Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 ghl., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo loto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
ltokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ';,(). uri popoludne.
Štev. 2HT.
V Ljubljani, v torek 18. oktobra 1887.
Imetnik XV.
Strah pred Slovani.
„Zora ptica, bit če dana." —
Dobro se spominjam še sedaj srečnih dijaških let, ko smo polni navdušenja za dom in vero ukrepali in ugibali o prihodnosti naroda našega. — Mladostnim srcem in živo domišljijo narejali smo program, po kterem bodemo kasneje kot možje delovali na duševno in telesno korist naroda našega; obljubovali, da, prisegali smo drug druzemu, da nam bode skrb za narod sveta.
In hvala Bogu! že je nekaj let, kar smo osta-vili klopi gimnazijske, in malodane vsi že delujemo v javnem življenji — in upam, da vsi držimo se programa narodnega. Izobraževali nas so v duhu nemškem — zgodovina razlagovala se nam je večinoma v smislu velikonemškem, oziroma luteranskem, v srca naša vlivali so poezijo nemško, toda zastonj 1 Drug druzega poučevali smo, med saboj smo se navduševali za idejo slovensko, avstrijsko-slo-v a n s k o. Bolj ko se nam je skrival tuji duh, gorkeje plamtelo je srce naše za zatiran narod.
In prav ta okolnost, da je mladi naraščaj inteligence naše skoraj brez izjeme naroden, baš ta okolnost krati spanje našim Velikonemcem, in posebno še ljubljenčku Nemcev — g. Gauču. — Mladi in lepooki g. Gauč — tako ga imenuje „0esterr. Reichsbote" — obžaluje, da je njegov prednik par drobtinic vrgel pepeljuški, ubogemu jeziku slovenskemu, in zato se trudi, da bi preprečil napredovanje mladine naše v materinem jeziku. Da, Slovenci, mala mladika na slovanski lipi, so poleg Čehov največji „strah" ministru bogočastja.
Ta sveti strah dela g. Gauča slepega in gluhega. Iloteč preprečiti duševni proletarijat — povišal je šolnino, češ, da ne bodo več siromaki tiščali v posvečene sobe srednjih šol. Dakle od sedaj naprej naj bodo gimnazije odprte le premožnim, a nadarjeni mladeniči siromašnih roditeljev naj se drže stanu iu poklica starišev svojih. Je li to pravično? Je-li ni neovrgljiva istina, da se imamo vsaj mi Slovenci možem, ki so se rodili pod slam-
nato streho, največ zahvaliti! To je dobro znano tudi našemu ministru, zato je izdal gori omenjeni ukaz. Da, že s tem ukazom nas je občutljivo zadel. To mu ni še zadostovalo.
Zopet nas je zadela „kavalirska", a za nas težka njegova roka. Na mogočno besedo njegovo prenehati je moral letos prvi gimnazijski razred v Kranji. Zakaj? Je-li je premalo dijakov? Ne. Več ima, nego nekoje višjo gimnazije. Dakle, kdo in kaj je temu vzrok? Strah pred Slovani. Boje se nas. No, pač mora na slabih nogah stati nemški „Miehel", da se vse zanj boji, da, še celo mogočni g. minister. Gotovo se g. naučni minister boji, da ne bi mogel ukaželjnim našim mladeničem potem, ko se izšolajo, preskrbeti potrebnega kruha. No, vsaj imamo Istro, Bosno in Hercegovino. Istina je, toda v te kraje bi gospod raje poslal druge može, ko ji bi skrbeli za razširjenje ideje nemške do Adrije in do — Soluna! Ne pa, kakor Čehi, koji so vsled številnih svojih srednjih šol poplavili vsa semenišča od zlatne Pralie do solnčne Gorice iu bodo po mnenji strašljivih Nemcev in Italijanov „počeščili" cele pokrajine.
Teh ubozih bogoslovcev se prav posebno boji tudi organ Lieiibacherjev „Oesterr. Reichsbote". V br. 247 od 17. septembra ima uvodni članek pod naslovom: „P. Weber's Missioniire". Omenjeni članek je polu obrekovanja in potvore. „Man fiihlt die Absicht und ist verstimmt", mislil sem, ko sem prečital omenjeni članek. Gospodi it la Lienbacher preseda zveza nemških konservativcev s klubom Hoheuwartovim in zato jim ni noben pripomoček prepodel, da bi se ga ne poslužili in razrušili omenjeno zvezo. Delovanje rodoljubne češke duhovščine primerja „Oesterr. Reichsbote" divjim četam husitskim. Da, upa si trditi, da službo svojo zlorabijo s tem , da o b o ž a v a j o narodnost.
Dakle tudi apostolski škof, nezaboravui Slomšek učil je duhovščino svojo malikovati, ko jih je navduševal delovati za izobraženje besede in zavesti slovenske! Dakle malikoval je
tudi on sam! Pač bi ti prilizovalci ministra Gauča boljše storili, da bi skrbeli za svoje potrebe. Skrhe naj za to, da bodo izredili dosti svečenikov, in potem ne bode treba njihovim škofom klicati iz Češke in Moravske „misijonarjev". V sedanjih okoliščinah pa bi morali še hvaležni biti češkim duhovnikom, da poučujejo nadepolno mladino nemško.
Da pa češka izreja toliko olikanega občinstva, da domii, ne more najti službe, to je ua čast naprednemu narodu češkemu. Seveda to preseda prevzetnemu duhu nemškemu, in odtod vse tožbe in obrekovanja. Da ne bi tudi mi Slovenci s časom pošiljali proti Jugu" v narodnem duhu izobraženih mladeničev, tega se boji, in to želi ua vsak n a č i u preprečiti naš minister bogoslovja in nauka. A naj se zasuče stvar kakor-koli, naj n?.s germa-nizujejo, kakor jim drago, naj nas tlačijo, naj nas prezirajo do skrajnosti, narod bo zmerom stal! Ni nas uničil barbar Turek, ni nas uničila nemška gospoda, in upajmo, da nas tudi g. Gauč uničil ne bode. Se živi, še cvete med nami zavest slovenska in slovanska iu živela bode, cvesti mora, dokler se bode po dolih naših in po gorah domovine naše razlegala lepa naša beseda in krasna naša pesem.	SI a volj ub.
Cehi in iiaiieni minister.
11. oktobra odprla so se po štirimesečnih počitnicah vrata državnega zbora. Odkar so nemški liberalci izgubili krmilo in se je v oktobru 1879 sešel novi državni zbor, nismo s tolikim zanimanjem pričakovali novega zasedanja. Pri raznih prilikah smo se sicer radovedno popraševali, ima li grof Taalfe večino desnice, ali sedaj smo bili toliko rado-vednejši, ker seje mej počitnicami marsikaj dogodilo, kar ni ravno okrepilo zveze desniških klubov.
Celo minolo jesen, ko je bila na dnevnem redu pogodba z Ogersko in so znane vladne predloge o bančnem štatutu posebno mej češkimi poslanci pro-vzročile mnogo pomislekov, bil je položaj mnogo
LISTEK.
Kedaj je g. nadlogar največ prestal.
(Dogodek iz lovskega življenja, zapisal y.)
