumljiva in ker ni bil prijavljen društ. | tajniku.
j Naklada za mesec december se pošlje po pravilih SHZ.
S tem je dnevni red izčrpan in glavni tajnik zaključi sejo ob r šestih zvečer.
h Bodoča seja se vrši dne 4. novembra 1918.
jbbho uiMucn, nrmir
LISTNICA PREDH1ŽTVA. !
A. R., South Fork, Pa. — Prvo . lokomotivo je leta 182-3 zg:--.dil George Stephen na Anirlešk, .n. F. L., Cleveland, O. — Za pi\ I-
sednika Združenih držav niso ^ prcdpisai-c- nikal^e 1<. Verige c t»koli cerh\o nik:r i r.e pomeni- s jo. da ima «• ii' ••" »nI j on denar- *
,	r
ja. Veriga v	samo ograja.
N4ZNANIL0.
Tem potoni naznanjam članom d;'t;itva Ilirija	24 ŠDPZ. v
i->t lin;i. pa.. ik; preklicem sejo za nedoločen e;i< /.ar:1, ii ku;"ric bolez-j ni; zatorej prosim cenjene člane, naj pr':ne>ojo v m«-je -tanovanjo ase^mont i:a l»" Joči i.ic^v do 10. de-ccmbi i.
Naznanim tudi prijateljem in znane« :!! žalo.-tno novico, tla je umrl po kratki in mučni bolezni JOSIP NOVAK, star 44 let. doma pri Xovi Cerkvi, okraj 'eljo. Bil je ."lan društva št. :2b -IsK-I. Bil je marljiv, šiiljiv in poacnan med ljudmi Tukaj z puš"-a žalujoča ženo in hče-r. liodi mu lahka svobodna <»'inlja! ^	Math. Zadravec,	!
P. O. Box 211.	1 sel in, Pa.'
11 i
Išecii: svojo sestro MARY (JLA-. VAN. I mam ji nekaj zolo važnega sporočiti. l*red ."». leti je' naliaja'a v mestu Virgi::ia.' Minn. Cenjene rojaki- po Minnesota prosim, tla iiii poročajo.' če kateri ve. kje se nahaja se-) daj moja sestra, ali naj -e pa sama javi, ako Iii v slučaju čl-1 lala t«* vrstice. — Frank Virant, 4*J7 Palm St.. Piu blo Colo, f 16-1!»—11 >
U;:< 1 Iii j-.ve«lel naslov ALOJZIJ A ^AIIC, doma i/ T.-.hra pri St. I ■ ii*ii na Notranjskem. Izvedel > -m. da so r.almja nekje Io!i tu, l!i. Zatorej prosim «en jene rojake, kateremu je /Jian njeirov sedanji n;:s!ov. da' mi blagovoli naznaiiiti. ali j pa če sani Ik-t* te vrstlee. naj <e oglasi svojemu prijatelju: Alois| Faoee ji«.domače Zotleri, I>'.x l'!j. MoHcy Las An i uri s t\»J ; C«»Io. (1H-P1—11 i i------
Roiaki, naročajte se na "Glas Narod-.", n?. j več ji slovenski dnev-' nik v Združenih državah.
NAZNANILO.	\
Tem ji« »tem naznanjam v s on,
članom in članieam društva štev.
v Oglesliv. 111., da se vrši sej** s ■Ine ]. Jc-eiiilia. Ker imamo naj g tej seji rešiti več važnega, zato je'n dolžnost članov in članic, da se te v seje polnošte\ ilno vdeleže - ob- J enem bo tudi volitev novega od- d bora za prihodnje leto.
Hubert Dular, tajnik, j"
-——--1
Zelo rada bi izvedela za naslov svojega bratranca JOSIPA LK- n NF.TT. doma iz Rateč na Gorenjskem. Pred par leti je bil ^ t sika j v Collimvoodu. K-r se mut_ j>a tukaj ni dopadlo. povrnil sej je nazaj v Butte, Mont. Ker sej | pa dosti v teh časih pripeti bo-j-1 lezni, !»i pa tudi rada vedela, ^ kako se mu še kaj godi; >ieer • mu pa tudi rada .-poročila -v«*č važnih stvari. Zatorej pra\ 3 vljudno prosim cenjene citate- i lje ti lasa Naroda, in znance. ( ako bi !ido vedel za njegovo se- J flanje bivališče, da bi mi ga 1 blagovolil naznaniti. — Mrs. i j .Mary šepic. 1€<H»?) Watei lo« j-i Ud.. C'ollimvood. Cleveland. O.'
