Posamezna številka 20 stoflnK letnik xivi Uh*l* — izvcemSl p.ncdelitk - vsak dan zlatraj. — Uredništvo: uli« m. FrančISka AsiSkega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi na] se poWWo »red-olStvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo rokopisi te ne vrafiajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik StefanOodina. - Lastnik konsordj Hslt Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina annSa na mesec L 7.—f pol leta L 32.— in cen leto L 60.-. — Telefon uredniitva In uprave «tev. il-57. Primorska politika Posamezne Številke v Trstu in okolld po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72««). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Ogiai; naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv FrančiSka Asilkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57* Svoje dni je Tomaž G. Masaryk izre* dišča v našo deželo in iz nase dežele zopet razaj. Res, to je velika m zname* nita ntK>?a celotnega narodnega gibanja v Primorju. Glavno breme tega dela mo* ra nositi kulturno gibanje; to je nalopa prosvetnih društev, pevskih, dramatskih zborov, kulturnih revij. —-. Gotovo je, da bo tudi politično delo moralo pospeševati vse, kar nas tesneje spoji z jugoslovensko narodno celino. Vendar se primorski politiki odpira pred« vsem drugo ogromno polje za praktično in plodno delo. Kaj nam pomaga vse narodno delo, —~ šele, slovenski napisi itd., — ce gredo kmetska posestva na kant, ce izgublja* mo na stotine delavcev, ki morajo za. pustiti rodna tla, ker ni dela? Tu caka primorsko polako glavno delo. Skrbeti mora za to, da se naš neocivisni kmetski stan utrdi, da vzcvete poljedelstvo, vi* nogradništvo, živinoreja. Odpreti mera delavcem nove vire zasluška, priboriti mora našemu delavcu enakopravnost z Italiiani v tovarnah v rudniku. Primorska politika ie delo, kulturno in gospodarsko delo za jugoslovensko ljudstvo v naši deželi; je predvsem delo za glavno maso naroda, za kmetski stan in delavce. Rekli smo, da je cilj naše politike v tem, da ohranimo in še ojačimo kultur* ne in gospodarske sile narodne celote. Torej moramo biti- prinravlieni da no* ■ . . i Ji »imt /i ii rfrv* Piše: J. K. darski siM narodne celote. Kakor izloči zdravo telo iz sebe vse strupe m vso gnjilobo, tako naj izločuj en arodna ce* bijemo vse, kar škodi kulturni ali gospo* I slovenov. JugošiavIIa Itsliiansko* jugosiovenski ednešaji. — Mnenje jugoslovenskega lista ZAGREB, 12. Odločno stališče, ki so ^nviiVL-^, .. i-:___i • Mct-i -ir lota iz sebe vse škodljive elemente se to zgodi, zato ima skrbeti narodna H tik a. Predvsem mora pobijati vse, kar je na škodo kmetskemu stanu m delav* stvu. Iz narodnega telesa mora iztočni gnjilobo oderuštva, izkonščevanja, — četudi bo ta operacija koga-bolela. Ali ta politika ni narodna, aii ne skrbi na najboljši način za narod, za -oljm* Ijona kmetov, delavcev, malih obrtni* kov ki so biH posedli zemljo od Predila do Reke? Po mojem skromnem mnenju je to delo za gospodarsko in kulturno povzdigo kmetskih in delavskih mas edina res plodna politika. Kaj nam pomaga duhovno edinstvo, če bo treba iztrebiti vinograde v Brenti in Vipavi, ker vinogradništvo t* bo vec neslo? Njiva za njivo, posestvo za ;* sestvom bo padalo v italijanske roke in naši kmetje bodo šli s trebuhom za kru* hom! Naši delavci bodo propadali po tvornicah kot najnižji težaki izgarani, izkoriščani do krvi! Primorke politike prva skrb mora biti, da skrbi za to, da dobe naši kmetje, delavci in mah obrt* niki več kruha, neodvisno gospodarsko eksistenco! V rimski zbornici je poslanec dr. Wil* san izustil besedo: »Mi nismo iredenti* sti, pač pa smo neocirešeni«. Iz njih iz* luščimo misel, da nočemo razsipati na* rodovih sil za brezplodno tarnanje in govoričenje o vdovi tožni domovini. Cu tirno, da se nam je zgodila krivica in se svoji sveti pravdi ne odrečemo. Ne ca* kamo pa prekrižanih rok na Mes*;o, ampak hočemo iti na delo za interese kmetskega, delavskega in maloobrtn^i stanu, ki tvorijo ogromno večino naroda. To je smer, ki naj jo zavzame narod* na politika. Res je, nisem noklican, da bi odločal, v kako smer naj gre primorska politika; ^oedini človek snloh -~a* vice, da bi o tem končnoveljavno odlo* čal. O smrei naše politike naj odločajo ljudske mase. One so trpele, one so v odločilni uri skozi vihar preganjan' boi. Zato naj imajo te množice zadnjo in odločilno besedo, ko gre za to, kak* šna naj bo politika primorskih Ju^o t. L ter vprašuje javno in odprto: 1. re3U ko avtonomaško stranko (Zanello), 2. reško demokratsko avtonomaško stran* ko (Gottharcfoja), 3. reško internacio* nahio socialno demokratsko stranko (Stalcerja), da se izvolijo javno in ne. mudoma izjaviti: 1. AH odobravajo najnovejši korak Zanelle in večine po njih izvoljene konstituante v vprašanju luke Baroša. 2. Ali odobravajo naš proglas od 12. junija t. L Ako ne dobimo do 25. julija t. L no* benega odgovora, bomo smatrali, da stoji stranka, katera ne odgovori, na stališču Zanelle ter se pokorava ukazom iz Rima.« Konečno se sklicujejo zastopni* „i reških Jugoslovenov na to, da so ve* dno vršili svojo dolžnost in vedno opo* zar j ali vse stranke na strašne nosledice »dosedanje blazne reške politike in na grde namere Italije«. Bolgarska Vzroki bolgarske denarne krize SOFIJA, 12. Minister za trgovino Daskalov je podal zastopnikom bolgar> skega časopisja nekoliko izjav glede stanja bolgarskih devizi Dejstvo, da sta* nje bolgarskih deviz ni sjajno — je iz* javil minister — je odvisno od mnogo vzrokov, med katerimi niso brez pome* na zadnje tendenciozne vesti o do* mnervnem sodelovanju med Bolgarsko, Jugoslavijo in angorsko vlado. Vsled te* ga je veliko povpraševanje po tujih vred* nostnicah, težkoče bolgarske državne banke pri vzpostavljanju kredita v Nemčiji in zadolžitev bolgarskih trgov* cev pri tujih trgovcih. Minister pa je izrazil upanje, da se bo položaj izb olj* šal, predvsem vsled znižanja davkov na izvoz, vsled dobre Žetve in podniranja izvažanja, vsled ukrepov, ki jih namera* va vlada ukreniti kot reakcijo proti špe* kuliranju s tečajji, vsled