Naš g. nadlogar praznoval je štiridesetletnico svojega službovanja. Ko je bil njegov god, povabil je na zmerno kosilce vsako leto svojo prijatelje logarje in podlogarje. Posebno je še rad videl, ako so ga ta dan pohodili tudi g. župnik z g. kapelauom in g. nadučitelj. če ti niso mogli priti precej opo-ludne, pričakoval jih jo ua vsak način ua „malo ju-žino". Ko je par dni poprej vabil goste v svojo hišico, izgovarjal se je ta ali oni, da nima časa, da šolo težko pusti itd.; tedaj ga je g. nadlogar precej zavrnil: „0 že prav! Saj no silim tako, pa popoludne o peti uri gotovo, takrat ni izgovora. Da bo gospoda prej v naši družbi, čaka jo z vozom moj strežaj. Vem, kaj se pravi dolžnost. Že dolgo let sam jtim druzih kruh, in skušnja me uči, da naši gospodarji strogo gledajo na to, da se vse točno izvrši, zato tudi Vam ne delam nadlege. Pa ko boste gospodje vse opravili, bo Vam in meni še tolikanj ' prijotneje, saj pravi pregovor, da po prestanem delu
se sladko počiva, ali kakor bi jaz pristavil, še krat-kočasueje se zabava".
Na tako vabljenje sem bil tudi jaz pripravljen. Pravili so mi že njegovi večletni gostje, da se takrat zberemo od vseh štirih vetrov, da je takrat prav prijeten dan, naj ne izostanem. Letos pa bo celo štiridesetletnica njegovega službovanja, in g. nadlo-garja bi zelo žalilo, ko bi v polnem številu ne imel svojih stalnih letnih gostov okoli sebe.
Da smo mogli vsi priti, odločeno bilo je godo-vauje ua četrtek v šolskih počitnicah.
Zbrali smo se res tisti dan že opolutlue na prijaznem holmci blizo gozda v g. nadlogarjevi hiši. Kosilo bilo je res logarsko-lovsko, ne kakor je drugod navada, da se kopičijo razna jedila in jc treba zadnje čakati štiri ali pet ur. Točno opoludne smo so vsedli, in ko je kazalec na uri kazal polu dveh, predlagal je godovnjak, ko jo ravno kratek prenehljej nastal v živahnem pogovoru: „Gospoda, če drago, pa vstanemo:"
Po kratki zahvalni molitvi ima gosp. nadlogar zopet prvi besedo: „Sedaj pa na vrt v hladno uto!" Poznali so že gostje njegovo navado, zato ni nobeden oporekal; vzamemo svoja pokrivala in hajdi na prosto.
Utica je bila danes lepo ozaljšana. Vse je kazalo, da je naš starina spreten lovec in izvrsten strelec. Rogovje raznih zveri, zraven letna številka, kedaj je to dobil, razna darila ali premije pri tej ali oni strelski skušnji itd., lepšali so male prostore. Sredi ute mala mizica, na njej različne pipe in smodke, okoli priprosti stoli.
„Tako gospoda! Sedaj naj si pa vsak izvoli prostor zbrati, kjer mu drago. Tii je duhan, kar kodo hoče, ali smodke, ali pa lulo. Jaz se smodk privaditi ne morem, a brez pipe bi pa živeti ne mogel. Ko grem v gozd s puško na rami, bi prej pozabil doma smodnik in lovski nož, nego pipo in duhan. Vam pa, posebno mlajšim, bodo skoraj gotovo smodke bolj dišale. Vzemite, ktere vrste Vam drago! Zagotovim Vas, roba je fina, največ je to darilo našega kneza. Njegovo največje veselje je lov. Včasih kar nenadoma prijaha tii sem. Ko ga zagledani, precej vem, kaj bo. Že s konja doli mi kliče: „Bova dobila kakega srnjaka danes?"
To so ve, da imam vedno take prostore nalašč odločene za kneza ali kakega njegovega prijatelja, kjer so bolj drži zverjad. Ko se z lova zopet vračamo v to hišo s srnjakom, ponudi mi pred odhodom vselej nekaj smodk. Ker jih sam ne kadim, prihranij^g^M

manj kritičen, kak;.1 letos pričetkom zasedanja. Naredbo naučnega ministra vzbudile so veliko razburjenost. Oasuiki raznih barov razpravljali so vprašanje, ostane li še sedanje ministerstvo, ali morda celo grof TaalTe naredi prostor pl. Gaufiu.
Sedaj, ko so se z mnogih strani čule interpelacije zaradi uaredeb naučnega ministra v prvi vrsti proti češkim in slovenskim srednjim šolam, smemo sklepati, da ostanejo ministri na svojih sedežih.
Češki klub stavil je takoj v prvi seji interpelacijo, ki slove:
Uradna „Wiener Zeitung" poročala je dne 10. avgusta t. I. o Najvišjem sklepu z dne 29. julija t. 1., ki naznanja ostre naredbo na polji naučne uprave, izmed kterih posebno naglašamo načeloma sklenjeni razpust zgornjih rejaluih razredov na združenih državnih srednjih šolah v Litomišlji, Plznu, Taboru, Kutni gori in Prerovu.
Že poprej skušala jo „Pol. Corr." v očividno inspirovanem naznanilu, seveda le s popolnoma splošnimi razlogi, utemeljiti naredbe, ki so posamezno navedene v napoininanem Najvišjem sklepu, vrhu tega pa je tudi objavila naučne uprave namen, da hoče odtegniti podporo občinam, kterim so take dovolili Najvišji sklepi za lažje vzdržavanje njihovih srednjih šol ter jih tudi ustavno priznal državni zbor, da no bo sploh dovoljevala tacih podpor, za ktere se bo v novič prosilo za druge zavode, in da ne bo v prihodnje sprejemala zasebnih srednjih šol v državno upravo, da namerava tedaj ovirati razvoj srednjih šol v Avstriji z vsemi sredstvi, ki so vladi na razpolaganje.
Proglašenje tacih uaredeb moralo je v najširjih krogih prebivalstva vzbuditi globoko in gotovo tudi opravičeno uevoljo in razburjenost, ker se tukaj no gre samo za krajevne naredbe, ki bi zadevale koristi le posameznih občin ali deželnih delov. Smatrati se je mogla in morala osobito tam, kjer vsi krogi naroda na najrazličnejše načine iu z brezprimerno požrtvovalnostjo dejaujsko podpirajo splošno narodno izorniko, kot čin naučne uprave, kteremu namen je zavračati kulturne težnje naroda.
Pri razpravi teh zadev oziramo se osobito na dotične razmere češke, moravske in šlezijske dežele.
Država hoče preprečiti z najrazličnejšimi sredstvi preobilno obiskovanje srednjih in velikih šol ter opravičuje to svoje postopanje s tem, da so neki preveč množi tako zvaui omikani proletarijat; toda dokazati ni mogoče tega, vsaj kar se tiče naših dežel.
Naraščaj za velike šole ne more se še imenovati premisleka vreden z ozirom na število učencev v zgornjih razredih srednjih šol ter še vedno zaostaja nasproti enakim razmeram druzih držav. Mnogobrojno obiskovanje spodnjih oddelkov ua srodjih šolah se da pa razlagati med drugim prvič iz dolgoletne dobe splošne šolske dolžnosti, v kterem oziru prevzema srednja šola nalog meščanskih šol iu višjih razredov ljudskih šol, drugič pa tudi iz pomanjkanja zadostovalnih obrtnih zavodov, ktere je bilo treba prej ali pa vsaj ob enem ustanoviti z razpustitvijo ali omejitvijo srednjih šol.