(16-pj—m
i------i
Kje je moj bratranec LOl* IS KUr.\;' Doma je iz Jurjcvce pri Uibuiei na Dolenjskem. Pred t. loti je bil v Miniiesoti, kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve zi njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam oglasi njegovi se-strični: F;rnv Mohoičii-, 1114 j East '.i*tj, St.. ( leveland, Ohio.;
jfitip)— m i ~
Išč«. se MATIJA PIJANKA R. doma i/ va-n S]»«.dn ji Kaš« !j pri Deviei Mariji v P-.Iju. I »red par! leti s«1 .j«- nahajal v Mil\vau::ee.i NVi ". Pi-osim < enj« ne rojake, če j krteri kaj ve «. njem. da mi
r>tči. ako i»a <ani čita t:i oglas.! 1 . naj se pa sam oglasi, poročati j
j mu imam nekaj važtvga. — Jo- '
s.-pli Žid <n. Bon ."j2J. Klv. Miun
: j n fi-P»—11)
■! "Bela kuga" razsaja predvsem med delavskim narodom. Ali jo more podedovati otrok po svoji ? materi? — Odgovor n?.to najdete j ,v SLOVENSKO - AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1919.
! SLOVENKE IN HRVATICE, POZCR!
Z :\in dobiti služkinjo v starosti od 44 do 5"» lot. Plača \ «> d<»-! govoru. >7atančneje se dogovori-mo j>ismeno ali ustmeno. Katero v (vseli, naj se oglasi na n.. :ov: Josejih Bogolin. 2-U2 Spr:ng Harden Ave.. N. S., Pittsburgh, Pa. j	(16-19—11)
j "Bela kuga" razsaja predvsem med delavskim narodom. Ali jo more podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato najdete v SLOVENSKO - AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1919.
DELO DCBI
j4 do ."> gozdarjev za delati drva smrekove in iogsc sprusove. Play-am (»d kvorta .f2.6<; ter vse orodje dani brezplačno in tudi fajl *r-;je /ji žage brusit dam brezplačno, no. Od logsov plačam za l(»«iii čevljev. Dober jirostor in tlrc. jc je dobro. Hrana in stanovanje na dan. ali plačani na dan po ! I in hrano. Več se poizve j»ri: -T«'s j J ui ca. Box ,"»7!» Ii'diwood. \Y. Va.
(15-16—11 i i___
Rad bi irrvedel za naslov ANTONA IMBROVC in JOHNA Ku. VACIC. Oba »;ta «!onta iz vasi Smrje na N« tranjskem. Pmsim ccnjene rojake, čc kib> za n ju naslov, da uri ga i:*vi naj»»oiiš«» ' j>a zanju je. «la se sama o<«!n>i i ta. — John Zklarič. B«»x T »M R. K. Co.. May burg. Pa.
-	((4.1 e—in
M--
-1 Iščem svojega brata .1 OH NA K REJ HProd tremi leti se je nahajal v \V«*st Virginiji. Prosim sonnlnike in zuruiee, ka-i tori zna za njegov naslov, naj i" i : m i ga naznani, ali na i s«- sam -j oglasi. — Stephen Kr-*jači«*, H Box :{. M (d nt ire, Indiana Co.,
-j Pa.	< 1 t- Hi- 11)
j
i I Rada bi izv« d«'la za iiaslav M A-
-	KIJE M PRTE L. doma iz vasi Dvorj«', pošla Cerklje na l!n-renjsken*. M« je prejšnje ime je Marija	doma i< St. Jan/a
[? na Dolenjskem. Prosim jo. da D se mi oglasi. a'i pa če L•!«» ve za ? i nje naslov. <1: mi ga naznani, f( za kar bom hval- žna. — Mrs. I Mary Butara. R V D 2. I«dius-tov.:i. Pa.	! 15-18—11?
» ■ ' ■ ■ ■ ■ - - - —- ——- .-r—t -	šsašsša BSSaeaeaaa___i ■ —
Vestno zdravilo dela čudeže.
Triuerjeva zdravila uživajo že 30 let rcnavadno zaupanje. — In t»j eisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potrel a nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseb potrebščin jj in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da »e temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovont in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
ameriški Elixir grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen •voje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale »tvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, tsr uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti. splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja fensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, ae bo vaakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V v teh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, i napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TBIHBB-JEV AimPUKIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-'janje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
P Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.,	CHICAGO, ILL.
GLAS VARODA, 16: NOV. 1913.
ZadnM rodbine MtBtberthier
•- ]
Spisal Jean Rameau. — Za "Glai Naroda" priredil J. T.
12	(Nadaljevanje.)
—	Koliko pa ?
—	Tristotisoč frankov.
—	O, to ni i.ič. --- To bo izborna trgovina. — Stric se bo naravnost zaljubil v grad.
—	Kaj pa če ne bom ugajala stricuf
—	Ne bojte se, on zna ceniti lepoto. — Ali boste jutri pri pro- 1 cesi ji ?
