Letnik 2 Miariliorf sobota 27. septembra lili. St«v, 219 RIBORSKI DELAVEC Političen list Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-50 mesečno. četrtletno K 16'50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5-—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon St. 242. Propadanje Dunaja. Nekdaj cesarsko mesto Dunaj je bilo ponos vsakega Avstrijca. Kar je Mohamedancu Meka, to je bil Avstrijcu Dunaj. Pa tudi Dunajčan se je dobro zavedal važnega in izjemnega stališča, ki ga je zavzemal med prebivalci stare Avstrije, in je znal to svoje stališče tudi izrabiti. Dunaj je bil rezervoar, v katerega so se stekali vsi dotoki avstrijskega gospodarstva. Posledica tega je bila, da je Dunajčan na stroške drugega prebivalstva bogatel in da se je mesto razvijalo ter naraščalo od dne do dne. Dunaj je bil pa tudi kulturno središče stare Avstrije. Vsi veliki in važnejši kulturni zavodi so bili v rezi-denčnem mestu, od česar je imelo mesto zopet materielne dobičke. In reči moramo, da je marsikateri odsev tega kulturnega središča zašel tudi med nas. In to že iz popolnoma razumlji- vega vzroka, ker je bivša avstrijska vlada takorekoč monopolizirala na Dunaju vso kulturo, dočim je nam le tupatam vrgla kako drobtino v obliki kake nemške srednje šole. Toda prišla je vojna. Prišel je žalostni konec Avstrije, ki je bil obenem konec sijaja Dunaja. Mirovna pogodba v St. Germainu je ustvarila šest-milionsko Avstrijo. Dvomilionski Dunaj je pa preveliko breme za tako državico. In že prvi mesec so se pokazale katastrofalne posledice tega nenaravnega razmerja. Vsled slabega občinskega gospodarstva, ki je služilo edinole stran-karskopolitičnim svrham, se je mesto tako zelo zadolžilo, da bo, če prištejemo še vojna bremena, le težko dihalo. Obrt in trgovina sta pričela hirati ter propadati, ker vsled prevelikih bremen in premajhnega obrata sploh ne moreta izhajati. Iz tega propadanja obrti in trgovine sledi brezposelnost, ki po- Otvoritev slovenskega gledališča v Mariboru. Prebivalci Maribora in njegove okolice stoje pred važnim dogodkom: v soboto, dne 27. t. m. se odpro vprvič vrata slovenskemu gledališču v Mariboru. Zato je na mestu, da seznanimo naše občinstvo z glavnimi zastopniki našega igralskega osobja. Na čelu vsemu stoji genijalni in neumorno delavni ravnatelj in zakupnik gledališča gospod Hinko Nučič, čigar ime nam samo jamči, da bo gledališče zadovoljilo vsem zahtevam obiskovalcev. Bilo bi pač odveč govoriti o Nučičevih spretnostih na odru, vsaj jih pozna vse slovensko in lirvatsko občinstvo izza njegovega delovanja na ljubljanskem, in zagrebškem odru. Omeniti hočemo le toliko, da je gospod Nučič prevzel vse gledališče v svojo režijo, on bo vodil tudi vso upravo in finance, on je tudi angaževal vse druge umetnike. Povdarjati moramo, da je imel gospod ravnatelj Nučič pri izbiranju umetnikov in umetnic jako srečno roko, to tem bolj, če pomislimo, da je po postanku Jugoslavije nastalo skoro ne varno pomanjkanje igralcev in igralk. Gospodu Nučiču bodo stali ob strani večinoma znane osebe; tako na pr. gospa Berta Bukšekova, gospod V a 1 o Bratina in gospod Fran Gregorin. Vsi ti trije s° dobro znani med Slovenci kot izborni igralci in bodo tvorili svojemu ravnatelju glavno oporo. — Na novo je bija angažovana v zadnjem času gospa Iva Setinska, dosedauja članica kraljevega ze-maljskega lirvatskega kazališta v Zagrebu. Njej SO prisojene mladostne Ijubimske in sentimen- talne uloge. Humoristične in karakterne uloge bo prevzela gospa Štefanija Dragutino-vičeva, tudi dosedaj članica kralj, zemalj. hrv. kazališta v Zagrebu. Le prijateljskemu znaniu