Sicer bi bila vendar visoka naučna uprava že poprej in tudi sedaj primorana, da razpusti zaradi nezadostnega obiskovanja celo vrsto nemških za-
vodov, ktere je pustila omenjena naredba popolnoma pri miru, akoravno se ne morejo izkazati z večjim številom učencev, kakor marsikteri izmed navedenih petih zavodov.
Tem manj pa more obveljati ta razlog pri zgoraj imenovanih petih zavodih, ako pomislimo, da dobiva tehnična velika šola s češkim učuim jezikom v Pragi svoje slušatelje skoraj samo iz 12 obstoječih čeških rejalk (prav za prav iz 11 zgornjih rojalk) iu da občutljivo zadeva to veliko šolo takojšnji razpust petih zgornjih rejalk, ne da bi se nadomestilo ua kterikoli način.
Tudi jo skoraj neverjetno, da bi bile nasveto-vale brezpogojni razpust dotične deželno šolsko oblastnije, ktere je vendar treba prašati za mnenje pri naredbah tako odlične važnosti. Kajti s pri-stranostjo tacih naredeb bi se še poojstril nenaravni položaj, po kterem smejo deželni zbori pač sklepati postavo v zadevah rejalk, redno vplivati ua njihovo ustanovitev in njihov obstanek pa jim ni dovoljeno, med tem ko so se na drugi strani dejaujsko gled6 ljudskega in gimnazijskega šolstva močno prekoračilo določbo ustave, ki v tem oziru odkazuje le dognanje poglavitih načel.
Nič manj smemo dvojiti o ustavnosti to naredbe zaradi tega, ker jo bil opravičen v tem vprašanji oddati svoj glas državni zbor, ki dovoljuje potrebna sredstva za vzdržavanje teh zavodov.
Ker pa se razven tega naslanja obstanek pred-ležečih zavodov na pravomočne, med državno upravo in posameznih občinah sklenjene pogodbe, razveljaviti se morejo posamezne določbe teh pogodeb le tedaj, ako v to privolita oba pogodbenika.
(Konec prili.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. oktobra.
3folrau|e (težile.
Tudi hrvatski listi se mnogo bavijo s kritičnim položajem, ki so ga provzročile naučnega ministra naredbe. Složni so v tem, da so pritožbe Cehov in Slovencev popolnoma opravičene.
Državni proračun za leto 1888 ne govori o nikakoršnem posojilu. „Wioner Tagblatt" pravi, da je to veliko čudo, ko se sedaj vendar proravnava cela Evropa.
Narodno-gospodarski odsek državnega zbora sprejel jo razven eno točke soglasno načrt postave o varstvu vinske trgovino in vinoreje.
Obravnave o postavi zoper ponarejanje živeža bodo kmalu koučaue. Dotični načrt predložil se bo državnemu zboru še tekom sedanjega zasedanja.
Gališka deželno-odborska etiketa, ki se je posvetovala o preosnovi občinskega reda, dokončala je svoje delo. Sklenila je, da se bo izdal nov red za mestne občine, glede kmetskih srenj bo pa ostal red še veljaven; predrugačil se bo le v toliko, da bodo imeli občinski uradi svoje lastno redarstvo.
Vnanje države.
Bolgarski knez vsprejel je predvčerajšnjim v avdijenci metropolita Klementa. — Ker jo bilo pri zadnjih volitvah v sobranje veliko kandidatov ob onem ua večih krajih voljenih, vršiti se mora še
sera jih Vam prijatelji. Tedaj le vzemite, izpraznite vse prostore! V štirinajstih dneh bo gotovo zopet kaj enacega v teh posodah. Kuez je namreč ta teden došel na svoje posestvo in morda žo jutri iz enacega namena sem dojde. Ker vem že, kje dobiva srnjaka, sem gotov, da tudi darilo — smodke — ne izostane."
Kaj pa, da na tako prijazno ponudbo eden za drugim sežemo po smodkah, saj človek vsak dan kaj tacega ne dobi med zobe. Vsi posedomo, le stol zraven g. nadlogarja je še prazen, njegove prijazne gospe ni še v naši družbi.
„Kaj neki počenja moja ženka? Najbrž skrbi za črno kavo. Ona hoče vedno vse sama pregledati, brez njene vednosti se no dovrši v gospodinjstvu nobena reč."
Ni dolgo trajalo, pride že postarana hišna gospodinja z malim jsrbasom v roki. Ni pa kaj lahko, kar douaša. Roka ji hoče omahovati, iu vsa raz-vneta je. Ko dospe k mizi, postavi jerbns prod g. nadlogarja. „Glej no, kaj ti pošilja stari znanec s krasa. Njegov sluga prinesel jo to. Gospodar bi bil sam najraje prišel sem, pa nujna opravila ga kličejo ravno danes v Trst, zato pa Tebi in Tvojim to-le pošilja".
„lJrav lepo od njega, da me še ni pozabil, a veliko ljubše bi mi bil on sam tii v družbi, kakor njegova pošiljatev ua mizi. Pa kar ni, pa ui. Tedaj odpri ženka iu pokaži gostom, kaj smo dobili."
„0 kaj še! Danes si Ti prvi, danes jo Tvoj dan, toraj le sam odpri!" — Vsi se zasinojomo.
„Ulejte gospodje, takolo je, če jo človek ožonjen. Štiri in šestdeset let že imam, pa sem le en dan gospodar, ko slučajno štirdesetlotnico praznujem. Kaj pa, da druge dneve je samo ona v hiši gospodar".
Občna veselost. Gospa je v zadregi, rudečica jo oblije, no ve si drugače pomagati, kakor da svojo roko položi možu na usta. — „Tako na stara leta, pa ta tako laskav poklon dobim?"
„G. nadlogar! Pa Vi pokažite, da jo danes res Vaš dan!" oglasi se bližji sosed, g. župnik. „0d-stranite pokrov, da vsaj vidimo, kaj da je."
„No sedaj, ko sem se v naslonjači ravno dobro popravil, naj bi zopet vstajal, pipo odlagal in se trudil z odpiranjem? —Pa naj bode Vam na ljubo gospodje."
„Pa le pazite g. nadlogar! Bog ve, kaka žival jo v jerbasu skrita. Ako neprevidno ravnate, nam šo lahko uide", opomni nekdo šaljivo. (I>aljo prili.)
60 novih volitev, kar se bo zgodilo še prod dueru 27. oktobra, ko se otvori sobranje.
Dunajski „Timos"-dopisnik poroča v London, da bo v kratkem odpovedal ruski car državam Berolinski dogovor. — Ruske ladije odplule so od Kodanja v Rusijo, ker bo ostala tam carska obitelj še mesec dui.