—	Da. tukaj za križem bom stida. — Ali boste tudi vi prišli?
—	Seveda in sicer z gospodom Sa verne. — Jutri bo imel dovolj ' prilike, da vas bo lahko občudoval.	1
—	Mene pa vseeno skrbi. — Torej mu moram ugajati?
—	1'gajali mu boste.
—	Ali ima rad bloudinke?
—	On ljubi blomlinke, čritolaske in v.sc.
—	Njegova prva žena je bila nekoliko pohabljena in vsied tega je ni mogel trpeti.
—	O moj Bog, potem bo pa....
—	Ne bojte se.... Le oblečite ouleko iz svilenega muselina.
—	Za vašega setriea?
—	Za vast-ga strica?
—	Ah, gospod Sa verne je dober poznavalec žensk. — On je ves na vdušen za take malnekosti.	|
—	Dobro, dobro, bom pa oblekla ono obleko — je rekla Nina.
In ker -e je še veil no počutila slabo, je zahtevala še en poljub.
Objeta od dveh močnih roke se je vračala skozi gozd.
Tiste noči ni spala, ampak je molila skoraj do jutra.
Deveto poglavje.
Nina se je zelo motila, ker je misliia. da gospod Saverne kar nori za šepastimi ženskami. Res, da se je poročil s tako žens-ko, toda to je storil iz drugačnih nagibov kot pa iz ljubezni. Za doto mu je luuoreč prinesla petsto!isoč frankov.
Valinov stric je bil bogat — vreden je bil skoraj tri unljone — in vsled tega ni ničesar čudnega, ee se je zadovoljil s tako žensko, ko je vendar lahko imel vsak hip drugo, samo če je hotel.
Bil je star na.I petdeset let. pa je bil še vedno ves neumen zai ženske. MarsUdiij je katern brskala po njegovih brkih, kar mu je| ztlo ugajalo. Bil je \eirk In sta.it. Imel je je izvanreduo lepe roke m na mezincu je nosi: prst asi z velikim diamantom, katerega je kaj rad kazal svojim prijateljicam in jih z njegovo pomočjo lovil v svoje mreže.
Pred nekaj meseci je bil pa ta prstan odložil, kajti čutil je, da se stara. Včasih ga je zelo bolel želodec, 'in tudi gube na njegovem obrazu >o postajale vedno bolj izrazitejše. Čutil je. da se mu bližaj dim. ko ne bo mogel več nastopati napram ženskam kakor ljubimec, ampak se bo moral omepiti na ožji krog svojih domačih.
Oh. kaj bi bil dal. če bi imela njegova prva žena otroke. l"či-teljc hi jim naročil in živel le.* >e veselil žnjimi.
Toda otrok ni imel in postajal je star.
Imel je su-er nečaka, toda ta velik mladenič, katerega je vzel kot svojega tajinka. mu je bil nekoliko prestar, tla bi ga smatra! za sinu in nekoliko premlad, da bi ga imel /a prijatelja.
Dokler h' bil Mihael še mlajši, ga je imel zelo rad. Nosil je dolge last- in njegova lica so bila tako rdeča kot dvoje jabolk.
Tistega večera pa. ko sta sc gospod Valin in gospodična Nina^ tako do!«o zamudila pri križu, se je gospod Saveme jezil na svojega nečaka. Ta lahkožive*! — Bog ve, kaj dela v tem gnezdu tako pozno v noč!
Mihael je vrnil šele ob desetih v vilo in dobil svojega strica i v kadilnici. —- Stopil je k njemu in ga objel rekoč:
—	Dober večer, ljubi stric'
• . i
—	Dober večer, fant! — Zakaj zlodja, me objemaš? — Kaj je.
pa bilo dane«, popoldne, a?
—	O moj ilog, stric. — če mi dovolite, da vam vse povem.. ..
Oospod Saveme je bil zelo radoveuen. Tako radoveden, kot so |
skoraj vsi ostareli lahkoživci.
—	Sem stopi, fant, sem stopi — je rekel in oči so sc mu zableščale,
—	Stri.* jaz potrebujem T risi o tisoč frankov.
—	Tristotisoč frankov? — Zakaj pa?
—	Oženil se bom.
—	Kaj! — je vzkliknil trgovec. — Ali je. to vse, kar mi hočeš povedat i *
Ne, »tnr. še celo uro lahko govorim, pa še ne bom končal.
In res je Mihael takoj začel govoriti o Nini.
V-o um j'- povedal, od začetka do konca, pojasnil mu je težavno stališče Morilberthierjev, opisal vrednost gozda in krasoto gra-du. In tekom tega pripoved.ov.iija so se njegove oči vedno bolj bleščale. njegove kretje -o postajale živahnejše.
Pa saj ni čuda, šlo je namreč za tristotisoč frankov.
