r m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE l^j. štev. 377 - Cena 4.. lire Poštnina plačana v gotovini Spedizton^^n_abbon^j>09tale_ TRST, sobota, 24. avgusta 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it, 1 - L Tel, it 93806 «3807. 93808. Kokoplal se ne vračajo Danes Jugoslaviji nihče ne more reči, da želi vojno po tako strašnih izkušnjah, po ogromnih krvavih žrtvah in požarih, po brezmejnih izgubah in trpljenju. Naše ljudstvo noče ničesar drugega kot m'r, da b se inoglo v miru mirno razvijati. Maršal TITO Statut tržaškega pristanišča po predlogu jugoslovanske delegacije lriz, 23. — Dav, so se nepri- i potrpežljivi in da bo morda miro- IVan° razširile v krogih konte-vesti, da so se sestali gene-m Stalin, angleški ministrski tednik Attlee in ameriški pred-, ^ Truman. Sestanka naj bi M *Ud* ministrski predaed-idault. Sestalj naj bi se na {j ' ^eriškega predsednika «Wil-"°®rg». Vesti pa do opoldne “•o hi Njoi Vs "fen, « potrjene in so jth zara-'Prejeli z veliko rezervira- dopoldne v okviru konte] in Di blI° nobenitl posebnih h sestankov. De Gasperi je ** °d peto val 0In je dal novinarjem nekaj drugim je dejal da mo-| ljudje v Italiji slej ko prej v Rim. Pred svojim v na pogodba v nekaterih podrobnostih neznatno spremenjena v prilog Italiji, večjega uspeha pa da ni pričakovati. Za Italijo, je dejal, so posebno težki gospodarski pogoji. Morda se bo pogodba omilila neznatno tudi glede omejitve italijanskega vojnega brodovja in .v kolonijalnih vprašanjih. Kar se italijanskih reparacijskih bremen tiče, je omeniti, da je egipt-ski delegat Sihdi paša davi izjavil, da zahteva Egipt sedaj od Italije na račun reparacij skupno 100 milijo-sov angleških funtov. Od svoje prvotne zahteve je Egipt odstopil in jo je znižal za 190 milijonov funtov. Jugoslovanska cona v tržaški prosti luki 'ovanska delegacija je pred-• kakor poroča agencija AFP, -*»tt konference poseben pred-katerem obravnava statut 8a pristanišča. Jugoslovan-^brilog določa, naj bi tržaška tefe f°S^a*a Prosta. Pri tem obele-khte«!!^ nJene meJe* Jugoslavija tZ da se v prosti luki določi 0 del, ki bi se postavil nepo-P°d jugoslovansko upravo, kteebe! . ki služil zgolj jugoslovanske-l^^etu po morju in po kop-k) v rkaško svobodno mesto naj Uaprave in skladišča v tem (j* 11 Pristanišča odstopilo brez L^*®dnine Jugoslaviji. I^ovinske ladje in blago sle-države naj bi imele zajamčen dostop v tržaško pristanišče to,a 24 natovarjanje kakor raz-k rJ®nje, 2a tranzit, ali pa tudi, .^ago namenjeno tržaškemu duemu mestu, ali pa izhaja *^ega. Jugoslovansko - tržaška 'ka unija kakor tudi vlada ieSa. svobodnega mesta ne bi tisovali nikakih carin in ni-drugih taks na to blago. 11^ * tržaškega svobodnega me-bi imele pravico do nadzor-v prosti luki. Tržaške oblasti ^dajaie tudi vse odredbe glede 1,6 plovbe v svojem območju. lo nevtralno, bi se demilitariziralo, V' njem bi delovala le notranja policija, opremljena z lahkim orožjem in sestavljena iz pripadnikov mesta. Jugoslavija pa bi imela pravico vzdrževati v tržaškem svobodnem mestu oddelke svojih straž za zaščito železnic, carinske cone in obale. Poseben komisar naj bi nadzoroval izvajanje statuta in ukrepov vlade svobodnega mesta. Gu- vernerja svobodnega mesta naj bi-imenovala jugoslovanska vlada, su-verenostne pravice se priznajo pre. bivalstvu, ki bi z volitvami na o-snovi splošne volivne pravice izvolilo ljudsko skupščino, kateri bi bila odgovorna mestna vlada z izvršno oblastjo. Ustavno bi se zajamčila svobodna sodna oblast Z ustavo bi bile zajamčene tudi državljanske pravice prebivalstva in za državljane svobodnega mesta bi se priznali vsi oni, ki živijo v mestu trajno od 28. oktobra 1918 dalje, ali pa so bili tam pristojni, ali pa so bili pristojni v kraje v nekdanji Avstro-ogrski odnosno Jugoslaviji. Vlada bo lahko zahtevala. da se ostali odselijo v Italijo, če optirajo zanjo, in sicer v enem letu po opciji. Za službene jezike v svobodnem mestu se določajo italijanščina, slovenščina in hrvaščina. Jugoslavija zastopa svobodno mesto in njegove državljane v tujini. Vse sklenjene konvencije pa se u-veljavijo, ko jih tržaška ljudska skupščina ratificira. Svobodno mesto sklene z Jugoslavijo carinsko poštno, brzojavno, telefonsko in železniško unijo. Mesto bo imelo svoj novčni sistem, ki pa bo z valutno pogodbo vezan na jugoslovanski dinar. Jugoslovanskim državljanom se prizna pravica svobodnega bi-vaDja v tržaškem mestu, Tržačanom pa v Jugoslaviji. landijo, za Belgijo in ie za nekatere druge države. Italijanska delegacija se je v svoji spomenici o uvodu pogodbe naravnost sklicevala, da tem driasvam vojne ni napovedala, zaradi česar naj bi se izločile iz vrst onih, ki naj bi sedaj sklenile mirotvno pogodbo z njo. V debato je posegel tudi Višinski, ki je v svojem govoru poudaril, da je Italija napovedala napadalno vojno višem zavezniškim državam hkrati in skupno, ne glede na to, kako jje to svoje dejanje pravno" označila. Oznaka, kakor je bila podana v načrtu sveta štirih velesil za m Irenino pogodbo z Italijo, v polni merfi upošteva zgodovinski razvoj zadnje svetovne vojne, Prehodna uprava v Trstu pod vodstvom medzaveznUke komisije ^ L v iet-1 Vitno K° prosto luko, bi imelo pro- blago, ki bi šlo skozi ari' ‘“ki ril” Č* 1)0 železnicah vseh držav, . j! bet zastopane v upravnem ' 11 Pristanišče. listal niški npravnl svet Cavr>t SVet pristanišča bi se-fU zastopniki ZSSR, Zedlnje-li],^ v,'Velike Britanije, Fran-JPgoslavlje, Italije, Ceškoslo-Avstrije, Madžarske, Polj-!l'/V^anije, Rumunije, Ukrajine ^Itii ega svobodneSa mesta. bi bil hkrati predsednik teleta. Svet bi imel nalogo, izda-",Potrebne ukrepe za izvaja-^^ataniškega statuta, določati Q in pristojbine, kontroli-** delo v luki, imenovati prl-'y*'ega poveljnika in njegovega Ju odstavljati, upravljati _ Iško premoženje in odrejati finančno politiko, upravnega sveta bi moral *1 pristaniški poveljnik, ki ^‘Vljai vse naprave ter skrbel *^tii»0 PoslovanJe uprave, za iz-vseh del in vzdrževanje In" ^^dstavljal bi pristanišče uL °blaščenec upravnega sveta. *1; y ^kl statut bi se moral vne-N|( ^^bvno pogodbo z Italijo JVlu^kakor statut tržaškega svo-biesta. Določbe glede ju-5nSlce Bvobodne cone v trža-*t»t| I^*tanlšču bi »e morale sina- h* 'rWt°nvanc^e med J^oalavijo svobodnim mestom ter Nfc * s,heie spreminjati brez nje-prl®tanka. trŽa5br?Snove statuta AJie9a svobodnega mesta ‘APR* obeležuje tud! S iti irZa51l«ga svobodnega me-fl t&ln bil prav tak0 ** Predl°- ik bi u konference. Znano Je, no jugoslovanskem |%tva Varno»tnl svet ZN podati l^ot^u 24 Popolno neodvisnost lp I' 4 hie t 1 tri5aškega svobod-bi0 8ta- Statut naj bi pomenil bi gnlJo »uesta in FLRJ. Sta- 1 ^noVi m°ra' spreminjati zgolj aP°ruzuma v okviru Var--veta ZN in po pristanku ^Sko tevobodno mesto bi osta- Kot prehod od sedanjega na. novi režim določa jugoslovanski predlog, da se sedaj ukine mesec dni po uveljavljanju mirovne pogodbe. Posebna medza-vezniška komisija, sestavljena iz zastopnikov ZSSR, Zedinjenih držav, Velike Britanije in Francije naj bi opravljala vladne posle do izvolitve ljudske skupščine. Ta komisija naj bi imela na razpolago oborožene sile po 1000 mež od vsake izmed omenjenih štirih velesil. Ti oddelki pa naj bi si ne razdelili področja po ločenih conah, marveč naj bi delovali pod skupnim, poveljstvom in naj bi se umaknili iz Trsta mesec dni po izvolitvi ljudske skupščine. Izvršno oblast pa naj bi v tem času opravljal začasni izvršni svet, ki naj bi ga imenovala medzavezniška komisija, ter naj bi bil sestavljen iz šest članov, Tržačanov, in sicer štirih Italijanov in dveh Jugoslovanov. Izvršnemu svetu naj bi bila v pomoč začasna skupščina, sestavljena iz 60 Tržačanov, in sicer 40 Italijanov in 20 Jugoslovanov. Ta skupščina naj bi se sestavila v dogovoru s poetičnimi in sindikalnimi organizacijami in bi morala predstavljati nobeni, praktično pa je začela borbo proti vsem zavezniškim državam. Italija pa vojne nj provocirala, marveč se je le pridružila, kajti dejansko jo je začela Nemčija. Višinski se je skliceval na sklepe in vzajemna pojasnila v svetu štirih velesil glede na-to razlago. Dele-kat Bele Rusije se je pridružil sovjetskemu stališču. Avstralski pa je tedaj demonstrativno podprl nizozemski predlog. Pri glasovanju se