Nemški poslanik grof Miinster izročil jo francoskemu ministerskemu predsedniku Flou-rensu uradno noto glede mejnega dogodka, s ktero jo ta zadnji konečno dognan. Glasi se nastopno: „Ker je cesarska vlada živo obžalovala- dogodek pri Raouu ter se izjavila, da je pripravljena odškodo-vati vse, ki so bili pri toin neposredno zadeti, dovoljujem si s tem izročiti 50.000 mark na razpolaganje. Preiskava, ki se je takoj pričela, pokazala bo, ali je kriv nezgode kakov nemšk uradnik ali vojak. Toliko pa je gotovo, -da ni imel nikdo pri tem hudobnih namenov, in da je ves dogodek le posledica nemških institucij, vsled kterih so morali prenašati po nedolžnem francoski podložniki marsi-ktere nopriličuosti. Zaradi tega mislimo , da je Nemčija moraino primorana, da povrne vsako škodo, ktero so napravili nemški organi in zakoni, in akoravno se ne more več popraviti, kar se zgodilo, skrbeti mora za to, da bodo preskrbljeni ostali nesrečne žrtve. V ta namen pooblaščeno je veleposlaništvo, da plača svoto, koje obresti zagotovljajo Brignonovi družini one dohodke, ktere je mogel slednji prislužiti svoji družini".
V ministerskem svetu dne 15. t. m. poročal je francoski vojni minister Ferron, da bo prihodnji četrtek predložil najvišjemu vojnemu svetu tri načrte. Prvi predlaga osnovo novega gorskega topni-čarstva, drugi pomnožitev topničarstva z ustauov-Ijenjem dveh novih topničarskih polkov, tretji pa svetuje, naj se brž ko mogoče uvede železničnih saperjov vojen oddelek. — Justični minister jo odgovoril ua vprašanje Ferronovo, da do sedaj ni vpleten v Caffarelovo kazensko pravdo nobeden vojak razun Caffarela in Aridlau-a. Sodnija pregledala je že skoraj vse listine, ktero je dobila pri obtožencih.
Milanski list „La Perseveranza" razpravlja sestanek italijanskega rainisterskega predsednika z nemški m kancelarjem, sicer nekoliko pozno, a zanimivo zaradi tega, ker se nazori časopisovi v mnogih ozirih vjemajo z dotičnimi ruskimi sodbami. Članek sestavil je Ruggoro Bonghi. S Crispijevim romanjem v Friedrichsruhe ni nič kaj zadovoljen. Spoznava, da si je Bismarck mislil, „sila kola lomi", ter je zvabil k sebi Crispija, ker mu jo to spodletelo glede Rusije. Sestanek ni utrdil miru, marveč je zasejal agitacijo tja, kjer jo vladala poprej popolna tišina. Nezanesljivo prijateljstvo Nemčije poplačati mora Italija z odtujenjein Francije. Vedno so na-glaša, da utrjuje evropski mir sprava iu tesna zveza italijansko-francoska. Zakaj pa je vlada ne goji? Nomško-avstrijsko-italijanska alijanca nima onega pomena, kakor so to sploh misli. Bismarck si ni mogel pridobiti prijateljstva Italije, ne da bi bil tej nakopal sovražnika — Francijo. Prazna so toraj zatrjevanja o evropskem miru.
Italijanska ekspedicija odplula bo v Afriko začetkom meseca novembra. Vlada sklenila jo z „navigaziono generale" pogodbo, vsled ktere se je ta zavezala, da bo imela pol leta nepretrgano pripravljenih dvajset ladij.
Lord Salisbury povrnil se bo prihodnji teden v angleško prestolnico. Zadnjič čuli so se glasovi, da so bo ministerski predsednik odpovedal službi. Da ima Salisbury zelo težavno stališče, potrjujejo glasila z nova, navajajoč, da namerava predsednik ministersko preosnovo. Skušal bo neki pregovoriti lorda Hartingtona, da vstopi to jesen v ministerstvo. To se mu bo pa težko posrečilo zaradi vladnega postopanja na Irskem, ki ni doseglo do sedaj še nikakoršnih vspehov.
Z angleško vlado in njenim zatiranjem Trske niso zadovoljni niti angleški listi, niti mnogi vladni organi na Irskem. Londonsko tory - časnikarstvo je izgubilo vso nado, da bo Irska kedaj ukrotena ter svetujejo Salisbury-jovemu rainisterstvu, naj vrže v koš prisilno postavo; ako ne koristi „resolutna" vlada, preostaja šo vedno home-rule, zemljiščna postava, s ktoro se jo sprijaznil Sahsbury prod dvema letoma. Irsko redarstvo čuti večinoma z narodom, in le visoka plača mnogo redarjev še moti, da niso stopili iz službe. V Gwondore-u so je branil kon-štabler streljati na kmete. Državnemu poslancu Brun-nerjn pisalo je več redarjev, naj jim preskrbi druge službe, ker ne marajo več prelivati krvi tlačenega naroda. Ko jo stopil v Michelstovvuu 0'Briou iz sod-nijskega poslopja na ulico, pozdravljali so ga vojaki mahajo s čeladami, ktoro so nataknili na puške. Ko so hoteli planiti redarji pri Miehelstownskih nemirih na narod, zabranili so to vojaci, ki so obrnili svoje bajonete proti policiji. Balfourt izigral bo kmalu svojo nalogo ter sprevidel, da mu nikakor ne kaže segati po slavi irskega Cromwella.
Turška vlada sestavila je komisijo pod predsedstvom načelnika kasucijskega sodnega dvora, Rize beja, kteri nalog bo presojevati pritožbe o samo-vlastnih postopanjih sodnijskih uradnikov in nabirati podatke, na podlagi kterih so bo mogla preostrojiti justična uprava.
Grška kamora sešla se bo prihodnjo dni. Več opozicijonalcev pristopilo je v krog vladi prijaznih poslancev. Nasprotni listi priznavajo, da ni mogoče 'vreči Trikupisovega ministerstva. Zasedanje kamore trajalo bo le malo časa.
\
Aff/anistnnaTH emir ukazal jo svojemu generalu Gelamu Hyderu, da zasede čez zimo pokrajino Ghilzais-rodu. — Ejubov poveljnik Bakharazi pripeljal je 300 svojih vojščakov v Herat. Preoblečeni so bili kot ruski trgovci. Spoznali so jih kot Ejubovce ter jim rekli, da morajo zapustiti mesto. Ker pa so so v istini izkazali kot trgovci in ruski podložniki, morali so jih pustiti. Razburjenost med prebivalstvom jo velika, ker pričakujejo vsak trenutek, da se bo pokazal Ejub kan na čelu svoje vojno pred mestom. — Ejub kan ni šel v Gliuzni, kakor se je mislilo, marveč k Ghilzaisom, da si zagotovi njihovo podporo. Temu nasproti pa so poroča, da je Ejub v Mazhar-i-Serifu, kjer je umrl oče njegov I. J879. iu je neki zakopal tam vse svoje novce iu dragocenosti, ktere hoče sedaj izkopati sin njegov.
Izvirni dopisi.