—	O, ljubi stric, vi ste ži? tolikokrat zahrepeneli po prijaznem družinskem življenju! — Poglejte, nocoj ga vam nudim. V velikem gradu, ki je pravcati muzej, lahko \ si skupaj živimo. Boljše hčerke .-i ne morete misliti kot je gospodična Nina. — Nogavice vam bo pietla in sadje bo pripravljala za zimo. In upam. da bo kmalu prišlo na vrsto še n kaj malega, kar >e vam bo vrtelo krog nog in vas vleklo zabrbke. če sc boste pustili. — Česa želite še več? Morda papagaja. ki vas bo bvprašal, če ste dobrbo spali? — Dobro, tudi papagaja boste dobili. — In vse to. hčerka, oziroma nečakinja, vrt. gozd, grad in drobibž, ki bob prišel po par letih, vse to vas ne bo več stalo kot tristotisoč frankov. — To je čisto zastonj, kaj ne? — Prepričan sem, da boste svojo bodoči n«*čakinji radovoljno dali še kakih tristotisoč frankov, ker bo tako prijazna io dobra z vami.
(iosjM)dn Savernu se je vsakdo zameril, kdor je dvomil o njegovi dobrotljivosti. On je bil eden onih ljudi, ki so skoei okno metali denar, samo če jih je kdo opazoval.
—	Moj tragi otrok — je odvrnil s takim obrazom kot tla ru bil Ludovik XIV. Tristotisoč frankov bi dal za slamnato kočo. samo če bi vedel, da si srečen v nji.
—	Hvala vam. dragi stric,
—	Toda ...
—	Ali si prepričan, da boš v tem gradu našel kar iščeš?
—	Kaj?
—	No. svojo srečo.
—	Prepričan sem, da me nikjer drugod ne čaka kot v gradu.
—	Ta beseda mi ugaja, moj fant. — Po teh besedah lahko presodim. koliko si star. — Ko sem bil jaz star petindvajset let. sem bil! zel navdušen za grajske gospodične. — O ti mladost, mladost!
Po teh b^seilah je začel gospod Armaud Saverne vihati brke. Ime mu je fcilo namreč Armaud. in tudi ženske so ga vse imenovale s tem imenom.
Za t ein je zamižai in nadaljeval s komaj slišnim glasom:	i
—	Kakšna pa je tvoja ljubica! — Ali je blondinka ali rjavo-laska ?
—	Blondinka.
—	Hm. to je pa slabo.
—	Zakaj pa®
—	Ker so blomlinke ponavadi zelo mrzle, čeravno se najde med njimi tudi katera, ki je vroče krvi.
—	Moja je nežna, nedolžna in lepa. stric.
—	In sicer? — Ali je velika ali mala?
—	Prej bi rekel, da majhna kot velika.
—	Slabo, slabo.
—	Že zopet ?
—	Seveda. — Majhne so zlobne,, « javno so včesih -zelo pikantne.
—	Moja je najbolj pikantna, moj ljubi stric.
—	Zlodja. tudi to ti je znano. — Ona ima torej vse najlepše lastnosti? — Ali bi jo lahko videl?
—	Seve la. — Ravnokar sem vas hotel prositi za dovoljenje, če vam jo smem predstaviti.
—	Dobro, dobro, pa mi jo predstavi.
—	Ali hočete iti jutri z menoj?
—	Kam?
—	K M mtberthierovim. — Jutri bo proeesija skozi gozd. Na majhen hribček se bo Vila. kjer je velik križ. katerega je Nina okra siia. — Ona bo pri križu, kjer je lahko vidite..
—	Dobro, dobro, izvrstno! — je odvrnil lepi stric. — Jutri dopoldne bom št 1 k procesiji. Sedaj grem pa takoj spat. da bom ime1 čiste oči. Nikar ne .=anjaj preveč o svoji osvoboditvi, fant, da ne bo prezgodaj.
Zatem je odšel gospod Saverne v spalnico.
(Dalje prihodnjič.)
■
Gospodarstvo na Slovenskem
Is "Domoljuba".
Goriški deželni odbor je sporo čil občinam, da ne more dobaviti naročenih prašičkov. Pred mesecem !dni se je namreč obrnil odbor na županstva s pozivom, naj se o-glasijo občinarji, ki hočejo kupiti mlade praščike za rejo. Kdor sc| je prijavil, je moral plačati na račun 100 K za vsak rep. Goriški kmet se je zanašal, da mu preskr-' bi deželni odbor prašičke ter se ni sam nadalje pobrigal. Seda j pa poroča odbor, da je ostala akcija brezuspešna, da naj vsakdo sam' si preskrbi, ter da povrne pred-j plačanih 100 kron.	j
j Goriški deželni odbor je bil j mnenja, da mu bo mogoče dobiti večje število prašičkov na Kranjskem in Štajerskem. Vidi se. da ne pozna sedanjih razmer v teh deželah. Na Kranjskem in Štajerskem stane pet do osem tednov star pujsk 250 do 350 K ter od osem do dvanajst tednov še celo do 700 K. t. j. 20 do 30 krat več kakor pred vojsko. Že iz teh cen s t* mora sklepati, da je tudi na Kranjskem in Štajerskem veliko pomanjkanje pujskov. Pujski so postali redkost. Zakaj pa?