dohodarine in končno vsled vzpostavitve dobrih odno^ šajev z vsemi držvaami. Minister je nato javil, da bolgarski fi* nan&ni minister odpotuje kmalu v ino* zemstvo zaradi nekaterih finančnih za* dev. Glede poslanca Proskovega, ki je odpotoval v Carigrad, je izjavil, da ni* ma nobene posebne naloge za angorsko vlado, temveč da potuje po svojih po* sebnih poslih. Končno je minister pove* dal, da je Bolgarska že prosila medza* vezniške komisije za dovoljenje, da bi si mogla izposoditi 50 miljonov frankov v Franciji in 50 miljonov v Belgiji, toda ni še dobila odgovora. ga zavzeli nekateri italijanski listi v zadnjem času proti rovarjenju^proti Ju* goslaviji, je naredilo na tukajšnjo poli* tično javnost zelo dober vtisek._»Agra* mer Tagblatt« ugotavlja z zadoščenjem izboljšanje odnošajav med operna drža* vama, ki se ima pripisati tudi zmernost: italijanskega in jugoslo venskega javnega mnenja. List upa, da bodo tudi najbolj zagrizeni italijanski krogi vendar le ubrali bolj zmerno pot m da se bo ustva, r;la ne samo oficielna, temveč tudi no* kanja podlaga za skupno delo Italijan* skega in jugoslovenskega naroda. »Ka* k^ se bo nova italijanska vlada vedla v fem oziru - pravi Ust - se lahko samo sluti Toda v izjavah ministra vnanjih stvari markiza Della Torretta zastopni* kom francoskega tiska in v osebi mini* s trškega predsednika Bonomija ka en ie bil v tesnih vezeh z Leomdo Bissolat* tijem — in končno v iztreznjenju itali* lanske jakosti vidimo vendar znake, da bo politika nove italijanske vlade ubrala pot pomirjen j a. Edino ta pot more biti koristna obe* ma narodoma — zaključuje list — Kajti Italijani in Jugoslovani morejo biti — kakor je poudarjal pravilno Salvenum — ali najboljši prijatelji al! pa najhujši sovražniki.« Odgovor jugoslovenske vlade na čičeri* novo noto BELGRAD, 12. Nedavno je ruski ko* misar za vnanje stvari Cičerin protesti* ral pri jugoslovenski vladi zaradi posto* panja z ruskimi vojnimi ujetniki, kate* rim se ne dovoljuje povrnitev v dotmo* vino. Jugoslovenska vlada je odgovorila, da ni v Jugoslaviji ruskih vojnih ujet* nikev; tisti, ki so živeli tukaj pred osvo* boditvijo, so bili že poslani v Rusijo. Ci* čerinovi noti gre bržkone za 10 Rusov, ki so bili zaprti v mostarski trdniavi za* radi bolj še viške agitacije. Ti Rusi so bili odvedeni pred kratkim v Beterad, kjer so bili zalsišani in nato poslani sko* zi Bolgarsko v Rusijo. Ti Rusi pripa* dajo Krasinovi trgovski komisiji in so bili prišli v Jugoslavijo agitirat, nakar so bili zaprti v mostarske zapore, odko* der so poizkušali enkrat pobegniti. Reka nomaške stranke-V pismu očitajo reški Jugosloveni Zanelli nedoslednost, ker danes rapallske pogodbe ne priznava več v polnem obsegu, temveč samo v koli* kor je objavljena, dočim je za časa vo* litev, ko je moral vsled terorja svojih rojakov bežati iiz Reke v gostoljubni Bakar, izjavil nasproti zastopnikom res* ke jugoslovenske stranke, da priznava rapallsko pogodbo v njenem polnem ob* segu. Dalje je Zanella izjavil zastop. ital. vlade, da je v imenu opozicionalnih strank proti temu, da pride luka Baroš v popolno suverenost države Srbov, Hr* vatov in Slovencev. V rajpallski pogod-bi je pa izrecno rečeno, da so meje Re* ke meje »Corpusa Separatuma iz dobe Marije Terezije«, v ta »Corpus separa* tum« pa ni bila niti luka Baroš niti Delta nikoli vključena. Iz tega sledi, da ne pri* znava Zanella niti objavljenega dela ra* pallske pogodbe v celoti. Vsled tega iz> javljajo zastopniki reške jugoslovenske stranke, da ne morejo več sodelovati z Zanello in njegovo stranko. Opozarjajo na svojo izijavo od 12. junija t. 1„ v ka* teri so zahtevali, da se mora v življen* skem interesu Reke same priključiti luka Baroš brezpogojno h kraljestvu Srbov Hrvatov in Slovencev. Dalje pravi pis» mo: »Mi to tudi danes trdimo in osta» nemo brez kolebanja pri tem. Sicer bo Reka propadla za vekomaj. To pa Italija baš tudi hoče. In Vi, gospod Zanella, in navodno tudi Vaša večina konstituante zavedno ali nezavedno, to je sedaj vse eno, s svojo novo orientacijo to namero z vsemi svojimi silami podpirate.« Jugo* slovenska vlada, pTavi pismo, je priprav* ljena se sporazumeti s svobodno drža* vo Reko 1., »ako se rapallska pogodba popolnoma izvrši in pride kraljestvo SHS v posest vseh po italijanski vojski še zasedenih krajev, ki so mu po tej po* godbi prisoieni, torej tudi v posest Del* te in luke Baroša; 2., ako dobi Reka za* konito vlado, ta naznani svoj nastop, bo pripoznana in predloži svode predlo* ge«. Pismo očka Zanelli, da se je poko» ril nesrečni fašistovski struji v Rimu s tem, da noče priznati Jugoslaviji Delte in Baroša. Na ta način bo prisilil Jugo* slavijo, da ne bo sklenila z Reko nobene pogodbe, da bo Jugoslavija Reko popol* noma prepustila njeni usodi, da bodo zgubili Jugosloveni vse zaupanje v itali* janske stranke na Reki, da bo Jugosla* vi j a obrnila ves svoj promet, tudi tran* sitni, na svoja pristanišča na dolnrem Jadranu, da bo, kolikor pač mora težiti h gornjemu Jadranu, sklenila z Italijo poseben sporazum, po katerem se bo Odprto pismo reških Jugoslovenov gospodu Zanelli REKA 12 Glasilo reške jugosloven* lahko posluževala tržaške leku. »Kaj pa ske stranke »Riječki Glasnik«, ki izhaia Italija? Ne bojte se! To bi ji bilo naj* v Zagrebu, je prineslo 10. t. .m na uvod* nem. mestu odprto pismo gospodu Ri* harc'u Zanelli, predsedniku novoizvolie ljubše, to ona želi doseči.