Iz Blejske okolice, 11. oktobra. (Po letni sezoni.) Jesenska slana zadnjih dni preteklega meseca pobrala nam je z Bleda maloue vse rahločutno in nežne tuje goste. Vsak je hitel, da si jo zopet poiskal svoj domač zapeček, ali pa se je vrnil proti gorkejšemu jugu, kakor lanski „Slovenčev" g. dopisnik, kteri je v nekem dopisu trdil, da na Bledu pol leta burja brije. — Ostali smo sami! Bled je dobil zopet svojo priprosto domačo podobo. Vrata in okna krasnih letnih hiš so z deskami zapažena, lepi nasadi okoli jezera so s slamo in listjem pokriti iu v tukajšnje „g r a n d h o t e 1 e" ima zopet navaden domač kmotič prost vhod, ako mu le de-setico v žepu ne manjka, dočim se je poletu le po strani pogledaval, ali pa se mu celo naravnost reklo: „Proč s teboj! pri nas se zarobljencu tudi za dragi denar ne postreže." Sedaj jo druga! Kamorkoli stopiš, bodi še tako priprosto oblečen, povsod se ti globoko priklanjajo, te po domače, ako le znajo, pozdravljajo, ter ti hitro z dobrim ali slabim vinom in pivom postrežejo, kakoršnega že imajo. Doba sedmerih mršavih krav je nastopila, ktero bomo imeli do juniji prihodnjega leta, ako se nas no boste Ljubljančauje usmilili ter se po zimi prišli na za-mrzuono jezero drsat, naj si bode že kako nedeljo dopoludne ali popoludne, to je nam „omikauim" Blejcem vsejedno, da boste le jedli in pili in pošteno plačali.
Toda bodi dovolj o naši zimski dobi, naj rajše povem čč. čitateljem, kakošna jo bila ravnokar minula letna „zdravilna sezona". — Bled jo bil, kakor znano, letošnjo spomlad v „kurort" povzdignen. Poprejšnji olepševalni odbor spremenil se jo v „kur-komite", kteri je sestavil dolgo vrsto pravil, izmed kterih tujcem posebno oni ni bil všeč, ki zahteva od slehernega, ako se nekaj dni na Bledu mudi, tri goldinarje zdravilne takso. Po družili svetovnih zdraviščih plačuje so zdravilna taksa za godbo, za tako imenovani „k ur s a Ion" itd. Na Bledu pa letos nismo še imeli ne godbe, ne salona, ne kacih družili posebnih zabav, a taksa so je vendar lo pobirala; plačujočim pa so je upanje dajalo, da se bode vse to žo v prihodnosti enkrat napravilo. Kdo bi toraj zameril, da jim ta uada ni bila všeč ter se jo posebno mnogo domačinov, kterim novci ne padajo sami v žep, naselilo po okolici Blejski, kjer sta zrak in voda ravno tako čista, stanovanje in živež pa mnogo cenejša. — Bled toraj letos ni bil tako obiskan kakor druga leta, in zdravilna taksa sama ga ne bode povzdignila, ako Blejski veljaki ne bodo tudi sami v žep posegli, 110 pa samo tujce ožemali.
Sploh pa ima Bled in ž njim vred cela okolica njegova po našem mnenji od prepeličarjov le malo koristi in veliko več škode v materijalnein, posebno pa šo v moralnem obziru. Da nekteri bogate, je res, a teh ni veliko, in največ so zopet lo tujci, kteri so se na Bledu vselili. — Kakor druga leta, tako jo n. pr. tudi letos najboljšo kupčijo imel znani Švicar Rikli, kajti zrak, svetloba in voda so tudi še na Bledu vedno zastonj, črni kruh pa, s kterim svoje goste pita, tudi ni drag, ker žitne cono vedno padajo. In kakor ta, preskrbe se tudi nekteri drugi, posebno tuji gostilničarji, z dobrimi noži, s ktorimi prepeličarjo hitro obrijejo, da marsikteri namesto štirinajst lo osem dni na Bledu ostane ter so zopet, seveda ob brezveternem vremenu, prav tiho vrne na Loški kolodvor. — Kako pa je z domačini, s pri-prostim ljudstvom? Res je, da tudi ti vjamejo kak goldinar za stanovanje, da precej zaslužijo k«i, vozniki, da svoje domače pridelke bolj drago prodajajo
— t od r. on njih veljfi večinoma pregovor: Kakor dobljeno — tako izgubljeno, iu dopisniku je nek Blejec stare korenine naravnost rekel: „Denar od tujcev nima teka". Posebno kdor se vozarenja poprime, je navadno materijalno izgubljen. Da more vozariti, mora domače gospodarstvo zanemarjati ter se navadno zadolžiti, da si kupi konja in voz. Ako jesen pride, ni denarja ni blaga, konj kaže rebra, voz raztrgan in gospodar večinoma š n o p s a r, kajti priložnost dela tatii; in ker hoče tudi še naprej lijakar ostati — stara navada je železna srajca — treba jo za druzega konja nov voz — novega dolga.
Kako da je z Blejci v versko-uravnem življenji, iz svojo lastne skušnje dopisnik no ve natanko, rekel pa mu je že omenjeui stari koreujak: „No vem kaj bo, ako pojde Še dvajset let tako naprej. Nam okoličanom vsaj tujci v tem obziru niso všeč. Posebno letos morali smo se prepričati, da se med našim ljudstvom po slabovernih tujcih — verska vnemarnost razŠirjuje. In kako bi se ne, ker je stari pregovor: „Besede mičejo, vzgledi vlečejo" — šo vedno resničen? Kaj pomaga posebno odrasle mladeniče za obiskovanje službe božje vneinati, ako vidijo, da ima gospoda, ktera ž njimi vred domač slovenski jezik govori, ktera so jim pri vsaki priložnosti dobrika in sladka, jutranjo službo božjo v postelji, dopoludansko v gozdu in popoludansko pri vrčku piva v gostilni. Kako hitro si pač mladoneč misli: „Zakaj bi pa moral ravno jaz pri sv. maši biti? Zakaj bi ne smel za gospodo v gozd stopiti, in zakaj ne bi šel popoludne na Bled, kjer jo veliko bolj prijetno, kakor doma pri krščanskem nauku?" O drugem naj danes ne govorim!
Kakor vidite čč. čitatelji, smo tukaj v Blejskem kotu precej izbirčni. Za slaboverne tujce ne maramo, ker nam mnogo več škodujejo kakor koristijo. Verne katoličane pa vsprejemamo z veseljem ter jim postrežemo, kar nam mogoče. Dal Bog, da bi slednji v večjem številu dohajali v našo sredo, no pa samo kakor — bele vraue!
Od Št. Petra na Notranjskem, 16. oktobra. (Prvi sneg in laški agenti.) To je pa vendar brez vse karijance 1 — pravijo naši Pivčani. Pred sv. Lukežem sneg in zima, kdo kaj takega pomni? Naj pogledata v pr&tiko, pa bosta izvedela, kdaj se jima spodobi priti v deželo. Kdo bo izpod snega izkopaval krompir, ki ga je še skoraj pol pod zemljo, pa repa iu zelje in druga prstnina; — tudi za ozimino je še maloktera brazda izoraua. Pa kako ti pada ta zgodnji nepridiprav! Žo včerajšnjo jutro je bil pobelil strehe in njive, po dnevu ga jo $!cor dež zopet pobral, toda danes se li pa s takim veseljem zigrava po zraku, kakor bi bila njegova sezona nastopila.
Lani nas je mokar sneg še lo 2. decembra obiskal. Menda so je bal kolera-komisije in njenega energičnega načelnika, preiskovalnega zdravnika Saurau-a, da bi ga ne bil kot sumljivega spravil pod ključ, zato si ni upal pred odhodom komisije izpod oblakov. Letos pa nas je tako zgodaj počastil s svojim neljubim prihodom. Menda bo sam izpre-videl, da se je za zdaj prenaglil, in se bo s poti pobral do adventa. Vsaj si no želimo še zime in njenega veselja tako silno, kakor diplomatje 1. 1815 Dunajskega kongresa, ki so z Dunaja v Schonbrunn sanjkali — brez snega.