Vzroke moramo iskati predvsem v predpisih o krmljenju živine. Predpisi o porabi živil strogo prepovedujejo krmiti živino s krušnim žitom ali pa z moko iz njega, le mal del koruze, se sme porabiti za živino. Ker pa je kvota. ki jo prepušča postava za elo-I veško prehranitev. prenizka. po-I rabi kmet en tlel koruze, ki j*1 rezerviran za živino, zase. oziroma j za svoje delavce. Radi tega ne do-j bi živina dovolj krme ali pa vsaj: ue dovolj močne krme. Posledice | niso izostale. Pokazalo se je kmalu, tla peša živina, posebno prašičereja. Vse postave, naj si bodo še tako pametne, pravične in dalcko-gledne, ne morejo izpremeniti naravnega zakona, ki pravi, da krava pri gobcu molze. Ta zakon sc je uresničil posebno letos v praši-ejireji. Svinje skotijo navadno od šest do d vanj ast pojskov. letos pa so imele ponekod samo po dva do štiri. povprečno ne več kakor štiri do pet. Lahko se reče, da je bil letošnji svinjski zarod na polovico manjši, kakor normalno; vrhutega pa je treba upoštevati še dejstvo, da imamo sedaj mno-, go manj svinj za pleme, kakoi , normalno. Radi tega nimamo letos , niti eno tretjino pujskov kakor pred vojno.
Svinje so imele samo po šlir: do pet pujskov, ker je bila hrana prepičla in prešibka. Svinja se mora krmiti pred in po skoten ju , z moko ali pa s kako drugo enako močno krmo; ako se uporablja sa mo šibka piča. nima svinja dovolj mleka in skoti raci: tega mnogo manj pujskov; namesto povprečno osem samo štiri. Ta naravni zakon se je letos dovolj jasno pokazal. Radi tega moramo zahtevati, da se v bodočem žetvenem letu, ki prične s 1. avgustom t. 1., prepusti kmetu ne le koruza, ampak tudi en del žita za kr-m<x Poglejmo si. kaj zahtevajo Madžari. Grof Tisza je pred kratkim. na tozadevni seji v Budimpe št i zahteval, tla se mora prepustiti
I'kmetu po 6 q ovsa za vsakega konja. za konje za dirke pa po 12 <] ovsa ter za prašiče po 4 q in sicer polovico ječmena, polovico pa koruze. Madžari vedno vpijejo, da oni nosijo največ žrtev, da trpi vslt-d vojne najbolj njih gospodarstvo; ko gre pa za ureditev polje-deljskih in posebno prežitvenih razmer, nočejo ničesar slišati o skupnosti, ampak pravijo, naj si uredi Avstrija kakor more. Avstrijska vlada, ki je vsled svoje pogrešene notranje politike popolnoma brez moči napram Madžarom, se jim ne more upirati ter ne
more izposlovati. da bi veljala v,j Avstriji in na Ogrskem ista pravi- j. la glede prežitve prebivalstva injj glede krmljenja živine. Sicer to nas nadalje nič ne briga. Mi pa ( moramo na vsak način zahtevati ] od avstr. vlade, da nam prepu ' sti od letošnje žetve toliko pridel ka, da bode vspevala živina, ko-! jlikor je še imamo.
Glede prašicjereje moramo za ; htevati, da se prepusti kmetu za .vsakega prašiča najmanj po 2 mete rska «tota koruze a!i žita ter pt. 3 meterske stote krompirja. I Ako si sme obdržati madžarski j kmet po 4 ij ječmena ali koruze za vsakega prašiča tej- madžarski mu gnat po li> <| ovsa za vsakejra ko nja za dirko, je naša zahteva tem bolj opravičena. To pa ne zadostuje, ako hočemo rešiti prašičje rejo gotovega propada. Ne le kmet, ampak tudi obrtnik, delavec ter sploh meščani so redili' pred vojno prašiče. Sedaj ne mo rejo. ker ni krme. Tudi onim. ki hočejo redili prašiče in sami m pridelajo, >e morajo dovoliti istt množine žita, koruze in krompirja, kakor kmetu.