« Dalje pravi pismo: »Reška jugosloven* ska stranka ostane neomahljivo in do* ne reške vlade, predsedniku reške avto* cela pri svojem proglasu od 12. junija Italija De Nicola ostane predsednik zbornice? RIM, 13. Zatrjuje se, da se je De Ni* cola vklonil splošnemu prigovarjanju in da ne odstopi. Vest, da bo on še nadalje predsednik zbornice, je naredila ugoden vtisek pri ljudski stranki, liberalcih, de* mokratih in tudi pri socialistih. Fašisti proti sklenitvi splošnega miru s socialisti in komunisti. — Spopadi med rdečimi ardki in fašisti MILAN, 13. Včeraj se je vršil napo* vedani fašistovski sestanek, na katerem se je razpravljalo o sklenitvi miru s so* cialisti. Po živahni razpravi se je spre* jela resolucija, v kateri se poudarja, da smatra vodstvo italijanske fašistovske stranke predlog za sklenitev splošnega miru z nasprotniki in sovražniki z ozi* rom na zadnje dogodke za prenagljen. Posamezne krajevne fašistovske zveze lahko sklenejo sporazum dogovorno z vodstvom fašistovske stranke s posamez* nima zmernejšimi delavskimi organi* zacijami. . , .. « . Sprejete so bile tudi resolucije, v kate* rih se pozdravjlajo reški fašisti, ki so zasedli luko Baroš, in v katerih se odo* brava delovanje fašistovskLh poslancev toliko z ozirom na vnanjo kolikor z ozi* rom na notranjo politiko. Medtem se množijo spopadi med fa* šisti in rdečimi arditi, ki se pojavljajo že po vseh mestih. Do zadnjega spopa* da je prišlo v Veroni, toda hujših po* sledic doslej ni bilo, ker je policija ve* dno posredovala. V Viterbu, kjer se je prebivalstvo obo* rožilo proti fašistom, je prišlo včeraj do novih spopadov. Mesto je bilo za* prto z žičevjem in drugimi ovirami. Iz Rima je prišlo nad 200 orožnikov, kate* rim se je pridružilo meščanstvo, oboro* ženo s puškami in samokresi. Ko se je razširil glas, da prihajajo fašisti, je uda* rila plat zvona* kMčoč ljudstvo vkup. Orožniki so ustavili vlak s fašisti in uka zali fašistom, da dvignejo roke. Ti so ubogali in orožniki so jih nato... pre* iskali in... aretirali! Našli so pri njih bombe in puške. # Iz Rima javfjaoo, da vlada med ta* mošnjimi proletarakfani organizacijami silno razburjenje zaradi fašistovskih na* padov. Proletarske organizacije so po* slale komisije k ministrskemu pred* sedniku, ki je obljubil, da bo dal ukre* niti vse potrebno* da se vzdrži red in da se kaznujejo krivci. Velik vtisk je naredila tudi vest, da imajo rdeči arditi že svojega zastopni* ka v parlamentu v osebi poslanca Misi* grina. D'Annunzio si kupi vilo RIM, 12. Minister za obrt Belotti je ugodil D'Aimtmzijevi prošnji, da bi smel kupiti.vilo Thodo (Carcagnacco v Cardone Riviera). Omenjena vila je pod sekvestrom, ker je last državljana neke sovražne dišave. D'Annunzio se je za* hvalil ministru Bellottiju s sledečo brzo* javko: »Zahvaljujem se Vaši Ekscelen* ci za to dejanje, s katerim se Dantejev Benaco začenja vračati k italijanstvu. Moja hvaležnost prehaja v vzvišeno voščilo.« _ Francija Francoska vlada dobila kredite za bližnji vzhod. — Parlament je nastopil počitnice PARIZ, 13. Ministrski predsednik Bri* and je ponovil pred senatom svoj govor, ki ga je imel pred poslansko zbornico. Nato je postavil vprašanje zaupnice. Pc Briandovih izjavah je izjavil predsed* nik finančne komisije v senatu, da komisija odstopa od svoje zahteve po zni* žanju kreditov za bližnji vzhod. Nato je senat enoglasno odobril omenjene kredite v znesku 280.000.000 frankov. Senat in poslanska zbornica sta vče* ran zaključila svoje delovanje in sta se odgodila radi poletnih počitnic. Francija bo šla na konferenco v Washington PARIZ, 13. Briand se je v svojem go* vora, ki ga je imel v senatu, doteknil poslanice predsednika Hardinga o razo* rožitvi Izjavil je, da bo Francija šla na konferenco, da pa se ne bo nikdar od* rekla jamstvom, ki so potrebna za njeno varstvo. Briand je dostavil, da bo morda posledica te konference, da postanejo varni vsi narodi na svetu. Anglija Konferenca o razorožitvi se bo začela jeseni LONDON, 12. Japonksi odgovor gle* de konference o razorožitvi ni še prišel. »Dailv Express« pravi, da se bo konfe* renca o razorožitvi na morju, ki jo pred* laga predsednik Harding, mogla sestati začetkom jeseni. Angleži v Egiptu LONDON, 12. Anglija je bila skleni* la svoj čas, da -umakne svoje čete iz Egipta. Ker se je v zadnjem času začelo razodevati močno ljudsko gibanje proti Angležem prijazni vladi ministra Adle^ ya, se je angleška vlada premislila in angleške čete ostanejo še nadalje.v Egiptu. Egipčani prirejajo protestne shode, na katerih sklepajo resolucije proti Angliji in za Zaglul pašo, ki je glavni bojevnik za neodvisnost Egipta Egiptovski princ Aziz Hasan, ki je pn= redil en takšen shod, je bil izgnan Iz Egipta.___ Amerika Vse prizadete države periski predlog za konferenco o razorožitvi WASHINGTON, 13. Obveščeni kro gi zatrjujejo, da so že vse države, kate rim je ameriška vlada poslala vabilo, ra= zen ene odgovorile, da snrejemaio pred* k>g Zedinjenih držav. Misli se, da se po konferenca o razorožitvi otvorila v W a* shingtonu 11. novembra t. 1., to je na dan obletnice premirja z Nem*"^ Pre* vladuje unanje, da se bo na komerne dosegel sporazum i nda se bo ustanovila potem takšna Zveza na^ ' bo od* govarjala v vsakem oziru ameriškim ko* ris tim in nazorom. Zedinjene države si ne bodo napravile vojnega oporišča na Tihem oceanu WASHINGTON, 12. Senat Zedinje* nih držav je sklenil odnehati od svojega prizadevanja za zgradbo oporišča za ameriško brodovje na Tihem oceanu in za vojno mornarico, kakor ga je že spre* jelo predstavništvo. Manjka samo še po* trdilo predsednika Hardinga. Neznosna vročina v Ameriki NEW YORK, 12. Po vseh krajih Ze* dinjenih držav vlada neznosna vročina, ki je še hujša, ker je zrak nasičen s so* parico. Iz vseh velikih mest prihajajo poročila o mnogoštevilnih slučajih soln> čarice. V New Yorku pa je trpljenje najhujše, ker so delavski okraji mesta prenapolnjeni. Ljudje želijo, da bi pri* šla nevihta, ki bi zrak ohladila, dasi do* bro vedo, da bi obenem s hladom prine> sla tudi dosti nesreč. Oblastva so dovo* lila, da bodo mestni vrti odprti celo noc, da bodo ljudje hodili spat vanje. Občina je priredila po ulicah začasne kopeli pod milim nebom. Ljudje, odrasli in otroci, drvijo po ulici v samih kopalnih hlači* cah k najbližji ognjegaški pumpi, da do* bijo rešilni blagoslov hladne vode, ki ga podedujejo new * yorški ognjegasci, do; čim hodijo neprenehoma cele procesije v javna kopališča, ki so jih oblastva otvorila ob morski obali. Vsled te nenavadne vročine, ki je obiskala letos New York, je znorelo zelo mnogo oseb, mnogo se jih je utopilo v morju pri kopanju. Vsled vročine so ljudtje prisiljeni spati po strehah. Ne* malo jih v snu pade na ulico, kjer ob* ležijo mrtvi __ Azija Grška ofenziva v Mali AHH PARIZ, 12. Grki so začeli no velikih pripravah zopet ofenzivo proti Turkom, toda pri IsmAdu so doživeli precejšen poraz. Izgubili so okoli 4000 mož. Po ne* katerih krajih so zonet nanredovali 20» 25 k,m kakor n. pr. blizu Bruse. Vesti iz turškega vira pa nravi j o, da so grške čete izgubile Chumar in da se pripravljajo na izpraznitev Usacka. Tum ške ladje so. položile v marmorsko morje torpede in plavajoče mine, di preprečijo izkrcanje grških čet. Rusija 3 shoda III. internacionale. — Borba med amsterdamsko in moskovsko internacionalo MOSKVA, 12. Istočasno s shodom III ivomunistične internacionale se vrši v Moskvi tudi shod internacionale rdečih sindikatov. Eden glavnih ciljev rdečih sindikatov (strokovnih zvez) je borba 3roti amsterdamski rqmeni internacio* nali strokovnih zvez. Zinoviev je napa* dal burokratizem strokovnih zvez po ka* ■»italističnih državah in jim je očital, da izključujejo iz svoje srede komuniste. Rdeči sindikati morajo odgovoriti z na* povedjo neizprosne vojne amsterdam* ?ki internacionali, ki je le orodie v ro* kah buržoazije in njena zadnja trdni a* va. Eden glavnih voditeljev amsterdam* ske internacionale Albert Thomas je sam izjavil, da si Mednarodni urad dela in Zveza narodov skupno prizadevata, da bi našla izhod iz sedanje krize. Bor* ba proti Amsterdamu — je nadaljeval Zinovjev — je razredna borba. Vsi na* pori ruske komunistične stranke gredo že 15 let za tem, da se sindikati prido* bijo za revolucionarni ideal. Amsterdam* sika internacionala se mora uničiti. Ako dosežemo to, bomo napravili lepo revo* lucionarno delo. Na seji od 6. julija je eden angleških zastopnikov pojasnil sindikalistično gi* banje v Avstraliji. Rekel je, da je 85^ avstralskih • delavcev pristopilo k inter* nacionali rdečih sindikatov. To se je zgo* điio na shodu, ki so ga sklicali prejšnji voditelji sindikatov, ki so bili vsi na* sprotniki rdeče internacionale strokov* nih zvez. Istega dne je poročal Rosmer o delo* vanju začasnega odbora internacionale rdečih sindikatov. Naglašal je uspehe odborove propagande, predvsem v Nemčiji, kjer se je posrečilo zlomiti enotno fronto socialno * demokratskih sindikaov. Tudi po drugih državah se je odboru posrečilo odtrgati lep del delav* skih množic od rumene internacionale. Rdeča internacionala delavskih zvez šteje v sedanjem hipu 16,400.000 prista* Sev, in sicer 6,500.000 v Rusiji, 2,500.000 v Nemčiji, 3,000.000 v Italiji, 400.000 v Franciji, 500.000 na Angleškem, 500.000 v Ameriki, 800.000 na Španskem, 6,000.000 v Avstraliji, 2,500.000 na Poljskem itd. Sedanja gospodarska kriza — je zaklju* čil Bosmer — vodi k nam vedno več de* lavcev. Sedaj je tudi prišel čas, da ube* remo novo pot: treba je ali osvojiti se* danje sindikate ali pa ustanoviti nove. Nato je govoril Anglež Tom Man o razmerah med angleškimi delavskL« mi sindikati. Rekel je, da je re* vokicionarno gibanje na Angleškem, v Ameriki in Avstraliji mnogo bolj težav* no kot po drugih državah. To dokazuje že sama prisotnost Amerikanca Hay* wooda, ki ga je ameriško sodišče obso* dilo na prisilno delo. Na Angleškem je 7,000.000 organiziranih delavcev, med njimi jih je okoli 20% na strani rdeče delavske internacionale. Sedanja gospodarska kriza bo spremenila tudi na An* gleškem številno razmerje med amster* damsko internacionalo in internacionalo rdečih sindikatov. Poljska Armenski škof v Lvovem obtožen, da je zlorabil svojo poslansko oblast VARŠAVA, 12. Parlamentarna komi* sija za vnanje stvari je razpravljala o vprašanju mons. Teodoroviča, armen* skega katoliškega škofa v Lvovem in po* slanika v državnem zboru. Gre za poro* čila, ki jih je poslal ta škof Vatikanu o položaju klera v Gornji Sleziji. M cm s. Teodorovič je bil obtožen, da je s^oro* čil Sveti Stolici tajno poročilo, ki ga ie poslal poljski poslanik pri Vatikanu Kovaiski, svoji vladi, kakor tudi zaseb* ni pogovor, ki ga je imel Kovaiski z Ducetom, francoskim zastopnikom pri Vatikanu, vse to pa potem ko je poljska vlada prepovedala mons. Teodoro* viču, da se bavi z vprašanji Gornje šle-zije. Predložila sta svoji izjavi Skir-mund, minister vnanjih stvari in bivši poslanik pri italijanski vladi, in Kovaiski bivši poljski zastopnik v Vatikanu. Kakor poročajo listi, se je ugotovilo, da je delal mons. Teodorovič po lastni inicijativi in brez znanja vlade, dočim ie ugotovljeno na drugi strani, da je bilo politično delovanje mons. Sapiehe, ka* toliškega škofa v Krakovem popolnoma pravilno. Mons. Teodorovič je v svojem obrambnem govoru izavil, da ne bo spre« jel eventuelne razsodbe tozadevne ko* misije, temveč da se bo sklical na javno mnennje. Seja je bila odgodena. ker se mora še zaslišati Loret, legacijski svetnik na Kvirinalu in bivši minister vnanjih stvari Sapieha. Listi objavljajo pastirsko pismo mons. Ogna, papeževega zaupnika v Gornji Šleziii. Poljski listi ne skrivaio ne^riiet«; fllga vtiska, ki ga je naredil ta dMomat. Klerikalni listi smatrajo, da je ta doku* mcnt zelo neprimeren v sedanjem času. Liberalno in socialistično časopisje pou« darja, da je dokument sovražen ^oljski stvari, ker postavlja gornješlezijski kler po 4 politično vodstvo nemškega škofa v Breslavi, kardinala Beltrania._ Trst sedal ne more Murlratl Dunajski poročevalec »Lavoratora« Luigi WileraJ je imel z nekim nemško* avstrijskim, funkcionarjem urada za tr« govino razgovor o sedanjih trgovinskih odnošajih med Avstrijo in Trstom. Raz* govor se je razvil na podlagi izjave poročevalca, da se mu dozdeva, »da A v s trija, posebno pa Dunaj, kaže kaj malo zanimanja za razvoj trgovine s Trstom!