je za nizozemski predlog izrazilo 12; proti njemu pa 9 delegatov. Med poslednjimi so bili delegati vseh štirih velesil. Pri razpravi o tretjem členu uvoda v mirovno pogodbo je jugoslovanski delegat predlagal spremembo besedila, ta ko da bi se v njem ugotovilo, da je -ftalija za časa vojne okupirala in si delno anektirala tuje ozemlje. Ameriški delegat pa je vztrajal pri prvotnem besedilu in tudi belgijski delegat ga je pri tem podprl. Tedaj je jugoslovanski delegat izjavil, da bo stavil drugačen spre- TI5KOVNA KONFERENCA MARŠALA TITA Resnica o poletih ameriških letal preko jugoslovanskega ozemlja Jugoslavija ne zeli motiti odnosaiev med zavezniki, 'zahteva pa spoštovanje njene suverenosti v kateri je Itaflija napovedala voj-1 minjevalni predlog. Beograd, 23. Tanjug. — Jugoslovanski ministrski predsednik marial Tito je dal danes anglo-ameriSkim časnikarjem sledeče odgovore v zvezi « krienjem jugoslovanskega ozemlja po amerf-Skih letalih: Vprašanje: e.Ali mislite, da so krčenja jugoslovanskega ozemlja namerna in če je temu tako, kakšen je namen f» Odgovor: «Ponavljajoče se krčenje jugoslovanskega ozemlja od konca vojne dalje kljub protestom jugoslovanskih vojačkih ob- Nezakonito pridržane ladje na ameriškem okupacijskem področju Avstrije Jugoslavija bo predložila zadevo Združenim narodom prav tako sestavila izključno iz tržaških državljanov. Tajništvu pariške konferenca.je tudi abesinska delegacija predložila posebno spomenico, v kateri u-temeljuje pripadnost Eritreje k A-besiniji. V spomenici navaja vrsto zgodovinskih in narodnostnih razlogov ter obeležuje italijansko okupacijo te dežele, še leta 1944. je angleška vlada poslednjič izjavila, da pristaja na abesinske zahteve po Eritreji in na abesinsko izhodišče na morje. Spomenica navaja tudi gospodarske razloge za priključitev Eritreje k Abesiniji; dežela uvaža 85% vseh svojih potrebščin iz abesinskih krajev. Posebej obeležuje spomenica potrebo Ab?-slnije po Izhodu na morje. Nazadnje pa postavlja še abesinske re-paracljske zahteve v znesku 184 milijonov angleških funtov. .Medtem se je izvedelo, da namerava avstrijski zunanji minister predložiti konferenci nekaj tajnih dokumentov, ki so jih našli v berlinski kancelarski palači in ki pričajo o avstrijskem odporniškem gibanju proti nacističnemu režimu. Davi so se sestali zastopniki britanskega imperija in Indije z bri- vec politične tendence na področju I tansko delegacijo na pariški kon-svobodnega mesta. Imela naj bi po- I ferencl. Sestanek je vodil britan-svetovalno vlogo. Sodišča naj bi selski zunanji minister Bevln. Prvi sklepi odbora o uvodu mirovne pogodbe z Italijo V ožjem okviru konference Je danes popoldne zasedal odbor za politične in teritorialne klavzule mirovne pogodbe z Italijo. Seje se je udeležil tudi ameriški senator Connaly, ki je včeraj prispel iz Amerike. Uvodoma so na seji prebrali tri člene uvoda mirovne pogodbe. Prvi našteva zavezniške države, ki bodo podpisale mirovno pogodbo z Italijo. Ta člen je bil sprejet brez de- bate. V drugem členu, ki ugotavlja odgovornost fašizma in italijanske države za vojno, je nizozemski delegat predlagal, da bi se v njem ugotovilo, da je Ital-lja “pričela vojno*, namesto da Je »vojno napovedala*, tako da bi se njena odgovornost pravno razširila tudi za vojno z onimi državami, ki jih je dejansko napadla in Jim ni formalno vojne napovedala, kakor velja to za Nizozemsko samo, za Novo Ze- Beograd, 23. Tanjug. — Ves tisk komentira danes zahtevo jugoslovanske vlade, da se stavi na dnevni red prihodnjega’ zasedanja gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov vprašanje nezakonitega pridržanja jugoslovanskih trgovskih ladij, kil se nahajajo v a-meriški okupacijski coni v Avstriji. Glasilo ljudske* fronte »Glas* piše, da je Jugoslavija napravila vse mogoče, da bi se izognila temu ne-sporazumu. Ko so Nemci zapustili Jugoslavijo, so odpeljali,, kar so mogli in tako tudi vse rečne ladje, ki so bile vsidrane wa jugoslovanskih rekah. Odpeljali so 167 jugoslovanskih ladij v zgornji tok Donave v pokrajino Linza in Regensburga, ki so danes pod ameriško upravo. Po končanih sovražnostih se je ugotovilo da so te.ladje v odličnem stanju ln da pripadajo Jugoslaviji. Kompententne arraeriške oblasti in niihovi funkcionarji so potrdili to lastnino in pridržainje teb ladij predstavlja ogromno škodo za Ju-goslavilo ter resno ograža njeno gospodarstvo. Ameriški krogi so vselej "našli razne Izgovore, sarmo da ne bi izročili teh edinic. Med washingtonsko in beograjsko vlado, so izmenjali številne note, priziven memorandume. Kljub temu da so ameriški predstavniki v jugoslovanski prestolnici dali številne obljube, so jugoslovanske rečne ladje še vedno v rokah ameriških oblasti. To prvem hipu nerazumljivo in nenavadno ravnanje, poudarja list, nam je bilo točno pojasnjeno po ameriških pristojnih krogih. Izjavil so nam, da nam bodo ladje izročili s pogojem, da bi podprli ameriško tezo o internacionalizaciji Donave. Jugoslovanska vlada je odločno odgovorila na to politično mahinacijo, ki predstavlja izsiljevanje brez prlifiere v škodo zavezniške države, ki tega gotovo ne zasluži. Jugoslavija je zato vso;zadevo predložila mednarodnemu forumu organizacije Združenih narodov. »Politika* poudarja, da je jugo-slovanska vlada prisiljena predložiti to vprašanje organizaciji Združenih narodov, ker se nd moglo rešiti neposredno med vladama Združenih držav in Jugoslavije. Jugoslavija upravičeno zahteva povračilo tega, kar ji pripada, in ne bi nikoli pričakovala, da bo' zavezniška država ovirala pomoč drugi zavezniški državi, ki je bila po vojni hudo opustošena, pri njenih naporih za obnbvo. Jugoslovanska vlada ni tega pričakovala zlasti zato, ker so lastnino teh ladij potrdile ne samo nemške paroplovnc družbe, ampak tudi avstrijske in madžarske. Jugoslavija je izvršila vse potrebne formalnosti za povračilo teh ladij. Ugotovljeno Je tudi, da most v Tulnu pri Linzu, ki Je služil za izgovor, da se ne bi ladje vrnile, ne predstavlja nobenega vzroka, da bi te ladje ostale v inozemstvu. Jugoslovanski predstavniki so izr javili, da so pripravljeni prevzeli vso odgovornost za dopremo teh ladij v jugoslovanska pristanišča in za morebitno škodo, ki bi nastala Jugoslavija polaga vse svoje upanje v mednarodni forum prganl-zacije Združenih narodov, na katero se je obrnila, da se ji priznajo njene pravice. r.ost, da se razprava obnovi. Komunisti so vodili silovito kampanjo proti odločitvam sodišča. Češkoslovaški pravosodni mini stor dr. Prokop Drtina je sinoči protestiral v .neki radijski oddaji proti obtožbam, izrečenim proti sodnikom narodnih sodišč. Izjavil je, da je giavni del sodnikov sodeloval v odporniškem gibanju in de so bili vsi imenovani od češkega narodnega sveta, v katerem so zastopniki vseh vladnih strank. Jugoslovanski poslanik odpo'oval iz Atene Atene, 23. (VZN). — Jugoslovanski poslanik v Grčiji Izidor Cankar je danes z letalom odpotoval v Beograd. Na letališču ga je spremljal sovjetski veleposlanik admiral Rodianov. Bolgari bodo glasovali za republiko Sofija, 23. VZN. — Zaradi včerajšnjega sklepa je zdaj gotovo, da se ne bo nobena politična organizacija uprla repubbkanski obliki vlade, ko bodo 8. septembra v Bolgariji glasovali o ustavnem vprašanju. Razen ene same. izjeme so vsi izvršni odbori vseh strank, ki so nasprotne »Ljudski fronti*, včeraj objavili izjavo, da bj spodbudili bolgarsko ljudstvo, naj glasuje na septembrskem referendumu za demokratsko ljudsko republiko. Britanska poročilo o poškodovanju parnika »Aleksander* Atene, 23. — Angleški poslanik v Atenah je objavil sledeče poroči lo o zadevi parnika »Aleksander*, ki je bil poškodovan v pristanišču v Patrasu: Britanski poslanik ima za svojo .dolžnost sporočiti, da so škodo povzročile eskadrtle RAF-a, ki so u-porabljale to ladjo kot objekt pri vajah, misleč, da gre za kako nemško zapuščeno ladjo. Stephanopoulos je izjavil, da je pojasnilo britanskega poročila zadovoljivo ln Je dodal, da želi Grčija voditi politiko miru v odnošajih do Jugoslavije. dnevnik*1 danes Iziel S 27 tetr*neh v torek .’ *vsmsta s poro* H, ** »llkaml Parade Ajdovščini ter drugimi sani* Ljubljana, 23. — Vojaško sodišče IV. armade je včeraj pričelo zasliševati Leva Rupnika. Na vprašanje Javnega tožilca, če se čuti krivega je dejal; »Gospod predsednik, čutim se krivega*. Obtoženi Rupnik Je že pred kapitulacijo Jugoslavije pričel s svojim izdajalskim delom.' Ustaškemu polkovniku Ljullču je napravil skico, kako Je treba formirati usta-ško vojsko. S tem je priznal izdajstvo, ki ga'je izvršil kot general bivše jugoslovanske vojske. Nadalje je obtoženec priznal, da je delal načrte za uničenje partizanskega gibanja. Potrdil je, da ga je postavil za šefa Ljubljanske pokrajine Rainer in je bil ob prisotnosti škofa Rožmana slovesno u-stollčen. Skof Rožman je tudi prisostvoval sejam »odbora vaških straž*, kjer je Hacin jemal svoje policijske krvnike. V Rupnikovi o-sebi je bilo združeno sodelovanje med domobranstvom in Nemci kot vojaško formacijo na eni strani, na drugi strani pa Je bil kot šef Pokrajinske uprave v civilni oblasti zopet zvezan s Nemci. Potrdil Je, da Je izdal naredbo, v kateri opozarja na podporo nemške vojske in ščuva na borbo proti partizanom. Naveden Je bil tudi dokument o uničevanju terehcev, med , katerimi jo bilo, kakor Je znano, RAZPRAVA V LJUBLJANI Izdajalec Rupnik je bil povezan z vsemi sovražniki jugoslovanskih narodov ubitih mongo žena in deklet. Iz nadaljnjega poteka razprave je bilo razvidno, da je bil Rupnik povezan z vsemi sovražniki slovenskega ljudstva ln jugoslovanskih narodov: s četniki, ustaši, ljotlčevci in ge« ta pom. Celo po kapitulaciji Nemčije je nadaljeval izdajalsko politiko in se je po begu v Avstrijo ln pozneje v Italijo v begunskih taboriščih stavil na razpolago komandi »delov jugoslovanske vojske* v Ebollju, kjer se je zavzemal za to, da bi se s pomočjo Anglo-ame-rikancev obnovila v Jugoslavlj' kraljevina, V bivši Jugoslaviji Je bil Rupnik komandant utrjevalnlh del. Bil pa je že tedaj v stikih z nemškim oficirjem Kondom, ki mu Je Izdajal vojaške tajnosti. Obtoženec je med drugim tudi izlavil, da je za časa italijanske okupacije Gambara vzjjostavil z majorjem Novakom v okolici Novega mesta brezžično zvezo za korespondenco a Kairom. Plava garda je bila torej v službi Italijanskega okupatorja obenem pa v stikih s štabom jugoslovanske vojske v Kairu. Po Rupnikovih Izjavah je velik del duhovščine aktivno sodeloval v borbi proti lastnemu narodu. Med drugim mu je njegov sin dejal, da nekateri duhovniki znajo bolje ravnati s strojnico kakor z monštran co. O-taborišču Fermo je zatrdil, da je popolnoma ustaško. Ustaši so dosegli pri papežu sprejem ter materialno pomoč v denarju. Papež jih je imel v avdljenci skoraj pol urp. Rupnik je tudi zaradi neovrglj'-vlh dokazov priznal, da je bil oboževalec Hitlerja. Nadalje Je izjavil, da mu Je Adolf Ribnikar, urednik »Večernika* v Mariboru, poslal pismo, v katerem je rečeno, da je bil .oklic novoimenovanega župana Leva Rupnika, ki ga Je naslovil Ljubljančanom, historičen akt v zgodovini slovenskega naroda In ga je' nazval »odrešenika* slovenskega naroda. Razprava se je zaključila popoldne ob 14.30. Sovjetska trgovinska delegacija v Italiji Rim, 23. - VZN — Minister fu poljedelstvo Segni je sprejel trgovinsko delegacijo Sovjetske zveze, k; jo tvorijo ing. Riefcukin in dva druga izvedenca. Izjavili so, da se zelo zanimajo za italijansko proizvodnjo cepiv. Delegacija bo obiskala preizkuševalni postaji sviloreje v Ascoli Pičeno in v Padovi ter zavod za cepiva v Milanu in industrijska podjetja v Lombardiji. la Guardia o nrrovni konferenci London, 23. (VZN). — Fiorello La Guardia, glavn' ravnatelj usta nove UNRRA, je včeraj obiskal ruševine v Varšavi. Časnikarjem je izjavil: »Mirovna konferenca bi morala potekati na kraju ruševin; to bi zadostovalo, da bi preprečilo vsako razpravo o postopku*. Nadalje je dejal: «Neverjetno je, kako more človeštvo degenerirati do ta ko meje, da se poniža s takimi zločini kot je uničenje varšavskega židovskega okraja*. Indliski Študenti na mladinski progi Beograd, 23. - Tanjug — Skupi-riti devet indijskih študentov lz Londona je danes dospela na mladinsko progo. Indijski ^.udentl bodo delali skupno z beograjskimi študenti in bodo tako prebili del počitnic. Ze prvi dan se je med njimi in Jugoslovanskimi študenti razvilo tesno prijateljstvo. Češki narodn' svet zahteva spremembo sodbe proti elanom protektorata Praga, 23. VZN. — Češki narodni svet je za nocoj sklical zboro-venje na prostem, da bi. zahtevali spremembo sodb proti elanom vlade protektorata Češke in Moravske ki ga je ustanovila Nemčija. Zastopstvo sveta je pred kratkim imelo razgovor z ministrskim predsednikom Klementom G4ttwaldom ki Je obljubil, da bo preučil mož KRATKE VESTI WASHINGTON. — Ameriško trgovinsko ministrstvo je včeraj objavilo, da je medzavezni-Ika agencija za reparacije z sedekem v Bruslja sporočila seznam 21 nemških tovaren, ki imajo tovarniške naprave optičnih instrumentov, strojev, kemične, vojne, letalske ln hidroelektrične energije, ki Jih bodo upob.evali pri dodelitvi drža vam, ki sodelujejo v odboru. lasti ter protestom in notam jugoslovanske vlade zaveemičkim vladam jasno dokazuje, da so bili ti poleti namerni Trdno smo prepričani, da imajo poleti zavezniških vojačkih letal — bombnikov, lovcev raznih tipov ln celo letečih trdnjav — nad načim ozemljem v prvi vrsti namen, pokazati vo-jačko moč, ustrahovati nače pa-triotično prebivalstvo z-ene strani tn hrabriti z druge strani proti-Ijudske elemente v Jugoslaviji. Poleg tega hočejo « temi poleti ne samo borbenih letal, pač pa tudi vojačkih transportnih letal, nad našim ozemljem vršiti izvide v onih predelih, kjer so tiastanje-ne nače vojačke edmice ter ob naših obmejnih pasovih. Poleg tega se ne fnore sistematično preletavanje zaeezničkih transportnih in potničkih letal nad načim ozemljem v severni Sloveniji pripisati slučajnosti in slučaju in slabim vremenskim prilikam, pač pa so namerni in predstavljajo samovoljno dejanje zavezničkih pilotov, ki ne spočtujejo suverenosti nače driave in preletavajo nače ozemlje brez dovoljenja z namenom, da bi skrajčali progo, kakor so oni sami izjavili.» Vprašanje: »Ali še bodo Se ponovili primeri kakor 9. in 19. avgusta, če bi ameriška letala lfte-ia brez dovoljenja nad jugoslovanskim ozemljemts ^ Odgovor: »Ne, ker takoj Po. drugem primeru, za katerega nismo iki imeii nobene odgovornosti, so bili dani jfsni nalogi, naj ne streljajo na transportna letala, ki bi eventualno krlila naše ozemlje s tem, da bi ga preletela brez dovoljenja ali višje sile, pač pa naj se jim da znamenje, naj pristanejo. V primeru, da ne bi dobili odgovora, naj se vzame njihova Številka in ugotot& komu in kateri državi, pripadajo, da se bodo pozneje podvzeli potrebni koraki». Vprašanje: *Na kakSen način bo možno doseči sporazum med Združenimi državami in Jugoslavijo, tako da bodo ameriška letala, ki bi zgreSila smer in ki bi se znaSla v sik, lahko dobila pomoč t» Odgovor: »To se 'da lahko doseči. Tem bolj, ker smo tudi v preteklosti dokazali zavezniškim letalcem, da smo tudi za ceno žrtev pripravljeni pomagali letalcem v primeru višje sile. Mislim, da bi se lahko ravnali na ta’ način, da !bi letala, ki bi zgreMa smer, alt ki bi se znašla v .težavnem položaju, oddala znake, prosila pomoči in sporočila, da so zgreSila smer. lahko ste gotovi, da bodo naši vojaški in civilni organi storili vse, da jim pridejo na pomoč*. Vprašanje: »Ali je znak, ki se uporablja za pristajanje, mcdnar-rodno priznan, in katere driave ga uporabljajo f» Odgovor: »Ne vem točno, mislim pa, da je znak dan po radiu». Vprašanje: zKakor ste javno izjavili, ste bili res očividec pri prisatnku letala 19. avgusta. Ali lahko zvemo Vaše mnenje o dogodku t» Odgovor: «Jmel sem možnost opazovati letalo iz razdalje treh kilometrov. Sum 'motorjev letala je obrnil nase mojo pozornost. Najprej sem opazil naše lovsko letalo, ki je krožilo okoli transportnega letala, takoj nato pa sem slišal kratko streljanje, kateremu je sledil ugtušujoč udareo nečesa, kar s silo udari ob zemljo. Takoj sem odredil, naj mi predlože poročilo o dogodku. Po dveh urah sem dobil poročilo, v katerem je bilo rečemb, da je a-meriiko letalo napravilo krog nad Ljubljano. Ko so se lovci dvignili in mu dali znak, naj pristane, se je letalo obrnilo proti jugovzhodu, bilo pa je prisiljeno, spremeniti smer M se je naglo usmerilo proti avstrijski meji, ne da bi se odzvalo znaku za pristanek, ki sta