PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze sT£V.—NO. 941. CHICAGO, ILL., 24. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 24), 1925. LETO—VOL. XX. UpravniStvo (Office) S639 WEST 2 61 h ST- CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. I Imperializem v današnji gospodarski uredbi. I Današnji imperializem se razlikuje od imperializma v fevdalni uredbi. V prošlosti so kralji, cesarji, grofje, knezi in drugi mogotci ugrabljali tuje dežele in jih združevali s svojo E namenom da povečajo svojo teritorijalno posest. Podjarmi j ali so tuja ljudstva in jim odvzeli še tisto malo svobode kar so jo imeli pod svojimi knezi in kralji. t Tudi današnji imperializem grabi tuje dežele. V tem oziru se od prejšnjega ne razlikuje. Razlikuje pa se v tem, da je danes ta ali ona dežela navidezno samostojna, v resnici pa je po-sest.mogotcev kake druge dežele. [ Na primer Kitajska. Kitajska je samostojna republika, ogromna po obsegu, največja na svetu po prebivalstvu, in ena izmed najbogatejših dežel. Kljub temu je njeno prebivalstvo ■ revno; glad ter umiranje od lakote v velikem obsegu ni na Kitajskem nič nenavadnega. [ Kitajska vzlic svoji samostojnosti ni samostojna, ker so njena bogastva in njeni trgi v glavnem posest tujih kapitalistov, in te tuje kapitaliste podpirajo, protektirajo in zastopajo na Kitajskem vlade tujih dežel. Kitajska vlada je na-Ipram njim brezmočna, ker je kontrolirajo diplo-« niatje imperialističnih velesil. t Kitajci bi se radi otresli železne pesti imperializma, ki jih drži za vrat in jih ubija in davi f v lastni deželi. Kitajci se upirajo, ali mora im-Iperializma je za njihovo odporno moč še pretežka. Kitajska se šele prebuja; njeno ljudstvo lse polagoma zaveda, da je samo v njemu moč I otresti se tujih sil ki izkoriščajo kitajska boga-| stva in gospodarijo na Kitajskem. K. Drug primer nam nudi sosedna republika Mehiko. Mehika je, kar se tiče naravnih zakla-najbogatejša dežela na ameriškem konti-I Dentu. Ni pa bogata samo na naravnih zakla-l®1^ ampak ima tudi velika rodovitna polja. I!jl t> tem njenim bogastvam je njeno ljudstvo r"ožno in v primeri z ljudstvom v Zedinjenih I rzavah živi zelo borno, skromno življenje. Pred 400 leti je postala Mehika španska po-^Pf Vladali so jo Spanci v interesu mogotcev, I 1 so Ugrabili deželo Indijancem. Tiranija Špan- cev v Mehiki je izvala revolucijo Mehikancev proti Španiji in po dolgoletni borbi je bila uspešna. A mehiško ljudstvo se ni rešilo drugega kakor španske vlade v Madridu, kajti španski mogotci v Mehiki so ostali in zatirali ljudstvo naprej. Mehikanci pa so se borili in končno uspeli. Dobili so vlado iz ljudstva za ljudstvo, dobili zbornioo ki je sklepala v interesu ljudstva, in sprejela ustavo, ki proglaša mehikanska bogastva za mehikansko posest. Ali Mehjka je šibka in njeno prebivalstvo slabo organizirano. Kako naj šibka Mehika poslane gospodarica svojih bogastev, ako jih la-stujejo kapitalisti mogočnih kapitalističnih držav? Sedemindevetdeset_odstotkov oljnih vrelcev v Mehiki lastujejo tujci in interese teh tujcev v Mehiki protektirajo tuje države. Samo tretjino mehiških bogastev lastujejo Mehikanci. DVE TRETJINI vseh bogastev Mehike pa posedujejo tuji kapitalisti, in to je imperializem, kakor ga razumemo pod kapitalistično gospodarsko uredbo. Mehiko ima danes ljudstko vlado. Plutarco Elias Calles, predsednik Mehike, je prvi mehiški predsednik, ki ni dobil tega urada s silo; bil je izvoljen in izvolilo ga je ljudstvo. Ko je nastopil urad, je posvaril tuje gospodarje Mehike, da misli resno in da bo njegova vlada z vso mogočo energijo izvajala socialne reforme. Ameriška vlada ni bila zadovoljna in mehiška vlada je imela velike težave, predno se je za silo sporazumela z vlado Zedinjenih držav, ki "protek-tira ameriške interese v Mehiki". Vzlic temu sporazumu, ki je šel na škodo Mehike, pa ameriška vlada še ni bila zadovoljna. Vsakomur je lahko znana nota sedanjega ameriškega državnega tajnika Kellogga, ki jo je objavil v listih v svarilo Callesovi vladi v Mehiki. Kaj hoče ameriška vlada? Nič drugega kakor to, da Mehika varuje "interese ameriških državljanov v Mehiki". Ne sme se pa razumeti, da se gre tu za državljane Zed. držav ki žive v Mehiki, ampak za interese finančnih, industrialnih in zemljiških kraljev, ki niso Mehikanci, pač pa lastujejo dve tretjini Mehike. Naloga vlad, katerim ti kralji pripadajo, pa je, da varuje jo njihova bogastva v tujih deželah. Navadno ljudstvo težko pojmuje imperialistično igro. Kapitalistično časopisje nikoli ne pove, da so amerški interesi na Ktajskem v res-nci le interesi finančnih in industrialnih kraljev, istih kraljev, ki izkoriščajo svoje so držo vi j ane ravno tako kakor zkoriščajo Kitajce ali Mehikance. Kadar govori Kellogg ali kdorkoli v imenu ameriške vlade o ameriških interesih v Mehiki, vselej ima v mislih oljne vrelce, rudnike, zemljišča, trgovino in druga bogastva, ki jih imajo ameriški kapitalistični baroni v Mehiki. In to niso ameriški interesi. Ali ameriško ljudstvo ne razmišlja o tem, ker ne razmišlja, res misli, da ima "svoje" interese v Mehiki, in da mu evropske države dolgujejo milj ar de. Kitajsko ljudstvo, — samo tisto ki misli in čuti ter ve da čuti na sebi imperialistično peto, — se upira; mehikansko ljudstvo se upira. Ali ljudstvo je neenotno, ne zna misliti solidarno, in zato ga imperialistom ni težko kontrolirati. 400,000,000 Kitajcev predstavlja veliko število ljudi. ,jAIi ogromno število samo na sebi mnogokrat NI ogromno. Da postane ogromno v tem slučaju, se mora kitajsko ljudstvo zbuditi in postati solidarno— to je — pričeti mora misliti. V Mehiki ovirajo Callesovo vlado boji med Mehikanci. Bolj kot ti boji jo ovirajo takozvani "komunisti", ki so v Mehiki razni kronični neza-dovoljneži, in pa tisti peoni, ki so pričakovali od Gallesove vlade takojšnpjega raja. Te vodijo ljudje, ki vedoma ali nevedoma služijo imperialistom Zed. držav in drugim mogotcem. Močna, enotna Mehika, s konstruktivno gospodarsko politiko, bi bila v nekaj letih v stanju doseči ogromne uspehe za mehiško ljudstvo. To konstruktivno politiko je treba v kapitalističnem interesu preprečiti z neredi, z oboroženimi upori in s sejanjem razdora med delavske in kmečke vrste. Vladi Zedinjenih držav pa služi to za pretvezo, da "čuva" nad Mehiko, in če treba, da pošlje "kazensko" ekspedicijo v Mehiko. Ne samo enkrat so ameriški imperialisti dvignili propagando za anektiranje Mehike, in še danes so uverjeni, da pride prej ali slej do "prave" priložnosti, ko bodo Zedinjene države "prisiljene" zasesti Mehiko in jo "civilizirati". Nad 10,000,000,000 znašajo investicije ameriških kapitalistov v tujih deželah. Kdo so ti kapitalisti in koliko jih je? Malo jih je in preprostemu ljudstvu so nepoznani. Ali če se dogodi, da bo "treba" varovati "ameriške" interese v tej ali oni deželi z oboroženo silo, bodo oborožili tiste državljane Zedinjenih držav, ki nimajo nikakih "ameriških" interesov v tujh deželah. Kapitalistični imperializem ima razpredelje-ne svoje niti v vse dežele. Angleški imperialisti (industrialni in finančni mogotci) imajo svoje interese v Zed. državah in obratno. Razun tega drug drugemu konkurirajo za prvenstvo v miii. taristično slabih deželah. Kapitalistični imperializem skuša posledo-čase omiliti samega sebe s sporazumi med kan-6 talističnimi deželami. Namen teh sporazum je, omejiti vojne nevarnosti ,ali jih vsaj odo°V diti. A vzroki ostanejo. Dokler bodo bogastva dežel lastovali p0Sa mezni finančni in industrialni kralji, domači in tuji, je vzrok ki poraja imperializem in vse dru ge nadloge, ki so svojstvo današnje uredbe tukaj. Odpraviti je treba temelj kapitalističnega družžabnega sistema in odpravljeni bodo vzroki. To bo izvršil socializem, toda ne v 24 urah. Ogromen pridelek žita in vprašanje kruha. Skoro iz vseh važnejših žitnih dežel poročajo, da je pridelek žita vseh vrst letos ogromen. Celo Rusija, ki že dolgo ni imela dobre letine, je prestala dobo sedmih suhih krav in njen letošnji pridelek žita je dosegel količino pridelka iz . 1913, v katerem Rusija beleži zadnjo izredno dobro letino. Skupni pridelek žita vseh dežel je večji" kot pa potrebuje skupno prebivalstvo na svetu kruha. Kljub temu bodo trpeli miljoni ljudi po-mankanje kruha in glad, skladišča pa bodo polna žita in moke, špekulanti bodo bogateli in svet se bo sukal okoli svoje osi kakor navadno, l V BORBI K ZMAGI! VSEM! Vam vsem, ki stojite v težki borbi za pravico! VEDITE TO: Kjer so borbe, tam so žrtve! Kjer so žrtve, t&m so zmage! Zato bodo stopili trije na mesto vsakega, ki pade. Nihče ne bo pomandral naših zastav in stri naše pravice! IZDAJALEC JE: Kdor obupuje! Kdor čaka ob strani! Kdor pušča izkrvaveti druge! Kdor prenaša robstvo kot topa živina! Kdor strelja v naše, kadar strelja nanje njegov gospod! Izdajalci so slabši kot sovražniki! Poučit'' o tem nevedne! Vračajte z zaničevanjem trdovratnim! Predstraže naprej! V Vaših srcih je usoda! V Vaših srcih je zmaga! . ("Delavec".) i Veličasten shod J. S. Z. v Waukeganu. V nedeljo 20. septembra se je vršil v Waukeganu sj,0d Jugoslovanske socialistične zveze, ki je sijajno uspe'- Udeležili so se ga skoro vsi delegatje konven-cije SNPJ. ki zboruje v Waukeganu, in več sto drugih, prostorna dvorana Slovenskega narodnega doma, v kateri se je shod vršil, je bila polna. Shod je otvoril s. Martin Judnich, tajnik kluba št. 45 JSZ., ki je v imenu waukeganskih sodrugov pozdravil udeležence in izročil predsedništvo shoda sodrugu Chas. Pogorelcu. Pevski zbor Slovenske narodne čital-njCe je zapel "Socialistično koračnico" in "Budilno". S, Martin Judnič je izborno deklamiral Vojanovo "Luč". Po tem programu je predsednik predstavil F. Zajca, ki je med drugim dejal, da so se tisti, ki so mislili da je J. S. Z. toliko oslabljena da bodo sedaj lahko z uspehom udarili po nji, motili. Omenjal je tudi razne stranke, katere so bile ustanovljene da nadomestijo soc. stranko; vse te nove stranke so zrasle ko gobe in izginile na enak način, ali pa izginjajo, socialistična stranka pa je še tukaj in bo ostala, ker je ne more nadomestiti za funkcije katere vrši nobena druga stranka. Dotaknil se je tudi izjave v hrvatskem komunističnem glasilu, v kateri je rečeno, da je sedanja konvencija SNPJ. prva, na kateri so navzoči tudi razredno zavedni delavci. Dejal je, da je to osma redna konvencija, na kateri so navzoči razredno zavedni delavci osmič, in da bodo ti delegatje skrbeli, da ostane ta duh tudi v nadalje gonilna moč Jednote. Za njim je nastopil Peter Kokotovič, ki jje govoril v srbo-hrvatskem jeziku. Opisoval je boje v preteklosti ki jih je vodila JSZ. in apeliral na navzoče delavce omenjenih narodnosti, da naj se ponovno primejo dela in borbe pod zastavo mednarodnega