« Oni fukcionar je odgovoril, da odgo* var j a poročevalčeva trditev resnici. Funkcionar je priznal, da ni več tistega zanimanja za Trst, kakor nekdaj. Po zlomu Avstrije, ko so trgovski krogi v Avstriji videli, da je zanje izgubljen do* hod na morje, so v skrbi za bodočnost svoje trgovine iskali stike z italijansko vojaško misijo na Dunaju, da bi doznali, ali bi bila italijanska vlada pripravljena dovoliti v Trstu avstrijskim trgovcem take olajšave, da bi se mogli vzpostaviti prejšnji odnošaji s tržaško luko. Predstavniki Italije na Dunaju so bili kaj radodarni z obljubami. Obljubili so zlasti, da se bo dovolil za avstrijsko blago poseben prostor v tržaški luki, ki bo prost vseh pristojbin. Tako se bo lahko vzpostavila uvozna in izvozna tr* govina Avstrije. Ta prostor bi moral biti opremljen z vsemi potrebnimi naprava* mi za nakladanje in razkladanje hlaga; skladišči in potrebnimi železniškimi tiri. Toda obljube se niso izpolnile. A uboga in mala Avstrija ni mogla razviti ener* gične akcije, da bi dosegla v Trstu tiste olajšave, ki jih je dosegla Čehoslovaška. Ni Čuda torej, da so na Dunaju — ko so videli, kako malo naklonjena je italijanska vlada pospeševanju trgovine med Asvtrijo in tržaško luko — začeli razmišljati, ali bi se ne dale najti druge poti razen tržaške. Predvsem je znana stvar, da so med Dunajem in Trstom železniške zveze pomanjkljive in drage. V zadnjih časih išče tudi Čehoslovaškr. za svojo trgovino z Italijo železniške zveze preko Linca in Bremerja, da se izogne Dunaju. To bi pa pomenilo, da se bo izogibala tudi Trstu. In ni izključc* no, da bi, če bi se zveze preko Bremerja zboljšale, tudi del avstrijske trgovine ubral to pot, ki pelje končno v beneško ali genovsko luko. Poleg tega je danr. tudi možnost uporabiti nemške luke. Nemčija ima velik interes na tem, do. pritegne avstrijsko trgovino v svoje se* verne luke, in ponuja v ta namen vse mogoče olajšave: na železnici, na morju in v pristaniških. In znano je tudi, da ji pri tein dobro služijo vodne poti po re* Dopisnik pravi: Tržaška trgovina bo mogla zopet oživeti. Če se tedatno zni* Žajo prevoznine in skladiščne pristoj bine ter skrčijo troški poslovanja na tu* kaj injem tržišču, posebno tudi od strm« ni spedicijekih tvrdk. Tod* če hoče o* hraniti tržaški luki trgovsko klientelo, ki je že začela zapuščati Trst radi obup* ni h tukajšnjih razmer, mora italijanska vlada storiti vse mogoče, da ponudi vse potrebne olajšave. Poročevalec zaključuje: In vlada naj ne izgublja časa, če noče, da uduši Trst konkurenca drugih domačih in severnih pristanišč. Pomsle vesti xah. Konkurenca severnih Iuk pomeni brez dvoma za Trst veliko nevarnost. In če italijanska vlada ne ukrene hitro, kar je potrebno, izgubi1 Trst šc skromno trgov* sko zaledje, ki ga tvori Avstrija. Vsled težkega financielnega položaja), v kate* rem se nahaja Avstrija, ne more avstrij* ska vlada dovoljevati železniških olaj* šav. Nasprotno prevoznina se utegne še podražiti. Morda se v par letih raz* mere »boljšajo, ko se na železnicah po* gon s naro nadomesti z električnim. S tem se je razgovor zaključil. Na to pa omenja poročevalec tržaškega lista neki dopis iz Trsta v »Acht*Uhr*Abend* blattu«, kjer pripoveduje dopisnik, kn* ko mrtvilo vlada sedaj v tržaških jav* nih skladiščih. Je sicer tam nagromade* nega ogromno blaga, določenega za iiz* voz. To blago pa leži že mesece, ker ga ne morajo odposlati dalje. Take nepri* like se pojavljajo sicer tudi po drugih večjih pristaniščih, ali niti od daleč ne v toliki meri kakor v Trstu. Vrednost bla* ga, ki leži že mesece v tržaških javnih skladiščih, znaša nad miljardo. Tu je vmes tudi nezdrava spekulacija* ki hoče v čim večjo svojo korist izrabiti seda* nji položaj, kakor ga ustvarja nestalnost valute in gospodarska kriza. Špekulanti zadržujejo blago že mesece, ker se nade* j a jo še večjega dobička. To gromaden:e blaga je velika ovira za razvoj trgovine. Dopisnik razlaga dalje, zakaj da tr* žaška luka ne more konkurirati z dru* gimi velikimi pristanišči. Pristanišča na vzhodu, ki prihajajo v prvi vrst v po* štev za tržaško izvozno trgovino, so za* ložena in ne potrebujejo ničesar iz Tr* sta. In če se tudi povprašuje po kaki vrsti blaga, Trst ne more konicurirati s cenami drugih tržišč. In to vsled velikih pristaniških pristojbin in visokih prevoz* nin. Ako bi se hoteli iznebiti blaga, na* kop ičenega v Trstu, bi morali to blago prodati v bolj oddaljenih tržiščih, kjer je povpraševanje po takem blagu. A to se ne da izvesti iz istega glavnega raz* loga, ker so stroški poslovanja in pre* voznine v Trstu nerazmerno večje, ka* kor v drugih svetovnih lukah. Plovbena konferenca v Rimu je sicer znižala pie= voznino po Jadranu za 50 od sto in je iz* daino skrčila tudi prehodne tarife. Tudi tržaški Lloyd je na nekaterih črtah zni* žal prevoznino za 25 od sto. Ali k*j!ub vsemu temu so ostali troški na tržaškem tržišču še vedno večji kakor v severnih pristaniščih. Troški za prevoz vagona na progi Praga * Carigrad*znašajo n. pr. 300 lir, na črti Praga * Trst pa 3000 lir. In k temu prihajajo še pristaniške pri* ptojbine v Trstu in troški za prevoz po morju. Razumljivo bo torej, če ne bo noben praški trgovec pošiljal svojega blaga, v Carigrad čez Trst. . . Niti naših kulturnih spomenikov ne spošts jejo! Na koncu svojega «slavnostnega govora» pri aneksijski slavnosti v Postojni je predlaga" velzmožni g. gerent Dovgan, naj se trg, kjer stoji Viharjev spomenik, v spomin na ta znameniti dan prekrsti v «via della Concordia* — ulico sloge! Vilhar je bil notranjski rojak, znamenit pesnik, delavec na polju kulturnega snovanja! Spomenik njegov je prava svetinja za naš narod v zavedni Notranjski. Še danes se z navdušenjem in ganotjem spominjamo slavnosti v Postojni, ko se je razkril Vilharjev spomenik ob navzočnosti tisočev ljudstva, ki je prihitelo od vseh strani Notranjske, tudi od najoddalje-nejših krajev. Dolžnost do spomina tega znamenitega kulturnega delavca je, da prostor, kjer stoji njegov spomenik, kot v znak narodove hvaležnost, nosi njegovo ime! G. gerent hoče drugače. Vprašamo pa, ima-li te gerent ki ni izvoljen od ljudstva, čigar funkcije so le prehodne kot posledica ukinjenja zakonite ob činske avtonomije, ki je torej le produkt ne normalnih razmer: ima-li ta mož sploh pravico do prekrščavanja imen ulic? Tu ima menda besedo občinski zastop, ne pa g, Đovgan!f In vprašamo nadalje, ali si moremo misliti krva-vejše ironije, nego je v tem, da se v imenu pret-vezne «sIoge» med režimom in ljudstvom žalijo čutstva tega ljudstva, spomin na njegove nepozabne kulturne delavce! Sicer pa ne računajmo prestrogo s tem gospodom gerentom. Kakor je gotovo, da njegov «slavnostni govor* ni je, da se je misel na «via della Concordia*, robi! cvetka z njegove gredice, istotako gotovo dila v drugih glavah. G. gerent je le, kar mora biti pokoren sluga g. Cavallija. Radovedni smo zares, kaj poreče postojnski občinski zastop?! Eno pa vemo, da ta naš kulturni spomenik ostane ljudstvu drag in svet! čutstev ne moreta iztrgati iz duš noben Cavalli in noben Dovgan I Poroka. Iz OpČin nam pišejo: Včeraj se j tu poročila gospodična Ivanka Hrovatin s zna--iim kraškim rodoljubom Maksom Miličem iz Repn?