Deževje pretočenega tedna nam jo prignalo obilo vode v doliuo. Pivka je preplavila vse njive in travnike po nižavah, in mlini ob njej, ki so skoraj pol leta poslušali, začeli so so zopet oglašati.
Včeraj je prvi sneg prinesel nekega mladega Laha, ki jo pravil, da je neka bogata Tržaška gospii, po imenu Miklovič, romala v sv. deželo ter poslala iz Jeruzalema dva mašua plašča za cerkev v Št. Petru. Tudi cerkvi v Postojini in drugim je enake darove naklonila. Vsa ta darila jo v zabojih pripeljal iz jutrovega Lloydov paruik. Treba pa je plačati poprej Lloydn 4 gld. 50 kr. od zaboja in je najbolje agentu izročiti, potem se ta dragocenost pošlje do-tičuim cerkvam. Da je vsa ta stvar gola pretveza iu le posknšon atentat na mošnjico — vidi se na prvi pogled. Mladenič je limanico nastavil, pa se bo morda sam vjel na njo, kajti vsa zadeva je že pri Tržaški policiji. Gospodje sosedje — pozor! — Za take obiskovalce se je treba zmeniti, kakor za lanski sneg; — toda z letošnjim ne vem, kako so bomo pogovarjali. Vremenski vede/,i — kaj pravite?
Iz Trsta, 13. oktobra. (Raznoterosti.) Po-j ročali ste že, da je bil obsojen tukajšnjega magistrata koncipist Miglioriui ua šest mesecev ječe, ker je
izneveril 16.000 gld. Sicer mala kazen za toliko svoto — pa gospodom na magistratu je menda še premalo izmuzal iz blagajnice, v ktero morajo davkoplačevalci nositi težko zaslužene krajcarje, ker so ravno ti gospodje sklouili v neki tajni seji mestnega zbora, goljufu in tatu Miglioriniju podporo 1300 gld. ne na njegovo ime, ampak na ime njegove matere, ktero mu bode poslala kam v Italijo, kjer se njen sin sedaj v pest smeja naši policiji in sodnijski gosposki, ktera mu jo dala priliko, da je mogel ubežati v blažene Italijo. — Bralci namreč no smejo misliti, da Miglioriui sedi kje zaprt. O kaj še! Pobegnil jo že za časa rokam pravice, kjer sedaj še lahko vživa onih 1300 gld.
Kaj pa Tržaška vlada poreče na to, da magistrat one svoje uradnike podpira, kteri so kradli in goljufali njegovo blagajnico; mislil bi človek vendar, da bode vlada tudi kaj rekla vmes, pa v Trstu se kaj tacega ne zgodi, ker se vlada gospodov na magistratu boji, kteri bodo znali še v tretjič kaj enacega storiti, kakor so sedaj že drugič, da goljufe očitno podpirajo.
Mesto tega „zvestega" uradnika je sedaj izpraznjeno iu še dveh drugih koncipistov, kterih jedon je imenovan nadzornikom ubožnice, drugi pa, namreč Milller, zapustil je Trst in šel v Rim v slnžbo k italijanskemu miuisterstvu — naj ide, ako mu Tržaški zrak ne ugaja — da bi vsi njegovi somišljeniki tako naredili! Pa je nokaj druzega, zaradi česar sem omenil njegovo ime. Ta Miiller je namreč, ko jo bil že skoraj pol leta v službi v Rimu, kar so pa že vrabci po strehah čivkali, samo slavna Tržaška vlada ni smela o tem ničesa vedeti, prosil za vpokojnino, navajajoč kot vzrok slabo zdravje — in Tržaški magistrat 11111 jo je — dovolil, dovolil Milllerju, kteri je bil uradnik italijanske vlade in je. toraj moral biti gotovo tudi italijanski podanik, drugače bi ga ona vlada uo bila v službo vzela. — Teh treh koncipistov službe so sedaj razpisane z letnimi dohodki 1400, 1300, 1200 gld. in 300 gld. stanarine; zahteva se pa samo popolno znanje italijanščine, nobenega druzega jezika, niti nemškega, niti slovenskega prosilcem ni treba znati. Vlada je začetkom tega leta zapovedala, da morajo vsi uradi med seboj občevati v nemščini, iu da tako tudi magistrat kot okrajno glavarstvo in županstvo mora dopisovati drugim uradom nemško; magistrat seje nekaj ustavljal temu ukazu, in govorilo se jo in menda tudi pisalo, da se bo pritožil na upravno sodišče, pozneje pa so ničesa več ni slišalo o tožbi, in sedaj je vse tiho.
Naznanili ste tudi že, da je bilo razpuščeno veslarsko društvo „Glauco" (slov. toliko kakor morsko-zelene barve) in da so bili nekteri udje tega društva 26. septembra t. I. kaznovani. Poročali pa niste nekaj bolj žalostnega, in to je, da je bilo med osmero kaznjenci čvetero slovenskega imena iu sicer E. (Jomel, Perpič, Jožef Passinovich, Mafifei, Oltevio vitez Poreuta, kterega poslednjega prednikov je zibelka tekla na Sorškem polji med Loko in Kranjem, prvih dveh pa na Goriških tleh. Da pa ti gospodiči, vneti za blaženo Italijo, pokažejo, da jim državni pravdnik s tem še ni vratu zadrgnil, poklonijo kmalu potem prijatelji obsojenega Comela in soudje bivšega društva 25 gld. društvu „pro patria". Lepa taka mladež in lepi taki stariši, kterih otroci postanejo renegatje, in pljujejo potem v tisto skledo, iz ktere so prej zajemali. In vlada, kaj si stori ona iz tega? Slovencem pa mečejo vedno polena pod noge, ker zahtevajo slovenske šole.
Domače novice.
(Presvetla cesarica) Elizabeta pripeljala se je v nedeljo zjutraj ob 8 uri 30 minut s svojim dvornim spremstvom zdrava v Mi ram ar. Dne 17. odpeljala se jo takoj po morji.
(Cesarjevič Rudolf) predsedoval bo pred svojim odhodom v Gradec vredniški seji, v kteri se bodo določili sotrudniki za popis Koroške, Kranjske, Goriško-Gradiščanske v njegovem velikanskem popisu avstro-ogerske monarhije.
(Premili Rosp. knezoškof Ljubljanski) odpeljali
•so se včeraj na Dunaj.
(G. dr. Mihael Mogolič), naš rojak, postal jo župnik v S t i 11 f ri e d u , Dunajsko nadškofije.
(Odlikovanje.) Srbski kralj Milan je podelil okrajnemu glavarju g. vitezu S c h w a r z u in županu F. V i č i č u v Postojni T a k o v a - r e d.
