DELAVSKA POLITIKA
jj&fcaia dvakrat tedensko, in sicer vsake sredo ki vsako soboto.
(fesdailtvo i» sprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. F»oružnicc: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — sfibovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski sok. — Rokopisi se ne vračajo, btafrsnkirsna pisma se v obče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih osriasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva te,-nameščenesv, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objaT popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša icesečoo Bto II.—, sa isaumutrm we*«čno Din !5.—. Čekovni račun št 14.335.
ifev* 74
iobota, 12« septembra 1936
Leto XI
Usmrtitve v Moskvi
Oto Bauer
(Konec.)
Nikoli nisem gojil simpatij do Z i n o v j e v a; vedno sem1 smatral, da je on eden izmed glavnih krivcev razcepljenosti svetovnega proletariata. Nikakor ne simpatiziram s sedanjo politiko Trockega, ker smatram, da je skozi in skozi sektaška. Najsi že mislimo o možeh, ki jih je dosegla Stalinova roka, karkoli, kljub temu se moramo vprašati, da li so res zakrivili zločine, kakršnih se jih je obdolžilo, krivim spoznalo in obsodilo?
Mi smo na marsejskem kongresu Socialistične internacionale zastopali stališče, da se noben socialist v razprtijah z bolševizmom v Sovjetski Rusiji ne sme posluževati nasilnih sredstev ali kakšne take akcije podpirati, ker bi padec režima pomenil zmago konterrevolu-cije. To naše stališče so odobravali tudi ruski menševiki. Sedaj pa naj verjamemo, da je Trocki, organizator oktoberske revolucije, da sta Zi-novjev in Kamenjev, najožja sodelavca Lenina, da so ljudje, ki so zavzemali najvažnejša in najodgovornejša mesta v stranki, v kominterni in v državi, hoteli z ' zahrbtnimi umori vreči sovjetsko vladavino in zadaviti stranko.	v
Kdcr bi spričo položaja, v katerem1 se nahaja Rusija napram hitler-vski Nemčiji nameraval kaj takega, bi bil v resnici sovražnik prole-tarijata. In tako zaroto da so skovali Trocki, Zinovjev in ostali obtoženci — celo v sporazumu in s sodelovanjem hitlerjevske tajne državne policije?
Ne samo to! Obtoženci naj bi bili s svojimi izjavami obremenili tudi Buharina, Rykova, Radeka, Ugljanova, Pjatkova, Sokolnikvova, , Srebrjakova in Tomskija, organizatorja ruskih strokovnih organizacij (ki si je med tenr sanr vzel življenje). Ali moremo verjeti, da so vsi ti najožji sodelavci Lenina, utemeljitelji Sovjetske Unije, bili sami konterrevolucionarji?
Kje so dokazi za vse te strašne obdolžitve? Oni obstojajo izključno le v lastnem priznanju obtožencev. Toda ne, da bi bili priznali pod težo izpovedi prič in dokumentov. Oni so priznali, česar ni izpovedala nobena priča in ni posvedočil noben dokument. In pri vsem tem so naravnost tekmovali v samoobtožbah. Nobenih olajšihiih okolnosti niso navajali v svojo razbremenitev, narobe, še j obremenjavali so se, trdeč, da so za- j snovali zaroto, igrali vlogo zahrbt- 1 nih prevarantov, bili v zvezi z nemško tajno policijo, izdali delavski razred in socializem, iz osebnega pohlepa po oblasti. Takih obtožencev bi si želel vsak državni tožilec. Toda ni to prvi proces v Moskvi, v katerem so obtoženci iz lastnega nagiba vse priznali. Mogoče je samo dvoje: ali da je vse to res, kar so priznali, ali pa so priznali, kar se je od njih zahtevalo, v nadi, da si bodo na ta način rešili življenje.
Bolj kot vse drugo, me je v tem procesu pretreslo zadržanje moža, ki sem ga dobro poznal in visoko cenil. Poznal sem Rakovskega še ko je stal na čelu rumunske socialne demokracije, njegovo hrabro zadržanje med svetovno vojno in njegove zasluge v meščanski vojni. Kot trockist preganjen, se je upiral dlje in vztrajal mnogo bolj možato,
Mobilizacija v Španiji
Do zadnjega moža za svobodo!“
Nova doba v Španski državljanski vojni — pod vlado socialista Largo Cabailera
Nova Caballerova vlada je za reakcijo kakor rdeča cunja za bika v areni. Komaj je bila sestavljena, že so zagnali krik in vik: komunistična vlada. Že prejšnjo so tako imenovali, ko ni bilo ne socialista in ne komunista v vladi. Kaj šele sedaj! Sedaj je treba blatiti in obrekovati španski narod, ki se bori za svobodo in socialne pravice proti krivoprisežnim generalom, kleru in fevdalcem:. Narod in kmetiško prebivalstvo, vse hiti v tabor krvavih kapitalističnih parasitov. Tako pripovedujejo.
Ali, sodrug in sodružica, to so bajke, ki so namenjene neukim čita-teljem. Razmere v Španiji so povsem drugačne. Španski narod želi svobode, zahteva kruha. Španski narod se v teh dneh spominja na krute minule dni, vidi pred seboj krvoločnost stoletnih tiranov nad seboj ter ima eno samo željo: boljšo bodočnost. Državljanska vojna je spravila narod v obup in ne pričakuje rešitve od svojih bivših zatiralcev, marveč od vsakogar, ki pride in stre tiranijo, ki dviga svojo glavo. Tako razpoloženje je med španskim narodom, ki ga ne izpremene nobene bajke in nobene klevete.
Predsednik Caballero je ob nastopu izjavil, da zahteva red, da prepoveduje samolastne preiskave in samolastno justico. Organiziral bo vojsko pod enim poveljstvom ter nadaljeval vojno do pravične zmage španske demokratične republike.
Ta izjava predsednika vlade je dovolj krepka. Da je novo vlado sprejel španski narod simpatično, dokazuje tudi to, da je vlada tudi na bojiščih dosegla pomembnejše uspehe. Najbolj pa potrjuje posre-čenje sestave nove vlade silna nervoznost in vznemirjenost v vrstah španske in mednarodne reakcije.
Nova vlada hoče rešiti demokratično špansko republiko, kakor jo je hotela prejšnja vlada. Ni pa dvoma, da bo izvedla, če zmaga, tehtne
i socialne reforme, ker so potrebne. | Ta program namreč odgovarja pro-| gramu ljudske fronte še vedno, ka-! kor že izpočetka državljanske vojne.
Do zadnjega moža za demokracijo in svobodo
Angleška Trade-Union (delavska zveza) ima kongres. Kongres je pozdravil Largo Caballero. Predsednik španske vlade, Caballero, se je brzojavno zahvalil ter izjavil, da se bo špansko delavstvo borilo za demokracijo in svobodo do zadnjega moža.
Napredek na fronti Talavere
Na fronti proti Seragossi so vladne čete zavzele Huesco, ne pa še Saragosse.
Orad Alcazar v Toledu južno zahodno od Madrida je pred padcem.
V	Asturiji so napredovali rudarji v smeri mesta Leone.
Vlada je odredila splošno mobilizacijo. Vpoklicanih je 500.000 mož.
Južno bojišče
Cordoba in Granada sta še v rokah upornikov. Pri Malagi so vladne čete prodrle v obmejne kraje pokrajine Cadiz.
San Sebastian
San Sebastian brani 8000 ljudi, večinoma Baski. Francoski poslanik posreduje, da ne bi zadela San Se-bastiana ista usoda kakor trdnjavo Irun. Zadnja poročila govore, da je bilo pred San Sebastjanom sklenjeno premirje.