gospoda Nučiča se imamo dalje zahvaliti, da je odstopilo osječko kazalište našemu gledališču nadarjenega našega slovenskega umetnika gospoda Pavla Rasbergerja, ki je lani zastopal odlično mesto v ljubljanskem dramskem gledališču. Gospod Rasberger je angaževan kot karakterni igralec, ravno tako pa nas bo razveseljeval kot igralec komičnih ulog. Med damskim osobjem omenjamo dalje tudi še dve nadarjeni Slovenki in gojenki „Draraatične šole", to sta gospodični Viki Podgorska kot naivka in Franica Petkova kot mlajša karakterna igralka. Končno sta angaževani še dve moči, ki bosta v zabavo naši publiki: gospodična D a-nica S a vi nova, Mariborčanom že znana iz odra v Narodnem domu kot dramska in operetna subreta, in gospod Ludovik Švagelj, dosedanji član slovenskega gledališča v Trstu, kot mladostni spevokomik. Med angaževanimi igralci se nahaja tudi karakterni igralec gospod Gustav Strniša. Že iz navedenega je razvidno, da so glavne osebe, ki jih je treba pri vsaki predstavi, na svojem mestu. Vzlic temu pa se pogaja ravna-| teljstvo še dalje z nekaterimi odličnimi člani raznih gledališč. Poleg angaževanih članov pa pridejo še v poštev nam že znane dame in gospodje, ki so kazali na odru v Narodnem domu obilo spretnosti in ki bodo tudi sedaj stalno sedelpvali pri našem prvem slovenskem gledališču. To so gospa Cilka P1 a n i n š e k o v a, gospodična menja zopet novo in veliko obremenitev davkoplačevalska. Prišla so pa še druga gorja na prej tako ponosno mesto. Dunaj je bil nekaj dni brez premoga in tudi zdaj je dovoz le slab. Najvišji svet v Parizu je določil, da morajo Čehi in Poljaki dobavljati Dunaju premog. Ti pa niso kaj zelo naklonjeni Dunaju. In pošiljali so državne tajnike, sekcijske šefe in župana v Prago, da s povzdignjenimi rokami izprosijo nekaj premoga. Vse je moralo mirovati. Cestna železnica ni vozila, plina ni bilo, tudi z elektriko so morali štediti. In če je morda Dunaj za hip premagal to hudo krizo, vendar so za vedno brez zanesljivega in trdnega temelja elektrarna, plinarna, cestna železnica in sploh vsa industrija. Premog bo nekaka vrv, ki jo bodo sosedi republike Avstrije več ali manj nategovali okoli njenega vrata. Politične diference, narodnostna nasprotsva in gospodarska Marta V a u d o v a, gospodična Olga Nerat-o v a, dalje Tržačanka gospodična Elvira Kraljeva, gospod Miloš Vauhnik, gospod Ciril Velušček, gospod Vinko Rožanski in drugi. Razveseljivo je dejstvo, da šteje gramatična šola" gospoda ravnatelja Nučiča 54 gojenk in gojencev, ki izredno pridno posečajo šolo ter se prav lepo razvijajo. Gospod Nučič bo dal dne 1. novembra tem gojenkam in gojencem priliko, da se bodo pokazali v posebni produkciji. Želeti bi bilo, da mariborsko in okoliško občinstvo abonira čimpreje še neoddane lože in sedeže ter s tem že vnaprej zasigura obstoj gledališča v denarnem oziru, sebi pa pripravi mnogo lepih užitkov in razvedrila. Kdor se hoče natančneje informirati o cenah lož in sedežev, izprevidi, da ni tako ugodnih cen na nobenem drugem gledališču. Prijateljske družine naj bi se združile ter bi abonirale vsaka po pol lože. Tako torej stojimo pred otvoritvijo; jutršnja predstava „Tugomer" nam bo pokazala, da je mestna uprava izročila gledališče v prave roke. V nedeljo sledita dve znameniti igri: Heyermansa „Amnestija" in Čehova burka „Medved"; v prvi se bo divilo občinstvo izbornemu nastopu gospoda Nučiča v petih vlogah, druga igra pa bo gotovo vzbudila mnogo smeha. Prepričani smemo biti, da bo gledališče takoj v začetku nabito polno. Novemu slovenskemu gledališču kličemo; „Ž jv i, cveti in razvijaj sel -o. - 'i. siarlteciffski delavec. 