Ze tlo leta 1917 je naši praš čjereja hudo opešala, kljub temu da je imel do tedaj v-a k :"tik skoro dovolj k-me. Sr. Ji h>ta 1917 je bilo štetje živine in takrat se /e na Kran:-kem. v slovenskem delti Štajerske in Koroške v pri-meri z letom 1910 sledeče ugotovilo ;
Pujskov do treh mesecev lete 1910 90.000. leta 1917 168.000.
Prašičev starih več kakor tri mesece leta 1910 437.000, leta 1917 230.000.
Kakor vidimo iz te razpredelnice, je bilo leta 1910 na Slovenskem 90.000 pujskov, leta 1917 pa IbS tisoč. Treba je upoštevati, da se1 je leta 1910 vrnilo šletje meseca decembra, torej v času. ko je jako mladih prašičev, ampak skoro sa mo starejši kakor tri mesece; leta 1917 pa se je vršilo štet jo koncem maja, to je v času, ko je razme roma jako mnogo pujskov, zato se jih je seštelo lansko leto 168,000 Število več kakor tri mesece sta-i i ih prašičev pa je padlo skoro na |K>lovico. o,| 437.000 na 230.000 Tako je bilo lani. Od takrat tlo' danes so se razmere močno po s!al>šale. Lansko leto se je dobilo i skoro povsod svinjsko meso ter
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Sorodnikom, znancem iu prijateljem naznanjam žalostno vest.; da nam je umrla preljuba žena oz. mati
ROZALUA CULKAR,
rojena Gros pri Sv. Jurju, občina; Veliki Gaber, fara Št. Vid na Do-i lenjskem. Preminula jo v :{6. letu svoje starosti dne 23 oktobra in pokopali smo jo 25. oktobra. Bolehala je za pljučnico sani«' en teden. Ra. jka je pripadata k društvu Tabor št. 1:10 SNPJ. V starem kraju zapušča staiiše. enega' brata in eno sestro tukaj pa poleg nas spodaj podpisanih še dve sestri. ki pa ne vemo njih naslova.
Iskrena hvala vsem darovalcem za krasae vence iu vsem, ki so jo obiskali in sp.*emilr k zadnjemu počitku; posebna hvala Mike Erjavcu iu njegovi soprogi za vso pomoč.
Tebi. draga stiproga ozir. mati,i bmli lahka ameriška zemlja, počivaj v miru!
Žalujoči ostali: Loni« Cul kar, soprog.
Frank. Louis in John. otroci.
< "I eve I an d. Ohio, 13. nov. 1918.
< 16-13—11)	j
deloma tudi svinjska mast, dane? stane 1 kg svinjske masti, ako se sploh dobi. 60 do 80 K. ko smo imeli leta 1917 na Kranjskem ' | Slovenskem Štajerskem in Koro-j škem 398.000 prašičev, jih ne bo sedaj več kakor 150.000. torej niti polovico; upoštevati moramo namreč okolnost. da so svinje radi slabe krme mnogo manj puj-i skov skotile, kakor druga leta.
Da ne bo svinjereja popolnoma: propadla, mora vlada pustiti kmetu mnogo več krme kakor dose da. najmanj po 2 q žita ali koru ze ter po 3 q krompirja za vsakega prašiča; vrhutega mora pripraviti krmo onim, ki želijo pitati prašiče.
Po vojni si bo treba ogledati na okoli, da dobimo-plemensko živin« i ,od zunaj. Naš naravni zalagatelJ je Hrvatska; tam je dovolj živine tudi sedaj; za Budimpešto. Ihina; ter erar mora dajati Hrvatska tisoč in tisoč prašičev na mesec k' bodemo združeni žnjo, je narav no, da nas bo zalagala. Na ta na čin bodemo zamašili velike vrze jli, ki nam jih je prizadjala vojna žalostno pa bo, ako ostanemo šf nadalje ločeni od Hrvatske-Slavo-niie. V tem slučaju se ne bo mo gla opomoči živinoreja skozi mno
go rodov.
_____
i . j Zavzetje Perma.
Omsk, Sib'brija. 15. novembra Kakor se noreča iz Ekatcrinburga je bila boljše viška črta na le; i fronti razbita in poveljnik Čeho j Slovakov general Gaida, je priče1 j fenzivo proti Permu. Zaradi brzo ! javnih težkoe se zavzetje Perma! še ni potrdilo, vendar pa se vsak čas pričakuje padec tega mesta. 1 Nemški poraz je imel imiču joT 1 vpliv na boljševike. Revolucija v Avstriji pa jim daje pogum.
Boljše viška armada sestoji h dveh delov; prvotnih boljševikov ;lin rekrutov. Prvi se bore hrabro drugi pa nimajo nikakega veseli, 1 Zaradi tega nesogla ia je b\a od prta pot v Perm.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tuž tim srcem naznanjamo, da ur-o i/ro'ili maturi črni zemlji telo ljubljene soproge, oziroma matere «n sestre
MARIJE JESIH, roj. Mesojedec.