Število prebivalstva in državljanska vojna
Na ozemljih, ki so v rokah vlade, je 15 milijonov prebivalcev; v pokrajinah v uporniški oblasti pa le 7 milijonov. Razmerje narodnih sil je za vlado jako ugodno.
Katalonsko »izdajstvo«
Čehoslovaški tiskovni urad je prejel poročilo svojega dopisnika v Barceloni. Predsednik katalonske vlade, Companys, mu je povedal, da se Katalonci z navdušenjem še dalje bore proti terorističnim upornikom z vlado. Sami so v Kataloniji v eni uri zatrli upor, ker je narod z noži in raznim orodjem ob pomoči policije in žandarmerije nastopil proti upornikom. Borba se je sicer nadaljevala in jo je vodil centralni odbor, ki je ustanovil protifašistično milico. Sedaj vrši zopet vlada svoje posle. Vojna utegne trajati še dolgo, ker je dežela hribovita. Iz katalonske zmage bo nastala nova Španija.
Francoska vlada in Španija
Leon Blum zagovarja politiko ne vmešavanja, za katero je tudi Sovjetska Rusija
Francoska Blumova vlada je predlagala nevmešavanje tujih držav v špansko državljansko vojno. To je storila iz tehtnih razlogov in v prid španske ljudske fronte, ki je dovolj krepka, da zatre upor, če upornikov ne bi podpirale fašistične države, kakor to delajo sedaj.
Francosko in angleško delavstvo trdi pravilno, da bi mednarodna demokracija spričo tega morala pod-
preti špansko demokracijo in legalno vlado, da se ne pomnoži število fašističnih reakcionarnih držav. V Parizu je celo 200.000 kovinarjev priredilo v pondeljek triurno protestno stavko proti politiki Blumove vlade.
Te dni pa imajo tudi angleške in francoske strokovne organizacije svoje konference. Angleška delavska zveza je nalašč poslala v Pariz
kot ostali njegovi tovariši. V teku procesa pa je v »Pravdi« objavil članek, ki začenja s slavospevom na Stalina: in nadaljuje z nepopisnim grdenjem obtožencev in Trockega. Ali Rakovski veruje v krivdo ustreljenih? Ali pa je vse to pisal iz strahu in proti svojemu prepričanju okle-vetal svoje nekdanje najožie prijatelje?
Uganka za uganko!
Ako so priznanja obtožencev resnična, potem: so bili najožji sodelavci Lenina, organizatorji oktoberske revolucije in meščanske vojne, nekdanji^ najvišji funkcionarji sovjetov, stranke in kominterne, podle duše, ki sc niso plašile zvezati se s fašistično tajno policijo in izvršiti še tako gnusen zločin. Ako pa so njihova priznanja neresnična, izmišljena, podana iz strahu, v kakšni luči stoji potem justica in kako naj sodi svet
o	izvršeni usmrtitvi?
Ali so si v Moskvi na jasnem, kako grozne, pretresljive moralne probleme je načel ta proces?
Ali se zavedajo v Moskvi, kako ie vplival izid tega procesa na one meščanske in kmečke mase, ki naj
sodelujejo v vseh državah, povezane s proletarskimi strankami, v boju proti fašizmu in vojni? Kako zelo je ojačil stališče nasprotnikov enotne in ljudske fronte!
Ali v Moskvi res ne poznajo za-padno evropske mentalitete in se ne zavedajo, s kakšnim strahom je ta proces napolnil vso tisto evropsko inteligenco, ki je bila najsprejemljivejša za ideje porajajočega se socializma.
Nova ustava Sovjetske Rusije pomeni prvi veliki korak v pravcu demokracije. Toda ali more biti govora o demokraciji, ako se vsako opozicijsko stremljenje in kritiko preganja in tako kruto zatre?
Moskva v je s svojo politiko v Franciji, v Španiji, s sklepi VII. kongresa kominterne, z osnutkom nove ustave moralno pridobila. Ali se v Moskvi ne zavedajo, da ta proces resno ogroža vse te pridobitve? Ali more biti Moskvi to vseeno, v trenutku, ko se fašizem: oborožuje proti Sovjetski Rusiji in skuša s svojo propagando proti njej nahujskati vse razredne instinkte posedujočih slojev.
Fašizem se trudi prikazati »bol-
ševizem« in vsako socialistično delavsko gibanje kot tolpo zločincev. Ali ni naravnost blazno, fašizmu pomagati s sodbo, ki v svoji utemeljitvi ugotavlja: »Da, možje, ki so pod Leninom organizirali oktober-sko revolucijo, izvojevali zmago v meščanski vojni, utemeljili sovjetsko državo so tolpa zločincev!«
Nihče ne more ceniti zgodovinske zasluge sovjetov, hitre industrializacije in kolektivizacije gospodarstva pod Stalinovim vodstvom, bolj kot jo cenim jaz. Prepričan sem, da bodo vsi ti veliki uspehi na polju socialističnega gospodarstva, ako se posrečijo, od presodnega značaja za socializem na vsem: svetu. Baš zato se tudi zavedam, da mora proletarijat braniti Rusijo proti vsakemu napadu njenih sovražnikov. Ta zavest je prodrla danes že globoko v proletarijat, za
Ka.r 5as^Uffa Predvsem francoskimi in španskim delavcem. Prav zato pa moram z grozo ugotoviti, kako zelo so nas ta proces in te usmrtitve potisnile na tej poti nazaj.
I	o, kar se je v Moskvi zgodilo, je več kot napaka ali zločin; to je strašna nesreča za socializem: vsega sveta brez razlike strank in smeri.
posebno delegacijo, da se obe zvezi sporazumeta ter napravita soglasne sklepe.
Veiik govor Bitima
Leon Blum je v svojem govoru v nedeljo v Lunaparku pravilno povedal, da Rusija stoji na istem’ stališču kakor Francija. Francoski komunisti zavzemajo v tem primeru drugo stališče kakor Rusija in vendar je logično, da se francoski komunisti pridružijo mnenju Rusije.
Kot ministrski predsednik, je reke! Blum, moram svoje besede temeljito pretehtati. Vem', da ohranitev španske republike jamči Franciji varnost in nje meje ter zvezo s severno Afriko. Vsak, kdor čuti s Francijo, to ve. Mednarodno pravo mi dovoljuje, da bi podpiral legalno vlado prijateljskega naroda, ki je bila izvoljena v splošnem glasovanju. Toda druge države utegnejo podpirati s konkurenčnim dobavljanjem orožja upornike in tako slabiti oblast vlade. Podpiranje upornikov moramo preprečiti s politiko nevtralnosti.
V	sedanjem1 času v Evropi ni mogoče drugače ravnati, ker bi sicer bila kriza neizogibna.
Nisem na čelu ne socialistične, ne proletarske vlade, marveč na čelu koalicijske vlade. Programa smo že velik del izvršili. Vsega nismo mogli storiti; toda ali ne nosi mednarodni dogovor glede španske nevtralnosti tudi podpis sovjetske vlade? Zdi se, da skupina na tem
Nadzorovalni odbor za nevmeSavanJe
Izmikanje fašističnih držav
Prvo sejo nadzorovalnega odbora za nevmeševanje v špansko državljansko vojno je sklicala angleška vlada v sredo, dne 9. t. m. Predsedoval bo odboru finančni tajnik ministrstva, Morrison. V odboru je zastopanih okoli 24 dežel.
Konferenca je pokazala verno ! sliko udeležbe fašističnih držav v j španski državljanski vojni na strani j upornikov. Nemčija in Italija sta izjavili, da še ne moreta dati podrobnih pojasnil o ukrepih, ki sta jih podvzeli vladi o izvajanju nevtral-
Na Portugalskem vre
Upor moštva dveh portugalskih bojnih ladij
i	nosti. Portugalska se pa konference sploh ni udeležila.