socialističnega gibanja. Kokotovičev govor je bil zanimiv in na udeležence je napravil velik vtis. Jože Zavertnik je govoril o razdvajanju delavstva in razdvajalcih ter pogubnosti razdvajanja za delavski razred. Tudi v prošlosti niso bili vsi zavedni delavci natančno enakih misli. Tudi v prošlosti so bili frak-cijski boji, toda delavci radi tega niso ustanavljali novih strank, ampak so izravnavali razlike v enotni stranki, proti skupnemu sovražniku pa so nastopali solidarno — tako kakor zavedno delavstvo mora, ako je zavedno. Za ustanovitev novih takozvanih delavskih strank ni bilo potrebe, potrebovali pa so jih tisti ki so hoteli biti voditelji za vsako ceno. Sedaj imajo stranke, ki pa so brez moči in za delavstvo niso dosegle ničesar. Zavedno delavstvo ima svojo stranko, in ta je socialistična stranka. i Ko je Zavertnik končal svoj govor, je s. Pogorelec s kratkim nagovorom v angleščini predstavil s. E. V. Debsa, ki je nastopil burno pozdravljen; udeleženci so v znak spoštovanja do starega borca vstali raz svojih sedežev. Mala Gantarjeva Mary je izročila Debsu šopek rdečih rož s primerno deklamacijo, Debs pa se Ji je prisrčno zahvalil. Debs je govoril precej nad eno uro. Pisec tega Poročila ni čul Debsa prvič, a reči mora, da je bil nje-gov govor mojsterski, da je govoril, kakor pravimo, od srca do srca. Tudi na humor ni pozabil. Pozival je udeležence, da naj se organizirajo v JSZ. in SNPJ. in da naj v mejah obeh organizacij delujejo složno za skup-ne cilje, in skupen program pod skupno zastavo bratova in svobode. Dokazoval je škodljivost nesloge za delavstvo, in poudarjal, da so kapitalisti v boju proti delavstvu vselej edini. Oni se ne pričkajo radi taktik. Oni udarijo solidarno po delavstvu, kadar se jim zdi da je potrebno udariti. Oni nikoli in v nobenem oziru ne služijo delavstvu. Delavci pa postopajo drugače. Delavci store mnogo, veliko premnogo stvari, ki služijo gospodarjem. Govoril je tudi o vojni in vzrokih, ki jih porajajo. Ko je izbruhnil svetovni vojni požar, kateri je dosegel tudi to deželo, se ni strašil povedati svojega mnenja na glas. Dejal je, da je sedanja propaganda za "pripravljenost" v resnici propaganda za militarizem in za novo vojno. Obsodil je tako propagando, obsodil "pripravljanje za obrambo" in dostavil, da se mora delavstvo proti tem militarističnim kampanjam boriti z vso svojo močjo, kajti s tem se bori proti vojni, v kateri trpi samo delavstvo, in samo delavsko ljudstvo plačuje v krvi in blagu. Osvoboditev delavstva je v organizaciji, je dejal Debs, in v sposobnosti delavstva misliti. Delavstvo se dviga v družbi samo v toliki meri, kolikor se dviga njegova kolektivna sposobnost misliti. Ob zaključku svojega govora je polagal delavstvu da ni dovolj ako se sempatam navdušuje; prostor za delavce kot delavce je v socialistični stranki, ki se bori za vse kar je lepega na svetu, za pravičnost, — za ci-viliziranje civilizacije. Viharno odobravanje je večkrat prekinilo njegov govor, in ko je končal, je bila Debsu kot bojevniku in socialistu prirejena burna ovacija. Chas. Pogorelec je zaključil shod z obljubo Debsu, da bo zavedno jugoslovansko delavstvo sledilo njegovim besedam, da bo še bolj strnilo skupaj svoje sile, d abo podvojilo svoje delo za vzgajanje delavstva v socialističnem duhu in se borilo za socializem v vrstah JSZ. in s tem v vrstah socialistične stranke. Shod je potekel brez vsake neprrlike. Govornikov ni nihče motil, prvič ker ni bilo vzroka, in drugič, ker je bil to socialističen shod in množica socialistično razpoložena. Motiti take shode pa razdiralci delavske sloge nimajo poguma. JSZ. in delegacija zavednih delavcev delegatov konvencije SNPJ. je lahko ponosna na nedeljski shod, ki je sad in rezultat skupnega truda in dela. Zvečer istega dne je socialistični klub št. 45 vpri-zoril Gorkijevo socialno dramo "Na dnu", o kateri bo več poročila v prihodnji izdaji. Rečem le toliko, da je bila vprizoritev dobra in klub št. 45, oziroma njegovi igralci'in igralke, zaslužijo vse priznanje. J® (ff^ Svetovna letina rži Izredno dobra. Poljedelski department Združenih Držav poroča, da skupna letina rži v deželah, ki pridelujejo 78 odstotkov vse rži na svetu, odštevši Rusijo, bo znašala letos 774 miljonoV bušljev nasproti 569 miljonom v lanskem letu. Povišek znaša torej 36 odsto. Letina rži na Nemškem bo letos največja od časa svetovne vojne, namreč skoraj 302 miljona bušljev nasproti 225 lani. Pred vojno pa je pridelek v istem ozemlju znašal 368 miljonov bušljev. Na Nemškem bo letošnja letina pšenice in ječmena znatno večja od lanske, letina ovsa pa manjša. — FLIS. ANTON P. ČEHOV: TEMOTA. Mladenič, svetlih obrvi, koščenega obraza, v raztrganem kožuhu in velikih suknjenih čižmih je čakal okrožnega zdravnika; ko se je ta po končani viziti vračal iz bolnišnice domov, je boječe stopil preden. Vaša milost! je dejal. Kaj hočeš? Mladenič je potegnil z dlanjo preko nosu, obrnil oči proti nebu in potem odgovoril: Vaša milost . . , Med bolniki-jetniki imate mojega brata Vaško, kovača iz Vavarina . . .. Tako je, in kaj potem? Potem, jaz sem Vaskin brat . . . Dvoje bratov; on — Vaška — in jaz Kirila. Poleg naju je troje sester, in Vaška je oženjen ter ima otroke . . . Ust je bilo, a roke nobene. Kovačnica že skoro dve leti ni videla ognja. Jaz delam v tovarni za sitec, a kovati ne znam. In ka-kov delavec pa je oča! Delati ne more, ko še dobro jesti ne zna; žlico nosi mimo ust. Kaj pa hočeš od mene! Milost, izpusti Vaško! Zdravnik je začudeno pogledal Kirila in ne da bi odgovoril odšel dalje. Mladenič je stekel za njim in mu padel pred noge. Dobri gospod doktor I — je zaprosil in oči so se mu zasvetile in z dlanjo je potegnil po obrazu. — U-kaži, milost, pusti Vaško domov! Če hočeš, molim zate do smrti! Pusti ga! Doma od gladu vse gine! Mati joče dan na dan; žena pretaka solze . . . Kratkomalo smrti Sicer bi mu ne bilo belega dneva! Milost, dobri gospod, izpusti ga! Kaj ti ne pada v glavo; ali si ob pamet? — ga je. vprašal doktor in ga jezno pogledal. — Kako naj ga izpustim? Saj je vendaF jetnik! Kiril je zaplakal. Izpusti ga! Bedak! Kakšno pravico pa imam? Sem li ječar, ka-li? Privedli so ga k meni, da ga zdravim, in jaz ga zdravim; ali izpustiti ga smem prav tako malo, kakor tebe zapreti. Buča nespametna! Brez vzroka so ga zaprli! Čakajoč razsodbe je pretičal skoraj leto dni v preiskovalnem zaporu, in zdaj ne ve zakaj. Ne bi rekel, če bi bil ubijal, ali konje kradel, ali tu so ga vteknili v temo brez vzroka. Dobro, ali kaj imam jaz pri tem? Zaprli so kmeta in sami ne vedo zakaj. Če se ga je navlekel, tedaj je pozabil na vse; očetu je ušesa ob-rezal in sebi lice razparal v pijanosti; a dvoje naših mladičev — zahotelo se jima je po turškem tobaku — ga je nagovarjalo, da se ponoči z njima vtihotapi v "kramo", po tobak. Vinjen jih je poslušal, bedak. Zdrobili so ključavnico in vdrli. Vse so prevrnili, ste-klenino pobili, moko razsuli. Pijanci, saj veste! No, ta-čas pa orožnik ... na sodnijo. Celo leto so sedeli v zaporu, in pred tednom, v sredo, so sodili vse tri v mestu. Zadej orožnik z bajonetom . . . priče so prisegle, da je Vaška med vsemi najmanj kriv, a gospoda so razsodili tako, da je on kolovodja: otroka*v zapor, Vaška pa je dobil tri leta ječe. In zakaj? To vedi Bog sam! Že spet; ali kaj imam vendar jaz pri tem? Stopi do gosposke. Pri gosposki sem že bil. Na sodnijo sem šel in hotel vložiti prošnjo; a niti pošnje niso hoteli. Pri komisarju sem bil, pri preiskovalnem sodniku, in vsak pravi: to ni moja stvar. Čegava stvar pa je potem? Tu v bolnici ga ni višjega od tebe. Kar hočeš, to tudi sto riš. Bedak! je zdihnil zdravnik. Kjer so porotniki e krat izgovorili besedo, tam izgubi gubernator, minister svojo pravico, nikar tak komisar. Vse besedičenje j zaman. Kdo pa je sodil? Gospodje porotniki . . . Kakšni gospodje? Naši sosedje so bili. Andrei Gurjev je bil, Aleška Huk. Mene že zebe, ko se tu s teboj ragovarjam . . . Zdravnik je z roko zamahnil po zraku in naglo odšel proti vratom. Kiril mu je hotel slediti, ali opa-zivši, kako so zaloputnila vrata, je obstal. Deset minut je stal nepremično na bolničnem dvorišču z odkrito glavo in zrl na zdravnikovo stanovanje; potem je globoko zdihnil, se popraskal in šel do vrat. Kam pa sedaj? je mrmral, stopivši na cesto. Eden pravi, ni moja stvar, drugi zopet, ni moja stvar. Čegava stvar pa je? Ne, dokler ne namažeš, ne dosežeš ničesar. Zdravnik je govoril, pri tem pa ves čas gledal na palec, kdaj mu kaj svetlega stisnem. No, brate, jaz pojdem celo do gubernatorja. Končno se je.odpravil na pot; venomer se je obračal nazaj, počasno se je vlekel po cesti in razmišljal, kam sedaj . .. Hladno ni bilo in sneg je le slabo škripal pod njegovimi nogami. Kvečjemu pol vrste pred njim se je razgrinjalo na holmu okrožno mestece, kjer so nedavno sodili njegovega brata. Na desno je temnela ječa z rdečim krovom in čuvajnicami na vogalih, na levo se je razprostiral velik mestni park, ves v ivju. Vse je bilo tiho, le neki starec v veliki ženski ruti in z veliko kučmo na glavi je korakal pred njim, kašljal in kričal na kravo, ki jo je gnal v mesto. Dober dan, stric! je izpregovoril Kiril, dohitevši starca. Bog daj ... . Ženeš na sejem? Naka ... je leno odgovoril dedec. Si meščan, ka-li? Potem sta se domenila. Kiril je povedal, zakaj je bil v bolnici in o čem je z zdravnikom govoril. Doktor pravzaprav ni vešč v tehle rečeh! mu je dejal starec, ko sta dospela v mesto. Dasi je gospod 'n-zučen v zdravljenju z vsemi sredstvi, a da bi tebi dal v tem oziru kak nasvet, ali recimo, da bi napisal protokol — tega ne zna. Zato je posebna gosposka. P" sodniku si bil in pri komisarju. Tudi ta dva nista vešča v tvoji zadevi. Kam pa naj se obrnem? Čez vaše kmetiške stvari je postavljen poseben "glavar". Pojdi k njemu! Gospod Linjeokov. Kaj, ta je v Zlatovem? No, da, v Zlatovem. Tam je vaš glavar. V vašib stvareh izgubi še celo sodnik proti njemu pravico. J Daleč bo treba iti, brate! . . . Čaj, 15 vrst in še čez. Kaj to, komur treba, gre i sto vrst. Imaš prav . . . Ali naj mu izročim prošnjo? JH Izveš vse tamkaj. Prošnjo, če je bode treba, ti br-napiše pisar. Glavar ima tudi pisarja. Poslovivši se od starca je postal na trgu, se Pog!?"j bil v misli in šel iz mesta nazaj. Odpravil se je v Zl*"j tovo ... Črez pet dni je zdravnik, po končani viziti domo1' grede, spet ugledal Kirila. To pot mladenič ni »H sam, ampak s suhim, bledim starcem, ki je glavo kot z nihalom in premikal semtertja svoje gul*' r Že Spet prosim tvoje milosti, je začel Kiril. Glej, j očetom sem prišel, izkaži milost in izpusti Vaško! glavar se niti v pomenek ni spustil. Pravijo: "je zdoma!" . . Visoki gospod! je zagolčal starec v grlu, dvignivši trepalnice. Bodite milostljivi. Reveži smo, ne