Težka je bila ločitev od ljubljenih otrok, dragega moža in dobre-i ga brata. Toda naša ži\a vera in trdno upanje, da se enkrat zop-t. »ludemo tam gori nad zvn.daini, nam daje tolažbo, da moramo vstrajati v teh žalostnih č^sih.
Ranjka je bila rojena v Konop-Ijah, fara Dohropolje, Dolenjsko, stara 28 let. Bila je članica treh j Jriištcv. in sicer Slovan št. 3 ZSZ. j Marija Pomagaj št. 42 JSKJ. ter cerkvenega društva sv. Ane. Pre-1 n.inula je 29. oktobra po kratki! Iu mučni bolezaii pljučnici hi in-j 1 luem-i. Tukaj zapušča moža in 3 male otročiče ter enega brata, v j
•	si ari domovini pa sta riše ter dve! sestri.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih i vencev, posebno pa še društvu j Slovan ter družinam Mesojedec Zupančič, .Joe Oerm in John '»emu Najlepša zalivala vsem, ki ste nam priskočili na pomoč v teh žalostnih časih.
Žalujoči ostali;
Matevž Jesih, soprog.
John, Mary in Henry, otroci.
Stefan Mesojedec, brat.
Pueblo, Colo., 1. nov. 1918.
t
j NAZNANILO IN ZAHVALA.
j Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš dobri soprog in oče
FRANK DOLIN AR dne 2. novembra po kratki ra muč-i ni bolezni Pokojni je bil rojen
•	v Zahniei pri Skofji Loki. Kranjsko, pred 40. leti. Tukaj zapušča ženo in 6 ncdorastlih otrok ter 2 brata, v starem kraju pa brata in j 4 sestre.
Dolžnost me veže, da izrekam presrčno zahvalo vsem, ki so nam pomagali v teb britkih urah, posebno pa družini Frank Hafner za pomoč iu skrb v bolezni ter [vsem onim. ki so spremili pokoj-nika k zadnjemu počitku.
Ti pa. nepozabljeni soprog, po-I čivaj v miru !
Žalujoči ostali: Marija Dolinar, soproga in otroci.
Itoek Springs, Wyo., dne 8. no-jvembra 1«J18.
SLOV. DELAVSKA ^^ PODPORNA ZVEZA
Ustanovljena dn* 16. avgusta	Iokorporiran« 22. aprila 1909
» državi P*«»?
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood R'd., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 604 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. G.'« Main St., Johnstown, Pa.
2.	Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Umemangh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6302 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom, blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadzor, odbora : JOSIP PETE UN E L, Box Willock, Pa. J. natlzornik: NIKOLAJ PO V ŠE, 1 Ornb St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh. I*a.
2. natlzornik: IVAN GROŠELJ, 8S5 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kan s.
1.	lKjrotnik: FRANC TEROPf'I<\ R. 1. Bononga. Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14th St., Springfield, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK. &i3 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa,
URADNO GLASILO:
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York City.	*
Cenjena tlruštva. oziroma njih uradniki so nljmlno proSenl. itoSiljati Tse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar dragega. lK*nar naj se počlje edino potom Poštnih, Expp^snih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & Quanintee Co. in tako naslovljene poSiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opasdjo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake |M»manjkljiv«»sti. nsij to nemudoma naznanijo uradu glavnega fajnlka. tla se v prihodnje popravi.
t -
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam uscin pr'jateljem in znam-eni ža!">*tn«> , vest, tla nam je nemila smrt vzi l.i i žeuo-mator. o/iroiua st^iro FRANČIŠKO VODNIK, roj. Tušek.
I mrla je 11. oktobra no ost m lueviii mučni bolezni pljut-niei v: tartisti let. Tukaj /.itjiiiv.'-;, e žal ij >i-e;_ra tnoža in -"» netiol/.-• ili otročičev v -starosti tnl me-seeev «.!<> 7 let in brata, v stan do-' j uiovini pa stariše. ."{ trate in .'! se-! stre. Rojena je bila na Trati na«! Skot'jo t.MtUo. Ameriko je ]>ri-vhi preti ^ leti.
Tem ])ot«-in se is kron o zali valim
vsem. ki so nas obiskali in tolažili,
v tako težkih trenotkih. Lepa j
I hvala njenemu bratu i;i Mrs C'a-
i de/, ki je stregla pokojni in j--
prevzela v varstvo neilolžne «>trt»-;
ke. Nadalje se zahvalim družini!
Novakovi. Zikerjevi, Šturmovi.!