Ak > se bodo fašistične države izmikale prevzetim obvezam glede nevtralnosti, bo nastala nova situacija, v kateri bosta na španskih frontah trčila drug ob drugega evropska demokracija in mednarodni fašizem.
.ul	.>1,	.
t.ilf i it ,! *	•
\ f I lil
O	Portugalski ne čujemo mnogo. Vemo le, da je tam diktatura, ki simpatizira s španskimi uporniki. Te dni sta se dve posadki bojnih ladij uprli, povezali častnike ter streljali na lizbonsko obrežje. Cenzura ne
dopušča nobenih vesti, razen, da so se uporniki vdali in da je bilo v Lizboni razglašeno obsedno stanje. Obenem je vojaštvo zasedlo strateške točke. To priča, da je upor precej resna zadeva.
zboru, katere podporo vlada rabi, v zbornici, naše ravnanje kritizira. Če ta stranka smatra, da je naše delovanje nasprotno dogovorom, naj pove jasno. In potem1 se bomo lahko pogodbi odpovedali ter izvajali konsekvence.
*
Blum je s tem izjavil, da mora biti ljudska fronta ali enotna, ali pa
je sploh ni in tedaj preostane samo še demisija vlade ljudske fronte. Kaj bi sledilo potem, je težko reči, vsekakor bi nova situacija bila pogodu francoski reakciji.
! Strokovne organizacije z Bhimom
Izvršni odbor francoskih stro-
! kovnih organizacij se je izjavil za ' politiko vlade.
Društvo narodov in Stalila
Italija se vrne v Društvo narodov, če Društvo narodov črta Abesinijo iz seznama samostojnih držav
Generalni tajnik Društva narodov, Avenol, je potoval v Rim, da povabi Italijo v Društvo narodov. Italijanski zunanji minister Ciano je stavil dva pogoja: da se ne pripusti na sejo abesinske delegacije in da se o Abesiniji sploh ne govori več. Tako poročajo listi.
Iz Abesinije
Minuli teden je zopet napadlo 600 Abesincev Addis-Abebo. — Ne-guš Haile Selasie je imenoval v kraju Gove novo vlado. — Italija pošlje zopet vojaštvo v Abesinijo, da si osvoji še neosvojene pokrajine.
Sovjeti so Jo zagodli Jaooncem
Japonci ponujajo nenapadalni pakt
Japonsko prodiranje na azijski celini, ustanovitev »neodvisne« države Mandžukuo in zasedba cele vrste kitajskih provinc, ni toliko posledica japonskega pohlepa po novih ozemljih, kolikor težnja, priti v posest naravnih zakladov, zlasti nafte in premoga. Od najdišč nafte in premoga odvisi bodočnost Japonske kot velesile in industrijske države. Izkazalo se je pa, da se je tokijska vlada v svojih osvajalnih načrtih zmotila. Ozemlja, ki jih je doslej zasedla japonska armada, niso bogata na premogu, nafto pa lahko pridobivajo samo na umeten način iz škriljevca v državi Mandžukuo, dočim petrolejskih polj sploh ni.
Edina petrolejska polja na Daljnem vzhodu se nahajajo na otoku Sahalinu. ki je do polovice sovjetski, do polovice japonski. Toda izvirki na japonski polovici otoka so mnogo slabejši in produkcija nafte nikakor ne zadostuje za kritje potreb japonske vojne mornarice, kaj šele industrije. Da temu odpomore-jo, so si Japonci pred desetletji pridobili neke koncesije za izkoriščanje naftinih vrelcev na ruski polovici otoka Sahalina. Sedaj je pogodbena doba iztekla, sovjeti pa so izjavili, da koncesij ne mislijo več podaljšati. S tem je Japonska hudo udarjena.
Kako zelo je vplivala odpoved sahalinskih petrolejskih koncesij na Japonsko, sledi iz tega, da je Japon-
Predsednik vSade v Rumunlli
Povezanost Male antante in Balkan ske zveze.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je obiskal Rumimijo ter se sestal z rumlinskim zunanjim ministrom Anto-nescujem. Ministra sta se razgovarjala predvsem o zunanji politiki, ki naj bo skupna obema državama.
Kot rezultat konference v Buka-
Male antante in držav Balkanske zveze diejstvo.
Konferenca Male antante bo pričela v soboto, dne 12. septembra v Bratislava.
*
Dr, Korošec je bil imenovan za
reštu podčrtavajo listi izjave obeh mi- namestnika . predsednika vlade in nistrov, da je enotna akcija bloka i zunanjega ministra,
Rovarjenje nemškega fašizma v Evropi
Pod krinko protibolševiške akcije razpreda nemški fašizem svoje mreže po Evropi in pripravlja svoj osva-jalni pohod
Nacističnemu kongresu v Niirn-bergu, ki se je sestal v znamenju boja proti bolševizmu, je strgala španska vlada z objavo 10.000 dokumentov o rovarjenje nemškega fašizma v Španiji, krinko z obraza in pokazala vsemu svetu, kdo neti nemir v Evropi in pripravlja oporišča v tujih državah za svoje osvajalne pohode.
Španska vlada je predložila ves ogromni obremenilni materijal angleškemu zunanjemu ministrstvu in tudi Franciji, ker se rovarjenje nemškega fašizma v Španiji tiče neposredno tudi teh dveh dežel.
Svetovni listi ugotavljajo, da je podtalno razorno delo nemškega fašizma v Evropi čutiti na vseh koncih in krajih, v propagandi (kupovanje in podkupovanje časopisja), organizaciji fašističnih celic, špijo-naže, itd., vse skupaj pa spretno maskirano. Važno pri celi stvari je, da je cilj tega razornega dela nem-
škega fašizma priprava osvajalnega pohoda. V tem je tudi razlika med agitacijo kominterne in akcijo nemškega fašizma. Dočim, tako pišejo listi, neti kominterna socialno revolucijo, ne da bi pri tem ogrožala obstoj držav samostojnih narodov kot takih, je pa rovarjenje nemškega fašizma naperjeno proti obstoju neodvisnih držav in svobodi narodov, ki si jih hoče podjarmiti na svojem prodiranju na vzhod in v stremljenju, da zavlada v Evropi. Pod krinko boja proti bolševizmu pripravlja nemški fašizem svoj končni obračun s celo vrsto samostojnih, neodvisnih evropskih držav.
Dokumente, ki jih je zbrala Španija, bi lahko zbrala tudi vsaka druga država, ako bi hotela nastopiti proti rovarjenju nemškega fašizma, vsai s približno isto strogostjo, kot proti podtalnemu delu Moskve.
Tako svetovno časopisje !	<"»
M \ l '
4 milijoni brezposelnih ¥ Nemiri
Ugotovitev na podlagi uradnih statistik
Prezident nemškega državnega urada za posredovanje dela in brezposelno zavarovanje je izjavil nedav no tega: »Brezposelnost bo v najkrajšem času padla na najnižio mero; vseh brezposelnih bo ostalo samo še en milijon.« (»Angriff«, št. 203,
ska odpoklicala svojega dosedanjega poslanika v Moskvi, ki se je sovjetom zelo zameril in poslala novega, obenem s ponudbo, v kateri predlaga sovjetom nenapadalni pakt, da bi jih morda na ta način omehčala, dokler ne bi Nemčija zaključila svojih vojnih priprav in bi Japonska lahko skočila Rusiji v hrbet.