ča. Nevesta je bila vzor narodnjakinje, vodila je petje pevskega društva «Zvon cerkvi in vse naše zadnje pevske prireditve so bile njena zasluga. «Zvon» se je na dostojen irtčin poslovil od svoje voditeljice, Openci pa kličemo svoji Ivanki: Sreča naj te spremlja po novih potih. Bodi tudi v novi domačiji narodu to, kar si mu bila doslej. Obtoženci zaradi požara v ladjedelnici pri Gv. Marku oproščeni. — Fašisti napadli odvetnika dr. Zennara. Razprava proti obtožencem zakadi požara v ladjedelnici pri Sv. Marku se končala, po štirih razpravah pred včeranjim 2e tekom razprave je državni pravdnik umaknil obtožnico proti 6 obtožencem, a ko je bilo predloženo porotnikom vprašanje, ali smatrajo obtožence za krive, so ga ti zanikali. Na podlagi tega pravoreka so bili vsi obtoženci oproščeni. Obtožence je branil odvetnik Zennaro. 1'ašisti so poslali že pred zaključitvijo razprave svoje naskočne čete na sodnijo. Hoteli so vdreti tudi v sodno dvorano, kar pa so jim stražniki vendar le preprečili. Ko so pripeljali obtožence, katere je zbrana množica burno pozdravljala, je prišlo do manjših spopadov med fašisti in posameznimi skupinami med množico. Fašisti so na to zasedli trg pred gimnazijo in bližnje ulice. Ko se je odvetnik dr. Zennaro vračal v spremstvu svoje uradnice s sod-nije domov, so ga fašisti napadli. Uradnica se je postavila napadalcem v bran, a jo je nekdo udaril in sunil v stran, nakar je večja skupina fašistov planila z dvignjenimi palcami proti odvetniku Zennaru, ki se je s svojo uradnico komaj rešil, ves pobit v bližnjo lekarno. Medtem so tudi prihiteli na lice mesta varnostni organi, ki so napodili fašiste. Iz lekarne so poklicali zdravnika rešilne postaje. Prišel je odvetnikov brat zdravnik Zennaro, ki je obvezal ranjenca, katera sta bila nato odpeljana domov. Odvetnik Zennaro je dobil več lažjih ran po glavi in plečih, a njegova uradnica je bila ranjena na roko. — Upati je, da bodo merodajne oblasti ukrenile potrebne" korake proti napadalcem odvetnika, ki je izvrševal, ko je branil obtožence, le svoj poklic in svojo sveto dolžnost. Kam pridemo, če se bo dovoljevalo, da posamezne stranke pošiljajo na sodnijo oborožene skupine, ki naj terorizirajo sodnike, odvetnike in porotnike?! Država, ki se upravičeno nuje mati prava, bi kaj takega ne smela dovoljevati, če noče, da izgubi vsak ugled v inozemstvu in vsako spoštovanje s strani svojih lastnih državljanov. Saj so se zakoni teptali v naših krajih Že tri leta in je že skrajni čas, da se temu sistemu naredi konec. Pridružujemo se z vsem srcem ogorčenemu protesžu vsega poštenega tržaškega meščanstva proti pred včerajšnjim dogodkom in izražamo upanje, da bo odvetniška zbornica znala izvršiti svojo dolžnost. Zakljnčitev zasedanja porotnega sodišča. — Razprave zaradi deiomora. — Napad na od v. Zena^ra. Včeraj se je zaključilo zasedanje porotnega sodišča z razpravo proti Ani Mračko-vi, bivši kuharici v hotelu «Balkan», ki je imela nezakonskega otroka z nekim Kotuzo. Po požigu hotela *Balkan» je revica estala brez sredstev, Koruza ji tudi ni mogel veliko pomagati in nesrečnica je sklenila umreti skupaj z otrokom. Dne 3. januarja 1921. je odpotovala iz Trsta v Piran, kjer se je vrgla z detetom v naročju v morje. Dete je utonilo, toda ona se je rešila. Obtoženka je bila oproščena. Državni pravnik je porabil v svojem govoru priložnosi, da izrazi svoj gnus nad napadom odv. Zennara in izrazil upanje, da kmalu okreva in se vrne na sodnijo. Predsednik je obenem naznanil, da se je razprava proti 15 obtožencem zaradi skrivanja bomb in druge municije odložila, ker je glavna priča Falcione javil iz Verone, da je bolan. Z včerajšnjo razpravo se je zaključilo zasedanje porotnega sodišča za to sezijo. Znižanje tarif ▼ glavnih skladiščih. Ravnateljstvo glavnih skladišč nam je poslalo sledeče obvestilo: Občinstvo se obvešča, da 30%tni po višek pri tarifah, ki je bil uveden z odlokom «.d 27. februarja t. L št. 6402/13863 in ki v veljavi od 23. marca t. L, od 18. julija dalje ne bo več v veljavi. Iščejo se dediči. Generalni civilni komisariat poroča: Osrednji urad za nove pokrajine naznanja, da se nanaja v Rimu nekaj stvari In kovčegov, nekaterih bivših avstrijskih držav- ljanov. Omenjeni predmeti so bili izročeni ivedskamu poslanstvu t Leedemi, ki je bilo sprejelo zaščito avstro-ogrskih državljanov ob času vojne, in to sedaj na razpolago postavnim dedičem. Kdor ve kaj o teh Mftih, ki so Fric Skribe, Ivan Sinrich« Tomaž Perrin in Zimich Czon (vsi so prebivali pred vojno v Trstu), je naprošen, da obvesti glavni civilni komisariat (pisarna, soba št. 42.) Natečaj za trafiko. Finačno nadzorništvo razglaša, da se začasno podeli razpečevalnica monopolov (trafika) štev. 148 v Trstu, v Skednju Številka 132. Osebe* ki se potegujejo zato, da bi jim bila podeljena, morajo predložiti odnosno prošnjo finančnemu ravnateljstvu do 6. avgusta 1921. Prednost imajo vojni invalidi ter vdove in sirote po padlih vojakih. Kdor želi podrobnejša pojasnila, naj se obrne na finančno nadzorništvo na tekališču Cavour št. 6, III. — Trst, 9. julija 1921. Stavbo, kakršnokoli in kjerkoli išče družin ski oče. Govori in piše slovenski, srbohrvat-ski, italijanski in nemški. Pred vojno je bil zaposlen kot upravitelj skladišča in načelnik oddelka pri nekaterih tukajšnjih podjetjih, sedaj pa je brez dela in sredstev. Ponudbe naj se pošljejo upravi »Edinosti*. Izjava. Spodaj podpisani izjavljamo sledeče: Ker so se razširile o nas neresnične