moremo zabvaliti vaše dobrote, ali če je vaši milosti prav, naj {jerjuška in Vaška z delom odslužita! Naj z delom odslužita! Z delom odslužita, prav gotovo, je dejal Kiril in dvignil roke v prisego! Doma od gladu vse mre. Iz vsega grla se jočejo, gospod! Mladenič je bistro pogledal očeta in ga potresel za rokav, in oba sta kot na povelje pala zdravniku pred noge. Ta je zamahnil z roko po zraku, in ne da bi se ozrl, naglo odšel domov. ^ ^ Leto priseljevanje po novem kvotnem zakonu. Koncem junija se je zaključilo prvo fiskalno leto, odkar je v veljavi novi priseljeniški zakon o kvoti. Z dnem 1. julija je začelo novo fiskalno leto; kvote za poedine deželo ostanejo iste kot poprej. Kakor vsem znano, je priseljevanje iz vseh dežel sveta omejeno na določeno najvišje število priseljencev, takozvano kvoto. Le priseljevanje oseb, rojenih na ameriškem kontinentu, ni omejeno na kvoto. Izven kvote pa smejo priti žene ameriških državljanov in njihovi otroci pod 18. letom, kakor tudi duhovniki, vseučiliščni profesorji in dijaki. V kvoti sami pa — in sicer do polovice iste — imajo prednost nekateri sorodniki ameriških državljanov (otroci med 18. in 21. letom, oče in mati, kakor tudi poljedelci po poklicu in njihove družine). Vsak mesec smejo ameriški konzuli izdajati kvotnim priseljencem kvečjemu le desetino tolikih priseljeniških viz, kolikor znaša letna kvota. Skupno število vseh kvot znaša 164,667. Največjo kvoto ima Nemčija (51,227). Angleško ima kvoto 34,007 in Irsko 28,567. Naslednje največjo kvoto ima Švedsko, namreč 9561. Za njim prihaja Norveško (6453) in Poljsko (5982). Francosko ima 3954, Italija samo 3845, Cehoslovakija 3073, Dansko 2789, Rusija 2248, Švica 2081 in Nizozemsko 1648. Za njimi Prihajata Avstrija s 785 in Jugoslavija s 761. Vse druse dežele imajo manjšo kvoto. Najmanjša kvota znaša 100. S. Skupna letna kvota znaša, kakor rečeno 164,667. Tekom minolega fiskalnega leta pa je bilo izdanih Je lf>0,563 kvotnih viz. Torej 3304 manj priseljencev je Prišlo na račun kvote minolega fiskalnega leta, ne-80 jih je smelo priti. R Čudno je, da so bile vse večje kvote izčrpane, dočim nekatere dežele, ki radi male kvote najbolj ^čutijo omejevanje priseljevanja, niso niti izčrpale •e svoje male kvote. To je popolnoma nepričakova-n. januarja so pokazala, da je tedaj Italija imela na razpolago še 70% kvote, torej 300 več kvotnih številk, kot se jih je moglo izdajati tekom naslednjih šestih mesecev. V drugih treh deželah pa ni bilo tedaj nič kaj takega in bi bile lahko kasneje izčrpale svojo kvoto. F. L. I. S. t^ Radio na farmah. Po cenitvi poljedelskega departmenta je sedaj čez 550,000 farm v Združenih Državah opremljenih z radio-fonom (brezžičnim telefonom). Cenitev se naslanja na poročila okrajnih poljedelskih agentov. Po cenitvi lanskega leta je bilo 365,000 farm z radio aparati, I. 1923 pa le 145,000 farm. Iz tega je razvidno, kako raba ra-diofona raste od dneva do dneva. Rastočo popularnost radiofona na farmah je pripisati okolščini, da radio nudi farmarju priliko za vsakdanje informacije o trgu, vremenu in poljedelskih razmerah pa tudi splošno izobrazbo in zabavo. Poročila pravijo, da se farmarji odločijo za nakup radio aparatov v prvi vrsti radi tržnih in vremenskih poročil. Izmed držav, ki izkazujejo največjo število radio-fonov na farmah, stoji prva na listi država Illinois s 46,000 radio aparati; za njo prihaja država New York, potem Iowa, Missouri, Kansas, Nebraska, Ohio in Minnesota. Najmanj jih je v državah Nevada, New Mexico, Florida in Deleware. Takozvani koruzni pas izkazuje navečji razvoj v rabi radiofonov. — F. L. /. S. f}^ Materinske pokojnine v Mi-chiganu. Število mater v državi Michigan, ki dobivajo podporo za vzdrževanje svojih otrok, znaša letos 50 odstotkov več kot 1. 1915, ki je bilo prvo leto, ko je bil uveden zakon o takozvanih materinskih pokojninah (mother's pension). Število vdov, zapuščenih žen, neporočenih mater in drugih, ki so bile tekom lanskega leta deležne te podpore, je znašalo 1863; podpore so se nanašale na 383 otrok. Vsega skupaj je bilo izplačanih $1,741,656 na teh podporah, ki niso nikaka miloščina, marveč do katerih imajo take matere pravico. —F.L.I.S. - Prava svoboda je brez industrialne svobode nemogoča. Politična svoboda je sama na sebi dobra, v kolikor služi kot ključ do vrat industrialne svobode. Toda vrata industrialne svobode se odpro na stežaj šele takrat, ko bo delavstvo dovolj zrelo in bo vedelo komu izroča ključ. Prva viharna seja osme redne konvencije S. N. P. Od našega posebnega poročevalca. Sedma seja osme redne konvencije SNPJ. dne 17. septembra dopoldne je bila prva, na kateri je prišlo do viharnih prizorov. Prejšnje seje so le dokazovale, da bodo komunistične intrige prej ali slej naletele na odpor, in to se je dogodilo na seji 17. septembra. Prejšnji večer se je vršila konferenca JSZ., na kateri se ni govorilo drugega kakor o socialistični agitaciji in o aktivnosti klubov v posameznih naselbinah. Konvencije SNPJ. se ni omenjalo. O komunistih, katere je sempatam kdo omenil v razpravi, se ni govorilo v sovražnem smislu, dasi je vsakdo ki jih je imenoval, dejal da ovirajo delo socialističnim organizacijam, ne da bi pri tem pojačali svoje, kajti celo tiste ki so jih imeli, so propadle ali pa životarijo. Isti večer se je vršil v neki drugi dvorani shod, na katerem je notorični Chas. Novak govoril o SNPJ. in napadal socialiste, katere je obkladal z raznimi priimki. Postal je tako surov, da njegovih napadov niso mogli prenesti niti tisti udeleženci, ki socialistom niso baš posebno naklonjeni. Razun Novaka so govorili na sestanku tudi drugi "komunisti", člani in nečlani S. N. P. J. Se tisti večer je bilo jasno, da bo zadeva prišla na konvencijo. Ko je bil zapisnik prejšnje dopoldanske seje prečitan in sprejet, se je oglasilo za besedo več delegatov k eni in isti stvari. In stvar se je tikala napada na odbornike in "diktatorje" v SNPJ. ter napada na SNPJ. Odbornica Mary Udovich, ki je bila na dotičnem shodu, je dejala, da je bil C. N. "govor" in-sultiranje SNPJ. in njenega odbora. Frank Podboj je stavil predlog, da se C. Novaku, ki se udeležuje kon-venčnih sej kot poročevalec "D. S.", odvzame pravico prihajati na seje. Tudi Podboy je bil na dotičnem shodu. Frank Somrak je dejal, da se ne briga kaj se govori na shodih glede stvari ki se ne tičejo Jednote, briga ga pa, kaj se govori o Jednoti, njenemu vodstvu in o konvenciji. Iz vse diskuzije je bilo razvidno, da se je C. Novak prenaglil, ker je precenjeval moč reakcionarjev, s katerimi so "komunisti", kakor povsod v tej deželi, tudi tukaj pripravljeni sodelovati samo radi golega, strupenega sovraštva do socialistov. M. J. Turk, gl. tajnik SNPJ., je v svojem poročilu imel tudi še nekak dodatek (na koncu poročila, ki je že bilo priobčeno v Prosveti), in ta dodatek je komunistom tako ugajal, da so organizirano ploskali kakor so naučeni. Posnemali so jih tudi drugi nasprotniki socialističnega pokreta. Poskušal sem izvedeti, v kakem oziru ima M. J. Turk mržnje do socialistov, in dognal sem, da jih ima raditega ker politika ne spada v jednoto; nadalje, ker je treba dati vsem enake privilegije (kolikor je meni znano imajo vsi enake), in ker je v sporu posebno z J. R. Zavertnikom, članom gl. nadzornega odbora. Ploskanje ki ga je M. J. Turk dobil največ radi svoje zaključne izjave v poročilu, je prevarilo Chas. Novaka, ki je mislil, da sedaj ni treba drugega kakor udrihali po socialistih kot osebah in kot socialistih, pa bo delegacija na njegovi strani. Že na svojem shodu je spoznal, da se je zmotil. Naj še povem, da so "Radnikovi" pristaši na tej konvenciji zahtevali da se o Turkovem poročilu takoj razpravlja. Razpravljati so hoteli samo o zaključni točki, tikajoča se "politike". Predsednik konvencije F. Zaitz pa je izjavil, da debate o poročilih sedaj niso na dnevnem redu, ampak nadaljevanje poročil. p0 pre cej burnem protestiranju od strani nekaterih hrvatskih delegatov so bila podana poročila ostalih gl. odborni-kov. Predsednik konvencije je delegacijo zagotovil, da se bo o poročilih lahko razpravljalo, ker konvencija ne bo zborovala samo par dni, da pa se bo mnogo raz-prave prihranilo, ako gremo preje skozi pravila kjer bodo prišle sugestije gl. odbornikov v poštev in se bo o njih razpravljalo mimogrede. Po dotičnem shodu, ki je bil javen, so imeli Novakovi zaupniki sestanek, kakor se je govorilo, na katerem so sklenili, da se mora debata o poročilih gl. odbornikov na vsak način obnoviti. In res so naslednji dan skušali zrušiti prejšnji predsednikov odlog, a predsednik je vztrajal, pri tem pa so se pričeli, kot že povedano v uvodu, protesti proti shodu in osebam ki so se poslužile umazanih napadov za diskendiranje konvencije, oziroma "kimavcev", kakor je dejal C. N. tistim ki mu ne kimajo. "Kimavci" imajo večino, zato je napadal še toliko hujše. Posebno si je privoščil predsednika konvencije F. Zajca ter Jožeta Zavertnika in njegove sinove, kateri baje nameravajo okupirati vse glavne službe v Jednoti. Nekateri delegatje so v protestiranjih proti napadom na shodu odločno zahtevali, da se poročevalca C. N. odstrani iz dvorane. "Komunisti" so ga zagovarjali vsevprek. Končno je še sam poslal predsedniku prošnjo, da naj se mu pusti zagovarjati pred konvencijo na "lažnjive napade". Predsednik je njegovo pismo prečital, a konvencija o njem ni hotela razpravljati. Nekateri so smatrali vso to afero za boj med komunisti in socialisti, a predstavljali so si jo napačno. Socialisti jo namreč niso povzročili, pač pa so jo povzročili nečlani SNPJ., ki so na tej konvenciji in dajejo instrukcije svojim pristašem, kolikor jih imajo med delegati. To absolutno ni bila razprava, ali debata med socialisti in komunisti, ampak med intriganti katerim ni prav nič za SNPJ. in med tistimi katerim JE za prospeh organizacije katero so gradili toliko let. Ko je prišel v debati na vrsto podpredsednik konvencije J. Hafner, je zgubil kontrolo nad seboj in pričel metati očitanja vsevprek. Fr. Zaitz, predsednik konvencije, je bil po Hafnerjevi trditvi izvoljen že v Chicagi. Vrgel je še nekaj drugih takih obdolžitev, delegatje pa so vstajali raz sedežev in protestirali proti Hafnerju. Nastal je pravi vihar, a predsedniku se je posrečilo pomiriti delegate in razprava se je nadaljevala. Neki hrvatski delegat je dejal, da Novak ni napadal SNPJ., pač pa je dejal, da je treba v gl. odbor S. N. P. J. izvoliti poštene ljudi. To je parkrat ponovil. Predsednik ga je vprašal, če je C. N. dejal, da sedanji odborniki niso pošteni; vprašani delegat je nekaj časa pomišljal, potem pa se je izmuznil z izjavo, da Chas. Novak ni trdil tega. Predsednik konvencije Frank Zaitz je izročil pred-sedništvo J. Goršku, se prijavil za besedo in zapustil