29. avgusta.) Ta izjava je navadna pripovedka, ki naj služi agitaciji. Uradni podatki govore drugače. Pred enim letom je ugotovila »Deutsche Wirtschaftszeitung« (št. 32 7, dne 8. avgusta 1935), uradni organ gospodarskemu ministru dr. Scliachtu podrejenih prisilnih organizacij nemških gospodarstvenikov, da znaša »skupno število vidnih in nevidnih brezposelnih ob koncu junija še vedno 4,4 milijone«. Statistika nemških bolniških blagajn izkazuje, da se je število zaposlenih v času od 30. junija 1935 do 30. junija 1936 povečalo za 1.15 milijona. Toda med temi se nahaja okroglo 300 tisoč prisilno zaposlenih delavcev (pri pomožni akciji, pri kmečkih
d&ma is* svdtu
Kralj Peter II. je dopolnil dne 6. t. m. 13. leto starosti. Dan so proslavili po vsej državi zelo slovesno. Polnoleten bo mladi kralj 1941.
Minister socialne politike Cvetkovič je imel te dni konferenco v Kruše-vacu in Kraljevu, kamor se je pripeljal iz Vrnjačke banje, kjer se nahaja na oddihu od napornega dela. Na konferencah je zelo < -»»•<-< delavske zbornice in rekel, da so imeli nekateri tajniki malo manj plače kot pa on, ki je minister. Napovedal je, da bo iz osnove izmenjal sedanje delavske ustanove, ni i •<	-ti
Srezki načelnik kaznoval ljudi, ker so bili v družbi 7. Davidovicem. Pred okrožnim sodiščem v Valjevu se vrši proces proti bivšemu sreskemu načelniku v Ubu Bogdanu Nedeljko-viču. radi krive prisege in zlorabe uradne oblasti. Nedeljkovič je kršil pisemsko tajnost s tem, da je odpiral oisma podanikov v rajonu svojega načelstva. Tožen za konkretni primer, je prisegel pred1 sodiščem, da mu je do-tično pismo »prifrčalo« skozi okno in da si ga ni protizakonito prilastil. — Uradni akt, ki so ga našli, pa postavlja Nedeljkoviča na laž. V svojem pa-šaluku tudi ni trpel opozicije, kaznoval je nekatere ljudi, ker so »po izjavi zapriseženega organa zanemarjali svoje domače delo in T>ijančevali v kavarni v družbi Davidoviča, dr. Joče Jovanoviča in dr. Gavriloviča.« — Vse to se je dogajalo v dobi Živkovičeve diktature 1. 1931. Najzanimivejše pa je, da ima Nedeljkovič samo osnovno šolo in prvi razred vojne obrtne šole ter da je bil podčastnik. S tako kvalifikacijo je ta človek v dobi diktature postal — sreski načelnik,
Kinematografi nesejo. Dohodki od vstopnine vseh kinematografov v državi so znašali lani 120 milijonov dinarjev; od tega je dobila država 21, banovine in občine 18.9 milijonov, filmske izposojevalnice 36 milijonov, lastnikom podjetij pa je ostalo 44 milijonov dinarjev.
Trgovska pogajanja med nami in Italijo so začela, Izza dobe pred sankcijami nam dolguje Italija še vedno 250 miilijjonov dinarjev, <**	'	<«
*
Nacistični kongres v Niirnbergu je
otvoril Hitler z govorom, v katerem je povdaril: zahtevo Nemčije po kolonijah, neodvisnost Nemčije v pogledu preskrbe s surovinami in vojno proti bolševizmu, k* '* -	.t- » .n
Nemška gostoljubnost. Praški »Montag« poroča, da so češki Nemci potovali na olimpijado v Berlin. Od obiskovalcev iz teh krajev se jih 67 ni več vrnilo na Čehoslova-ško. Očividno so te ljudi nemški fašisti dcnuncirali in fašistična policija v Nemčiji jih je vtaknila v ječe. Poročilo navaja nekega Helmuta Neumanna, ki je izstopil iz sudetske nemške stranke in v Draždanih so ga zaprli, čeprav je imel potne papirje v redu. Najboljše priporočilo te metode niso.
Blum in Deibos prideta v Beograd
Napovedan obisk
Ministrski predsednik Blum in zunanji minister Deibos nameravata po zasedanju Društva narodov, to je kmalu v začetku oktobra obiskati prijateljske države, zlasti balkanske zveze in male antante. Okoli dne 10. oktobra prideta v Beograd.
pomožnih delih in pri gradnji avtocest), četudi »zaslužijo« komaj toliko ali pa še manj kot pa znaša brezposelna podpora. Nekoliko sto-tisoč prisilno zaposlenih delavcev gradi trdnjave in letališča pod enako mizernimi delovnimi pogoji, kot cestni delavci. Tudi ti so šteti med zaposlene: da celo nekatere dele armade smatrajo kot »zaposlene delavce«.
Kljub precejšnjemu povečanju armade in pospešitvi oboroževanja je bilo v tretjem rajhu sredi poletja 3,6 do 4 milijone brezposelnih.
2s H&siU Ucajev
Ljubljana
TrfessvSJ©
Kolektivno pogodbo tudi za delavstvo pri
podjetju Dukič In drug	Ul!	'	I
Vršili so se že sestanki in posveti z delavskimi župniki in delavci za ureditev delovnega razmerja v okviru kolektivne pogodbe pri podjetju Dukič in drug. V kolikor ne pride v poštev kolektivna pogodba, ki velja za TPD, se bodo stavile dodatne zahteve, ki bodo predložene podjetju in Rudarskemu glavarstvu, L«.;*.,-;, tivv '	», ,	. ,iii •. < t ' ■ Poga-
janja so na vidiku.
Resnici na ljubo. Krajevna Bratovska skladnica v Trbovljah pošlje vsako leto večje število rudarskih otrok na letovanje na Gorenjsko. Otroci se na svežem zraku in pri dobri hrani zelo dobro počutijo in so pod nadzorstvom delavskega zastopnika Bratovske skladnice ter njemu dodeljenega pomožnega osobja. Tudi letošnje leto je bilo mnogo otrok na letovanju, ki so se po enem mesecu rajanja na prostem vrnili domov veseli in zdravi. Kakor prejšnja leta, je bil tudi letos poverjen z vodstvom kolonije s. Hruševar Alojz, ki opravlja to funkcijo v splošno zadovoljstvo. To pa ugotavljamo vsled tega, ker je nek odbornik Bratovske skladnice že pred odhodom otrok na letovanje rovaril proti omenjenemu so-drugu, najbrž, ker je sam želel iti na sveži zrak. Toda intriganti, zabavljači in demagogi niso primerni za vodstvo otroških kolonij.