(Z Dunaja) se nam poroča, da je bila doputa-cija našega deželnega odbora, ki jo je vodil g. dr. P o k 1 u k a r in kteri so so pridružili državni poslanec knez W i n d i s c li - G r ii t z , deželni odbornik g. D e t e 1 a in Kranjski župan g. S a v u i k, včeraj 17. t. m. od cosarja premilostno sprejeta, G. dr. P o k 1 u k a r je cesarju predstavil ude deputa-cije in izročil od našega deželnega odbora sostav-ljeno in vsestransko stvarno vtemeljeno prošujo za obstanek Kranjske gimnazijo, ter jo z nekterimi toplimi besedami cesarju priporočal, da jo usliši. Ko se mu jo po odgovoru cesarjevem v drugič ponudila prilika govoriti, pojasnoval je posebne razmero slovenskih dežel iu zlasti povdarjal, da se v vsoh slovenskih pokrajinah kaže veliko pomanjkanje duhovnikov, slovenščine zmožnih uradnikov iu zdravuikov, da toraj pri nas no veljil krilata beseda o preobil-nosti študiranih ljudi iu duševnega proletarijata. Kranjska gimnazija pa ima še noki poseben namon, namreč kolikor mogoče skrbeti za to, da bi se ne prenapolnjevala Ljubljanska gimnazija, ki šteje sedaj čez 800 učencev. Ko bi se toraj Kranjska gimnazija odpravila, morala bi se ustanoviti v Ljubljani druga gimnazija; toraj so že iz štedljivosti priporoča obstanek Kranjske gimnazije, za ktero Kranjsko mesto prinaša neprimerno velike žrtve. Cesar so obljubili, da bodo dali omenjeno razmere vsestransko in natančno preiskovati ter zagotovljali deputacijo svoje najmilostljivojše blagohotnosti in svojega posebnega zanimanja za duševni razvoj prebivalstva na Kranjskem.
(Interpelacijo zaradi ljudskega šolstva) izroče naši poslanci v današnji seji državnemu zboru, kakor se nam poroča z Dunaja 17. t. m. V njej vprašajo naučnega ministra, hoče li ljudsko šolstvo postaviti na podlago zakonov iu v tem smislu vravuati tudi učiteljske pripravnice. Telegram z Dunaja je 14. t. m. po pomoti poročal, da je g. Pfeifer izročil interpelacijo zaradi razpusta Kranjske gimnazije, kar je vsakdo lahko spoznal, ki je bral poročilo na prvi strani istega lista in pa opazko o Kranjski gimnaziji med domačimi novicami.
(Laž ima kratke noge!) Kako so vpili prod meseci judovsko-liberalni časniki in grdili naše Ljubljanske dijake, češ, ga so svojemu profesorju Neincu Ned vedu okna pobili. Sddaj pa naznanja „Laib. Ztg.", da jo stroga sodnijska preiskava zasledila in tudi že kaznovala dotičnega krivca, ki pa ni Ljubljanski dijak, ampak neki mladeneč Karlovško gimnazije.
(Poročil) se je včeraj g na Ljubljanski gimnaziji, z Fabijanovo iz Skofjeloko.
(Razpisana) jo siužba pristava pri c. sodišči v Trebnjem. Prošnje do 31. t. m.
(Stekel pes) ogrizel jo na Tržaški cesti priklenjenega psa, v mestu popal je več psov in tri osebe; na Poljanah mu je mestni stražnik s sablo razklal glavo. Kakor se je pokazalo pri sekciji, bil jo pes stekel.
(Obesil se je) novinec domačega pošpolka, S ta u o ni k iz Skofjeloko, poleg Tomačovoga pri Savi. Vojaško vežbanje bilo niii jo preveč inučno; pravil je tovarišem, da bo skočil v vodo ali pa se obesil.
(Prijeli so redarji) danes zjutraj kmotskega razgrajača, ki je po mostu divjo razgrajal, inislčč, da je doma na „gmajni". Mož ima močno grlo, a tudi močno telo; morali so ga štirje redarji tirati v zapor.
(Nabit revolver) na.iel jo deček na njivi poleg kolodvora, ter ga izročil drugemu dečku, ki je ž njim streljal; k sreči ni nobenega zadel.
(Dramatično društvo) jo v odborovi seji ukrenilo, da prenaredi sklep, vsled kterega so niso iz-posojevale niti knjigo v rokopisu, niti muzikalijo; taki proizvodi bodo so odslej naprej p os oje v al i proti primerni kavciji. — Ker so bliža prva predstava, ki se bode vršila v čitalnični dvorani dno 1. novembra, naprošeni smo občinstvo opozoriti, da je proti vstopnini vsakemu vstop dovoljen, toraj niso „Dramatičnega društva" javne predstavo prirejeno samo za ude čitalnične,
(Sneg) je pobelil 12. t. m. Idrijsko hribovje 3(1 cm. ua debelo. Polomil je veliko drevja, ker listje ni šo odpadlo. — l'o Gorenjskem ]o sneg zapal tudi nižjo hribovje; v nedeljo zjutraj imela jo Srnama Gora belo obleko.
(I/, Celja, 12. oktobra.) Dne 17. t. m. začele so se pri nas zopet porotno obravnavo, pri kterih l/.iliijiitiilj: Jožof Jerič.
Ivan Subic, gospodičino lledvigo
kr. okr.
se bodo morali zagovarjati sledeči zatoženci: 17, oktobra Ivan F i si i č zaradi hudodelstva požiganja, Martin Župnik ravno tako. 18. oktobra Jožefa Poštar hudodelstvo požiganja; 19. oktobra: Gregor Leskovšok hudodolstvo požiganja; Josip Jeseuičnik hudodelsva spolskega posilstva;
20.	oktobra: Florijan Plansteinor poskušoni umor; Anton Vodu šok hudo telesno poškodovanje;
21.	oktobra: Franc Kranjc uboj; V. Kostajoc rop; 22. oktobra: Andrej Golob hudo telesno poškodovanje, Ivan Ulrih tatvina; 24. oktobra: M. Sprevic uboj; 25. oktobra: Rozalija Kos in Iv. Ferk požiganje.
(Nesreča.) Z Dolgega se nam poroča 17. oktobra: Dolgo vam že nisem pisal, pa tudi daues vam nimam kaj veselega sporočiti. Nenavadno zgodnji in veliki suog, ki je od petka do nedelje neprenehoma kidal in je tudi v dolini zapadel, tirjal je v naših gorah dvojno žrtev. — V soboto večer vračalo se je sedem drvarjev s Koroškega, kjer Ro-žeskomu grofu Lichtensteinu drva sekajo, čez Rožico domu proti Dolgemu. Na sedlu jo bilo snega do pasa, in noč se je bližala. Namesto po ovinku, če tudi daljšo pa varnejšo pot, mahnili so jo kar po strmi drči. Naenkrat se jim sneg pod nogami utrga, iu plaz jih nese šest naravnost proti globokemu prepadu. Dva, ki sta se na palice vpirala, bila sta kmalu iz nevarnosti; druga dva, ktera je plaz vendar šo vrh praga nad breznom popustil, sta se komaj rešila. Eden nju je bil namreč že brez zavednosti, in ko bi ga tovariš ne bil iz snega izkopal, bi bil gotovo poginil. Dva pa je plaz bržkone čez prag v brezno vrgel iu sta skoraj gotovo v snegu pokopana. Eden zapustil jo vdovo iu euega otroka. Iščejo ju že dva dni, ali do danes ju še niso dobili. Kadar ju bodo dobili, vam bom že sporočil.
(Vabilo.) Načelništvo »podružnice sv. Cirila i u Metoda za H o 1 j a k in okolico" vabi najuljudnejše vse častite člane in drugo slovensko rodoljube, da blagovolijo v prav velikem številu priti na podružnični letni zbor, ki bode v nedeljo dno G. novembra 1887. 1. v Šent-Lenartu pri sedmih studencih v Majerčevi gostilni ob treh popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. 5. Volitev novega načelni.štva. (i. Deklamacije: a) Borisov krst. Zložil Fr. Krek. b) Limbarska gora. Po narodni zložil P. Hicinger. 7. Slučajni nasveti in predlogi. 8. ftaljivi govor. Po končanem dnevnem redu prosta zabava.