ga dala dva naša lovca, Eno lovsko letalo se je zelo približalo ameriškemu letalu in je ponovno dalo nalog za pristanek, toda niti to pot niso naloga poslušali. To so dejstva, kakor so se dogodila. Obžalovanja vredno je, dam je bila resnica v inozemstvu potvorjena, in da je bila Jugoslavija prikazana, kakor da bi mi hoteli motiti odnočaje med zavezniki, medtem ko ni Jugoslavija napravila ničesar drugega, kot to, da je zahtevala spoštovanje svoje suverenosti in pri tem pokazala še preveč popustljivosti. Jugoslovanski odgovor na ameriiko noto Beograd, 23. - Tanjug — Po preiskavi o prisilnem pristanku ameriškega letala pr; Kranju so pristojne oblasti po nalogu jugoslovanske vlade izpustile ameriške letalce in potnike, V zvezi ima maršal Tito ameriško ultimativno noto za brezpredmetno, ker ne prihaja več v poštev. Jugoslovanska vlada je tudi dovolila, da ameriške vojaške oblasti prevzamejo letalo, ki je bUo prisiljeno pristati 19. avgusta prt Kranju. Poročajo, da bo jugoslovanski odgovor na ameriško ultimativno noto izročil, jugoslovanski odpravnik poslov v Waahingtonu zato, ker ameriški poslanik v Beogradn ni bil o tem uradno obveščen. Ameri~«ci poslanik Richard Pat-terson, ki je včeraj govoril s Titom, sc je danes podal na kraj. kakih 15 km ob Bleda, kjer se Je letalo 19. avgusta zrušilo. Lažne in zlonamerne vesti Praga, 23. — Jugoslovanski pooblaščeni viri označujejo kot iz trte Izvite informacije, ki jih je v Pragi razširila ameriška agencija, po katerih naj bi bile vpoklicane jugoslovanske rezerve. Pojasnjujejo tudi, da te Informacije niso prišle iz Beograda, pač pa iz Londona. Protestno zborovanje v Londonu zaradi ameriškega ultlmaturca London, 23. — Iz Londona poročajo, da bo londonska komunisti- • čna sekcija nocoj priredila manifestacijo pred poslaništvom. Združenih držav, da protestira proti ameriškemu ultimatumu Jugoslaviji. Svetovna sindikalna zveza za juinoafr.fike rudarje Pariz, 23. — Svetovna sindikalna zveza je sprejela sindikalne delegacije Južnoakriške zveze in sprejela na znanje podrobna poročila o dogodkih ob priliki zadnje stavke v Johannesburgu. Poslala je tu-ti pismo maršalu Smutsu, ki je sedaj v Parizu, ter zahtevala od južnoafriške vlade, naj upoAiva zahteve 50.000 rudarjev, ki so sedaj v sporu. Svetovna sindikalna zveza zahteva razgovor z ministrskim predsednikom južnoafriške vlade. Boji na Kitajskem Nanking, 23. VZN. — Boji se nadaljujejo na cestah vasi, ki so v bližini Tatunga, kjer imajo komunistične sile še vedno več kot 100 t'soč mož. Komunisti so izjavili, da je general Cangkajšek poslal 204 divizije v državljansko vojno ln pustil 49 divizij za varstvo 15 pokrajin v zaledju. LONDON. — Nizozemske oblasti v BatavlJi so sporočile, da so ob napadu, ki je bil pred dvema dnevoma blizu Surabeye, pobili 200 Indonezijcev in jih 700 zajeli. Pri spopadu sta bila dva nizozemska mornariška strelca ubita, dva^ Pa ranjena. Posvetovanja zaobnovitev anglo-egiptovskih pogajanj London, 23. (VZN). — Poročeva; lec zunanjega ministrstva je danes dopoldne izjavil v Londonu, da so prejeli poročilo o posvetovanjih, ki so zdaj v teku med britansko delegacijo v Kairu, zunanjim ministrstvom v Londonu in zunanjim ministrom Bevinom, ki je v Parizu, da bi preučili možnost obnovitve anglo-egiptovskih pogajanj za revizijo pogodbe iz leta 1936. Pogajanja so zastala v načetku tega tedna, ko je egiptovska delegacija zavrnila zadnje angleške predloge in je vztrajala pri svojem stališču, ki ga je izrazila v noti z dne 31. julija. Židovski vojaki protestirajo proti politiki v Palestini Jeruzalem, 23. — Na nocojšnjem zborovanju Je več ko 1500 židovskih vojakov odobrilo resolucijo, naslovljeno na visokega komisarja za Palestino, s katero pozivajo britansko vlado, naj preneha s sedanjo politiko proti židovskim priseljencem. I Po ukazu palestinske vlade so nocoj pod vojaškim spremstvom odpeljali štiri Zlde, ki jih sumijo terorizma. Deportirali Jih bodo v Eritrejo. Danes Je v Londonu židovska deputacija obiskala britansko ministrstvo za kolonije, da prosi milosti za 18 mladih Zidov, ki so bili obsojeni na smrt. Stanje v Indiji London, 23. — Indijski podkralj se je danes sestal e Panditom Nehrujem. Domnevajo, da sta razpravljala o sestavi nove vlade. Nehru je naprosil Ghandija, naj se udeleži izredne seje Izvršnega odbora kongresne stranke, ki bo v torek. V Allahabadu je danes policija streljala in razpršila hindujske in muslimanske demonstrante. Tri o-sebe so bile ranjene. V Kalkuti ja bilo nekaj posameznih napadov. Veliko skrb pa povzroča nevarnost epidemij, ker do aedaj niso še odstranili vseh trupel tn ruševin. Trgovine so odprte le eno uro na dan. Zaloge živil se krčijo in cene naraščajo. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 24. avgusta 1941 Ameriikl vojaki nudili prva pomoč TOVARIŠU, KI MU JE ČLAN VOJAŠKE POSADKE PREBIL ČELJUST V zvezi z včerajšnjim poročilom o poškodbi treh tovarišev 3 strani nekaterih amer.č.iih vojakov v Plavah, smo prejeli še naslednja podrobnosti: Vsi trije tovariši so stvar javili zavezniškemu oficirju v Plavah, eden izmed treh je ob tej priliki spoznal tudi vojaka napadalca, ki ga je pokazal oficirju, ki mu je zagotovil, da bo vse uredil. Tovariša so nato obvezali amerikanski vojaki. Prebivalstvo vasi upa, da se, potem ko so prejeli obljubo zavezniškega oficirja, podobni neljubi primer; ne bodo več dogajali. Obnovitvena dela v Gorici PRORAČUN PREDVIDEVA TUDI POL MILIJONA ZA REŠETKE V GORIŠKIH ZAPORIH ZVU je odobrila za obnovitvena dela v Gorici nove kredite in preučuje ostale načrte. Za obnovo cerkve sv. Justa, ki je bila poškodovana ob zavezniškem bombardiranju 8. aprila 1945, so določili 14.000.000 lir, za popravo klopi v drevoredih in mestnih vrtih 157.000 lir, za razsvetljavo goričkega gradu in napeljavo dveh novih podzemskih kablov 200.000 lir, za obnovo cestne razsvetljave 600.000 lir in za rešetke v sodnijskih zaporih pol milijona lir. Rešetke bodo gotovo zelo lepe. Ali bodo pobarvane? Zeleno? Belo? Rdeče? Cakšna druga barva? — Kako humani! / ,LJUDSKI" SODNIKI PRIPISUJEJO OdgoTornosl za sramotne oprostitve Kasaciiskemu in Izrednemu sodišču ter ZVU Izpred sodišča *5*. Obsojeni teroristi člani Julijskih sindikatov (VZN) — Danes dopoldne so se zagovarjali pred višjim sodiščem Zavezniške vojaške uprave, ki mu je predsedoval major F.C.S. Bay-Jiss, trije mladi delavci in sicer Luigi Casolino, Mario Caiffa in Giuseppe Intrepido. Prva dva sta obtožena, da sta imela pri sebi dne 15. julija v tržiki ladjedelnici vsak po eno ročno bombo, medtem ko so našli pri Intrepidu nabit revolver. Po zaslišanju ln po govoru branilca odvetnika Francinija je sodnik oprostil Casollnija in obsodi! Caiffa na 40 dni zapora, Intrepida pa na eno leto. Javni tožilec je bil stotnik L. L. Miller. Tov. Jakšetič, znani antifašist in major JA, pa je bil lani obsojen zaradi posesti revolverja, ki ga je prejel v spomin, na 18 mesecev. Izpred sodišča v Gorici Tri oprostitve in ena Zavezniško vojaško sodišče je na včerajšnji razpravi oprostilo Andreja Mrevljeta ;z Dornberga (Tabor) ker je ugotovilo, da ni ponaredil osebnih dokumentov, kakor navaja obtožnica. Oproščena sta bila tudi Marija ln Lucijan Blazutič, ki ju'je policija zasačila v posesti precejšne količine blaga zavezniškega izvora, odej, bombaževih maj in drugega, za kar pa »ta imela potrebno pooblastilo, ker sta blago kupila na vojaški dražbi v Vidmu. Na leto dni zapora pogojno, od katerih je tri mesece že odsedel, je zavezniško sodišče obsodilo Loren-zona Antonija iz vasi Spodnje Cerovo, pri kateremu je svoj čas policija naš.a nemško brzostrelko Obtoženec se Je zagovarjal, da mu jo je dal neki kapetan zavezniške vojske, da bi sc z njo v sili lahko branil, ker da je edini Italijan v tisti vasi. V tem smislu je poslal razbremenilno izjavo v prid Loren-zonu tud; g. guverner ZVU iz E>o- Nekateri ljudski scdnlki pri Izrednem porotnem sodišču so poslali polk. Bowmanu pismo, ki ga prinašamo v izvlečku. V pismu pravijo, da so v listu «Giornale Al-kato* brali izjave, ki jih je podal polk. Bowman na tiskovni konferenci 30. julija t. 1. Zato so sklenili, da sestavijo o tem izjavo, da jo predleže drugim ljudskim sodnikom in da jo skupaj podpišejo. V izjavi pravijo, da ne morejo sprejet, odgovornosti, ki jim