Hrastnik
Iz naše kemične tovarne se malokdaj kaj sliši. Izgleda, kakor da bi bili vsi zadovoljni in bi bilo vse v najlepšem redu. Teh par vrstic napišem zato, da bi vodstvo tovarne, kakor tudi lastniki, izvedeli, da imamo celo vrsto pritožb. Večina delavcev je mnenja: »Saj nič ne pomaga!« pa vzlic temu še nisem obupal in hočem poskusiti na ta način. Najbolj pereče je vprašanje popravila naših stanovanj in poslopij, v katerih delavstvo stanuje. Zgradbe dobesedno razpadajo. Dimniki so nagnjeni in je treba samo majhne burje, pa se bodo podrli. Okvirji na oknih so strohneli jn razpadajo, isto je s podom in vrati. Oken si delavci ne upajo več odpirati, da se jim ne bi sesula. Zima se približuje; stanovanja pa so v strašnem stanju. Ce nameravajo lastniki graditi nove hiše, potem je mogoče v redu, da se pusti vse propasti, če pa ne, je to naravnost neodpustljivo, da tisti, ki imajo skrbeti za vzdrževanje poslopij, nič ne ukrenejo. Prepričani smo, da lastniki ne želijo, da jim zgradbe propadejo, da so pa najbrž slabo informirani, v kakšnem stanju se nahajajo. Videli smo že nekajkrat, da se vse stori, če se dodeli stanovanje kakšnemu uradniku. V takih slučajih se mora ena ali druga delavska družina umakniti v slabše stanovanje. Nikomur ne zavidamo dobrega stanovanja, s >'
li« »e Mjlij », ir«} i« . r i«,*..	ti*l^
t i.. ■  ......»>•»• Končno pa je to, kar
predlagamo, v korist lastnikov. — Ako javen poziv ne bo zalegel, bomo apelirali na občino, da odredi komisijo, ki naj pregleda zgradbe in potem iz varnostnih in higijen-skih ozirov predpiše podjetju potrebna popravila. — Prizadeti.	*
Zdravnik, ki je ordiniral za delavce iz Steklarne in Kemične tovarne, je .odšel. Rečeno je bilo, da dokler ne pride drugi, bo vršil to službo rudniški zdravnik, ki je bil s tem hudo preobremenjen. (Saj znaša število zaposlenega delavstva v obeh tovarnah preko 1000 oseb!) Kakor izvemo, se je rudniški zdravnik zavezal vršiti to službo samo gotov rok, ki bo pa skoro potekel. Vendar še vedno ne vemo, kdo ho novi. Pa ne, da bi ostalo 1000 delavcev in svojcev brez zdravnika? OUZD naj^ poskrbi, da bo ta zadeva skoro ugodno rešena; delavstvo plačuje v redu prispevke in zahteva, da ima vsaj to, kar imaio tudi ostali člani.
Delavec.
V ogledalu
Oni so najboljši in tudi znajo vse najboljše. »Samouprava«, službeno glasilo JRZ, razinotriva o občinskih volitvah in pravi, da gre pri teh volitvah samo za komunalni program in za to, da dobe občine najsposobnejše može na čelu občinske uprave. JRZ ima oboje: najboljši program in najsposobnejše može, dočim opozicija, tako pravi »Samouprava«, nima programa, njeni kandidati pa znajo samo klevetati in hujskati v škodo narodu in državi. M' •* ftM iv > ‘Irilli • *>v I *.*•#»	f v
Reakcija pod drugim plaščem. »Jutro« se je te dni razpisalo v članku »Požar strasti« o španskem problemu. Pravi, da se ne more ogrevati niti za vstaše, niti za vlado, ampak: »resnica je, da so mogli uporniki tvegati borbo le pod zastavo nacionalizma ... Španija nas krvavo uči, da je proti pogubnim posledicam razstrojnih idej mogoča borba le v znamenju nacionalizma«.
—	Reakcija je reakcija, pa čeprav pod drugim plaščem. »Jutro« ne bi rado videlo, da bi v Španiji zmagal klerikalizem, če bi pa prišlo do kakšne JNS-diktature,
Potem bi bila po mnenju »Jutra« sigurno uspešna in narodu koristna. Ker pa general Franco še vedno koketira s klerikalci, zato mu tudi »Jutro« očita, da je njegov nacionalizem »lažna zastava stremljenj, ki zasledujejo druge cilje«. _______________
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Cestni ielezničarji izvolevali
Skozi 16 let je veljal na cestni železnici v Ljubljani 8 urnik. Sedanja uprava družbe pa je hotela z novo službeno prag-matiko ta osemurnik ukiniti in podaljšati delovni čas do 10 ur brez vsake odškodnine. Cestne železničarje, ki so morali pred nekaj leti prispevati za sanacijo družbe 5 do 15 odst. svojih plač ter še marsikatero drugo ugodnost, je ta zahteva družbe zelo razburila. Izvršili so intervencije tako potom zaupnikov, organizacije kakor tudi potom Delavske zbornice, vendar vse brez uspeha. Dosegli so, da je banska uprava razpisala razpravo glede osemurnika, vendar se družba tudi temu pozivu ni odzvala, marveč je vztrajala na zahtevi, da mora osobje vršiti brezplačno čezurno delo.
V petek, dne 4. sept. se je osobje ob 10. uri zvečer korporativno udeležilo zborovanja v dvorani Delavske zbornice, kjer je soglasno sklenilo, da bo stavkalo za iz-
Mandolinski orkester »Zarje« prične svoje redne vaje v oktobru. Kdor hoče na novo pristopiti, naj se zglasi najpozneje do 1. oktobra v pisarni »Zarje«, Miklošičeva cesta 22a, I. nadstropje (Strokovna komisija).
Glasbena šola »Zarje« se otvori letos 1. oktobra. Poučevali se bodo ti-le instrumenti: vse vrste pihala, klarinet, flauta,
V Mariboru je zastavkalo tudi delav-stto tvornice trikotaže »Zora«, tovarne pletenin »Jugoekta« in tvornice trakov in čipk »Teksta« (Tezno).
Ti obrati spadajo po svojem značaju izven sklopa ostalih tekstilnih tovarn. Za trikotažo in pletenine nastopa sedaj sezona. Zato je bilo za lastnike teh podjetij zelo važno, da se stavka čimprej konča.
Pogajanja, ki jih je vodil krajevni tarifni odbor tekstilnega delavstva, so bila te dni ugodno zaključena.
V trikotaži »Zora«, kjer je bila dosedanja mezda do Din 4 na uro, je mezda povišana tako, da znaša najnižja mezda od Din 4.50 do Din 6.50. Delavke, okrog 60, so začele z delom v sredo, dne 9. t. m.
Na izvajanja g. inž Rado Kregarja, ki jih je priobčil v »Jutru« štev. 183, ipod naslovom Osnujmo gospodarsko obrambne čete!, je treba na na kratko odgovoriti, da ne bo gospod predlagatelj mislil, da se delavstvo strinja s takimi fašističnimi izvajanji. Gorje delavstvu, ako bi pustilo, da bi ga razni gospodje Kregarji reševali. Gospodje hočejo zvaliti krizo na delavstvo, zato ker se slabo brani in je nezavedno. Nezavedno je pa zato, ker vse premalo čita delavske časopise, na primer »Delavsko Politiko«, »Ljudski Glas« in »Delavca«. To so edini pravi delavski časopisi, ki se bavijo samo z delavskimi vprašanji in branijo delavstvo. Teh časopisov bi pač ne smelo manjkati v nobeni delavski hiši. Neznanje in nevednost sta pa krivi, da nezavedno delavstvo samo sili v novodobno sužnost! Pa povrnimo se samo k eni točki izvajanj g. Kregarja, ko pravd, kako moramo izvesti organizacijo gospodarskih čet:
»Čim bi bilo gospodarsko istanje (kakšnega skrahiranega podjetja z delavskimi žulji rešeno) urejeno, bi prišlo podjetje zopet v privatno last. Istočasno pa bi bili rešeni obveznega dela v gospodarskih kompa-nijah vsi delavci in nastavniki dotičnega podjetja. Kaj se to pravi? Kakor hitro se podjetniku z napol zastonjskim delom pomaga na noge, pa bo zopet gospod, delavec pa njegov podložnik. Nadalje pravi omenjeni gospod, da so brezposelni v prvi vrsti nekvali-
Meso se draži
Zadnje tedne je opažati rapidno naraščanje cen vsem vrstam mesa.
V Mariboru se je teletina podražila od Din 8 na Din 10, svinjina pa od Din 12 na Din 14. Enak skok v cenah zaznamuje tudi Zagreb in ostala mesta na našem jugu.