oder. Ko je prišel na vrsto, je s silo ki jo ima, razkrinkal provokatorje, ki intrigirajo v tej organizaciji; na-glašal je, da smo bili sposobni zgraditi vzor podporno organizacijo brez nasvetov agentov provokatorjev, katere tudi sedaj odklanjamo. Govoril je več minut o raz- I iU SNPJ- do sedanje konvencije. Viharno odobravanje ie spremljalo njegov govor. Vprašal je konvencijo, če ga je izvolila; kakor val . gei glas, da je bil pravilno izvoljen. Izjavil je, da mu L> nemogoče predsedovati, če ne bo zbornica imela vanj zaupanja in zahteval, da glasuje, dali hoče ohra- jti njega, ali si izvoliti drugega. Ko je podpredsednik Goršek, ki je v tem momentu predsedoval, vprašal ti-5te, ki so za zaupnico predsedniku konvencije, da naj vstanejo, so vstali vsi. Celo tisti, ki so bili pripravljeni vSe storiti da otežkočijo predsedniku delo in zavlačujejo seje, so vstali in glasovali za zaupnico. Predsednik je je vrnil na oder, delegacija pa je ploskala. Nato je 5i! stavljen predlog, da se Hafnerju odvzame mandat "podpredsednika radi njegovih neopravičenih, lažnji-vih obdolžitev. Bil je po kratki diskuziji odstavljen z ogromno večino in potem je zbornica prešla na dnevni red. Ta afera je bila prva draga intriga, ki se ji konvencija ni mogla ogniti. Povzročili so jo nečlani SNPJ. • Zborovanje je potekalo po tem dogodku mirno, a nepotrebnega zavlačevanja z debatami je vendar veliko. Predsednik jih skrajšuje kolikor največ more, ra-zun pri važnih točkah, ampak delegatje protestirajo in hočejo besedo. Potem pa navadno sprejmejo predlog ali pa točko provizoričnih pravil brez sprememb ;1li pa le z malimi spremembami. [• Bilo je na diskuziji precej važnih točk pri katerih je bila diskuzija na mestu, toda govorilo se je o nji razmeroma manj kakor pri mnogih nevažnih. Glavni odbor bo izvoljen na konvenciji. Nova pravila določajo, da se izvoli glavni odbor na konvenciji izmed delegatov, gl. odbornikov ter drugih članov Jed-note. Delegatje bodo na bodoči konvenciji lahko predlagali za kandidate v gl. odbor torej tudi nedele-gate. Konvencija je zaključila, da se v bodoče nalaga jednotino imovino tudi v stavbinska in posojilna društva. ^ Precej debate je bilo o jednotinih publikacijah. Obširnejša poročila slede v naslednjih izdajah "Prole-tarca". «<5® UTRINKI. I Osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma Kiti delo delavstva samega. * T Noben trenotek, ki se ga porabi za čitanje, ni izgubljen. Vzporedno z izpopolnjevanjem tiska se je širila kultura. Čitanje pripravi razumu pot do večjega znanja. Uči se prebavljati kar čitaš. Ko se naučiš to, "s boš imel težav spoznati nauke znanstvenega socializma. * j Znanost ima na razpolago teleskope in mikroskope in spektroskope, s katerih pomočjo se ji razodevajo daljave in drobnosti vsemirja. Prodrla je v oddaljenosti, od katerih potrebuje luč leta in leta, (Ja pride do naše zemlje; fotografirala je zvezde, ki jih na doseže nobeno oko; dognala je sestavo tujih solne in vsemir-skih meglin. Prodrla je v zemeljske plasti in dognala njihov postanek. Dognala je starost človeka. Ni pa našla prostora kjer so nebesa, ni našla ne pekla ne vic. °'Soti niso prijatelji znanosti, ker je ovrgla trditve o Postanku sveta in stotere druge trditve, ki jih smatrajo P'goti za edino pravo in čisto resnico. A so vendarle 'až. Bogastva Zedinjenih držav v luči statistike. V NAJBOGATEJŠI DEŽELI NA SVETU JE VELIKO REVNIH DELAVCEV. Zedinjene države so najbogatejša dežela na svetu. Ali ameriška bogastva so "ameriška" le po imenu, kajti posedtije jih mali kapitalistični razred, ogromna večina pa ne poseduje ničesar razun svoje delovne sile. Posestvo, ki ga ima delavec, ni niti toliko njegovo kot misli da je. Na hiši ima najbrž dolg. Če zboli on ali pa njegova žena, ali otroci, ali ako je ob delo, pa je hišica takoj v nevarnosti. Farme so le deloma last farmarjev; pravi posestniki kmetij so veliki zemljiški baroni in banke. Kljub temu so deležni posamičnih koščkov tudi nekateri delavci. Iz raznih statistik vemo, da so Zedinjene države v produkciji raznih kovinskih rud prve na svetu; telefona se nikjer na svetu ne poslužuje toliko ljudi kakor tukaj; železnic, električnih železnic in omnibusov se ne poslužuje v nobeni deželi toliko ljudi kakor v naši. Oblačilna industrija ni nikjer tako razvita kakor tukaj, in ljudstvo nobene dežele ne izda toliko za obleke kakor ameriško. Blue Book, ki jo je izdal "Manufacturers' Record", navaja o ameriški produkciji statitistične podatke, ki so večinoma že znani; iz njih je razvidno, da je razmerje med produkcijo v Zedinjenih državah in v deželah ostalega sveta v teku zadnjih par let le malo spremenjeno. Zedinjene države proizvajajo: 55 odstotkov od vse železne rude na svetu; 51 odstotkov bakra na svetu; 62 odstotkov petroleja (oljnih produktov); 51 odstotkov sirovega železa na svetu; 66 odstotkov jekla na svetu; 43 odstotkov premoga na svetu; 52 odstotkov stavbinskega materijala na svetu; 62 odstotkov svinca na svetu; 55 odstotkov bombaža na svetu. In tako dalje. V avtomobilski industriji so Zedinjene države prve na svetu. Izmed vsakih 100 avtomobilov »a svetu jih je 88 izdelanih v Zedinjenih državah. Izmed vseh železnic na svetu jih je 34 odstotkov v Zed. državah, dasi tvorijo kontinentalne Zedinjene države samo 6 odstotkov kopne zemeljske površine in imajo le 7 odstotkov izmed skupnega prebivalstva na svetu. KDO POSEDUJE AMERIŠKA BOGASTVA? V najbogatejši deželi na svetu je le kakih 50,000 resničnih bogatašev, in le okrog 500 bogatašev, ki štejejo svoja premoženja v mnogih miljonih. Miljardar-jev pa je zelo malo. Kadar nam kapitalistični listi in govorniki pripovedujejo o ameriškem bogastvu, moramo vselej vedeti, da je to bogastvo v rokah samo nekaterih. Kadar govore o ameriških interesih v inozemstvu, mora ameriški delavec vedeti, da "ameriški interesi v inozemstvu" niso njegovi interesi. On nima ničesar v Mehiki, nobenih bogastev na Kitajskem, nobenih oljnih vrelcev v tej ali oni deželi sveta, ne rudnikov, ne drugih koncesij. Kadar ga "domovina" pozove v vojno za čast zastave in da kaznuje državo ki je "nas" razžalila, mora vedeti, da se gre samo za "protektiranje interesov ki jih imamo "mi" v inozemstvu". Miljarde ameriških dolarjev je investiranih v tujih deželah. Mnoge "nam" dolgujejo miljarde in mi jih neizprosno tirjamo; vse evropske države so se nekaj časa obotavljale, sedaj pa so nekatere že pričele odplačevati, ker vedo, da smo "mi" pripravljeni braniti "naše" interese. Ampak kdo pravzaprav lastuje ameriška bogastva"? Iz davčnega izkaza 1. 1922, ki je bil do konca preteklega leta statistično urejen, je razvidno, da so imeli 1. 1922 dohodkov: Število oseb. Po odstotkih Pod $1,000 ................. 402,076 5.92 Od $1,000 do $2,000..........2,471,181 36.41 Od $2,000 do $3,000..........2,129,898 31.38 Od $3,000 do $5,000 ........1,190,115 17.53 Od $5,000 do $10,000 ........ 391,373 5.77 Od $10,000 do $25,000........ 151,329 2.23 Od $25,000 do $50,000 ....... 35,478 .5227 Od $50,000 do $100,000 ...... 12,000 .1768 Od $100,000 do $150,000 ____ 2,171 .0330 Od $150,000 do $300,000 ____ 1,323 .0195 Od $300,000 do $500,000 .... 309 .0046 Od $500,000 do $1,000,000 .... 161 .0024 $1,000,000 in več .......... 67 .0010 Skupaj............6,787,481 100.00 Manj ko sedem milijonov ljudi je priglasilo 1. 1922 svoje dohodke davčnemu uradu. Ljudsko štetje iz L 1920 je naštelo 41,614,248 oseb nad deset let starosti, ki so zaposljeni v raznih obratih za plačo. Polovica ameriškega prebivalstva nad deset let starosti je zapos-ljena v raznih obratih za dnevno plačo. Samo okoli 7,000,000 izmed skupnega prebivalstva priglasi svoje dohodke davčnemu uradu; dohodki drugih so tako nizki, da jim davčnih poročil sploh delati ni treba. POVPREČNE PLAČE AMERIŠKIH DELAVCEV. Leta 1922 je znašala povprečna plača povprečnega delavca v državi New York (všteti so delavci vseh industrij) $28.05 na teden, v Illinoisu pa $28.96 na teden. Te številke so objavili delavski departmenti omenjenih držav. V drugih je povprečna plača sorazmerno enaka. ( • Nad osem miljonov žensk dela v ameriški industriji. ^Zvezni delavski department je 1. 1922 zbiral statistične podatke, da dožene, koliko prejemajo ženske v raznih obratih povprečne tedenske plače. Dognal je: Industrija Povprečna tedenska plača Avtomobilska..................................$17.78 Kemična ............................................12.24 Tobačna............................................14.87 Oblačilna (moška)............................14.80 Oblačilna (ženska) ..........................16.34 Slaščičarska......................................10.26 Elektrotehnična................................14.68 Železolivarne....................................14.19 Jeklarska............................................15.33 Papirniška....................................13.34 Plače v drugih industrijah se ne razlikujejo mnogo od tu omenjenih. Te plače se nanašajo na 1. 1919, in od takrat se gotovo niso zvišale, pač pa so se v mnogih slučajih znižale. PONESREČBE V INDUSTRIJI. Razni industrialni obrati v Zedinjenih državah vzamejo vsako leto tisoče človeških življenj. Samo v Pennsylvaniji je bilo v teku prošlih šest let nad 3'00,- 000 nezgod v premogovnikih. V Zed. državah je nad 15,000 slepcev, ki so izgubili vid v industrialnih ne, zgodah. Nad 200,000 delavcev si je pokvarilo vid prj delu. Na tisoče in tisoče delavcev se je pohabilo prj delu. Tisoče delavcev je vsako leto ubitih pri delu, na tisoče in tisoče pa se jih polahko ubija z napornimi nezdravimi deli. V najbogatejši deželi na svetu vzdržujejo delavci vse polno podpornih organizacij, da ne zagazijo v p0. mankanje takoj prvi teden v slučaju bolezni, ali da ne pade družina takoj prvi dan po smrti moža in očeta v bedo. ŠE NEKAJ STATISTIKE. Petdeset miljonov Amerikancev je oddaljeno samo' 30 dni od pomankanja. To se pravi, če izgubi družinski oče delo, ali če kdo v družini nevarno zboli in je treba zdravil in zdravnika, so sredstva povprečne ameriške družine izčrpana v tridesetih dneh. Ljudsko štetje 1. 1920 je naštelo v tej deželi 3,170,-000 vdov. 1,109,500 vdov je odvisnih od dobrodelnosti. 1,489,900 vdov dela za preživljanje sebe in družine. 570,600 vdov ima dovolj sredstev za preživljanje. V Zedinjenih državah je 41,000,000 otrok šolske starosti. 