jo želj naprtiti g. polk. Bowman s svoj'-mi izjavami. Polk, Bowman je izjavil, da ima izredno porotno sodišče za ljudsko sodišče, ljudski sodniki pa izjavljajo, da sodni aparat, ustanovljen s proglasom št, 5 za kaznovanja zločinov kolabo-a-cionizma, nima ljudskega značaja iz treh razlogov: 1. ker sodnikov ni imenovalo ljudstvo, marveč ZVU; 2. ker sodr.iki niso uveljavljali po ljudstvu odobrenega zakona, temveč zakon, ki ga je ZVU vs'llla ljudstvu v naši pokrajini; 3. res je sicer, da je izredno porotno sodišče po večini sestavljeno iz laičnih članov, toda v kasacij-skem sodišču, ki v glavnem odloča o sodbah proti kolaboracionistom, sede samo poklicni sodniki. Po drugi strani skuša g. polkovnik Bovvman s svojimi izjavami naprtiti sodnikom odgovornost za nekatere škandalozne oprostitve, ket na primer Coccar.ija, Pagnini-ja in Vjdussa. Sodniki morajo tako zadržanje obžalovati ter ugotavljajo: Čeprav ni zakonov, ki bi določali obvezno Izpolnjevanje načel, ki jih proglaša kasacijsko sedišče, so kljub temu ob raznih prilikah zaradi neznanja nekaterih ljudsk'h sodnikov uspeli vezati našo možnost svobodnega sojenja, kakor ga določa proglas št, 5, na načela, ki jih je proglasilo kasacijsko sodišče v Trstu. Zato je bilo skoraj nemogoče obsoditi nekatere ljudi, ki so služili v fašističnih republikanskih ali okupatorjevih oboroženih silah, čeprav proglas št. 5, zlasti pa čl. 242 mirnodobskega vojaškega kazenskega zakonika, kaznuje ta zločin z dosmrtno ječo. Tako so bili tipični kolaboracionisti kot Co-ceanl, Pagnini in Vidusso (katere je radio «Združeni narodi* svoje dni opredelil ljpt vojne zločince) oproščeni, medtem ko zahteva čl. 58 vojaškega kazenskega zakonika za vojni čas zanje kazen od 10 do 20 let ječe. Zato je bil oproščen Pagnini, ustanovitelj Guardie clviche, čeprav bi moral biti po čl. 258 kazenskega zakonika obsojen na 3 do 6 let zapara, ker je novačil italijanske doCavliane za službo v prid tujcu. Zato moramo odkloniti odgovornost, ki nam jo je napeti! g. polkovnik Bovvman in jo pripisujemo predvsem kasaeijskemu sodišču, ki Js svojevoljno ln proti za-konsk'm določbam tolmačilo proglas št. 5, nato rednim sodnikom Izrednega porotnega sodišča, ki so v mnogih primerih pri naši presoji smatrali za obvezna načela, ki jih je proglasilo kasacijsko sodišče; ZVIJ, ki doslej še ni intervenirala pri poklicnih sodnikih kasacijskc-ga sodišča in Izrednega porotnega sodišča, da bi se spoštoval zaken. (Izjavo je podpisalo tS ljudskih sodnikov) zagovarjati pred sodiščem. Ti protesti zavzemajo ne samo vse večji obscj£ ampak so tudi iz dneva v dan vse ostrejši ker ljudstvo v dobi, ko ti morala biti zmagovita demokracija, ne more razumeti tako nedemokratičnega postopanja kot je prepoved kake stavke in preganjanje njenih voditeljev. IJsoda poslopja v ulici Carducci 6 Včeraj je Izrekel predsednik ape-lacijskega sedišča v Trstu razsodbo v uradu civilnega oddelka apela-cljskega sodišča, ki odbija prošnjo za preklic začasne izvršne sodbe, ki jo je izdalo okrožno sodišče v Trstu v pogledu izpraznitve poslopja v ulici Carducci 6. To prošnjo je vložil krajevni narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje. Izvršitev sodbe okrožnega sodišča v Trstu stepi v veljavo 27 t. m. K zadevi se bomo verjetno še povrnili. 0 nemoralni delitvi živil Gospod polk. Bowman je na tiskovni konferenci dejal, da je nemoralno deliti živila v strankarske namene. Dejal je tudi, da bo vsakomur hvaležen, ki ga bo obvestil o takih primerih. Zato smo radovedni, kaj bi g. Bovvman dejal na tole sporočilo: Italijanska zveza poštnih in brzojavni h nameščencev v Trstu Ker pričakujemo, da bo tukajšnja zbornica dela delila svojim članom živila in druge življenjske potrebščine, naj se člani, te zveze javijo z zvezno izkaznico v tajništvu tega sindikata. Ta sindikat bo poslal seznarp svojih članov in njihovih svojcev uradu prodajalnice Delavske zbornice. Ker moramo stvar rešiti š? ta teden, Vas prosimo... itd. _______ Draginjska doklada obrtniškim delavcem Mestni odbor Enotnih sindikatov sporoča: 16. t. m. smo pozvali U-druženje obrtnikov v Trstu, naj u-veljavi novo draginjsko dcklado, ki so jo dosegli z arbitražno razsodbo. Udru2:nje nam je sporočilo, da sprejme razsodbo odvetnika Waiterja Levltusa o draginjski dokladi, ki stopi v veljavo 1. avgusta t. 1. To velja za vse obrtnike razen brivce in česalce. Za te namreč ve-lja tarifa, ki jo je določil urad za cene pri ZVU in se morajo za vsako povišanje plač posebej pogajati. 5 četnikov so ujeli na poti na področje B Poročajo, da je civilna policija Julijske krajine naletela predvčerajšnjem na 5 mož, ki so bili — ket poročajo — oboroženi in oblečeni v jugoslovanske uniforme, na glavni cesti južno od Trsta, ki vodi na področje B. Povišanje doklad za brezposelnost (VZN) — Nedavno objavljeni odlok ZVU določa povišanje dok'ad za brezposelnost. Od 1. julija dalie so doklade povišane cd 30 na 50 lir dnevno. Od istega dne dalje so povišane tudi doklade za vsakega otroka, ki ga je treba vzdrževati, od 5 na 8 lir dnevno. V slogi |e moč Po množičnem nastopu pred ravnateljstvom GRDA je ravnateljstvo CRDA odredilo 20 milijonov posojila 31. julija Je potekel mezdni sporazum, ki so ga sklenili delavci v ladjedelnicah s podjetjem CRDA. Medtem pa so se življenjske razmere delavcev zelo poslabšale. Cene živil, zlasti maščob in olja, stalno rastejo, mezde pa so ostale iste. Pred kratkim so sicer delavci dosegli malenkostno povišanje dragi-njske doklade, toda to je bila le kaplja v morju. Zato so delavci zahtevali, naj jim da ravnateljstvo ( CRDA predujem, dokler ne bo dosežen nov mezdni sporazum, s katerim se bodo vsekakor morale zvišati mezde. S tem predujmom bi OD TRIGLAVA D St*.Peter na Krasu ČETRTA OBLETNICA USTANOVITVE PARTIZANSKE EDINICE Dne 21. t. m. je neka edinica JA, ki *’ nahaja v St. Petru na Krasu, praznovala četrto obletnico svojega obstoja. Mesto je bilo v zastavah, množice pa'so se zbrale skupno s predstavniki ljudske oblasti na velikem travniku, kjer je bil postavljen oder. Pred odrom je b'la po-strojena vsa edinica v paradnih u-rtformgih. Junaški borci te edinice so napravili v štirih letih borbe težko pot skozi vzhodno in zahodno Bosno, Jajce, skozi Srbrjo in Beograd v Trst. Po slavnostnem govoru so borci in ljudstvo delj časa vzklikali bratstvu med narodi. V popoldanskih urah je sledila prosta zabava, katere se je udeležilo številno občinstvo. Korte PODARITEV ZASTAV VOJSKI Pred kratkim se je. vaška mladina skupno z borci tamkajšnje posadke udeležila udarniškega dela za obnovo ceste. Po končanem delu so se vsi skupaj zbrali in mladina je podarila vojski tri zastave ln sicer za vsako četo eno. Te lepe svečanosti se je udeležilo Številno ljudstvo. Po izročitvi zastav se je po vasi* razvila povorka. Ob koncu so vsi skupaj zapeli «Hej Slovani*. N. V. Idr!) a PROSTOVOIJNO DELO MLADINE Mladinci in mladinke, ki so se vrnili lz mladinske proge Brčko-Banoviči, so se na zadnjo udami- Proslosž voditeljem stavkovnega odbora Neč.etc so tudi resolucije, ki jih dnevno prejemamo lz mesta in po- brovega v Brdih, ki je približno po- I krajine in ki zahtevajo ukinitev trdil to, kar je prej v svojem za- odloka ZVU, po katerem bi se mo-govoru izjavil obtoženec. j rali voditelji stavkovnega odbora Povečanje začasne podpore jetičnim Z nedavno objavljenim ukazom ZVU so odredili povečanje začasne podpore jetičnim. Zato so z veljavnostjo od 1. julija povečali to podporo od 30 na 50 lir dnevno in dodatno doklado za vsakega nepreskrbljenega otroka od 5 na 8 lir dr.evno. Z istim dnem so doklado v korist onih, ki nimajo nepreskrbljenih svojcev, povišali od 10 na 15 l r dnevno. Prispevek delavcev za razdelitev tako povečane dodatne doklade in zaradi povečanih stroškov bivanja v bclnlci, so zmanjšali od 4% na 3% njihovega kosmatega zaslužka, toda način pla-čanja prispevka je ostal nespremenjen. ško nedeljo zbrali in skupno v se- i stavu čete odšli na prostovoljno delo. Prikorakali so s svojo zastavo na čelu. V razmeroma prav kratkem času so porušili staro hladilnico in z nje pripravili Več tisoč komadov opeke, ki bo služila pri gradnji nove mizamice. Naslednji dan je mladinska udarniška četa odšla na Vojsko, kjer je skupno z ostalimi tovariši in tovarišicami pomagala pri obnovi. F. V. Spodnja