Poznavalci razmer na našem živinskem trgu trdijo, da je dviganje cen posledica prekomernega izvoza. Izvažamo več, kolikor bi smeli, ! ‘J1
let !-• •--• ia.itml
Beograjsko »Vreme« piše:
Ako bo šlo tako dalje, ne bomo imeli prihodnje leto kaj prodati, ne govedi, niti suhih, niti pitanih svinj.
Primanjkovalo bo te vrste blaga za lastno porabo, kakor ga pravzaprav. zlasti kar se tiči svinj, primanjkuje že danes.
V letošnjem prvem polletju smo izvozili 133.000 svinj, lansko leto pa v istem času samo 86.000 in predlanskim 64.000; v dinarjih izraženo je znašala vrednost izvoženega blaga v prvem polletju letos 178 milijo-
osemurnik
vojevanje osmurnika, ki ga itak zakon predvideva.
Takoj po shodu so se napotili v rerni-zo in v soboto, dne 5. sept. tramvaj ni vozil. Vse občinstvo je bilo na strani cestnih železničarjev ter je obsojalo trmoglavost družbe.
Po 24 urah stavke, ki je potekla v skrajnem redu in disciplini, se je podjetje udalo ter podpisalo protokol, s katerim priznava:
1. da se dan stavke plača;
2. da radi stavke ne bo nikdo preganjan ;
3. da se prizna čisti osemurni delavnik, doslej izvršene nadure takoj plačajo in določbe pragmatike, ki predvideva možnost podaljšanja dela, razveljavijo.
Cestnim železničarjem pa k njihovemu uspehu, ki so ga dosegli z vzorno discipliniranim nastopom, iskreno častitamo.
tolkala, violina, harmonika, klavir. — Vpis vsak dan od 9. do 12. in od 4. do 6. ure zvečer v pisarni »Zarje«, Miklošičeva cesta 22a, I. nadstropje (Strokovna komisija).
—	Starši, železničarji in drugi, vpišite svoje otroke, sinove in hčerke, ki ljubijo glasbo, v glasbeno šolo »Zarje«. Ukovina je nizka.
V »Jugoekti« znaša doseženi povprečni povišek mezd 10 odst. Število delavk v tem obratu znaša okoli 80. Reden obrat je bil vzpostavljen v sredo, dne 9. t. m.
V tvornici svilenih trakov in čipk »Teksta« na Teznu, kjer je zaposlenih okoli 150 delavk in delavcev, si je delavstvo priborilo 50 para poviška urnih mezd. Podjetje je pričelo obratovati v četrtek, dne 10. t. m.
Uspehi tega prvega solidarnega nastopa delavk in delavcev so vidni «	i
liliji« ** *	II
i i i > t \ t i Da pa bo priborjeno tudi trajno ostalo, je potrebno, da se delavci in delavke oklenejo svoje razredne strokovne
ficirani, slabotni in bolehni delavci, ker pa so ta izvajanja g. inž Kregarja naprej ena v prvi vrsti proti brezposelnim delavcem, vprašam omenjenega gospoda:	Ali	misli, da bi bilo
ravno naporno delo v gospodarskih kompa-nijah zdravilo za slabotne in bolehne delav- | ce, ali za nekvalificirane? Gospodje, takšno zdravilo ohranite le sami za sebe! Ali je takšno jemanje svobode v skladu z novimi zakoni? Ali naj samo delavstvo s svojimi žulji rešuje po zapravljivosti in nemarnosti pod jetnikov skrahirana podjetja? Ne gospodje! To niso zdravila za današnjo krizo. Mi vemo boljša in uspešnejša: Vrnitev tisočev milijonov dinarjev, ki so jih lažni gospodje na en ali drugi način iztihotapili v inozemstvo, ipo-tem, ko sp jih iztisnili iz našega naroda. S temi milijoni bi se izdatno poživelo narodno gospodarstvo. Nadalje je priporočati izvedba javnih del v velikem obsegu. Gospodarstvo pa je treba socializirati in uvesti zavarovanje za starost in onemoglost itd. Opozarjam pa delavstvo, da obrača čim več pozornosti kapitalistčnim nakanam, ki so skrajno škodljive za delavstvo. Ako bi se uresničile, bi bilo konec še te malo svobode za delavstvo v Jugoslaviji. Delavcem in delavkam pa srčno priporočam, berite delavske časopise, izo" brazujte se, da se boste mogli z uma svitlim mečem pravočasno postaviti takim nakanam v bran. — Lešnik, Škofja vas.
HKvdmi ih *um\ Ot *
nov, lansko leto 98 milijonov in predlanskim1 72 milijonov. Masti smo izvozili v prvem polletju 1. 1934 za 1 milijon dinarjev, lani v istem času za 24.6 milijonov in letos za 54.9 milijonov.
Med tem, ko se nam meso za domačo porabo draži, pa izvažamo v inozemstvo v izgubo. Naši ekspor-terji so zaključili z Nemčijo pogodbe za dobavo svinj za september in oktober po ceni 10 Din za kg. Med tem pa je cena pitanim svinjam na domačem tržišču poskočila od Din 6 na Din 9 in Din 9.50. Izvoznika stane 1 kg žive teže, postavljen na nemško mejo pri Bodenbachu, Din 11.55. Računajo, da znaša efektivna izguba pri dobavi enega vagona svinj nič manj kot Din 10.000. 1 i
|>M PftH*	Mi./m	kut
Skrbimo zase vsaj toliko, da ne bomo trpeli pomanjkanja tistih dobrot, ki jih pridelamo in priredimo sami in pa, da si ne bomo dražili živeža po nepotrebnem, p t>1 Im \ \)
organizacije in da čita jo in naročajo svoj delavski tisk, »Delavsko Politiko«, ki 1 / t. stoji delavstvu ob strani in ga podpira.
Poročilo, da so delavci v Hutterjevi tovarni darovali Din 70.000	*	. ni
j točno in ne odgovarja dejstvu.
Kam pa z delavci? Pravijo, da bo Hut-terjeva tovarna dobila tkalne stroje, ki jih bosta lahko posluževala dva delavca 60. — Nadalje namerava tovarna izdelovati tudi sukanec.
Tovarne ne spadajo v sredino mesta. O tem so se zdaj najbrž prepričale tudi tiste oblasti, ki so svoj čas dale dovoljenje za postavitev tekstilne tovarne Zelenka in Co. na Tržaški cesti. Po večletnem prerekanju sosedov s tovarnarjem Schonskim in neprestanih pritožbah radi neprilik, ki jih povzroča tovarna okolici z dimom, prahom, ropotom in smradom, odnosno strupenimi plini, je banska uprava po ugotovitvi dejanskih razmer potom posebne komisije, predpisala tovarnarju celo vrsto izboljšanj, zlasti povišanje prašnega stolpa, izboljšanje filtracijskih naprav, napravo za uničevanje dima, podložitev strojev s pluto-vino in prepoved obratovanja v času od 22. do 6. ure. Da se g. Schonsky ne bi izmikal naloženim obveznostim, mora položiti pri banski upravi kavcijo v znesku Din 100.000. Izgleda pa, da g. Schonsky ne bo vzel odloka banske uprave na znanje, ampak da bo vložil tožbo pred upravnim sodiščem. Doslej namreč še ni začel z deli, ki so predpisana v odloku banske uprave. — Sosedje pravijo, da je bivanje v okolici te tovarne pravi pekel. Sobe so polne prahu in saj. Na vrtnih sadežih je včasih bombažnega prahu več milimetrov na debelo. V sobe prihaja ta prah skozi zaprta okna, povzroča žgavico v očeh in se vlega na pljuča. Pri nekaterih se je pojavilo zastruplje-nje z ogljikovim monoksidom, kar povzroča bruhanje. Zlasti se tudi pritožuje vodstvo bližnje vojaške bolnice — G. Schon-sky je bil na vse te nedostatke že davno opozorjen. Kot tujec, ki uživa našo gostoljubnost, bi moral poznati toliko takta, da bi pritožbam ugodil in da ga ne bi bilo treba vedno znova drezati.