90 odstotkov otrok zapusti šolo predno doseže osmi razred in gre na delo za plačo. Povprečna šolska doba ameriškega otroka je šest let. Eden deček izmed osmih nadaljuje študije po do-vršitvi osnovne šole. Izmed sto mož 35 let starosti jih-26 ne poseduje ničesar. Izmed sto mož v starosti 65 let je 36 mrtvih predno jo dosežejo, 54 je revežev in v mnogih slučajih odvisnih od dobrodelnosti, štirje imajo prilično imovino eden je bogat, in pet se jih vzdržuje s svojimi sredstvi in delom. Taka je Amerika pod kapitalizmom v luči statistike. v?1® Daleč, daleč. Učenček v neki londonski šoli je povedal učiteljici, da je njegova sestrica zbolela na ošpicah. Ošpice so nalezljive, je dejala učiteljica sama zase, potem Pa rekla dečku, naj odide in ostane doma dokler sestrica ne ozdravi. Deček je ves vesel odšel. Kmalu pokaže neki drugi deček, da bi rad nekaj povedal. "Česa želiš?" ga je vprašala učiteljica. "Gospodična učiteljica, njegova sestrica ni doma, je T j Liverpolu, — daleč daleč." Na sodišču. "Ali ste bili že kedaj oženjeni?" je vprašal sodnik- "Seveda," je zajecljal jetnik. "S kom?" "Z žensko." "Seveda z žensko," je siknil sodnik. "Ali ste čuli da se je kdo poročil z moškim?" "Kako da ne," je odvrnil skoro užaljeni jfetnik-"saj se je pred nekaj dnevi poročila z moškim nioja sestra!" Nato ga je sodnik obsodil v dosmrtno ječo. jVekoliko nasvetov glede kupovanja farem. Velik del priseljencev, ki so se za stalno nastanili v Združenih Državah, želi kupiti si zemljišče in se posvetiti poljedelstvu. Večina njih so bili poprej kmetovalci. Ameriška priseljeniška komisija je v svojem poročilu cenila, da ena tretina do treh petin novodo-šelcev je bilo zaposlenih v poljedelstvu pred svojim prihodom v Združene Države, da pa niti eden izmed vsake desetorice se ni tukaj nastanil na farmi. To je lahko razumljivo, kajti večino priseljencev je absorbirala ameriška industrija. Tu ni vmes vprašanje osebnega nagnjenja, pa kolikorkoli bi novodo-šlec najrajši šel na deželo, dejstvo je, da on ob svojem prihodu ne najde mnogo prilik in ugodnosti, da lji se posvetil poljedelstvu. Pač pa se mu take prilike lahko ponudijo kasneje, ko je že storil uspešen začetek v Ameriki in si je prištedil zadosti prihrankov, da zamere postati neodvisen poljedelec. Oni, ki so prihajali v Ameriko v prejšnjih časih, pripomogli so si do miljonov akrov javne zemlje, ki jo je vlada oddajala novim naseljencem bodisi brezplačno ali proti malenkostnemu plačilu. Kar je bilo najboljše javne zemlje, takozvani Homesteads, je dandanes že vse oddano. Preostaja dandanes sicer še mnogo miljonov akrov nevporabljene ledine, ali ta zemljišča se večinoma nahajajo v polu-pustinjah za-pada in, kakršna danes so, so primerna le za pašo. Vendarle je na razpolago še veliko rodovitne, ali neobdelane zemlje, ki je lastnina vlade ali privatnikov. Agrarno vprašanje, kakršno obstoja v mnogih evropskih državah, je nepoznano v Ameriki. Približno tisoč miljonov akrov, skoraj polovica vseh kontinentalnih Združenih Držav, ne obstoja iz farm. Štirideset miljonov akrov te ogromne površine je popolna puščava, drugi deli so pregrobi za obdelovanje in nekje ni zadosti rodovitne prsti. Človek, ki razpolaga z majhno glavnico, ima na izbiro, ali da si kupi manjše zemljišče v razviti pokrajini, ali pa večji obseg cene-ga zemljišča z vsemi težkočami vred, ki spadajo k življenju pijonirja. Zemlje pa nikakor ne primanjkuje, kakor je to v Evropi, kjer je pomanjkanje zemlje provzročilo take ostre socijalne konflikte. Kako pa naj tujerodec, ki se hoče naseliti na deželo, izve o dobrih prilikah za nakup zemlje? To je zanj jako resno vprašanje. Ponudb je polno povsod, ali mnogokrat so lepo spisani in vabeči reklamni letaki in oglasi ali osebni zastopniki zemljiških agentov prinesli mnogo gorja željnim naseljencem. Tujerodec ni vedno v stanu razločiti med poštenim in ši-rokovidnim zemljetržcem in pijavko. Sleparski zem-Ijetržec — "land sharks" mu to pravijo — navadno sploh ne poseduje nikake zemlje. On prodaja na provizijo in navadno laže o kakovosti zemlje ter zaračuna mnogo višjo ceno kot je zemlja vredna. Kupne Pogodbe pa sestavljajo tako, da bodo končno vpro-Pastile naseljenca. Potem prodajajo isto zemljišče kaki drugi žrtvi. Pošteni zemljetržci (real estate dealers) sami vodijo borbo proti tem zemljiškim piratom. Tako, na Primer, obstoja vsenarodna jednota zemljetrških organizacij (National Association of Real Estate Boards), y katero je včlanjenih 130 lokalnih organizacij. Ta Jednota v svojih pravilih prepoveduje krivo opiso-yanje ponujenih zemljišč, kakršno utegne ujeti v past ln oškoditi željnega kupca. Treba tudi razločiti med poštenimi in goljufivimi privatnimi kolonizacijskimi družbami. Iinamo družbe, ki pošteno hočejo spremeniti zadnje preostanke divje narave v rodovitna polja in vrtove in pomagajo naseljencu v dosego tega cilja. Ali na drugi strani imamo tudi precej takih "kolonizacijskih družb", ki prodajejo ničvredna zemljišča in sleparijo. Federalni poljedelski department je nedavno razgalil tako počenjanje v svoji preiskavi o naseljevanju in kolonizaciji v državah ob Velikih jezerih. Našlo se je, da je mnogo tvrdk prodajalo obširna močvirnata zemljišča v Beltrami in drugih sosednih okrajih (counties) države Minnesota. Ta zemljišča se ne bodo dala ekonomično obdelovati za vsaj pol stoletja. Vendarle so te tvrdke v svojih oglasih pravile, "da zemlja obstoja iz rastlinske in črne prsti, enega do šest čevljev globoke nad podzemljem sivkaste ilovice, proste kamenja, in da se da prav lahko otrebiti in razviti za splošne poljedelske svrhe". Nesrečni kupci so plačali trdo zasluženi denar in prevzeli davčno breme za zemljišča, ki jih ne bodo mogli vporabiti za svojih živih dni. Kajti njihovo obdelovanje se ne izplačuje ob sedanjih cenah poljedelskih produktov. Še več škode provzročujejo brezvestne tvrdke, ki so zvabile priseljence, da so se naselili na zemljišča jako slabe kvalitete ob cenah, kakršne poštenejše zemljiške tvrdke zaračunjajo za mnogo boljša zemljišča. Ti naseljenci niso bili le obrani za svoj denar, marveč "so se morali podvreči težavam in pomanjkanjem v neenaki borbi z revno prstjo, težko iztrebljivimi štori, surovim podnebjem in nezadostnimi prilikami za prevažanje in razpečavanje. Velike važnosti je zato, da si človek pred nakupom zagotovi informacije s kompetentne strani o kakovosti zemlje, klimatičnih in tržnih razmerah itd. Take informacije lahko si zagotovi vsakdo v vsaki državi. Državne poljedelske šole (State agricultural colleges) s svojimi oddelki za ljudsko izobrazbo (extension service) izvršujejo jako hvalevredno delo, s tem da razširjajo pravilne informacije med onimi, ki se hočejo naseliti na farme. V nekaterih državah obstojajo posebni vladni departmenti, ki gredo na roko naseljencu. V državi Wisconsin, na primer, kdor namerava posvetiti se poljedelstvu in kupiti zemljo, dobi certifikat, v katerem je rečeno, da državni priseljeniški ravnatelj (State Director of Imigration) "bo ostal z njim v dotiki — bo jemal na znanje, kako napreduje, in poizvedoval, da-li je popolnoma zadovoljen s poslovnimi zvezami, ki jih ima z osebo ali tvrd-ko, ki mu je prodala zemljišče". V državi California se nahaja priseljeniška in stanovanjska državna komisija (Commission of Immigration and Housing), ki "bo izvedla preiskavo in poročala vsakemu priseljencu o kakem zemljišču, ki ga on hoče kupiti". Splošni nasvet za vse one, ki hočejo kupiti zemljišča, je: nikar ne kupite oziroma nikar se ne obvezujte, da boste kupili, predno niste dobili zanesljive in natančne informacije o kakovosti zemlje, njeni resnični denarni ceni in, da-li je zemlja pravna lastnina onega, ki vam jo ponuja v nakup. F. L. I. S. ^ ^ Sedanji družabni sistem produkcije in distribucije temelji na podlagi profita, in ker je profit, ga mora koncem konca nekdo plačati, ker ta ne obstaja iz nič. Plača ga delavski razred. THOMAS CARLYLE: A FORIZMI. (Iz knjige "Delati in ne obupavati.") I. Kdor oznanja to, kar resnično občuti, najde vedno ljudi, ki ga bodo poslušali in naj bi bile zapreke še tako velike. II. Kdor hoče pošteno delovati, mora imeti na vsak način trdno vero. Kdor išče za vsak svoj korak soglasja sveta in kdor njegovega priznanja ne more pogrešiti, in mu celo svoje prepričanje podredi, je le slaboten sluga, ki čaka migljajev; vsako delo, katerokoli bi se mu zaupalo, bi se ponesrečilo. Vsak tak človek prispeva dnevno k neizbežnemu porazu. Vsako delo, ki ga na tak nepošten način izvršuje, samo radi zunanjega bleska, je novo pohujšanje in povzroča novo bedo. in. Človek, ki bi rad delal, pa ne najde dela, je zna-biti najžalostnejša slika, ki nam jo nudi neenaka razdelitev sreče pod solncem. IV. - Nadarjen človek more biti rojen v kakršnemkoli veku svetovne zgodovine, vedno najde dovolj prilik za udejstvovanje; ker nemogoče mu je vstopiti v življenje, v katerem bi ne bilo dovolj nasprotij izravnati in kjer bi ne bilo dovolj zaprek premagati, za kar je potrebna vsa njegova moč, če sploh zadostuje. Povsod se nahaja človeška duša med skrajnim obzorjem luči in skrajnim obzorjem teme, na mejah dveh večno nasprotujočih si kraljestev, potrebe in proste volje. V. Glovek, prav sedaj imaš svojo preizkušnjo; nikdar ne doživiš več druge. Večnost bo hitela mimo, a tebi ne bo nikdar več še ena preizkušnja podeljena. VI. Resnična je ona stara basen o sfingi, ki je ležala ob veliki cesti in stavila mimoidočim uganjke in jih je raztrgala, če jih niso znali rešiti. In taka sfinga je naše življenje. VII. Zakon narave je tak, da imajo vse vrste idealov tudi svoje gotove meje, svoje perijode mladosti, zrelosti, popolnosti, razpada in končne smrti in minulosti. Nič se ne rodi, kar ne bo poginilo. VIII. Človek, ki hoče živeti, si mora s prerivanjem in s suvanjem delati pot skozi življenje. Pri tem bo tudi sam osuvan. IX. Človek naj nikdar ne toži čez čase, v katerih živi. To k ničemur ne vodi. Časi so slabi: torej, smo mi zato na svetu, da jih zboljšamo. X. Bogastvo sveta sestoji v njegovih človeških originalih. Po njih in njih delih je ravno svet in ne puščava. Spomin in zgodovina ljudi, ki so živeli — je moč sveta in njegova sveta last za vedno. To dvo- je ga vzdržuje in mu pomaga krmariti po neznanih globinah časa naprej in naprej. XI. Naša dolžnost je, premagati bojazen. Pogurailj moramo biti, iti moramo naprej, možato se osvoboditi, v premišljeni veri, da smo od višjih sil poklicani in izvoljeni, — in ne smemo se strašiti ničesar. y kolikor kdo premaga bojazen, za toliko je mož. XII. Kdor ne zna biti sluga mnogim, tudi ne bo nikdar zapovednik in pravi voditelj mnogih; — to je predpogoj pravega mojstrstva. XIII. Ovce se družijo v črede iz treh vzrokov: prvič zato, ker so družabnega značaja in rade skupaj hodijo; drugič radi svoje plašljivosti, ker se boje biti same; tretjič, ker je večina izmed njih dobesedno kratkovidna in ne znajo posamezno najti poti. XIV. Prijatelj, vsa slava in vse govorjenje trpi samo nekaj časa, in je neumno in neresnično. Le pravo delo, ki ga zvesto izpolnjuješ je večno, kakor vsemogočni Stvarnik sam. XV. Blagor ponižnim, blagor nepoznanim, kajti pisano je: "Ti si želiš velikih reči? Ne želi jih! Živi, kjer si, a živi modro