27 septembra i019. konkurenca morejo vsak čas na Dunaju povzročiti pomanjkanje premoga, ki poostri splošno krizo, poveča brezdel-nost ter dovede do bede širokih mas. Če Čehi in Poljaki nočejo, tedaj ostanejo fabriški dimniki v republiki Avstriji mrzli. Toda Dunaj nima niti premoga niti žita. jesti mora tuji kruh, ki ga mora plačevati po kar najvišjih cenah, ki jih še bolj zvišuje vrednost inozemskega denaria. In če je bil Dunaj včeraj brez premoga, more biti danes ali jutri brez moke, masti ali mleka. In to je stabilna nevarnost, kriza, ki se enkrat počasi priplazi, drugič pa izbruhne elementarno. Dunaj je obsojen, da hira in hira. In nič se ne čudimo, če se čuje že danes po celi Avstriji klic: Proč od Dunaja. Pred sezono. Na oglih mariborskih ulic in na plakatih oznanjajo veliki beli plakati otvoritev „S 1 o v. mestnega gledališča v Mariboru." Gospod Nučič, ravnatelj tega gledališča, je nam javno oznanil svoj program. Bili so časi, ko so tudi v Ljubljani taki plakati naznanjali novo sezono. Zadnja leta se je to opustilo deloma ker programa sploh ni bilo, deloma, ker je posta', nepotreben za občinstvo ki se za gledališče ni mnogo zanimalo. Tudi letos ni javno razpisanega repertoarja, to pa menda zato, ker se v Ljubljani misli, da smo sedaj prišli na ono stopinjo, ko ni treba gledališču nikake reklame več, kajti v Ljubljani je pet abonementov. Gospod Nučič pa je smatral za potrebno, da pred sezono poda javno svoj namen in da pokaže Mariborčanom svoj program. Nam se zdi to povsem umestno in videli smo, da so ljudje stali pred onimi velikimi plakati in čitali. Upamo torej, da bo v Mariboru za slovensko gledališče dovolj zanimanja. Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Oreen. (Dalje). (53) Kmalu sem spoznala, da se ni ničesar drugega bal, nego da bi se morda dobro ne počutila v svojem novem domu. Vsled tega nisem več mislila na svoje dvome in sem občevala z očetom kakor tudi s hčerjo z ono mirno zaupljivostjo, ki jo je zahtevala moja služba. Ta rezultat me je veselil In skrbel obenem. Ker sem zdaj prvič praktično stregla bolniku, sem se čutila srečno. Če pa sem pomislila, da je bil moj glavni namen tako smel in neizrečen, sem se čutila nesrečno in bedno ter nič več tako sigurno v svojem prepričanju, ki me je dozdaj tako zelo tolažilo. Vsled tega se nisem čutila več dovolj močno proti izkušnjam, ki so me čakale, ko me je poklical gospod Qrey nekoliko pozneie istega dne v sosedno sobo ter mi rekel, da bi rad za eno uro odšel z doma. Potem me je vprašal, je-li mi neprijetno, če ostanem sama pri bolnici. »O ne, gospod Grey«, sem pričela, nato pa umolknila, skrivaj osupnena. Bala sem se tega, vsekakor ne zaradi bolnice, marveč zaradi svojega lastnega stališča. Moj Bog, če ostanem sama ž njo v sobi, ali ne bom izdala svojih čustev ? Ali ne bo skušnjava, izprašati njenega bednega, bolnega duha, večja nego Kar se tiče repertoarja, Id ga obeta gospod Nučič, moramo reči, da smo z njim popolnima zadovoljni. Sicer vemo, da se pozneje v sezoni marsikaj izpremeni, toda ne dvomimo niti najmanj, da ima gospod Nučič resen namen, da spravi oznanjene igre na oder. Ako se bo to ■godilo, bomo na koncu sezone lahko 7. vnemo pisali o uspehu slov. gledališča v Mariboru takoj prvo leto. Vemo pa tudi. da more ravnatelj gledališča razviti svoj program le, ako n-jds dovolj razumevanja med publiko, in mi jiičesar bolj ne želimo, kakor da bi naše občinstvo podpiralo idealne težnje gospoda Nučiča s t-m-, da pridno obiskuje gledališče. Zdi se nam neprijetno in skoraj n umestno, ako se pri tern sklicujemo na narodnost, češ Slovenci moramo