Naraščanje števila srednješolske mladine. Na mariborskih srednjih šolah in trgovski akademiji se je letos vpisalo skupno 2371 dijakov in dijakinj. Število dijakov se je zmanjšalo samo na učiteljišču in na trg. akademiji. — Mnogi starši so silno nejevoljni radi omejitve sprejema dijakov v trgovsko akademijo; od 115 dijakov in dijakinj jih je bilo sprejetih samo 52. Nekateri stariši, ki so se zanašali, da bodo njihovi sinovi in hčerke sprejeti v trgovsko akademijo, so zamudili rok za vpis svojih otrok na kakšen drug zavod, kar je gotovo silno neprijetno.
Jugoslovanska delegacija na mednarodni kongres krematorijev v Pragi je potovala danes z jutranjim brzovlakom skozi Maribor. Na kolodvoru se je delegatom iz Beograda in Zagreba pridružil tudi odposlanec mariborskega »Ognja« dr. Reisman. Pred odhodom vlaka so odborniki mariborskega »Ognja« izročili diplomo častnega članstva nestorju krematorijskega gibanja v Jugoslaviji, dr. Vojislavu Kujundžiču.
Izlet na Pohorje priredi »Prijatelj prirode« v nedeljo, dne 13. septembra. Smer čez Sl. Bistrico, Tinje, na Veliki vrh, razgledni stolp in nazaj čez rižo v Sl. Bistrico. Odhod ob 5.15 z gl. kolodvora. V slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo.
Študijska knjižnica. Z 9. septembrom uvedemo zopet običajne poslovne ure. Čitalnica bo odprta vsak dan od 15. do 18. ure, v istem času bomo izposojali tudi knjige.
Kranj
l IffftttMi	n*-***...-
2«T*U*!»’	i	1	V*f	t’ %V	i	»1)1
bi v*	»	l	»/^4 »4
VAZNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo In prepričajte se!
»TIVAR«, prodajalna Kranj.
Senovo pri Rajhenburgu
»Iz poteka občinske seje.« Na članek pod tem naslovom, ki je izšel v št. 71 D. P. z dne 2. 9. 1936, nam pošilja občinska uprava ta-le popravek: »Ni res, da je občinska uprava nove občine Senovo po prevzemu poslov takoj razrešila službe prejšnjega obč. tajnika. Res pa je, da ga je predhodno odstranila od službe šele dne 26. julija 1936, dokončno pa razrešila dne 16. avgusta 1936 na podlagi čl. 101, 149 in 150 zdaj veljavne uredbe o občinskih uslužbencih. Ni res, da je uprava sedaj še dražja in da ima še več postavk za uslužbence. Res pa je, da je zdajšnja uprava mnogo cenejša od prejšnje ter ima manj postavk za uslužbence, ker je ukinjeno mesto vojnega referenta, vsem uslužbencem pa so plače blizu na polovico znižane. Ni res, da je vse pod hribom sv. Jakoba v Dolskem. Res pa je, da ni ničesar občinskega pod hribom sv. Jakoba, razen dolskega potoka. Pisarna je pa še bolj oddaljena od hriba sv. Jakoba, kot pod prejšnjim odborom Predsednika zastopa: Fabjančič Avgust. - u ,,
Softanj
Umrl Je po kratki, mučni bolezni v starosti 64 let tov. del. Hliš Jurij. Delal je pri tvrdki F. Woschnagg nad 20 let. V svoji
Maribor
Uspešen zaključek stavke v treh mariborskih tekstilnih obratih
Delavstvo, iarem je pripravljen I
Kaj porečeš na to?
%
%
Talci tovarne Woschnags v
Svitanju
Naštevanje tovarne Woschn3gg nad nedolžnim de!ai'$esn.
Izlet na Smrekove!
Del. kult. društvo »Vzajemnost« v Šoštanju priredi v dneh 19. in 20. septembra izlet na Smrekovec. Društva, katera so dobila vabila, naj javijo, koliko izletnikov se bo udeležilo tega izleta, da vemo približno javiti koči na Smrekovec glede prenočišč itd. Nekatera društva so prijavila korporativno udeležbo, ona, ki se še niso oglasila, naj to store v bližnjih dneh. Za delavsko- rudarsko godbo iz Trbovelj bo moral vsak izletnik prispevati malenkost. — V slučaju slabega vremena bo izlet šele prihodnje leto. — Na svidenje! Družnost!
Črna pri Prevaljah
V nedeljo, dne 13. septembra priredi tukajšnja »Vzajemnost« skupni družinski izlet v Koprivnico. Odhod iz Čroe v nedeljo ob 6. uri zjutraj izpred Zadružnega doma. Vabimo vse člane, da se izleta sigurno udeležijo, istotako tudi članstvo strokovne organizacije in prijatelje delavstva. Pridite v velikem številu, da preživimo enkrat en dan v prosti naravi, kot ena družina, ki hoče iz doline trpljenja na plan!
Družnost!
mladosti je bi! tudi v Ameriki, kjer si je prislužil toliko, da si je kupil doma malo posestvo, l.ii	i.i »ofi
rabila. Pokojnine ni imel nobene. Bil je zvest član gasilskega društva v Družmirju. Na zadnji poti so ga spremljali mnogi prijatelji, tovarniška godba, gasilski četi .tovarne in iz Družmirja. Družini naše sožalje!
Italijanski fašizem proti izločitvi Sovjetske Rusije iz evropske politike. Nemški propagandni minister Goebbels je pretekli teden imel v Benetkah neko predavanje, v katerem1 je razlagal znano nemško tezo po izločitvi sovjetov iz evropske politike, kar da je predpogoj za vrnitev Nemčije v Društvo narodov. Pri tem je podčrtal sorodnost italijanskega in nemškega fašizma. Odgovorilo mu je italijansko časopisje: Italija noče sodelovati pri protibol-ševiškem bloku evropskih držav; evropske politike brez sovjetov si ni mogoče zamišljati. — v VLia. v e Lloyd George v Nemčiji. Stari liberalni angleški politik, Lloyd George, si je šel ogledat Nemčijo. Študiral bo agrarna vprašanja in vprašanje populacije.
Delavski pravni svetovalec
B. v K. Vprašanje: Neka tovarna je sprejela v delo zidarje in sezonske delavce. Ko je začela stavka, je ravnatelj te tovarne sam ustavil delo. Ali so prizadeti upravičeni do odškodnine?
Odgovor:	Ako	je	tovarniško vod-
stvo ustavilo delo, mora plačati najete delavce, četudi ne delajo. Lahko jim .pa tudi odpove, v tem slučaju pa jih mora izplačati za 14 dni.
TRIGLAV
Planinske Jopice
laatni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hiša „LUNA“
Maribor, samo na fllavnem trgu 34
Otvoritev Čevljarske popravljalnice!
Cenjenemu občinstvu vljuduo naznanjam, da sem kot dolgoletni uslužbenec tvrdke Bata in popravljalnice H o r-r vat otvorU sedaj sam
Čevljarsko popravljalnlco
v Vetrinjski ulici 18 (na diorlSlu)
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor gumijaste in kožnate čevlje. Izdelujem nove Čevlje po najnovejših vzorcih! .Jamčim za solidno izdelavo ter se cenjenim strankam vljudno priporočam
VIKTOR RECEK,
Maribor, Vetrinjska ulica 18.