in delavno." ("Pod Lipo.") t^® Kdor išče prijatelja brez napake, ostane gotovo vse življenje brez njega. * Dnevno ,časopisje pita čitatelje večinoma s poročili o umorih in pikatnostmi. To ni vzgoja, dasi nekateri trdijo, ba "ljudstvo hoče tako čtivo". * Kakor potrebuješ prebavljati zavžito hrano,, ravno tako moraš prebaviti to kar čitaš. Ako tvoji možgani ne prebavljajo duševne hrane, je čas, ki ga porabiš za čitanje, brezpotrebno zapravljen. * E. V. Debs je v nekem svojem govoru dejal: Jaz nisem Mojzes, da bi odvedel ljudstvo iz puščave. Ako bi imel to moč, bi se dobil kdo drugi, ki bi ga pripeljal nazaj v puščavo . . ." Nauk: Organizirajte se v socialistični stranki in si sami pomagajte. AU VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Tekoča številka "Proletarca" je M *| Če je številka poleg vašega nas- TJ^L J lova manjša kakor je tu označena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! DOPISI. Q banketu ob priliki konvencije S. N. P. J. v Waukeganu, WAUKEGAN, ILL. — Društva SNPJ. v Waukeganu sta v soboto 19. sept. priredila delegatom konvencije SNPJ. banket, o katerem bi radi zapisali nekaj odkritih besed. Nič nimamo proti postrežbi; ;bila je dobra in udeleženci nimajo vzroka, da bi se pritoževali. Ker kritiziramo, je značaj banketa, ki je bilr odkrito rečeno, la-kajski. Ne verjamem, da so tisti ki so vodili spored, mislili slabo. A videlo se je, da se naselbina boji zamere oblastim. Oziroma, da se boje tisti, ki so imeli besedo pri sporedu. Čemu bi se opravičevali politikom in občinskim funkcionarjem? Česa se ima naselbina bati? Razumemo, da služi prohibicija kapitalističnim političarjem za sredstvo provocirati tiste kateri jim niso ljubi. Vemo iz izkušenj, da se agentje teh politikov zelo radi zaletavajo v stanovanje tujerodcev. Kljub temu ne bi smeli pokazati na tako važni priredbi toliko pohlevnosti in dvoumene udanosti. Waukeganskim članom SNPJ. povemo odkrito, da številni delegatje z govorniškim delom programa na banketu niso bili prav nič zadovoljni. Kakšen je naš sentiment, ste lahko videli drugi dan na shodu JSZ. in v sredo 16. septembra na konferenci JSZ. — Več delegatov. Še enkrat West Newton. I WEST NEWTON, PA. — Verjemite mi, da ne ljubim prepirov, raditega bi rad videl, da bi čitatelji dopisov od tukaj ne imeli to polemiko za prepir,, pač pa kot nekako debato. Gotovo bi se v sa ta debata lahko vršila tukaj, saj z nasprotnikom stanujeva komaj lučaj narazen. Moje poročilo v Proletarcu o shodu dne 3. maja je bilo pričetek polemike. Protivnik F. P. je odovoril v Proletarcu kot je dejal z namenom da popravi napačen vtis o naselbini ki ga je napravil moj dopis. In tako se je stvar razvila. V Proletarcu z dne 10. septembra je bil priobčen zopet dopis od F. P., v katerem ponovno konstatira, da je priobčil prvi dopis zato da javnost *ve resnico o stvari, še vedno trdi, da sem poročal neresnico, v isti sapi pa zatrjuje, da me ni mislil napadati in da ni oseben. Radi tega ne bi odgovarjal Več, kajti tisti ki čitajo in jim je situacija znana vedo Mo ima prav. Ali dopisnik pravi med drugim tudi tole: — "Dopisnik (to sem jaz) vabi vse zavedne delavce v soc. klub. Odziv na vabilo bo vsekakor bolji, se mesto stroge neizprosne kritike, ki noče vpošte-Vafi nikakršnih okolščin uvede več prijateljskega razumevanja, več tolerance in več smisla za sporazumno So stvari, ki bi morale biti vsakomur svobodne ln se ne bi smelo nikogar pikati radi njih" itd. To torej pika name, dasi dopisnik sam pravi, da bi se Pikati ne smelo. Zato bi rad bolj natačno vedel kdaj »cm netoleranten, destruktiven in da sem socializmu ^'Jdoval. Na tem mest.i izjavljam, da plačam za vsa-B10 osebo, ki je radi mene odstopila od tukajšnjega socialističnega kluba po en dolar, ki nnj gre v podporo temu listu. A prinesti se mi mora dokize. Brez da bi se bahal, lahko trdim da sem precej pripomogel da je svoj čas tukajšnji soc. klub imel okrog trideset članov. Članstvo je v številu padlo, a ne radi mene, pač pa iz vzrokov ki so menda znani tudi dopisniku. Največji vzrok pa je brezbrinost delavstva. Želja dopisnika menda je, da bi še jaz vso politiko obesil na klin in čakal da se časi zboljšajo kar sami ob sebi. Morda bi kaj takega že storil, češ, če je za druge dobro naj bo še zame, toda ko pride v družbi do pogovorov, pa slišim pritožbe o brezdelju, slabih plačah, o draginji itd., pa jim svetujem kako bi se dalo vse to odpraviti, samo ko bi delavci hoteli, pa se včasi res vjezim ker vidim da nočejo. Ker daje dopisnik meni nasvete, kako naj postopam pri agitaciji za soc. stranko, mu nasvete vračam s pripombo, da naj pristopi k tukajšnjemu socialističnemu klubu, postane naj organizator in pokaže koliko bo njemu mogoče uspeti. Jz mu želim obilo uspeha. Obljubim mu, da ko bo imel tukajšnji soc. klub petindvajset članov (kar za naselbino kot je naša ni ve-,liko), bom jaz s svojo netoleranco, pikanjem, nepravilnimi potezami in kritiko opustil klub, da vam ne bom delal zgage, pa bom plačeval svoje prispevke naravnost v Chicago. Tako ima dopisnik priliko da se me na lep način iznebi. Uverjen pa sem, da če se bo potrudil iti na agitacijo za pridobivanje novih članov, bo naletel na osebe ki bodo za 45c mesečnih prispevkov mislili na podporo v slučapu bolezni; naletel bo na osebe, ki ne bodo hotele pristopiti radi bojazni pred bosom; zopet na druge, ki mu bodo rekle, da rajše kupijo mesa za juho; nekaterim bo socialistična stranka preveč, drugim pa premalo radikalna. In ko bo dopisnik slišal te in še druge izgovore, bo mogoče tudi on začel "pikati". On smatra to za ne-odpustljiv greh, jaz pa mu ga ne bom zameril. Ko bo on (želim da bi) takole leto dni agitiral za soc. stranko in našega "Proletarca", pa naj še enkrat prečita vse tri moje dopise; videl bo da jih bo kot agitator razumel bolje kakor pa jih razume sedaj ko ni v ofenzivni četi. Strinjam se z njim da je treba več prijateljskega razumevanja, toda čemu se to zahteva samo od ene strani? So namreč osebe, ako jim poveš da nimaš vere v posmrtno življenje, pa je dovolj do te črtijo kakor psa, vzlic temu da so vsaj po imenu kristjani. SNPJ. ima nekaj takih bratov pod svojim okriljem, ki pa so ji ali ji šele bodo bolj v škodo kot v korist. Zato se moramo čuvati da se kaj podobnega ne pripeti tudi pri soc. stranki. Ako"bomo šli z našo toleranco le predaleč, se zna zgoditi, da se bodo politična in gospodarska vprašanja na socialističnih sejah reševala z molitvijo. Mislim da me dopisnik razume in da ne želi kaj takega. S tem je ta polemika od moje strani zaključena. Ker je prava naprednost le v delu za socializem, zato vabim vse Slovence v tej okolici, da naj pristopijo k tukajšnjemu socialističnemu klubu, potem bo pa prihodnje moje poročilo o naši naselbini boljše kot je bilo zadnje. — John Langerholc. Seje kluba št. 27 v Clevelandu. CLEVELAND, O. — Socialistični klub št. 27 je na seji dne 13. sept. sklenil da se s pričetkom oktobra naše seje vrše dvakrat na mesec, in sicer vsako drugo nedeljo dopoldne in vsako tretjo nedeljo popoldne. Seje tretje nedelje v mesecu so namenjene največ za predavanja in diskuzije. Predavatelj bo sodrug J. A. Sisko-vich. — Slovenski delavci v Clevelandu, pridružite se naši organizaciji.—John Krebelj. Listu v podporo. IVX. Izkaz. FRANKLIN, KANS.: Anton Seljak............$ .50 BARBERTON, O.: Nabrano na konferenci soc. klubov............................... 10.12 WARREN, O.: Jacob Kotar.................. 1.50 COLLIN WOOD, O.: Mike Podboj ............ 1.00 KENOSHA, WIS.: Frank Žerovec, provizija od naročnine............................. .80 DELMONT, PA.: Joseph Paulich, podpora majski izdaji ...........:.................. 2.00 JOHNSTON, PA.: Andrew Vidrich...........15 ROCK SPRINGS, WYO: John Golob...........15 KENOSHA, WIS.: John Žagar $1.00; Joseph Žagar $1.00, skupaj ..................... 2.00 WARREN, O.: Frank Modic, podporo majski izdaji................................. .50 FARRELL, PA.: Frank Kramar .............. 1.00 Skupaj...............................$ 19.72 Prejšnji izkaz .............................. 360.20 Skupaj...............................$379.92 Agitatorji na delu. Naročnin na Proletarca so poslali: Mrs. Mary Udovich, Chicago, 111..................17 Anton Žagar, Chicago, 111........................16 Joseph Presterl, Collinwood, 0......................................9 John Kvartič, Morgan, Pa..............................................4 Chas. Pogorelec, Chicago, 111..........................................4 Anton Garden, Bridgeport, 0..........................................3 Frank Žerovec, Kenosha, Wis........................................3 Louis Britz, Lawrence, Pa..............................................3 John Ban, Pittsburgh, Pa..................................................3 Jos. Volk, Cleveland, 0......................................................2 Frank Bregar, Avella, Pa..................................................2 Louis Kveder na agitaciji y Penni.................2 Frank Perko, Milwaukee, Wis..........................................2 Lucas Butya, Moon Run, Pa............ Mrs. Frances Zakovšek, North Chicago, 111, Frank Mikše, Cleveland, O.............. John Krebelj, Cleveland, O. ...*.......... Frank Mihelič, Barberton, O............ John Kopriva Raton, N. Mex............ SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste!—Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. Konferenca J. S. Z. v Wau. keganu. Konferenca J. S. Z., ki se je vršila dne 16. septem bra v Waukeganu, se je udeležilo blizu dve sto delega tov konvencije SNPJ. in drugih sodrugov ter simpatj. čarjev. Navzočih je bilo tudi nekaj nasprotnikov soei alističnega gibanja, ki pa niso segali v besedo. Za predsednika je bil izvoljen John Terčelj iz ca_ nonsburga, Pa., ki je znan radi svojih aktivnosti v pennsylvanski Konferenci klubov JSZ. in kot energičen borec za socialistično stvar. Zapisnik je vodil s. Fr. Zaitz. Daljše poročilo je podal tajnik JSZ. s. Chas. Pogorelec, F. Zaitz pa je poročal o akciji za dom JSZ. in Proletarca. S. Joško Oven je poročal o delu prosvetnega odseka JSZ. Poročilo upravnika "Proletarca" s. A. Žagarja ni prišlo na vrsto na tej konferenci. Razprave so se udeležili številni sodrugi in somišljeniki. Trajala je skoro do polnoči, in ker ni bila izčrpana, je bil osvojen predlog, da se bo nadaljevala en večer v tem tednu. Več o tej konferenci bo razvidno iz zapisnika, ki bo priobčen drugi teden. WAUKEGANSKA POŠTA. Za časa konvencije SNPJ. v našem mestu smo imeli poleg drugih prireditev tudi važno konferenco, ki jo je sklicala JSZ. Do dve sto oseb se je je udeležilo. Delegate SNPJ. iz raznih krajev dežele so poročali o težkočah, ki jih imajo socialisti z agitacijo. Vzroki? Alkohol, ki ubija delavce. Brezbrižnost, ki je svojstvo delavske mase. jI Brzojavni revolucionarji. "Podzemski" rušilci delavske solidarnosti. * * i Konferenca JSZ. je bila javna. Nanjo so bili povabljeni člani JSZ. in simpatičarji socialističnega gibanja, vstop pa je bil vsakemu dovoljen. Medtem ko se je vršila ta konferenca, so podzemski rušilci in brzojavni revolucionarji sklicali shod, na katerem so udrihali po socialistih v SNPJ. Po tem shodu, kateri je povzročil med mislečimi udeleženci precej razburjenja, so imeli strogo zaupni brzojavni revolucionarji tajen sestanek, kakor ga imajo vsaki večer po končanih sejah konvencije. Tajne sestanke imajo menda zato, — "da ne bo nihče izvedel ne dneva ne ure kedaj se dogodi revolucija", ki je sedaj odložena radi notranjega boja med "Radnikovci". * Naši rodoljubi in bogoljubi so se sempatam tudi spuščali v pomenke. Pomežikavali so si, v žepih držali fige drug drugemu in se v duhu objemali. To so stvari, ki so le nam razumljive. * Naselbina Waukegan-No. Chicago je po svojih močeh skrbela, da zadovolji delegate kakor najbolje mogoče. Semintam se seveda dogode kake nerednosti. katere pa ni mogoče kontrolirati. Ker smo taki kakor po drugih naselbinah, nas morate tudi po tem soditi J" nam oprostiti kar vam morda ne ugaja. * . Predsednik konference JSZ. sodrug John Terčelj je med drug'im rekel tudi tole: Če si agitator za socialistično stranko, te zmerjali, pehali, odrivali; vse boš, samo človek ne. Nn „ričakuj plačila za svoj trud v prid delavske stvari, plačala ti bo ta trud edino zavest, da si delal za dobro stvar, o kateri si prepričan, da bo dvignila delavstvo :t jndustrialnega suženjstva, dvignila na mesto, na katerem bo iz sužnja postal svoboden človek. Te bo tvoje plačilo, dragi sodrug, drugega ne prikuj. In to kar dobiš je mnogo! Bodi zadovoljen s tem in DELAJ! # : V tem tednu bo konvencija SNPJ. končana. Delegate, ki boste po dovršenem delu odšli od nas, pojdite ffled delavstvo in mu povejte, da ni dovolj, da je organizirano samo v podpornih enotah, ampak da se mora V SVOJ dobrobit organizirati politično in strokovno, politično v socialistično stranki, gospodarsko v unijah, zadrugah itd. Ne pozabite na "Proletarca". Ali ste videli, sedaj te dni v Waukeganu, kakšen pomen ima "Proletarec"? Ali ste videli, kakšne mašine, kakšni tipi ljudi delajo proti njemu? Če ste videli in RAZUMELI, tedaj boste postali aktiven agitator za razširjenje "Proletarca", ki je bil od vsega začetka to kar je danes: Glasilo jugoslovanskega, razredno zavednega delavstva, ki se oklepa socialističnega gibanja. * \ Bratje in sodrugi delegatje, ko se boste odpravili na. pot vsaki proti svojemu domu, "Waukeganska pošta" vam želi srečno pot. Ohranite našo naselbino v prijetnem spominu. Pozdravljeni! * Prispevki. '. Neki zapisnikar, ki je prišel na konvencijo SNPJ., je tako pridno agitiral, da je samega sebe takoj prvi dan zaagitiral. Izbral si je napačno prepričanje, ki mu ni moglo prinesti drugega kakor to kar je dobil. Samo eden je imel v kritičnem momentu zanj par prijaznih besed. Prijatelje se namreč spozna v uri bridkosti. — "Neki" delegat. * Barbič protestira. ^ Delegat Barbič iz Collinwooda je prinesel na konvencijo mnogo lepih naročil od svojega društva. Ali nepravična večina je sprejela razne predloge ne da bi pustila Barbiču do besede. V Barbiču je prikipelo do vrhunca, in tedaj je prav energično protestiral ter zagrozil, da zapusti konvencijo. Pazni Medvešek ga je posvaril in mu pojasnil, da mu mora to dovoliti konvencija in Barbič je bil spet v zadregi. Pisal je domov po harmoniko in sedaj med odmori tolaži z njo sebe in druge užaljene delegate. I Math Vogrič iz Bessemerja pa ima to nesrečo, da 'podpredsednik le malokdaj vidi njegovo številko, kar ie tudi vredno protestiranja. * čisto kratka povest. ; Pred dvajsetimi leti je Janez Bergla odšel v svet. ^otepal se je po svetu kot se spodobi in končno dospel tudi na osmo redno konvencijo SNPJ. v Waukegan. Tri dni ni nič govoril. Četrti dan je prosil za besedo in predlagal konec debate, brat predsednik pa mu je pojasnil da je bil ta predlog že sprejet pred pol ,lre. Bergla se je vsedel in zopet zadremal. Na konvenciji se je brat Bergla seznanil z občez-"anim rojakom in narodnim bojevnikom Jakotom ^terbonceljnom. Jaka je rodoljub. Član je tudi gl. odbora. Ni gostobeseden človek. V štirih dneh se je °glasil dvakrat — enkrat radi odbora za plače, in dru-je z resno očetovsko besedo pokaral zbornico radi neke malenkosti, za kar je žel burno odobravanje. To je vzbudilo v Bergli še večje spoštovanje do tako (ličnega rodoljuba, kot je Sterboncelj. (Dalje prihodnjič.) * Jože Zavertniku je pošel glas; nanagloma se je dogodilo; usta so se odpirala, čuti pa je bilo samo hripa-nje. Tedaj se je nekdo v bližini mene oglasil: "Prav mu je, hudiču." Ne vem, kdo je bil, a dosti prida ni mogel biti. Nekateri hrvatski delegatje, "komunisti", so se zadovoljno muzali. Ali Jože Zavertnik bo še dolgo govoril in malo hripavosti ne utihne njegovega glasu. — Delegat. * Radi zapisnikarja kateremu se je zapisnikarstvo ponesrečilo je konvencija izgubila precej minut časa ki stane več kot bi dotičnik prejel plače. Radi intrig provokatorjev ki delajo pod komunistično firmo je konvencija izgubila dobro uro dragocenega časa. Tisti ki vodijo "komunistične" delegate, niso člani SNPJ. Kljub temu se je eden teh najetih agentov drznil vprašati za besedo, "da se bo zagovarjal", dasi je imel kar dvajset organiziranih "zagovornikov". Nekateri pa so rekli: To je debata med komunisti in socialisti. Ni bila, kajti socialisti na svojih priredbah do takrat niso omenjali SNPJ., niso imeli večernih sestankov in niso ruvarili, ker nočejo razdirati kar so sami zgradili. — Eden, ki je bil na shodu in prišel še do enega spoznanja. * "Radnik" piše, da so se "progresivci" pridružili na konvenciji SNPJ. komunistom. Take "progresivce" jim socialisti hvaležno prepuščamo. — Delegat iz Pa. # Eden reporterjev "Waukeganske pošte" je v naglici organiziral kontest za lepoto in potem izpraše-val delegate in delegatinje, kdo izmed delegatov je najbolj "fejst fant". Delegatinjam se ni skoro nihče do-padel, kar bi skoro pomenilo, da na tem zboru ni bilo lepih delegatov. Največ priznanj je dobil za starejše fante Peter Kurnik, za mlajše pa Joško Oven. Zakaj so izpustili Olipo, nisem mogel dognati. Podpredsednik Zorko mnogim zelo ugaja, če ne kot podpredsednik, pa radi tega ker izgleda kakor kak orientalski državnik ali pa nemški feldmaršal. John Goršek izgleda kot filozof, delegat Junko iz Detroita pa bi bil zelo lep in častitljiv kardinal, ravno tako delegat Cimperman. Delegat Šragel iz južnega Illinoi-sa je veliko bolj tip biznesmana kakor pa izmučenega komunističnega delavca. Kobi iz New Dulutha je zelo slovesen v svojih nastopih, Kuhelj iz So. Chicage se pa vedno smehlja. Zadnjo soboto se je zelo razjezil Albert Hrast, ker je podpredsednik zgrešil njegovo številko za prijavo k besedi, drugače pa je Albert človek zelo mirnega vedenja na tej konvenciji. Mirko Ciga-nich se je pritožil nad predsednikom, ker ga je imenoval za reditelja, češ, da je tako imenovanje ponižanje za društvo št. 1. Predsednik konvencije je član istega društva kakor Mirko, in če bo društvo Mirkotovega mnenja, se lahko dogodi, da predsednik konvencije po konvenciji ne boveč član SNPJ. Frank Podboj je užival nekaj časa pri predsedništvu poseben privilegij. Sedel je spredaj, in kadar je hotel, se je dvignil, govoril in predlagal, njegove ime pa se iskri v zapisniku vse križem. Naravno, da tako ni moglo ostati, in zato so mnogi drugi delegatje protestirali. Soproga delegata Barilarja iz Pittsburgha se je nenadoma pojavila v Waukeganu na veliko veselje brata Barilarja. Popoldne mu je dal predsednik priliko da je lahko sedel na galeriji kot reditelj in pri tem sedel skupaj s svojo dra-žestno žensko. Ženske so na tej konvenciji zelo skromne z besedami. Na eni seji je delegat dr. Kern kritiziral zapisnik, češ, da je tak kot da bi govorile stare babe. Kristino Omahne je to užalilo in izrekla je par zgra-ževalnih besed nad Kernovo opazko. Ker se je opravičil da ni mislil tako, tedaj pa se je oglasil zapisnikar: Na, sedaj se pa razume, kakor da je zapisnikar stara baba ali da je zapisnik tako po babje sestavljen. Dele-gatinja Jurečič je bila v nevarnosti da jo zadene kap takoj potem ko je večina sklenila, da imena delegatov ne gredo v zapisnik. Potolažili so jo in naslednji dan zrušili prejšnji sklep v veliko veselje delegatinje, ki se od tiste ure naprej ves čas zadovoljno smehlja. Poročevalci "Waukeganske pošte" bodo v prihodnji številki mogoče navedli še kaj zanimivosti iz delegatskih vrst. Za sedaj zadostuje, kajti vsakega nekaj. Slovenska večerna šola v Clevelandu. Koncem tega meseca se bodo zopet otvorile mestne večerne šole, kjer se bo tujerodce poučovalo angleščino. V te šole bo zahajalo tudi nekaj Slovencev, pretežna večina pa bo ostala doma. Motil bi se, ako bi sodil, da se ljudje ne brigajo da bi se naučili neobhodno potrebnega angleškega jezika. Kaj neki povzroča to navidezno brezbrižnost do učenja istega? Ako smemo verjeti onim, kateri so začeli in zapustili te večerne šole, tedaj leži glavni vzrok v tem, da učiteljica ne razume jezika tujcev. Ker tega ne razume, ne more raz-tolmačiti učencem v njih lastnem jeziku ono, kar ne morejo zapopasti v angleški razlagi. Drugi vzrok je, "I didn't learn nothing". Vendar večina teh in mnogo drugih bi radi hodili v večerno šolo z največjim veseljem, ako bi poučeval učitelj, kateri razume slovenski in angleški jezik! Še rajši bi hodili, ko bi se obdrže-valo pouk v Slovenshkem narodnem domu. Ker je taka šola absolutno potrebna — in to takoj — se je Socialistični klub št. 27, zavzel preskrbeti slovenske učitelje, razrede in brezplačen pouk. K temu je še dodal na razpolago lastno dvorano, mize in stole, in vse kar se bo potrebovalo, da se bodo rojaki lahko učili. Edino učne knjige ne. Glavni namen te šole je, da bi se olajšalo učenje angleškega jezika, da bi s epripomoglo znatno v resm • povzdigniti našo kulturo, in da bi Slovenci začeli črn0' ti iz neprecenljivega zaklada knjig v angleških prey3 dih. Ako šlovek zna angleški jezik, tedaj lahko čh skoro vsa glavna dela pisateljev vseh del sveta, kait* kar je količkaj dobrega je prevedeno v angleščino. - Za začetek se bo upeljalo samo dva predmeta: an gleščino in računstvo. Poučevalo se bo po dve uri ter po dvakrat na teden. Ker ima klub priliko vposliti ne kaj dijakov, kateri so zahajali v tukajšnje univerze gledalo se bo vedno na to ,da se bo vpeljavalo nove predmete, ako se bo zglasilo zadostno število učencev zanje. Na ta način se upa, da se bo šola razvila v več razredov, ter da se bo učilo vsakovrstne predmete. Začetek vpisovanja