slov. gledališče podpirati, da dokažemo, da smo kulturen narod To bi se reklo, da greni > v gledališče samo iz rodoljubja in ne zaradi umetnosti. S tem bi se poniževali sebe in gledališče. Na tak repertoar, ki ga obeta gospod Nučič in take umetnike, ki jih obsega njegov gledališki ansambel, se gre tudi brez ozira na narodnost. Zato bi želeli, da se ustvari med občinstvom in vodstvom kar najiepša harmonija, t j. da občinstvo prav ceni umetniški namen gled. vodstva, vodstvo pa ne zaide v sfere (vsaj s pofetka) kamor bi mu občinstvo ne moglo sledili. V tem bo zagotovljen pravi uspeh letošnje sezone. Na programu g. Nučiča imamo nekaj prvovrstnih svetovnih del, celo take. ki jih niti Ljubljana še ni videla na primer Cyrano. To je velika obljuba, ki dela dolg — mi borno videli „Cyrana" na našem odru. I/, sloveti .kih dramatičnih del se nam obetajo vse boljše stvari, tudi „Skoljka". Isto iz hrvatskih. Mi vemo, da bo vse to mogoče, ako se bo publika z ljubeznijo oklenila našega gledališča in če bo znalo vodstvo to ljubezen ohraniti. Naš oder je prenovljen in gospod Nučič razpolaga z dobrimi silami — dani so torej.vsi predpogoji, da bomo imeli v Mariboru dobro gledališče. Ljudske, narodne in otroške igre obeta repertoar v posebnem oddelku. Ta del je torej ločen od onega umetniškega programa, ki si ga je vodstvo stavilo za svoj cilj. S tem se je menda hotelo reči, skrbeli bomo tudi za zabavo oziroma podajali bomi učne knjige. Da se štiri a jski duh prejkrtprej ' izžene iz našega sv(:-1 - in da so vzgoji naša. mladina v jugos'o-•. m du!" ■ Milo slovensko učiteljstvo, da se ne poslužuje v prihodnje več starih av-.Iriiških uenili knjig. Ker pa novih ni mogoče takoj priredili, bo izhajal v UfeoSem šolskem letu m po potrebi tudi še dalje „Šolski list", ki bo na ljudskih šolah nadomeščal dosedanja berila. Ta list bo izšel štirikrat na leto v treh izdanjib, t. j. za nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Vsak list bo obsegal ono učno tvarino, ki se naj obravnava na dotični stopnji jeseni, pozimi, spomladi in v leti. Da ne bodo imeli starši nepotrebnih izdatkov, jih s tem opozarjamo, da naj ne kupujejo „Beril", ki so bila dosedaj po ljudskih šolah v rabi, ampak naj naroče za svoje otroke „Šolski list". Glede načina nabave in plačevanja dobi vsakdo natančnejših podatkov pri učitelju svojega otroka. V rabi pa ostanejo še Računice in za začetnike „Moje prvo berPo". Dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje na trgovski šoli sc vrši 1. in 2. oktobra t. 1. na bivšem deželnem ženskem učiteljišču (vhod iz Hamerlingove ulice), in sicer oba dneva od 9. do 11. ure Predložiti je krstni ltst in zadnje šolsko izpričevalo Vpisnina in prispevek za učila je enkratni znesek K 20—, šolnina pa mesejno K 30'—. V uvaževanja vrednih slučajih se dovoli oprostitev plačevanja šolnine. V pripravljalni razred se bodo sprejeli tu e/, vsakega izpita učenci irf učenke, ki so vsaj 13 let stari in z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. V 1. letnik se bodo sprejemali: I. brez vsakega izpita tisti učenci in učenke, ki so vsaj 14 let stari in so z ugodnim uspehom dokončali 4- razred kake srednje šole ali popolno meščansko oziroma 8- razredno ljudsko šolo; 2. tudi drugi vsaj 14 let stari učenci in učenke, ako napravijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodopisa, zemljepisa in prirodoslovja. Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz imenovanih predmetov, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Izpiti za 1. letnik ne vršijo 3. oktobia ob 8. uri dop. v šolskih prostorih. Hamerlingova ulica 9/1. Redni pouk se prične 6. oktobra t. 1. Mariborska občinska hranilnica je največji denarni zavod na Slovensko - nemški meji. Zavod je pupiiarno varen, za kojega jamči mesto Maribor z vso svojo davčno močjo in je pod državnim nadzorstvom. Stanje zavoda je razvidno iz današnjega oglasa. ^ Iz porotne dvorane. V pondeljek, 22. septembra. Mariborska tatinska družba. Letošnje porotno zasedanje se je začelo z razpravo zoper člane tatinske družbe, ki je preteklo zimo kradla v Mariboru in okolici in s svojimi zvitimi goljufijami in drznimi vlomi spravljala v obup varnostne organe. Ta družba je bila tako dobro organizirana in je s tako previdnostjo izvrševala svoj posel, da jt dolgo ni bilo mogoče priti na slrd. Danes so stali pred sodiščem Franc Frank, Friderik Grilec, Albin Potočnik, Franc Lederer in Anton Vinčer, vsi mladi močni liudje v starosti 18 do 25 let, ki mrzijo vsako Pošteno delo, a hočejo dobro živeti. Da bi si za razkošno življenje pridobili sredstva, so kradli in goljufali. Nekateri izmed njih so imeli tudi svoje ljubice, natakarice v zloglasnih mariborskih kavarnah, ki so dobivale bogata darila iz ukradenih in nagoljufa-nih reči. Izvršili so veliko število hudodelstev, obtoženi pa so samo zaradi nekaterih dejanj, katere jim je mogoče z vso gotovostjo dokazati. Pravilo jim ie bilo, da so vsak teden storili kak večji zločin, ki je svoj čas polnil Predale mariborskih listov. Vsakikrat so si Postavili stražo in so pri razpravi sami priznali, da se imajo samo tem stražam zahvaliti, da jih niso zasačili že prej. Ko pa so jim oblasti vendarle prišle na sled, so 4>sti, ki so še bili na prostem, pobegnili v Nemško Avstrijo, kjer nadaljujejo svoje zločine. Koncem meseca januarja jim je žigosanje bankovcev dalo povod k več hudodelstvom. Zvečer 22. januarja 1919 sta šla Franc Frank 'n Albin Potočnik v družbi s Filipom Mezkom, ki je od okrožnega sodišča že obalen, in nekim Pajmanom, ki je pobegnil »rez mejo, k znanemu beraču slepemu j/l®ksandru Burgu v Pobrež. Izdali so se za arie, ki imajo ukaz pobrati pri njem ban- kovce, katere je dal žigosat pri eskomptni banki, in sicer pod pretvezo, da so neveljavni, ker jih je izdala Nemška Avstrija. Slepec se je dal premotiti in jim je izročil ves svoj denar v znesku 2100 K. Le na njegove velike prošnje so mu milostno pustili 100 K za gospodarstvo, za ostalih 2000 K pa so mu napisali potrdilo, glaseče se na 1000 K in mu naročili, naj si pride po denar črez par dni k eskomptni banki. Ko se je Burg prihodnji dan pri banki oglasil, je izvedel, da se je vsedel sleparjem na limanice. Goljufi pa so si denar med seboj razdelili in nekai dni dobro živeli. Par dni pozneje so skovali Frank, Griiec, Potočnik, Pajman, Anton Vinčer, Herman Kozar in Ivan Majer v kavarni Neger na Glavnem trgu in v Mautnerjevi gostilni načrt kako bodo osleparili posestnika Mihaela Režmana v Hrastju. Herman Kozar jim je namreč poročal, da je Režman premožen po sestnik, ki pa se vsled starosti in bolezni ne bo mogel braniti. Podali so se 26. januarja okrog 8. ure zvečer k njemu, se izdali za »poverjenike narodne vlade v Ljubljani« in zahtevali nd njega denar, ki ga je pustil žigosati v Limbušu. Trdili so, da je njegov denar neveljaven. Režman se je »komisije« prestrašil in jim pokazal svojo gotovino v znesku 4300 K, a io je takoj zopet shranil. Ker so sleparji videli, da ne bodo dobili z lepa denarja zlasti ker je dekla hotela poklicati v sobo hlapca, sta dva izmed njih zvabila deklo v Pekre, da mora iti z njimi k županu, med tem pa so vzeli Režmanu denar in si ga razdelili med seboj, starega Režmana pa zaklenili v hišo, da ne bi mogel nikogar