(Roparski napad.) Hrvatski živinski barautač Jos. Halužan in štajarski Rogaški mesar Prat vozila sta se te dni skupaj proti sv. Vidu. Blizo tega kraja napadel jo Halužan I'rata in 11111 je hotel pobrati denar — 800 gld. Ker se je pa mesar krepko branil in ob 0110111 na pomoč klical, jo jo Halužan pobrisal.
(Redek slučaj.) Lastovke, kterih ni odgnal mrzel veter od nas, obletovalo so danes dopoludne poslopje učiteljsko pripravnice.
Telegrami.
Dunaj, IN, oktobru. Državni poslanec YV a i h e 1 intorpoloval jo trgovinskega ministra, zaradi nesreče na Itodenskem jezeru dne 8. oktobra; Burgstallor in Luzzatoin-torpelovala, sta j usti enega ministra, kako more opravičiti ukaz glede vknjižovanja v zem-Ijiščno knjige Tržaško nadsodnijo v štirih jezic,ili ; Poklukar prašal je na,učnega ministra, ali ga jo volja ukazati takoj tako jezikovno organizacijo ljudskih šol v slovenskih deželnih pokrajinah, da bo slovenščina oziroma hrvaščina edini učni jezik in da se ne ho pričelo poučevati nemščino pred dokončanim tretjini šolskim lotom; Vojnovic je intorpoloval ministra, ali je pripravljen preklicati naredbo o razpustitvi Kotorsko zgornjo gimnazije; M 011 gor jo prašal finančnega ministra, kako je z vprašanjem o vžitninskern davku. Potom so se, vršile dopolnilne volitve v odseke; nadaljevanje speoijalno debato o poštno-hranil-nični noveli.
London, IS. oktobra. Včeraj vršil se jo zopet, na Trafalgars<|iiaro shod 4000 delavcev, ki so brez službe. Odposlali so deputacijo k lordinajorju, da bi od njega zahtevala dola,. Namestnik Ion I majorjev je po mnen ji shoda odgovoril trdosrčno. Množica je hotela oditi
v Oity, kar jo pa zabranilo šiloma 300 redarjev; 20 izgretlnikov so zaprli, več jo ranjenih.
Kodanj, 17. oktobra. Zdravje velikega kneza Mihaela so boljša; zboleli pa so za osepnicami tudi veliki knez prestolonaslednik, veliki knjoginji K s e n a in Olga, princesinji Waleški Zmagoslava in Man d in grški princ Jurij.
Bruselj, 17. oktobra, (lesaričinja Štefanija izrazila jo pri svojem odhodu nado, da bo prihodnjo leto zopot prišla s prestolonaslednikom na Bruseljsko svetovno razstavo.
Umrli ho:
14.	oktobra. Urnost Fabor, dožolni poslanoo, 02 lot, j Dunajska cesta št. 2, plačnica.
15.	oktobra. Uršula lionač, sodarjova vdova, 68 lot, sv. Petra costa št. 42, ostarolost. — Franc Kropf, zasebnik, 3(i lot, Franc Jožefa costa št. 1, jetika. — Polona Gradisar, mostna uboga, 81 lot, Karlovska costa št. 4, vsled katara v črovosu. — Katra Hribar, delavka, !i4 lot, Kurja vas št. 9, jatika.
16.	oktobra. Uršula Repin, jornionarjova vdova, 65 lot, Slonovo ulico št. 4, spridonjo joter.
V bolnišnici:
12.	oktobra. Gustav Sloboc, delavčov sin, 2 dni, oslabljenjo.
13.	oktobra. Jovana Vorhovo, gostija, 63 lot, kap.
T uj c i.
1 6. oktobra.
Pri nialU.u: Goiringor, Marko, Lowy, Roitter, trgovci, z Dunaja. — J. Klein, trgovce, iz Prage. — liaron in baro-ninja Gussich, zasebnioa, iz Gradca. — G. Šubic, slikar, z Gorenjskega. — pl. Rodnart, dvorni svetovalec, i/, Trsta.
Pri Slona: A. Rosontlial, trgovec, iz Švico. — J. Wund-Mira, zasobnik, iz Nemčije. — Wodnitzchor in Sohlosingor, potovalo«, z Dunaja. — O. Miillor, trgovoo, iz Moravijo — T. Nanos, potovaloc, iz Gradca. — T. Radolič, posostnik, iz Itanja-luko. — A. Golob, trgovoo, i/, Koprivnico, K. lilažek, vojaški uradnik, iz Tridonta. — S. Frolilioli, trgovoo, iz Tridcnta. — A. Ukmur, uradnik mornarico, iz Pulja.
Pri Juinem koloilioru: F. Hermanu, zasobnik, iz Gradca. — F. Vogrinc. posostnik, s soprogo, s Koroškega.
VrcmeiiNko sporočilo.
(Jas opazovanja
17
7. u. /jut. 2. u. pop. 9. u. zvuč.
Stanje
zriikoinora v m m
toplomera po Colzijti
mogla jasno
0.00
738 811 pf 2 2 si.' zap. 738 54 +10-2 si. vali. 740-66 + 3 2 si. zap. Zjutraj megla, potem jasno in mrzlo. Po Gorenjskem visok sneg. Srednja temperatura 5'2" G., za 61" pod nornialoiu.
Votor
V r o m o
5 3-
s
o IM
1>IBii»jNkn horzu.
(Telo/.rnui,'»c, poročilo.p 18. oktobra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 15	kr.
Srebornn „ 5% „ 100 ., (s 10% davka)	82	„ 45	„
4% avstr. zlata ronta, davka prosta . . .	111	„ 80	„
Pap rna ronta, davka prosta......96	„ 15	„
Akcijo avstr.-ogorsko banko ......	885	„ —	„
Kreditno akcije ..........281	„ 00	„
London.............125	„ 25	„
Srebro ..........................—	„ —	„
Francoski nnppjbond....................9	„ i)l'/j „
Oosarski cekini......................5	„ 93	„
Nemško marko ......." • •	01	„ 371/,,,
H	Zahvalil.	8
Bra Vhoiii onim, Ki ho povodom smrti nase nopozab-s9 ljivo raatoro, oziroma staro inntero, poslali vonoo, ki Hi so jo s|iri'iuili ii grobu, ali so nam sicer izrazili so- HB H Siitjo, isto tako gg. povooin za lopu nadgrobnioo, iz- Hf jfl roliamo tom potom najtoplojšo zalivalo.	Ml
Ig LJUBLJANA, 18. oktobra 1887.	«
S d)	Žalujoča rodbina Bonač. H
S WT B°<> »nižam-j u ni.^mi Ji
I Kmetom v pomoč. |
Se NanMlno-^OHpodarska razprava. jfi
3k CViiii	/11 i'>.3i hm od kr. na «■»
GJ O lti\, po pošti 5 kr. vofi; kdor jili vzamo doaot jg skupaj, dobi jednajsto bro z p l u« n o. Knjiga obsega gg
„KatolUka tiskarna" n