Idrija LJUDSTVO POMAGA PRI OBNOVI Preteklo nedeljo se je v Sp. I-driji in v Sr. Kanomlji ponovno zbralo večje število tovarišev ln tovarišic, ki so se udeležili obnovitvenega dela. Presejali so 18 m3 prodnega peska, očistili vodovod, pospravil' bodečo žico, ki je bila v veliko napoto. Skupina 12 mladink v Sr. Kancmlji je v kratkem času očistila 12 m3 ruševin. Prosvetna organizacija pa skrbi ca obnovo knjižnice, ki so je uredile štiri mladinke. F. V. Idrsko KULTURNA PRIREDITEV Na vaški cerkveni praznik je ženski pevski zbor prosvetnega društva »P. Skalar* nastopil na ljudskem odru z lepim 'n pestrim sporedom. Vmes je nastopil tudi dramski odsek z burko' — enodejanko «Sovražnik žensk*. S pevskimi točkami je nastopil tudi moški zbor ter član zbora «S. Kosovela* tov. Hrast. K uspehu prireditve je poleg vseh pevcev in Igralcev pripomogla tudi okrajna pevovodkinja Kosmač Ivanka. si lahko vnaj trenutno malo pomagali. Danes se je množica delavstva podala pred palačo ravnateljstva CRDA, da podpre svojo delegacijo, ki se je šla pogajat z ravnateljstvom v imenu delavcev in mu izročila njihove zahteve. Zastopnik CRDA Cosullch je dejal, da se no mere pogajati, dokler se ne bodo delavci razšli. Medtem pa so se začeli delavci že sami razhajati, ker je bil njihov namen le-ta, da s svojo navzočnostjo podprejo delegate. Ravnateljstvo CRDA je nato pristalo, da podeli delavcem 20 milio-nov lir, toda ne v obliki predujma, temveč posojil3. Vsak družinski glavar dobi na lastno zahtevo. 3000 lir: kar bo ostalo od 20 milijonov potem, ko doba posojilo vs' družinski glavarji, bodo posedli ostalim delavcem; le vajenci ne dobe ni-kakega posojila. Delavci bodo morali začeti vračati denar s 1. oktobrom po 100 lir vsakih 15 dni. Delegati so tudi načeli vprašanje menze. G. Cosulich j'm je dejal, da se žr šest mesecev ne peča s tem vprašanjem in da ga bodo pretresali, ko se vrneta baron Economo in svetnik Zennarl, ki se sedaj s tom pečata Ob povratku iz kolonije v Postojni Starši otrok iz Tržiča in Ronk, ki so se po enem mesecu vrnili iz kolonije v Posiojni, pošiljajo izraze globoke hvaležnosti onim družinam, ki so malčkom za časa počitnic posvetile vso svojo skrb. Malčki so se vrnili telesno ok -epčani, nekateri so se zredili za 3 kg. Gostitelji so otrokom poklonili oblačila. zdravila in še mnogo drugih predmetov. K stanovanjski Krizi Večjo racionalnost In pospešitev gradnje novih hšl Konec ..stanovanjski pollhkjj, krize \ Stanovanjsko vprašanje postaja v Trstu vedno bolj pereče. Vzrokov je več: bombardiranje za časa vojne, velik dotok beguncev iz Italije, k: «o bežali pred bombardiranjem, ker je bilo v Trstu bolj varno, in ki se še niso vrnili na svoje domove, pritok vojnih zločincev iz naprednih držav, rekvizicije. Zato je sedaj Trst prenatrpan, ker se je redno prebivalstvo, ki je štelo pre-. vojno okoli 250.000 duš, zelo pomnožilo. Pri tem ima vmes prste tudi CLN-ovska pslitika, ki vztraja na tem, da ostane v Trstu čim več zvestih «regn:colov». V Trstu je ndm-reč mnogo ljudi, ki žive od podpor iz Italije. Tu je mnoga učiteljev, ki so nekdaj službovali v slovenskih krajih na deželi, in so izgubili svoja mesta, tu so aktivni cfioirji italijanske vojske, ki imajo celo svete udrulcnjs, državni uradniki in še mnogo drugih. Kaj delajo tu? Gotovo ne pridobitnega dela. Ce bi odšli domov, bi bila s tem stanovanjska’ kriza, vsaj nekoliko omiljena. Tudi rekviz'ci'e stanovanj se ne vrše vedno po zdravih kriterijih. Ce bi rekvirirana stanovanja bolj ra, clonalno izkoristili, bi ostalo mne-go več prostora. Tako pa imamo primere, da ima en sam člevek — baje tudi vojaške osebe — po 5 sob, medtem ko se pri Sv. Jakobu v nekaterih sobah st:ska po 5 ljudi: kc.ltšne so v teh primerih higienske razmere in kako trpi zdravje, si lahko vsakdo predstavlja. Tudi Stanovanjski urad slabo posluje. Od vsepovsod prihajajo pritožbe prot; njegovemu delovanju. Namesto da bi dodelil stanovanja prizadetim v vojni, skrbi za «istrske begunce*. Sedaj obetajo še nove rekvizicije stanovanj za družine ameriških ofi-c'rjev. Res je, da so trenutno odložili izgen stanovalcev iz ulice Bec-caria, ki so odlpčno protestirali proti temu ukrepu, toda s tem ni vprašanje rešeno. Pri tem je zanimivo, da je vse tržaško ljudstvo podprlo protect teh družin. Napredne ljudske množice so vedno pripravljene podpreti vse one, ki se j'.m dogaja krivica. Vse drugače se ob teh prilikah obnaša gospoda okoli CLN-a. Ko je njeno glasilo poročalo o izgonu iz stanovanj v ulici Beccaria, se je obregnilo cb palačo št. 6 v u!'ci Carducci in še enkrat pokazalo svoje pravo lice, kakor da bi bila rešitev stanovanjske visna od izpraznitve enega r— - ^ Toda če ne bi tako ravnali, bili CLN-ovci. J Najbolj učinkovit ukrep, d reg; stanovanjska kriza, je S: • let r.ovih stanovanjskih hiš in_ ^ porušenih. S tem bi dosegli dvop nudili bi ljudem potrebna stan ^ nja in obenem «XP°S"’' ogromnega števila “r , c* Vest, da bodo začeli pri Sv ^ \ hoti graditi blok 21 hiš s korak k t-1” novanji, je prvi - i rbt„« Vprašamo se le, čemu niso p ^ i re oblasti že prej mislile M 1 OS *--------- . fl0.| Cc bi se lani lotili gradnje l voj e 0,ri cirje Se zgradili primerna i var jakih hiš, bi lahko za na stanovanja ter jim ne treba izganjat; iz stanovanj ^ j činev. Gradnje novih stanovahJf jj h'S je treba pospešiti in jih ' v večj-m obsegu S~edstva za Napad na zavezniško vozil0 (VZN) Predvčerajšnjem P°Po1® so streljali na neko zavezi*’ ’ ^ zilo od »Mobile Library ^ je vozilo po državni cestM ^ približno 4 in pol km jUlfl .« Kobarida. Dva strela sta r‘ zaščitno steklo. Vozač je ušel škodovan zasedi, ki je bila 2° v malo več kot enem mesecu. ni potnik vozila je bil vejak P0^ niške stotnije 88. divizije, hi ) ’ je zaslišal strele, ustavil i in štirikrat ustrelil s svoja 1» FIZKULTURA Fizkulturno tekmovanje na mladinski progi V nedeljo 18. t. m. popoldne se Je vršilo lahkoatletsko tekmovanje mladinskih brigad v Brčko-Banovi-čt. Pri tekmovanju je sodelovalo 450 mladincev in mladink, gledalo pa ga je na 10 tisoče mladincev, vojske ln ostalega prebivalstva. Glede na slab teren, na katerem se je tekmovanje vršilo, so bili doseženi zelo dobri rezultati. Tekmovanje se je pričelo z mimohodom tekmovalcev. V teku na 1.500 m je zmagal Vrhovnik Veljko (zagrebška brigada) s časom 4.45.4; na 100 m je bil prvi Sram Vlado (zagrebška brigada) v času 12 sekund. V teku na 400 m je zmagal Ivanov (banatska brigada) z 1.01.4. Skok v višino: Nikola Pavlovič (beograjska študentovska brigada) 1.75 m. Met diska: Lazič Rajko 32.6 m. Met kopja: Vucenovič Steno (bitoljska brigada) 38.3 m. Met krogle: Humovič (karlovška brigada) 11.08 fn. Pričetek lahkoatletskega prvenstva v Oslu Včeraj ob 10. url dopoldne se Je na stadionu Blslet v Oslu pr.čelo evropsko lahkoatletsko prvenstvo, ki ga je otvoril norveški kralj Haa-kou. Pred prlčctkcm lahkoatletskih tekem so vsi lahkoatletl defiltrali pred častno tribuno. Po rezultat'h prvih disciplin vodijo v kategoriji moških Švedi ln Finci, v kategoriji žensk pa Sovjetinje. Evo prvih rezultatov: met kladiva 1) Erikson (Sved.) 5644 m, 2) Johansson (Švedska) 53.54 m, 3) Klarke (Anglija), 5132 m, 4) Nemeth (Madžarska), 5) Houdsagr (Holandska), 6) Taddija (Italija). Tek na 800 m: v prvi »kupl.nl je zmagal Gustaffs-son (Švedska) v času 1.51, v drugi Hodstsorensen (Danska) v času 1.54. Tek na 10.000 m: 1) He no (Finska) 29.52, 2) Peralear (Ionska) 30.31, 3) Ksapla (Madžarska) 30.35. Tek 400 m čez zapreke: I. skupina: Kro&39 (Francija) 54.7, II. skupina: Storskrup 54.2. Tek na 1<¥> m ženske: 1) Secejonova C ZSSR) v času 11.9, 2) Jordan (Anglija) 12.1, 3) Brenolet (Francija) 12.1. Met krogle ženske: 1) Sever-jukova (ZSSR) 14.16 m, 2) Oster-majer (Francija) 12.37 m, 3) Plc-c.nini (Italija) 12.21 m. Skok v višino ženske: 1) Colche (Francija) 1.60 m, 2) Tajudina (ZSSR) 1.57, m. 3) Jverscn (Danska) 1.57, 4) Balukerschen (Holandska) 1.57 m. Troskok meški: 1) Rautic (Finska) 15.17 m, 2) Johnason (Švedska) 15.15 m, 3) Achmann (Švedska) 14.96 m. Maratonski tek: 1) Hitanen (Flreka) v č nu 2 24.55, 2) Nessoncn (Finska) 2.26.8, 3) Piryko (ZSSR) 2 26.31 itd. Plavalne tekme v Splitu V nedeljo 18. ln v ponedeljek 19. t. m. so se v Splitu vršile plavalne tekme v obliki četverobeja m"d Zagrebom, Dubrovnikom, Ljubljano in Splitun. Doseženi rezultati ao odlični, biser tekmovanja pa je b;l rezultat Miloslaviča na 100 m prosto. Na tej progi je postavil jugoslovanski rekord v času 0.59.3 sek., kar predstavlja tudi evropsko zramko na tej progi. Drugi rezultat tud', evropske znamke je čas 2.48, ki ga Je postavil na progi 200 m prsno Cerar Tone. Tehnični rezultati: 400 m prosto moški: Vidovič (Zagreb) 5.07.5; 100 m prsno moški: Cerar Tone (Ljubljana) 1.14.2; 100 m hrbtno moški; 1) Mlloslavič (Dubrovnik) 1,12.1, 2) Pelhan (Ljubljana) 1.13.4; 200 m prsno ženske: Korpcs Mira (Zagreb) 3.19.7; 100 prosto ženske: Roje (Split) 1.22.2; štafeta 3x100 m mešamo žen ske: 1) Split 4.35.3, 2) Dubrovnik 4.35.9; štafeta 4x200 m prosto moški: 1) Zagreb 9.56, 3) Ljubljana 10.07.4. 