poklicati, ki bi jih takoj zasledoval. Dne 8. februarja so Grilec, Lederer in Kozar ukradli Ivani Geidl v Studencih vse perilo in vso obleko, ki jo je imela v stanovanju. Kozarja hišni gospodar Plišek ni pustil v stanovanje, ker Ivane Geidl ni bilo doma, dasiravno se je Kozar izdal za njenega brata. Vrnil pa se ie črez deset minut in je trdil, da se »sestra« še isti večer vrne in da jo hoče on počakati na nienem stanovanju. Plišek je bil tako nepreviden, da ga je pustil v njeno stanovanje. Kozar je nato po vrvi spustil 2 potna jerbasa polna perila na cesto, kjer sta čakala Grilec in Lederer. Ukradene stvari so hranili pri Ledererju in jih prihodnji dan razdelili v kavarni »Drau« deloma svojim ljubicam, natakaricam v tisti kavarni, deloma pa med seboj. Tudi Albin Potočnik je dobil del plena, za katerega je baje plačal 150 K. Štiri dni pozneje so sestavili Frank, Potočnik in Alojz Pavalec, ki je pobegnil v Nemško Avstrijo, vojaško patruljo in se podali k vpokojenemu železniškemu uradniku Ignacu Reichlu v Magdalenski ulici, da bi naredili hišno preiskavo -— po orožju. Franc Frank je pri tem nosil uniformo jugoslovanskega desetnika, Potočnik pa je bil »detektiv Herker«. Pavalec je ostal na cesti na straži, »patrulja« pa je splezala črez plot na dvorišče! Ker Reichlova žena te patrulje, ki je hotela pozno zvečer napraviti hišno preiskavo, ni prijazno sprejela, je »desetnik« Frank odredil aretacijo njenega moža, ki se naj internira v Aibaniji! Moral je iti z njim, a sta se kmalu vrnila, ker Reichi ni imel pri sebi legitimacije in je »desetnik« izjavil bojazen, da ga brez legitimacije ne bi mogel pri Špilju (!) spraviti črez mejo. V resnici pa se je bal prave patrulje, ki bi mu lahko zmešala posel. Nato so naredili temeljito preiskavo. Franku je bilo neprijetno, ker mu je bila Reichlova žena vedno za petami, zato jo je poslal iz podstrešja po nek ključ, sam pa je med tem ukradel 2V2 kg mesa. »Detektiv« Potočnik je med tem revidiral spodnje prostore v hiši in se živo zanimal za Reichlove premoženjske razmere, zlasti je hotel vedeti, v kateri banki ima Reichi svoj konto. Ko sta si Frank in Potočnik tako ogledala hišne razmere za morebitni poznejši vlom, sta sestavila zapisnik: »Waffen keine gefunden«, in sta si morala v ta namen od Reichla izposoditi papir in svinčnik. Ker preiskava pri Reichlu ni imela »uspeha«, jim je Julčka Pušnik, hčerka prejšnjega najemnika »ljudske kavarne« v Tere-zijinem dvoru nasvetovala, naj vlomijo pri trgovcu Leyrerju, ki stanuje v isti hiši. Priporočala jim je posebno njegovo blagajno in jim izročila dva svežnja vetrihov, da bi odprli njegovo stanovanje. Ker pa se jim je zdelo odpiranje z vetrihi prepočasno, je Pajman z bajonetom vlomil vrata in neko omaro, iz katere so vkradli tri zlate prstane in zlato žensko uro. Tedaj pa se je nenadoma vrnil Leyrer in začel klicati na pomoč. Zato sta ga zgrabila dva tata, ki sta stražila, za vrat in ga tiščala k zidu, da ni mogel vpiti, drugi pa so pobegnili. Leyrerju pa je prišel »na pomoč« Albin Potočnik, ki je tudi stal na straži in mu pomagal »iskati« tatove, dobro vedoč, da so se njegovi tovariši med tem že varno poskrili. Seveda nista nikogar »zasačila«. Pač pa so porotniki Albina Potočnika, menda ker je tako ljubeznivo pomagal iskati svoje tovariše-tatove, od udeležbe pri tej tatvini — oprostili. (Konec prih.) R Šport. H Nogometna .tekma I. slov. šp. kluba „Maribor“ z akademičnim moštvom „Rapid“. Ker se preteklo nedeljo nogometna tekma našega I. slov. šp. kluba »Maribor« z akad. moštvom tukajšnega nemškega kluba »Rapid« radi neugodnega vremena ni mogla dokončati, se