govorice po vaseh Rodiku, Kozini, Lokvi, Divači in drugod smatramo za umestno pribiti: Prvič ni res, da mi občujemo v tujerodnih društvih in korpo-racijah. Drugič ni res, da so naša čustvovanja nasprotna "narodnemu principu. Tretjič ni res, da smo učlanjeni v društvu fašistov. Kdor dokaže resnico takega govorjenja, dobi od nas 1000 lir nagrade. Resnica pa je, da smo bili vedno v slovenskem narodnem taboru. Anton' BabiČ, Dutmovič Alojz, Alojz Čepar, Emil Fuk, Jožef Sosič (vsi iz Rodika). Anton Opara, Jožef Matevlič, Franc Jankovič (vsi iz Rožic). Kobl&r Andrej iz Brezovice, Anton ICranc iz Gradišča in Ivan Počkaj iz Slap. Trgovsko izobraževalno društvo. V petek, 15. t. m. vabim vse odbornike in namestnike, da se prav gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila ob 20. uri v društvenih prostorih. Predsednik. Opčine. Učiteljstvo openske šole priredi v nedeljo, 17. t. m. šolsko veselico na dvorišču gosp. Dralčeka. Ker se Čisti dobiček uporabi za nabavo šolskih potrebščin revnejšim učencem v bodočem Šolskem letu in deloma za šolsko knjižico, se vabijo prijatelji Sole, da ta dan posetijo polnofietvilno to prireditev. Učiteljstvo. Zahvala. Vodstvo slovenske zasebne šole v Trstu se tem potom kar najiskreneje zahvaljuje vsem onim rodoljubnim meščanom mesta Postojne, ki so na katerikoli način pripomogli gojencem naše šole, da so s čim manjšimi stroški megli položiti izpit na postojnski meščanski šoli. Posebna hvala postojnskemu učiteljskemu društvu ter vsem onim zasebnikom, ki so dali brezplačno ali po znižanih cenah otrokom prenočišča; ravnotako gospodu Paternostu lastniku Narodnega hotela. Vodstvo slovenske zasebne šole v Trstu. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici sklicuje izreden občni zbor v nedeljo, 17. t. m. ob 17. uri v prostorih Gospod, konsumnega društva. Občni zbor bo sklepčen ob vsaki udeležbi, vendar želi odbor obilne udeležbe. Pevski zbor učiteljskega društva. Danes ob 6. pevska vaja. Borzna poročila* 1 - Tečafb Trst, dne 13. julija 1921. Jadranska banka • •............300 Costtllch •••••••• 335 Dslmatia.................. 272 Gerolimich................131-2 Libera Triestlna.............. 471 Lloyd . • • ............... . 1620 Lussino .................. 700 Martinolich .«•••••.......• • . 165 Oceanla............... . . . 30 Premuda......... ....... . , 370 Tripcovlch.................330 Ampelea • 58! Cement Dalmatla . .............342 Cement Spalato...............310 Tuja valuta na tržaškem trgu« avstrijsko-nemške krone ....... 3.- 3.25 češkoslovaške krone........ 27.50— 23 50 dinarji.....................55.-- 56.50 lcji •■•»....»..*...» 30 —— 31.— marke............ • . 23.50— 29 50 dolarji..............21.--21.15 trancoski franki...............16S.--169.— švicarski franki ......... . 35?>.--3" 8.— angleški funti papirnati....... 78 25 — 78.75 angleški funti, zlati -........ 92.- 94.— napoleoni ...........- . 76--77.— KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je editna dobroznana krojačnica v Trstu. 23 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugI kupci Albert Pcvh. urar, Marztni 46 (v bliiinl drvenega trga). 23 ■agH—BMHČMBI iiJHHTIBIM Strnilo piscrnlJKo moč zmožno tudi laščine t med Po kratki in mučni bolezni je odšla nebeške krUatce naša predraga antonbja Žalujoči starši Ivan in Antonija Nepužlan, sestri Viljemina in Henrika, naznanjajo to bridko izgubo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb nepozabnega angelčka se bo vršil danes, četrtek, 14. t. m., ob 17 iz hiše žalosti via Amerigo Vespucci št. 11 C. TRST, dne 13. julija 1921. 563 Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47. fflškhl OGLASI HIŠA na lepem kraju v Divači j na prodaj. Pojasnila daje g. Alojzij Rebec v Divači. 1217 Vstop takoj. 550 Naslov pove upravništvo „Edinosti". Ti ob M- Urnik od 1. julija 1S21 Lir 3.80 6.90 7 £0 8.75 9 45 10 20 11,05 12.— 13 — 13.55 14.55 16.15 16 75 17.7 > 20.50 21.60 22.25 SfcJ.— 25.85 28.35 Tja 7.— 7.40 8.10 8 lr» 8.25 8.35 8.15 8.50 9,-9.10 9.15 9.30 9 45 9.50 10.— 10 20 10.30 10 35 1045 11 — 11.15 11.45 ODHOD Nazaj H Lir A SKLADIŠČNIK s 27 letno prakso, prevzame slično mesto. Ne reflektira na veliko plačo. Sv. M. M. Zg. št. 694, Blaž Cestnik. 1215 17 LETNA gospodična, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti' kot praktikantinja v večjo pisarno. Naslov pri upravništvu. 1216 VSAKEGA 26. se vrši v Divači velik konjski in živinsk semenj itd. Divača, dne 11. julija 1921. — NačelniŠtvo občine Divača. 1214 HJ Trst (P. Oberdan) Bazovica ..... Kozina-Hcrpelje . Tub le...... Materija . . » . . Markovščina • • • Gradišče ..... Obrov ..... Hrušica . • • . • Podgrad..... Račice Starad ...... Pasjak § • • t t § Šapjane . * • • • Rupa . . • * . T Permani • . . . . Jurdani ..... Jušlći...... Matulje ..... a£d) VoTasha-Opaliia (trg) Reka (Trg C. fiatiisii) Trst Podgrad a 12.-11.25 11.— 10.50 10.40 10 30 10.20 10.10 0.05 10.— 9.55 9.45 9. 5 9.0") 8 J 0 > 8 30 8.20 8.05 S.— 7.30 7.— t'8.3 5 25.05 22.85 0.45 20.20 18 70 17.85 1G.95 16 05 15 85 14 25 13.25 11.65 11.05 10.— 7.25 G.15 5.40 4.30 Lir 3.80 G £0 7 50 8.75 9.45 10.-20 1 i.05 12.— 13.— !6.30 i g Trst (P. Oberdan 17.10 17.35 17.50 18 -18 10 1R.'20 18.25 18.30 18.4<> ODHOD Nazaj Bazovica Kczina-Herpelje Tubi je . . . . , Materija • . . . MarkovšČina . , Gradišče ... f brov .... Hrušica ... Podgrad . . . 9 30 j 9. 8.40 8 25 8 15 I 8.05 ! 7.50 j 7 45 7 4 > 1 7.30 1 Lii '3.— 10 20 7.50 tuđ 5.35 3.85 o.— 210 1.20 SiiHis na deliela za preprodajalce f m I?; «Mati, mati! Zakaj sem to storila!« 29 letna Margerita Ponzio, stanujoča v hiši čednosti v ulici S. Filippo št. 7, je imela te dni v srcu neke skrivnostne bolesti, kakor obsojenec, ki vidi pred seboj vislice, na katerih bo visel ob gotovem času zadrgnjen kot garjeva mačka in se šugal v taktu gem in tja... Ta bolest se ji je večala dan za dnem bolj in bolj. Končno je prišla Margerita včeraj zjutraj da zaključka, da !