100 m prosto moški: 1) Mlloslavič 0.59.3, 2) Pelhnn 1.16, 3) Vidovič 1.21. 100 m prsno ženske: 1) Korpes 1.28, 2) Borkovlč (Split) 1.36.3. 200 m prsno moški: 1) Cerar 2.48.8, (prvih 100 m je preplaval v času 1.16), 2) Florjančič (Ljubljana) 3.02. 100 m hrbtno ženske: 1) Bogunovič (Dubrovnik) 1.32.2, 2) Brvora (Dubrovnik) 1.34. Štafeta 3x100 m mešano moški: 1) Ljubljana v času 3.35.4, 2) Dubrovnik 3.37.3. Štafeta 4x100 m prosto ženske: 1) Ljubljana 5.36.8, 2) Dubrovnik 5.41.5. Končno stanje točk: 1) Zagreb 201, 2) Ljubljana 171, 3) Dubrovnik 170, 4) Split 142. Prvak v -vvaterpolu pa je postal Split. V petek se je pričelo iprvenstvo Jugoslavije v plavanju, o katerem bomo še poročali, proti koncu meseca pa bo balkansko prvenstvo v plavanju. Drobne zanimivosti Primo Camera ki je na gostovanju po Ameriki, je 31. t. m. pri prvem nastopu v svobodni rokoborbi premagal Tommjra Auituln v 11 min 41 sek. Dogodku je prisostvovalo čez 10.000 gledalcev. Na boksarski prireditvi v Vidmu, ki se Je vr.Ma sinoči, Je Bisterco (Busto Arszio) premagal Corto-nesia (Grosseto). Ostali rezultati: Cattaneo (Videm) Je Zmagal po točkah De Nlcolo (Milan); Molina-ro (Videm) po točkah Marianla (Milan); Bini (Gorica) po točkah Nettla (Videm); Minatelll .(Trst) Sacavlnija (Videm); Puntin (Cer-vlgnano) in Delpln (Videm) neodločeno. 8 A H šahovski turnir v Groningenu V šestem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je tila na vseh šahovskih deskah izredno napeta borba. Izredno igro je podal sovjetski mojster Boleslavskl, ki je pte-magal Steinerja (ZDA). Smislov je premagal Belgijca O’ Kellya. Flohr je zmagal nad Argentincem Gui-maroia. Madžarski mojster Svaza Je položil orodje pred svetovnim prvakom Euwejem. Remis so se končale partije: Botvnik-Denker bei NeMorf-Stolz. ' Stanje tačk je po 6. kolu sledeče: Botvinlk In Euwe 6M točk, Smislov, Stolz in Denker 4V4 točit, Flohr 4 točke itd. Prireditve, predavanja in sestanki PRIREDITEV V POSTOJNSKI JAMI. V nedeljo 1. septembra bo v postojnski jami velika podzemska veselica. Jama bo raskošno razsvetljena. Na sporedu je koncert, nastop pevskih zborov in ples. Začetek ob 13 uri. Vstopnina znaša 50 lir. Ob tej priliki bo skupinski izlet iz Trsta z odhodom z glavnega kolodvora v nedeljo 1. 9. zjutraj ob 6.40. Povratek istega dne zvečer. Za izletnike so rezervirani posebni osebni vagoni. Odobren je 50% popust na železnici. Prijave se sprejemajo od torka 27. t. m. naprej pri potev. uradu UTAT, via Imbriani 11 in pri avtopodjetju Caharlja, v!a F. Severo 5. VPISOVANJE GOJENCEV V GLASBENO SOLO «GLASBENE MATICE* V TRSTU se vrši po sledečem redu: v četrtek dne 29. t. m. v Barkovljah, ul. Lavareto 8. v petek dne 30. t. m. na Opčinah v Ljudskem domu, v soboto dne 31. t. m. pri Sv. Ivanu, v gostilni Milkovič pri cerkvi, v ponedeljek 2. sept. t. 1. v Skednju, ul. Pane-bianco »6, I., v torek 3. sept. t. 1. in v sredo 4. 9. t. 1. v šoli Vicolo dellOspedale Militare št. 2. Vpisovanje se vrši povsod vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. REDNA TROMESECNA SKUPŠČINA KULTURNEGA KROŽKA «KRALJIC» V TRSTU. Vse člane vabimo naj se udeležijo redne trimesečne skupščine, ki se bo vršila v ponedeljek 26. t. m. ob 18.30 č veliki dvorani krožka. Danes in jutri cb 20. uri bo običajen zabavni večer. LUTKOVNO GLEDALIŠČE FIO-RELLA CARLA V TRSTU, (Viale XX. Settembre, dvorifče gimnazije «Petrarca»), ki Je doseglo ze tako lepe uspehe pr; malčkih, bo danes ob 18. uri imelo izredno predstavo Ficrellove zgodbe v treh dejanjih «Tombollno ed Arlecchino nel pac-se delld Fate*. Na odru bo 12 igralcev, to je po mnenju strokovnjakov največ, kar se da doseči na polju lutkovnih predstav. Tej prireditvi bo sledila enodejanka «Tombolino fa il cattlvo e la Fata lo trasforma in Pinocchlo*. Na koncu bo humoristični prizor. Jptrl v nedeljo bosta dve predstav; ln sicer ob 10. uri dopoldne in ponovitev programa ob 18. uri zvečer. PR0SV. DRUŠTVO V LON-JERJU prlred; v nedeljo 25. t. m. ob 16.30 veliko vrtno veselico. Nastop pevskih zborov iz Lonjerja In druč. va »Pisoni* iz Kolonje. Na sporedu tombola, glavni- dobitek prašič, srečolov in prosta zabava. PROSV. DRUŠTVO «DRAGA». V SVETEM PRI KOMNU priredi v nedeljo 1. sept. t. 1. veliko ljudsko prireditev s plesom. Prireditve na grada ZADNJA PREDSTAVA «MADA-ME BUTTERFLY». Pri gledališki blagajni na trgu Verdi 1 v Trstu nadaljujejo s prodajo vstopnic za zadnjo predstavo «Mndame Butter-fly», ki bo danes zvečer ob 21. url. Dirigira Votto Antonlno. Glavne vloge Igrajo Fortunati Mercedes, Annaloro Anton in Vanelli Gino. leteti PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v dneh 31. 8. in 1. 9. izlet na Triglav^ Podrobneje o tem prihodnjič. IZLET V GRADE55 bo jutri 25. t. m. Odhod iz Trsta ob 8.30, prihod ob 18.30. Vojnim oškodovancem ZADRUGA VOJNIH OŠKODOVANCEV Z O. J. V TRSTU opo- Spohociža in oSjauo. kotlar in Santin Katarina, zasebnica; Lenardon Peter, uradnik in Doveri Liliana, zasebnica; Gerland Leslie George, uradnik in B luca-glia Ione Lida, trgovska pomočnica. zarja vse one; ki so utrpeli škodo j po zavezniških vojačkih edinicah i na premičninah in nepremičninah , naj to v dveh mesecih po nastali škodi prijavijo. Skoda, ki ja nastala pred 1. julijem 1946, mera biti prijavljena najkasneje do 31, t. m. Prizadeti dobijo vsa potrebna pojasnila pri podružnicah Zadruge vojnih pškodovancev. TeTail TEČAJ ZA ŠPEDITERJE. Vse one, ki so se vpisali v večerni teoretični tečaj za špediterje pri kul-turnem krožku «Chimici» v Trstu obveščamo, da se bo tečaj pričel 27. t. m. ob 21. url. Vabimo tovariše in tovarišice, ki ti se želeli se vpisati, naj to sfpre čimprej pri tajništvu kulturnega kr.lka vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Solatvo POPRAVNI IN SPREJEMNI IZPITI NA NIŽJI GIMNAZIJI V TOLMINU. Na nižji gimnaziji v Tolminu se bodo vršili 3. in 4 sept. popravni izpiti za vse razrede (tud; na niz. teč. izpit); 5. 6. in 7. sept. privatni razredni izpiti za vse razrede; 10. 11. sept. sprejemni izpiti za I. razr.; 12. ;n 13. sept. bo vpisovanje za I., II., III., IV. in V. razr. (Dovoljena Je otvoritev V. razreda). Prošnje (kolkovano z 30 lir) za vse izpite je vložiti v ravnateljevi pisarni do 28. avg. t. t. Pri vpisu za I. razr. naj vsak predloži spričevalo o uspeknem dovršenem IV. razr. osnovne šole ln potrdilo o roj. podatkih. Vuak dijak mora pri vpisu oddati, izpolnjeno in kolkovano (30 lir) *pri-javo*. Zaradi počitniške kolcnile se bo redni pouk pričel 23. sept. ob osmih. Vse podrobnosti so razvidne na šol. oglasni deski. IZPITI V JESENSKEM ROKU V TRSTU. Kakor poročajo, se bodo-sprejemni, razredni, zrelostni in zaključni izpiti v jesenskem roku srednjih, klasičnih, realnih tehničnih šol in učiteljišč zečeli 23. septembra na čjlah in državnih zavodih ln 2. oktobra na podobnih in Javnih zavodih. Maturitetni in spo-sobnostnl izpiti (Jesenski rok) se bodo začeli na vseh teh zavodih dne 10. oktobra ob 8.30 s pismeno nalogo, v učnem jeziku. Enotni sindikati danes zaključili delitev sledečih živil: koruzne moke (skupine V, VI, VIII, X in XI) za mesto Trst, ki se je pričela 31. julija t. 1.; koruzne moke za sežansko občino, ki je pričela 8. t. ni. Po tem datumu ne bo več mogoče prevzeti zgoraj omenjenih žiyil. DELITEV ČISTEGA ANGLEŠKEGA MILA. Trgovsko industrijska zbornica v Trstu sporoča, da bodo danes pričeli deliti posestnikom živilskih nakaznic tržaške občine po 100 gr čistega angleškega mila na osebo na odrezek 5t. 48 živilske nakaznice julij oktober Delitev to brezpogojno zaključena ^51. t. m. Cena 35 lir za k J. Promet SKUPSCINA .INDUSTRIJSKIH NAMEŠČENCEV. V ponedeljek bo ob 18. url v ul. Imbriani 5 skupščina vseh uradnikov v Industriji, članov ES. Razpravljali bodo o važnih vprašanjih. ENOTNI SINDIKAT KULTURNIKOV - ODSEK ZA KOLONIJE. V ponedeljek se vrnejo ob 15.30 na postajo «Čampo Marzio* otroci iz počitniške kolonije v Herpeljah. V torek'bo ob 11. uri v ul. Imbriani h*t. 5 soba št. 13 sestanek kinematografskih nameščencev. ENOTNI KMETIJSKI SINDIKAT. V nedeljo 25. t. m. bo ob 10. url zjutraj sestanek odbornikov ln referentov v ul. Imbriani 5, I. Delitev racionlranejfa blaga DELITEV GRAHA. Sepral pojasnjuje, da gre pri zadnji delitvi graha za cel in polovičen grah zelene in ne rumene barve. PODALJŠANJE DELITVE BLAGA «ENDSI». Brezplačno delitev «Endsi» zelenjave in mila, ki bi se morala končati 24. t. m., so podaljšali do 31. t. m. ZAKLJUČEK DELITVE. Sepral opozarja va« -4» bpdo UPRAVA CEST PRI POV. PNOO ZA SLOV. PRIMORJE sporoča: Ker se na več sektorjih na asfaltnih cestah Slovenskega Primorja vrkp večja popravila asfaltnega cest.