tekma v nedeljo, dne 28. sept. točno ob 15. (3.) ur. ponovi, in sicer na prostoru š. k. Rapid na Tezni. Sestava moštva je izborna pri obeh tekmujočih klubih. Zato je pričakovati zelo energične in zanimive igre. Delovanje našega mladega slov. šp. kluba bi moralo zanimati vse sloje slovenske javnosti. Pot na Tezno ob lepem vremenu je krasen izprehod. Ako pa v nedeljo predpoldne dežuje, se igra itak ne vrši. Takim, Ki dozdeva pot prenoporna, je na razpolago vlak Št. 843, ki vozi ob pol 14. ur. iz Maribora in se na Tezni ustavi. Prijatelji Športa ! V nedeljo vsi na Tezno. Slovencil Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! M Zadnje vesti. Q (Posebna telefonska tn brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). D’ Annunzio hoče zasesti Dalmacijo. Pariz, 25. septembra. Kakor poroča »Chicago Tribune«, se v krogih mirovne konference boje, da bi se D’Annunzio kakor Reke polastil tudi Zadra, Kotora in drugih dalmatinskih pristanišč. »Homme Libre« se vprašuje: »Kaka nesreča bi bila, ako bi ]ugo-slovani naredili konec smešni komediji na Reki ?« Zveza narodov. Amsterdam, 25. sept. »Telegraaf« javlja iz Haaga: Meseca oktobra bo v Bruslju konferenca v svrho posvetovanja o zaželjeuih izboljšavah pravil zveze narodov. Pri tej konferenci bodo udeležene organizacije zveze narodov aliiranih in nevtralnih držav. Manifestacije na Čast d ’An-nunzija. C uri h, 24. septembra. V Milanu in Benci-kah se neprestano vršijo manifestacije na čast d’Annunzija in Reke. Na shodih so predlagali, da se izkjiče republika in se imenuje čPAnnunzija za predsednika proste narodne Italije. Policija je intervenirala in prisilila, da se je manifestacija morala predčasno končati. Siru 4i Mertteoiikl dela*«*.} Skat mm, tsfc$ 27. septembra ISIS. O i M v^nrvvvNrvvvv^nnrTVVv^ Otvoritev mesnice! Cenjenemu občinstvu si usojam naznaniti, da otvorim v soboto, dne 27. septembra moderno opremljeno mesnico v lastni hiši v Vetrinjski ulici it. 7 v Ha« riboru. Ker se bo sekalo meso na dveh plohih; je izključeno vsako čakanje. Prodajal bom blago prlma kakovosti. Za obilen obisk se priporoča Josip Kirbiš, mesar. mam cxrxxx:immmimmmmmmmmt pjestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova utica št. 3, je imela koncem leta 1918 vlog...................K 80,000.000 in rezervnega zaklada « 2,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik. ^ Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditho društvo. i »5 •S B————tm '1' • "TT-T; ;-j—Ma—8HBHBB—WBWPW KmaacuHU3TBr:>A <:^ Slovensko mestno gledališče M REPERTOIRE: * V soboto 27. septembra: Izvanvedno ob 19. uri: „Tugomer“. V nedeljo 28.: Ob V220. uri: „Amnestija“ in „Medved“. V pondeljek 29.: Zaprto. V torek 30.: Ob %20.: »Tugomer", abonn. A. n MALA OZNANiLA. M nan«arln tistemu, ki mi najde stano-DUU h nag! 808 vanje z 2 ali 3 sobami in kuhinjo. Ponudbe na upravništvo »Marib. delavca* pod šifro »Stanovanje«. 3—3 Kupujem 6—5 suhe gobe in namizno ter kuhinjsko sadie. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Jos. Rohrmann, Ptuj- •MMS96SIS9IM8M6MMIM In se ra ti v našem listu imajo največji uspeh! ®®®®®®®®®@®®i®®®®®®®®®®®©® h «5 % h (prej Gemeinde-Sparkasse) Župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2) v lastni hiši. Stanje hranilnih vlog....................K 42,442.640-26 Rezervni fondi...........................K 2,749.997-67 Shramba za pupilske hranilne knjižice itd. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. v Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun nedelje in praznikov. Maju« TktoFM aaflnig*. Qdm«riPi trafik: Pr, Vtslsr* Tinkara«: Ntarl R*Mtc«li v Murlbfr«j