O razmerah v tovarni usnja Woschnagg v Šoštanju smo v »Delavski Politiki« že večkrat pisali.
Še prav posebno pa smo se pečali s to tovarno ob priliki lanskoletne stavke, ki je sicer zaključila s sporazumom in kolektivno pogodbo, ni pa prinesla onega pomirjenja duhov, ki edino bi lahko zajamčilo normalni razvoj odnosov med vodstvom tovarne in delavstvom. V poslednjih letih je tovarna znižala delavske mezde za okroglo 50 odstotkov. Delavstvo je torej s svoje strani doprineslo ogromno žrtev v času krize. Pomagalo je bogatim lastnikom tovarne, da jim ni bilo treba načenjati glavnice, ampak da so kljub spremenjenim gospodarskim' razmeram lahko kupičili profite in potem še v javnosti briljirali kot dobrotniki in meceni. (Tako n. pr. so darovali za olimpijado v Berlinu
Din 50.000, K-«* -......•- • - ’ '
V prvih mesecih letošnjega leta je našo usnjarsko industrijo hudo zadela nemška konkurenca. Nen> ški tovarnarji so sproti pokupili vso zalogo surovih kož na našem trgu, potem pa dobavljali izdelano usnje za mnogo nižjo ceno, kot so bile to v stanju tukajšnje tovarne. Nemška konkurenca je bila mogoča samo na podlagi valutnih spekulacij, t. j., da so nemški irpporterji kupovali kože po višjemi kurzu, kot so p:s potem t plačali za marko našemu prodajalcu in pa, ker so prejemali od nemške države 25 odst. izvozne premije.
Povdarjamo, da so bile vsled teh umazanih špekulacij nemške trgovine prizadete vse tovarne usnja v državi. V Beograd je začelo deževati protestov s strani tovarnarjev usnja, nekateri med njimi so tudi ustavili obrate, odpovedali delavstvu in ga vrgli na cesto. Med temi tovarnami je bila tudi bogata tovarna Woschnagg v Šoštanju. Delavstvo, ki je že toliko žrtvovalo za to podjetje, se je tedaj upravičeno razburjalo nad tem činom, zlasti še. ko je videlo, da druge velike tovarne (n. pr. tovarna Freund v Mariboru) z delom: nadaljujejo, in pa. ker je slutilo, da za to stvarjo tiči še nekaj drugega, kakor se je pozneje tudi v resnici izkazalo. In res! Česar tovarna vsled prevzete obveze v kolektivni pogodbi, da ne bo radi stavke nikogar preganjala, ni mogla izvesti, t. j. vreči del zaupnikov in njej nevšečnih delavcev, ki so ji bili že dolgo trn v peti, iz podjetja, je storila pri tej priliki. Ko se je delo obnovilo, je sprejela samo del delavstva. češ. da vseh ne more sprejeti takoj, ampak malo po malo, dokler ne bo obrat v polnem teku. Med tem ie bilo pa vsak dan bolj jasno, da je to samo izgovor.
Ko srno o tem1 pisali, se je nekega dne zglasil v našem uredništvu | veleindustrijalec g. R. Rekel nam je,
| da so izpadi v »Delavski Politiki« proti tovarni gg. Woschnaggom zelo neljubi. Mi smo g. R. povedali, da ne napadamo tovarne in njenih lastnikov, ampak njihovo postopanje z delavstvom' in pa. ker je jasno, da hoče tovarna večje število organiziranih delavcev in zaupnikov vreči na cesto. Prej imenovani go- \ spod nam je zagotovil, da bo podjetju tolmačil naše želje, da bo skušal stvar urediti v naše popolno zadovoljstvo. dokler pa se to ne zgodi, da naj' mi ustavimo polemiko proti Woschnaggu. Ker nam je bilo izključno na tem, da rešimo delavce in preprečimo nepotrebne žrtve, smo to obljubili in besedo tudi držali vse dotlej, dokler nismo bili na-
All sl 2e poravnal narot> nlvto? Ako Se ne, stori takol svojo dolžnost I
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike
v veliki izbiri priporočit
IVAN K 12 AV O S MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
zadnje obveščeni, da tovarna teh in teh pa vendarle ne bo več sprejela, med njimi ss. Koradeja, Primožiča itd. Tedaj smo smatrali, da smo rešeni vsake obveze in povedali smo na račun g. Woschnagga, kar mu gre. Pa še ne vsega!
G. Woschnagg je, oprt na peščico petoliznikov, zagospodaril v podjetju, da je moral umolkniti vsak, kdor ni hotel iti slučajno na cesto. Pod njegovo patronanco se je ustanovila v podjetju organizacija po vzorcu »Kraft durch Freude« v fašistični Nemčiji. V tem stilu se je vršil prvi izlet oz. romanje na goro Oljko, katerega se je udeležil tudi g. Woschnagg in njegova mati. O tem izletu smo napisali par pripomb (poročila pa nismo prejeli j od nikogar iz Šoštanja, ampak od j nekje drugje).
Ti dopici so zadeli v živo.
; Trideset let v podjetju zaposleni delavec kot talec
Komaj je omenjeni dopis zagledal b:li dan v listu, je priletel ravnatelj podjetja g. Wrentschur nad usnjarja, sivolasega s. Vincenca Zajca, predsednika podružnice svobodne strokovne organizacije in mu ves razburjen izjavil, da smatra podjetje njega odgovornega za te dopise in da vsled tega zanj ni več mesta v tovarni.
Vsi ugovori s. Zajca niso pomagali nič. Par dni nato je prejel odpoved in 5. t. m. je dobrotljivi g. Woschnagg postavil popolnoma nedolžnega človeka, ki je trideset let zvesto in pošteno garal v podjetju, na cesto, samo zato, da se maščuje. S. Zajc je bil torej talec v tovarni g. Woschnagga, talec, ki naj bi ščitil podjetje pred kritiko v časopisju in ker ta kritika tli prestala, je g. Woschnagg obglavil ubogega sivolasega delavca, vzel mu je zaslužek in ga izmozganega prepustil usodi!
Mlllitinslil dohiteli
Iv Mariboru!
Dobitek Državne razredne loterije v znesku 1,002.000 Din je odpadel na srečko št. 59.971, ki je bila prodana v glavni kolekturi pri bančni poslovalnici
Bezjak,Marib&r
fH Gosposka ulica 25.	9
Srečke za novo 33. kolo državne razredne loterije se dobe na viru sreče, bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
To je humanizem kapitalističnega i podjetnika v boju proti nemočnemu delavcu. V čem je tu razlika med ; talcem, ki ga zarobijo v vojni in | talci, ki jih ima g. Woschnagg v | svoji tovarni? Morda v tem, da pr-! vega ustrele, drugemu pa vzamejo ! skorjico vsakdanjega kruha, v za-; vesti, da iznemogel itak ne bo dobil ! več dela in bo mogoče lakote pogi-I nit! Ali ne postopajo s talci v vojni humanejše, bolj človeško, kot je po-i stopal g. Woschnagg s hlapcem Jer-| nejem, ki je 30 let garal njegovemu očetu in njemu?
Toda, g. Woschnagg, motite se, ako mislite, da nas boste s talci prisilili k molku.
Danes smo objavili Vašo fotografijo, da Vas bo poznala vsa javnost in si ustvarila svojo sodbo.
S tem pa račun ni poravnan, kajti krivica, ki ste jo storili, kriči do neba po maščevanju!
TIVAR
OBLEKE
ZA DELO
Kompletne obleke iz čvrstega gradila
Din 75-
Amerikanske hlaie iz čvrstega gradla
Din 45-
Obleke za vsakega 8n vsako priliko
TIVAR-
OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak r Mariboru.