čča, se ihorajo vsi uporabniki asfaltnih cest strogo držat; navodil cestnih organov in strogo upoštevati mednarodne zaščitne znake. Vsi sektorji cestišča, ki še niso dovolj utrjeni za promet, so zavarovani z mednarodnimi zaščitnimi znak; in kjer zaradi obsežnosti sskiorjev teh znakov primaj-kuje, so zavarovani z drugimi predmeti. Ker vsak dohod na zavarovane in še neutrjene sektorje cestišča povzroči lahko ogromno škodo narodnemu gospodartvu, zato je izdala Uprava cest pov. PNOO nalog vsem cestnim organom, naj strogo pazijo na vsak tak prestopek, ki se bo kaznoval po kazenskem zakonu. Vsi uporabniki asfaltnih cestišč naj s? zavedajo, da Uprava cest pri pov PNOO dela z vsjmi silami na tem, da se vse cestno omrežje na Slovenskem Primorju čimprej vspostav; v dobro stanje, kar bo v korist posameznikom kakor tudi celokupnem na-rodn:m gospodarstvu. Zato se ponovno pozivalo vsi uporabniki asfaltnih cestišč, naj se strogo drie navodil cestnih organov in take pripomorejo k čini hitrejši obnovi cestnega omrežja. Dobra Brca Zenska zveza iz Gropads je darovala za sirotišnico Buonarotti: 61 1 mleka, 31 jajc in 2.335 lir. SIAU Gropada je darovala za pomoč političnim jetnikom 3.915 lir. RADIO TftST II. Parniki VAZNI RED OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH PARNIKA TRST-MILJE: iz Milj proti Scalo Legna-mi cb 7, 12.50 in 19; Iz Scalo Legnn-ml proti Miljam ob 7.25, 13.20 in 19.30; iz Milj v Trst (pomol Pe-scheria) ob 7.50, 9.15, 11.30, 13.50 in 20; iz Trsta v Milje ob 8.30, 10, 12.10, 14.30 in 20.45. Rojstva, srort', poroke Anagrafskl urad občine mesta Trsta javlja, da se je 23. avgusta 1946 leta rodilo 4 otrok, umrlo Je 10 ljudi, porok je bilo 9. UMRLI: Bocchieri KlaVdij, 12 m?s„ Emanueli! Peter 45 let, Lu-gnanl Almerico 60 let, Fano Orc-senntino 58 let, Herzog por. Fatima Ella Ulčakdo 48 let, Fortuna Jakob 91 let, Vatta Josip 50 let, Do-dlch vdova Grlsonich Ana 74 let, Urbani Olivlero 58 let, Fratellonc Marija 19 M. POROKE: vknjkene: Dcgrassl Msrij, pleskar in Stradi vdova Bat-tan Elizabeta, čistilka; Lupi Viktor, pomorski natakar in Vlslntln Marija, zasebnica; Giacomello Josip, uradnik In Savi Angela, uradnica; Valdrč Julij, markonist in Fatur Laura, učiteljica; Spanghero Umbert, univerzitetni študent In Bonlcloll) Llltar.a, zasebnica; Bele Rihard, železničar in Beccari Mar-«ell«t zasebnica; Perhavz Rudolf, SOBOTA, 24. AVGUSTA 7 Jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; J2 reproducirana glas:a; 12.30 fantazija pestre glasbe; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 predavanje: «Mladinsk; igralni popoldan*; 13.30 plesna glasba; 14 prsgled vesti - branje sporeda; 14.05 predavanje:, «Kratke vesti iz U. S. A.»; 17.30 romantična glasba; 17.45 s mfon:čna glr.sba; 18.45 vokalni koncert; 19 predavanje: »Kulturne aktualnosti*; 19.15 slušna igra: «Iz dobre družine*; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 vrsli v ital.; 20.30 slovenščina za Slovence; 20.45 tedenski politični pregled; 23.10 ve3ti v slov. na postaji Trt-1 na valu 263.2 m. ko v smeri proti napadalcem, ^ oči vidno ni zadel. Na kraj o ;± je nekaj sekund po streljanju ^ spelo neko drugo vozilo 88. zgrešili pot v bližini Laza -etta- gori«1 Ljubezenska žaloigra V NAJPREJ JE USTRELIL D® NATO SE SEBE itri1 I ošt ob 15.30 uri v ul. DAnnunrio/^f, Tragičen dogodek se je. ,, ffr] rici. Erik Fratnik, okrog 30 kj-. je J icntl 11 starmloj v ul. Balam* ^strdil dekle Federiko 25 let, na stopnicah njenega KINOPREDSTAUE! NAZIONALE. 16.15: «Skct na dvoru Velikega Kana* - G. Cooper. 3UPERCINEMA. 16: «Beg» - O. Joyoux, M. Robinson. ITALIA. 16: «Nevarna blondinka*, V. Bruce, M. Douglas. ALABARDA. 16: »Orkan ob zor!*-P. Muni. IMPERO. 15.15: «Moja sestra Evelina* - R. Russell. VIALE. 16: »Ljubljenka lz Bor- nea* - Arletty. MASSIMO. 16: »Obsojenke* - S. Eilers, L. Ayward. GARIBALDI. 16: «Vešča» - H. Vi-tova. NOVO CINE. 16: »Vohun B. 23». ODEON. 15.45: «Mater dolorosa* -A. Uhlig M. Lctti. SAVONA. 16: »S strelico v bok* -M. Lotti, L. Cortese. AZZURRO. 16: »Siegfrid* - P. Richter. RADIO. 16: »Orni diamant*. MARCONI. Ob 16. in ot) 21. na prostem: »Družina Sulllvan*. VITTORIA. Ob 16. in ob 20.30, na prostem: »Prvorojenka Smith*. ADUA. 16: »Meja brez zakona* -J. VVaine; Cbarlot. VENEZIA. 15.30: »Ples klatežev*. EELVEDERE. 16: »Orkanski vitez* - Fr, Scott. ARGENTINA. 16: »Radio v nevihti*. CARDUCCI. Jutri ponovna otvoritev: «Rdeče pence*. POLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: »Macarlo proti Zagomaru* - Macario. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstava; sarn.o za odrasle. vanja v ul. D'Annunzio v neP^ y ni b!i2ini glavnega stana riv|1Bgjrel< licije. Nanjo jo sprožil štir‘ pejK s p'šj:olo in jo smvtno ranlgriJti!pil j? obležalo v krvi. Cim j« na kraj tragedije civilni jpl*' ki so ga osupnili prvi s' d reli’ J« denič pognal 5c* sebi dva g'avo in cc tako težko ru^je j!>' dil na krvaveče telo Fcdcri ^je baja so v bolnici. Njegov0 j« — aO. je zelo resno. Domneva razlogi, ,lri so privedli do te dije, ljubezenskega značaji Smrtna nesreč« Enoletni Rodolfo Lepore K>}Scr z okna prvega nadstropja 6e vanju v ul. XX. Settembre smrtno ponesrečil. NjegoVO, iCi se nahaja v bolniški mrtv#®V j razpolago za obdukcijo. Tatvine . j/' Gospa Ida Zoppi je. Poll Vd‘; da so neznani tatovi la, da so neznani taro«-njsnemu gospodarju vc-j° krzna v vednosti 200.009 * ‘ ^pic' Vratarica stavbe št. 1® Canova v Trstu je včeraj V1' obvestila Zoppi Ido, stanuj -•« Palestvina 3, gospodinjo F1 du Rebcu Francu, da j2 cdP ----------------------------------------- i| I kdo v kleti zaboj njenega v ,.]:*] darj?.. Gospodinja Ida -o'1'0'',', i ugotovila, da so tatovi^v ponarejenih ključev vdr'i j9 Rebca in odrešil iz vrij! izdelan h krzen belega Jan5K«! ..... v....... nih 200 000 lir. Tatovi a° (0 F odpreti še drugi zaboj, (° ,j]i ali ni uspelo. ^Tatvino s° izV!!'03. bržo predvčerajšnjem Tatovi so Izvršili tatvin škodo Irene Jast, staru.1 'oče v JO’ XX. Settembre 100. chio Ivana, stan. v vlc(^jele.,s ,\a. »enemere iw> -■ .g sipa stan. v ul. Crlspl ‘ ■ nspciB -lcoi° , .s^' Militare 25, Petronlo v ulici Crlspl 95. „ jcp Spreleti v tržaško J Giorgi Anton, atarif .n Anf ro ul. Udin-e; 39 lolni P'nZ' Arc>9 iz Cavesana; čclrilri0!1, 36I- . Carmela iz ul. CamP^®”®,. »PROSV. DOM* - NABREŽINA. V soboto 24., v nedeljo 25. in v ponedeljek 26. t. m. ob 21: sovjetski film »Peler Veliki*. Kinopredstave v (gorici - Ch. VITTORIA: ,«Zlata vrata* Boyer, O. de Havilland. MODERNO: «Skrlvnost Bokola* -H. Bogart, M. Astor, P. Lorro. CENTRALE: «Ba»tard» - G. Lakk-berg, S. Hasso. EDEN: »Junaki morja*. POLETNI (ESTIVOj: »Zenski zapori* - V. Romance, R. SalntCyr. Gornji spored velja do ponedeljka. Prvo pomoč pa ao “.;lc3kU, vasu Mariji), M'lc: mer l£«rep ln Scebu E® K Najdeno »Jfrt Podpoveljstvo meetn ^ Mazzini 7) v Gorici, fcat0!'^* našli mrežasto torbo, _ n ll»* jo razne osebne pot^b^j. ^ z dokumenti na lmc 0 siri Velcich Glorgia. Tcr Hgtvu-na imenovanem P°v , ^aj Pr deti osebi sta vabljen', ponjo'. HB® Odg. urednik dusan Prosvetno društvo Opčine ponovi v nedeljo **• *,’ ***[ J* Razvaline dramo v 3 dejan).h n tl II1 Po predstavi PLES =