bo dne 25. in 26. sept. od sedme do devete ure zvečer, in 27. sept. od 10. do 12. Vpi-šejo se zaenkrat samo oni, kateri vsaj za silo razumejo ono, kar jim človek pove v angleškem jeziku. Oni, kateri mislijo ,da bo šola nekak zabavni "center" je boljše, da se ne vpišejo, ker jih čaka razočaranje. Vpišejo se pa lahko vsi oni ,katerim je v resnici, za učenje angleškega jezika, nekaj računstva, in sčasoma tudi pisanja v večjem obsegu. Upiše se lahko vsak obojega spola neglede na starost, da ima le dobro voljo učiti se ter vztrajnost. Vsi tisti, kateri mislijo, da jim ne bo treba dalje prihajati kot tri mesece, je boljše da ostanejo doma, ker bo itak veliko število drugih učencev. Vsi oni, kateri se mislijo vpisati naj to store ka-korhitro jim bo mogoče, ker po gori navedenih dneh se ne bo več vpisavalo za ta razred. Vpisavanje se bo vršilo v nasprotni sobi urada g. L. Medvešeka v starem poslopju Slovenskega narodnega doma. Od vas čita-teljev je odvisno ali bomo imeli slovensko večerno šolo ali ne. Če boste opozorili vaše prijatelje in prijateljjice na to veselo novico tedaj nam je uspešen začetek zagotovljeni Vse nadaljne informacije boste lahko dobili v gorinavednih vpisovalnih dneh in prostoru. Joseph A. Siskovich. Ko prečitate "PROLETARCA" in ako ga ne hranite, ga dajte vašemu prijatelju delavcu in ga opozorite na članke in drugo čtivo, ki va» je zanimalo. "Proletarca" izdajamo ne radi profita, ne radi oglasov, ampak da ga DELAVCI, katerim je namenjen, ČITAJO. postala z zedinjenjem KASPAR STATE BANK in AMERICAN STATE BANK SPLOŠNO PRIZNANA kot zanesljiva in konservativna banka Kaspar American State Bank 1900 Blue Island Avenue, vogal 19. ceste CHICAGO, ILLINOIS Imovina Dvajset Miljonov Dolarjev Stavbinsko 'društvo "Jugoslavija". I CHICAGO, ILL. — V "Prosveti" in "Proletarcu" je j,il nedavno priobčen dopis z dne 19. avgusta o stav-j,jnskih in posojilnih društvih. Povdarjeno je bilo, da služijo ta društva delavskemu ljudstvu. Seveda je popolnoma na mestu in priporočljivo, da se večkrat piše 0 takih stvareh ter da se pojasni ,kaj je pod današnjim sistemom najbolj koristno za delavstvo. Pravilno in potrebno je res, da smo organizirani za slučaj bolezni, onemoglosti ali smrti, toda toliko bolj pa bi morali jjiti zainteresirani, da smo organizirani tudi na gospodarskem polju, dokler živimo kakor že zgoraj omenje-n0 v tej kapitalistični družbi. Vseh nas delavcev dolžnost je, da smo gospodarji svojih prihrankov od tedenskih plač, da gledamo, da vlagamo svoj denar v svoje domače stavbinsko in posojilno društvo, ker so namreč hranilne vloge varnejše in bolj dobičkanosne, kakor pa pri katerikoli drugi ustanovi izven stavbin-skih in posojilnih društev, ker vloženi denar se obrestuje nad 6 od sto. V dokaz recimo ,da začne kak rojak vlagati po $5 tedensko za dobo 6 let in treh mesecev. Vtej dobi bi vlagatelj vložil v stavbinsko in posojilno društvo $1,630 dobiček, pa naraste v teku te dobe na DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, III. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. V nedeljo od 11 do 12 dop. 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 1643-3645 WEST 26th STREET At Millard Avanu* CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani meeta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; ▼ torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. po polj—i ▼ soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. $370 in društvo mu izplača $2000, kar je več kot 7%, računajoč dobiček po vlaganju denarja. Če bi kak drugi rojak vlagal po $5 tedensko v kako banko, bi v šestih letih in treh mesecich vložil $1,630 a banka bi mu plačala za celo dobo samo $146.32 obresti, kajti banke plačujejo le po 3% obresti. Skupaj bi prejel po preteku šestih let in treh mesecev $1,776.32. Vlagatelj v banko bi torej prejel $223.68 manj, kot pa član stavbinskega in posojilnega društva. Toliko v pretres slovenskemu delavstvu, s svetom, da se o tem več raz-motriva. Zanimati se ne smemo samo za po smrti, temveč se moramo bolj zavzemati v vseh ozirih za čas, dokler živimo. In to bodo pripoznali naši potomci, da če bomo delovali v slogi na polju gospodarstva in kulture, toliko bo v splošnem lepši ugled za nas ameri-kanske Slovence in Slovenke. Naj še omenim, da naše stavbinsko in posojilno društvo "Jugoslavija" izda serijo delnic dne 2. oktobra 1925, in sicer ob 7:30 zvečer ČAFS RESTAVRACIJA IN KAVARNA L. CAP, lastnik 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, IU. Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna. bbss* tife&.a a aea a a a e B is b J VICTOR NAVINSHEK S31 ©REEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moj« geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. PUite po moj veliki cemik. Naročila pošiljam t vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila s« toplo priporočam. v prostorih S. N. P. J. na So. Lawndale Ave. Vabimo vse rojake in rojakinje k obilnemu pristopu in vas zagotavljamo, da vam ne bo žal. Joseph Steblay, tajnik, 2429 So. Central Park Ave., Chicago, 111. Naša mladina — naše upanje. SODRUGOM V CLEVULANDU. Seja soc. kluba št. 27, JSZ. se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da prihaja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov; čimveč nas bo tem ložje bomo vršili delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne sužnosti. GIRARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva 1 _Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!— Tony Segina, organizator. Počitnice so končane: naša lfiladina gre zope| v šolo. Ta mladina bo v podočnosti Združene države še bolj povečala. Toda, če hočete da bodo vaši otroci kaj dosegli, morajo biti zdravil in močni. Takojšnja p0. zornost na bolezen in slabo zdravje je velike vrednosti, ker se ž njo morda še -lahko zdravljenje prepreči Trinerjevo Grenko Vino ta najbolj zanesljiva želodčna tonika je znano že zadnjih 35 let; isto bi moralo biti zdaj začetkom jeseni pri vsaki družini in v vsaki hiši. Xo zdravilo je za stare in mlade ljudi. Izčišča želodec utrjuje ves prebavni sistem in krepča kri. Vživajte tD vino, pa ne boste imeli več slabega okusa, zabasanosti neprebave, glavobola in sličnih želodčnih neprilik! Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ga ima v zalogi. Imejte doma pri rokah tudi Trinerjev olajševalec kašlja (Triner's Cough Sedative), neprekosno zdravilo zopet prehlad. Ako teh zdravil ne morete dobiti kje v bliži-ni, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. Agitirajte za razširjenje "Proletarca". CENIK KNJIG. CTDOVTCA. (I. E. Tonnie), povest 330 strani, brošir ja 75e, vezana v platno..............1-08 (TAL. VODNIKA izbrani spi«, broš..........................30 VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 508 strani, vezama ▼ platno.......................I-®® VITEZ IZ RDEČE HIBE. (Aleksander Dumafl star.), roman iz časov franeoske revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ................... ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....85 ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširana.............76 ZADNJI VAL, (Ivo šorli), roman, vez.......................... 10° ZAJED AIiCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................176 EA SREČO, povest, broširana.....46 ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš. . . .................. ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... I1®® ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Dostojevski]), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............2.-50 ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana ............ • • ........ ZVONARJEVA HČI, povest, broširana ........................65 ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširan« ... .30 SLOVENSKI PISATEUI: FRAK LEVSTIK, zbrani spisi, vezan* ........................ 126 FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, rtttans ...................... 2 06 Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zv. vezan ................................1.50 m. sv. vezan ..............................1.50 IV. zv. vezan ................................1.25 V. zv. vezan .........:......1.00 VI. zv. vezan ................................1.00 FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez............. 1.50 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la I^ataine, iz francoščine prevel L Hribar) vezana ..................... 1.08 MLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, trda vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant Debeljak), vezana ...................... .00 PESMI ŽIVLJENJA (Pran Al- brecht), trda vezha...........50 POEZIJE, (Fran Levstik). vezana .90 POHORSKE POTI, (Janke (Maser), broSirana ...............85 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), broš. 90c, vez.........1.25 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante De- beljak), broširana ............50 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana ............ .25 SLEZKE PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................50 TRBOVLJE (Tone 8elišfcar), proletarake pesmi, broširana 50c; vezana.................75 TRXSTIA EX SIBERIA, (Voje- slaiv Mole), vetrna ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), peanitve, broširana.... .40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana .................. .M BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........71 ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENDTI, (F. 8. Tauchar), dve Salo-igri, enodejanke, broširana ..........................21 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................00 K A SUA, drama v 3 dejanjih ... .71 JUIilJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............74 MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................76 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nnšič), šala v treh dejanjih, broširana...................8* NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ..................... .31 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), 3 vezana......................TI ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana............... ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ....................... SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana . .. • - • r*» * UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejan- j ke, broširana, 75e; vezana . • ■ ZNANSTVENE RAZPRAVE, POL*' TIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI. UČNE IN • DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? De- bata....................... .'i'4 ANGLEflKO-SLO VENSKI BE- . 8BDWJAK. (Dr. J. V. Kern)- .St