>o edina njena odresiteljca iz tega trajevega življenja — sladka smrt. S tem prepričanjem ie vstopila v bližnjo mirodilnico, kjer si je kupila za par lir lizola, katerega ie kmalu potem zaužila v svoji sobici. Toda lizol je začel kmalu močno uplivati, da je revica tulila odbelečin in tako privabila več svojih sovrstnic, ki so jo 4ale po prvi pomoči nemudoma odpeljati v bclniSnico. V bolnišnici je moldovala: «Mati, mati. Zakaj sem se zastrupila!...» Skesani Ženski so izprati zdravniki želodec ter jo nato obdržali v bolnišnici. Utopljenca, ki je moral bit! že več kakor par dni v morju, so povlekli v Barkoljah včeraj okoli poldne na suho. Ker ni imel mož pri sebi nikakorštuh listfn, ki bi pričale o njegovem im®nu, se ni moglo še dognati, kako se piše in od kod je. Tudi se ni moglo 3e dognati, ali gre za nesrečo ali pa za samomor. URARSKI pomočnik, priden, samostalne delavec, dobi takoj mesto. Vjckoslav Sinčič, urar, Matulje pri Opatiji. 1149 GOSPODIČNA zmožna samostojno voditi pisarniške posle, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službe, najraje pri kaki banki. Ponudbe ped «značaj» na upravništvo. 11S2 PEVSKO DRUŠTVO «VENČEK» v Dutovljah priredi dne 17. t. m. veliko veselico s petjem, igro in plesom na dvorišču gostilne 2vab. 1188 ZLATO IN plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, II. 1189 POSESTVO, obstoječe iz hiše, vinograda, njiv, gozda in travnikov, se proda v Kaldirju pri Motovunu. Anton Božič. 1202 zaponke, igle in sukanec, že?\sko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. Nicolo 19 Mavricija Wackvifcza nasledniki Trs!, dl Torre mm 32. um 23-33 Vesti Iz Bralno drajtvo sa Ljobinju priredi jjjj^ deljo, _17. julija 1921 ob !6'30 svojo prvo lico. K obilni udeležbi vabi ne-vese-Odbor. Vesti Iz Istr© Fašisti dali zopet zapreti nekoliko labinskih radsrj«v. Pred nekoliko dnevi je bilo fzpušče-nih iz rovinjskih zaporov 15 labinskih rudarjev, zaprtih zaradi znanih dogodkov v raških rudnikih. Komaj pa so ti reveži prišli domov, so jih zopet odpeljali v Rovinj, ker so tako hoteli... fašisti. Res, ljubke razmere! Dsoul za nesrečne ž^e v Istri Hinko Kostenjeviški L 50. — Otroci šole v Sv. Petru na Krasu L 190. — Fran Fabijančič iz Hrušice, ker mu je odpustila Marija Ivane žalitev L !00. — Ribičič Roza nab. pola št. 144 L 169. — Lazar in njega svak L 100. — Na svatbi gosp. Mirka Gržlna in gdčne Francke Stepič nabrano v Ljubljani 402 din. in v Sv. Petru na Krasu L 100. — Nabrano na Buze-ščini L 440 in to: V vaseh VeH-Mali Mlun L 89, Strped L 62, PraČana L 70, Juričiči, Most, Mlini, Pintori in Marinci L 122 in Narodno Polje L 97. — Gdčna Marija Višnievec nabrala v vasi Mihele L 141. — Gdčna Marica Rapotec nabrala v Dragi L 103. — Gdčna Franca Ra-žem nabrala v Nasircu L 87. — T. P. D. E. za storjene usluge L 123. — Jugosloveni Malega LoSinja L 42. — Nabrano na svatbi gosp. Josipa Masariča z gdčno Po vlom Gržin v Dragi L 35. — Žerjav Ivan L 10. — Davorin Cenčič Ozeljava L 25. — Babič Anton, Rodik L 5. — Alojz Dujmovič, Rodik L 5. Alojz Cepar, Rodik L 3. — Josip Matevlič, Rožice L 2. — Emil Fuk, Rodik L 2. — Sošič Josip. Rodik L 2. — Fran Jankovič, Rožice L 2. — Andrej Koblar, Brezovica L 2. — Anton Kranc, Gradišče L 2. Ivan Počkaj, Slope L 2. — Anton Opara, Rožice L 3. Zadnji izkaz 93.462 25 L, 105*40 din. in 1 dolar; skapaf *5J*T2S L, 5*7*4« dia. in 1 dolar. KLEPARSKI MOJSTER Ferdinnd Renčelj v Tomaju se priporoča svojim sovaŠČanom in onim iz bližnjih vasi. Delo točno in solidno. 1203 HIŠA z osmimi prostori, vrtom in vodnjakom, pri Sv. Ivanu, se radi selitve proda po jako ugodni ceni. Pojasnila daje Mihael Cok, Lonjer 50. 1206 SAMOSTOJNA korespondentinja za italijanščino in slovenščino ali nemščino, zmožna strojepisja, eventuelno stenografije, se sprejme v večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Pogoji po dogovoru; ponudbe pod «Ljub-ijana» na upravništvo. 1210 FRANC GORJANEC, tesarski mojster v Po-stojjni, rabi več tesarjev za trajno delo. 1211 AVTOMATIČEN orkestron, skoraj nov, pripraven za vsako dvorano, se proda. Ulica Udine 40, mlekarna. 1213 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad. 40 Velika izbira majoličnili in železnih peči, elconomškili ognjišč in sledil-Likov. — Izbira majoiičnih plošč za kuhinje, kopeli in closet Velika zaloga plošč iz litega (tirol-lskega ali navadnega) železa in pečic za ognjišča. Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti Približno 9.000 m2 zemlje, enonadstrop-na hiša z gostilno, v dobrem prometu, hlev za 30 konj, velik vit, črez deset stavbiš , v sredini mesta Maribor, 20C korakov od mosti, pripravno za gostilničarje. mesarje ali živinotržcc, s G pSTiSvža* Ponudbe na odvetniško pisarno DR. JOSIP RAPOC, MARIBOR. POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plauaje edini grosist Eelleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 — TVRDKA — [I m iik'š vabi vse v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da pošljejo tuk. občin, uradu do 20. julija t. I. svoje družinske liste. Te liste rabi županstvo za sestavo imenika državljanov vsled aneksije, glasom st. germanske mirovne pogodbe. Županstvo občine Goče dne 3. julija 1921. TVRDKA = zaloga itev, 143 Karbur I. vrste, v originalnih sodih po 58 kg in kg, po konkurenčnih cenah. Tropinovec 50 stopinj. Velika iz bera likerjev prvovrstnih tovarn, po nižjih cenah kakor v Trstu. Prodajalci ao naproSeni, da si ogledajo pred vsakim nakupom našo zalogo v Sežani. 561 Trst, ul. Coroneo 13, tel. priporoča svojo zalogo Sftr r- Prodaja na Jebelo. g Porcelan, lončevina, raznovrstna steklenina. — ra Najrazličnejše vrste kor^zarcevza pivo, vino, m g likerje itd., steklcnice, svetiljke, cilindri, Šine g H l1/2—2 mm debele za stavbo v zabojih, na H t j željo tudi po natančnih merah. a 5 D ns a frcg- 35 u a BSdžSia s staro dobro vpeljano gostilno, mesnico, gospodarskim poslopjem, modernim hlevom, ledenico in drugimi prostori ter s 4 lepimi blizu hiše se nahajajočimi parcelami zemljišča (njiv in travnikov). Poleg posestva se proda ves premičen in nepremičen inventar. Hiša je v bližini kolodvora na prometnem kraju in ima na razpolago 5 tujskih sob. Pojasnila daja lastnica: Amalija Kocmur, St. Peter na Krasu 40. sse