; KcstelČevi in Dolarjevi. ki so nas
obiskali ter nam pomairali v tako'
težkih C-asih. Leq>o se zahvalim
mojemu bratu in njirgox'wnu KetaJ
ker sta prišla pokojno sjn-enit k
večnemu počitku. Nadalje >•* /a-.
hvalim njenemu bratu. Mis.s Ca-:
deževi. Miss Novakovi in ALUs 7\-
karievi za darovane vt-nee ter i . . . .i i vsem. ki so jo spremili k zadnje-:
i tuu počitku.
Kanjko pi*iporoč«tni vs*-m v blag spomin. Bcwii ji lahka ameri-j jška zemljiea, naj počiva v miru!
Žalujoči ostali:	i
Simon Vodnik, soprog. Samv, Joe, Frank, Annie in Fany,'
otroei.	■
Anton Tnšek, brat.
( laridue. f*a . !'. O. H«»x 4'»::. j
Odprava cenzure.
— I
Pariz, Francija. 11. novembra Časnikarska poročila, ki so p«>-slana iz Pariza, niso več podvrže na politični cenzuri in priznavaj se princip javne diplomacije. Mi-j nistrski predsednik Clemenceau se je izjavil v prilog najsvobodnejših •
časnikarskih brzojavnih možno sti. —	I
t
NAZNANILO.
'1 uy.u;iit	lu^naujatu
prijateljem tn ziiajieenn žaJostno v d tja nam je nemila smrt <m1-\/' .i\ ljubljenega moža, ozinmia t »čet a
JURIJA MESEC.
1'ieminul je. previden s sv. za-! Urr.iin'iiti za umirajoče, dne 4. eo vembra v -starosti 4!' b*t. Doma je bi! i/. Logatca na Gorenjskem. V Združenih državah j«* bil nad IS j let. Tukaj zapušča mene žalujočo j ženo in ^ «»trok od katerih je najstarejši 1!» let in najmlajši 10 !«•-dnov. Vzrok smrti španska iiiflu-i»*nca in estbma.
! .Mirno spavaj. dra«ri oče, laltka n;ij ti I o ameriška zemlja iu več-jna luč n;ij ti sveti!
Žalujoči ostali: Annic Mesec, soproga. Mary, Angela, Annie, Marget iu
Dcrothv, hčere.
Joe, John in Frank, sinovi.
Ontario. Oregon, 11. nov. 1!»1S.
J
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Sorodnikom, znancem iu prija-■ te'.iem naznanjam. <la mi umrla ! žena
JEDERT BOGOLIN
.diie novembra po kratki, ldučni ■j bolezni v star«isti :><) let. Tukaj ! zapušča mene žalujoi»ega soproga I iti :{ nedorastle otroke ter ve*'- »«• ' rodnikov in prijateljev.
Srčna hvala Martinu Kralju iu 'iij«*ir«ivi soprogi, ker sta mi prišla !'iia pomoč v težkih urah v času bo-jle/.ni in smrti moje soproge. Za-jhvaljujem se tudi njeni sestrični Frances A bra m za vso potno«'* v težkih urah. Še enkrat lepa hvala
i
vsem.
ie^u, nfpozabljena soproga in skrbna mati, naj bo lahka svobod na ameriška zemlja, v iniru čivaj!
Žalujoči ostali: Joseph Bogolin, sojirog. Joseph, Mary in Rudolph, otrtx-i. j Pittsburgh. Pa., VL nov. 1918.
Dr. LORENZga, 844iPean
EDINI SLOVENSKO QlF GOVOREČI ZDRAVNIK	2LV6DU6
»ISKn ^^Pittebargh,Pa.
MoJa stroka Je adrmvijeoje akntnlh In kronlfnlli tooleaaL Ju mm ie adravtrn nad 23 let ter Imam ikufinje r vaeb bolesnlb la ker mam slovensko, sate na morem poi^olnoma raraneti ln spona ti vifio bolezen, da na ozdravim tn rrnem moč ln adravje. Hkozl 23 let mem pridobil posebno sknfinjo pri zdravljenju moftklk Inltnil Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Jew da vas poopotaoma oadravtaL Ka odiaJaJt«. ampak pridite Mm-
oadrartm zastrupljeno kri, masnlje In Use po telesa, ta-Uanl t grio. Upadanje las. bolečine v kosteh, stare rane. BWbsa kolesni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcab, Jetrah 1» ialortsa. menico, rermatlzem, katar, zlato tUo, nardubo Itd.
sv xjm^B are se: ▼ ponedeljkih, sredah ln petkih od 9. zjutraj do ft. popoldan. V torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. ura ajutraj do & ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Fs noiltl ne sdrarlm. Pridite osebno. Ne pozabite Ime ln naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Fein ate., Pittsburgh, Pa.
Tntafrf dizfd ndravnlkl rabijo tntnt^t, da vat iswlsssje. Jas asarn hrvatsko Is M starssa kraja, sate vas Ud adravte.