OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, ?? 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Telefon: 0602/42-05) Ljubljana, Tbilisijska c. 83, 061/123 38 45 Telefox: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD li U O li ji 'J J J J j É'j'iA J A i UPRAVA, d.ii., DRAVOGRAD let,: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, KidrUeva 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.t 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano - Dobro, dobro, vrli moji tlačani! Bova pa sprejela vse nazaj, če že tako silite! Q2 ŽOK §@©13 Slovenci smo tako maloštevilni, da moramo za zdravje vsakega posebej posrbeti. Zadnje tedne se odvija v parlamentu zelo skrbna šok terapija. Nastopi poslancev so tako slabo pripravljeni, pa ne more nihče nikomur vzeti besede, saj uživajo imuniteto. Nekateri so težko čakali, da povedo svoje, čeprav bi bilo bolje, da bi večino besed zamolčali. Čez teden ali dva pa jim bo nerodno, ko se bodo srečevali in jim bodo izrečene besede odzvanjale v spominu. Vsak zase je prepričan, da ima vse prav in se čudi, da drugi ne mislijo enako. Odmev na izrečene besede pa je celo večsmeren. Kar nekomu dvigne pritisk, za drugega ni vredno besed. Vsak ima o sebi boljše mnenje kot o drugih. Posebno o političnih konkurentih. Pravzaprav pa je to tako normalno, da bi bilo čudno, če bi pohiteli koga razočarati. V končni fazi imajo pravico spreminjati stališča in podpreti trenutno najboljšega, čeprav ga bodo že čez teden ali dva žagali. Dobro, da smo Slovenci še kar potrpežljivi, da bomo dočakali to in še kakšno vlado. Državljan # Eni si lastijo zasluge, drugi si samo lastijo. # Materinstvo in materinščina sta si enaki; ne poznata sterilnosti. # Delo v javni hiši ni javno delo. # Veselje do življenja še ni znak veselja. # Do motivov smo najbolj emotivni. NIKO VSEBINA $ Se Thumi vendarle vračajo? 4 % Koroška se stara 5 //{ Mutai zapora kot opozorilo državi Ó $ Naj župan Koroške: Franc Stakne 7 $ Predstavljamo smučišče Bukovnik 11 Izbor koroškega obraza leta 14 $ Novi tiski 18 $ Politika kot ženski čvek 19 $ Uspehi nogometne šole Dravograd 21 $ Prihaja čas lisk 22 Na naslovnici: Lenče Nikolova Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem. Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št, 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Dejstvo je, da smo koroški novinarji pred dobrim letom dvignili dovolj prahu, da so se dvignile tudi glave Korošcev, da so dvignili glasove poslanci tudi v Državnem zboru, in da je bil izglasovan Zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja. Predvidel je triletni moratorij za vračanje zemlje in gozdov, večjih od 200 hektarjev po Zakonu o denacionalizaciji. Moratorij je zdaj Ustavno sodišče razveljavilo skupaj z zakonom, v šestih mesecih pa mora Državni zbor preveriti ureditev vračanja gozdov in zemlje ter jo ustrezno zakonsko preurediti (ali pa ne!). Vsekakor trd oreh za poslance in javnost. Ta je pričakovala resen, ponoven razmislek o vračanju gosposke, ki ne zna besedice slovenščine. NAD SLOVENSKIMI GOZDOVI SE ZGRINJA NOVA NEVIHTA SE THURNI (VENDARLE) VRAČAJO? oženja. Prav ta zakon pa je bi sprejet zaradi spoznanja, da smo, poleg poprave krivic, počeli v imenu denacionalizacijskega zakona narodnogospodarske neumnosti in v nekaterih primerih celo legalizirali lumpa-rije, ki sojih nekateri veleposesmiki počeli TUJCEM VRNILI ŽE 11.000 ha In čaka jih še 120.000 ha oziroma kar 6% površine Slovenije, če seveda Zakon o denacionalizaciji je v prvi vrsti sodil med tiste, ki so obetali predvsem popravo krivic, ki jih je z nacionalizacijo in zaplembami premoženja storila oblast nove Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Imel je torej ob sprejemanju močan politični naboj, ki je bil oprt tudi na ustavno določilo o pravici do lastnine, ki se nanj sklicuje Ustavno sodišče ob razveljavitvi Zakona o začasnem, delnem zadržanju vračanja prem- Koroški les je spel dosegljiv grofu Thurnu? že v času denacionalizacije v prvi Jugoslaviji. Imajo veleposestniki največ 3000 hektarjev posesti, pa je denimo imel samo Thurn v Mežiški dolini še vedno 5270 ha gozda in zemlje. Da seveda ne govorimo o tem, da so vsi, ki so po 2. vojni postali tuji državljani, imeli možnost dobiti odškodnino (n.pr. po 27.členu meddržavne pogodbe med Avstrijo in FLRJ). Zgodba o popravi krivic je seveda v tej luči dobila v zavesti Slovencev povsem drugo podobo... revizije, ki jih je omogočal moratorij, ne bodo pokazale zmot in nonšalance ob postopkih novega razlaščanja slovenskega naroda. Državni uslužbenci so namreč, vsaj doslej, počeli vračanje posesti po linijah najmanjšega (administrativnega in razumskega) odpora, pa seveda na ravni, ki je bila najbolj vprežena, niti ni bilo pričakovati kaj drugega, saj se tudi v državnih vrhovih, ustreznih ministrstvih, niso odzivali na javna opozorila, da takšna denacionalizacija vodi v neofevdalizem s tujo gosposko. Prav poslanci s Koroške (prejšnjega sklica Državnega zbora) imajo zasluge, da je vendarle o takšni denacionalizaciji stekla razprava v parlamentu in bil sprejet Zakon o začasnem zadržanju vračanja premoženja, ki je vključeval triletni moratorij. V tem času bi resne revizije že opravljenih in sproženih postopkih škodo lahko popravile. POLITIKA IN VELEPOSEST Z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je Zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja razveljavilo (razveljavitev začne veljati v šestih mesecih), je triletni moratorij v praksi skrajšan na pol leta. To seveda pomeni, da bo Državni zbor za vračanje gozdov in zemlje moral najti »ustavno legitimne razloge«, če seveda v parlamentarni razpravi ne bo ugotovil, da bi ob resnejšem pristopu ob popravi krivic do zapletov sploh ne prišlo... Kar je seveda politika. Ob aktualni bipolarnosti novoizvoljenega Državnega zbora, ki zna zavleči celo začetek njegovega dela, kaj šele odločanje o pomembnih zadevah, ki ga čakajo, bo zagotovo ponovna razprava o Zakonu o denacionalizaciji oziroma njegovem izvajanju predvsem politična. Že zato, ker se bodo merjenja moči »levih in desnih« nadaljevala, dokler ne bo prišlo do močnejših koalicij z jasno večino, v primeru razpisa novih volitev pa sploh lahko razprava o vračanju premoženja tujim veleposestnikom odpade. In kaj bo z vračanjem potem? Komentar TUDI Ml LAHKO SAMO ČAKAMO NA RAZPLET Če smo bili Korošci ob sprejemanju zakona, ki je prinesel triletni moratorij na vračanje posesti, tisti, ki smo premaknili jeziček na tehtnici za nov razmislek, smo zdaj v položaju, ko lahko samo gledamo, kaj se bo v Ljubljani izcimilo. Vsekakor moči, ki smo jo imeli s tremi poslanci v eni, vladni stranki, zdaj nimamo, zna pa biti tudi drugače, če... toda to je že futurizem. Zanimivo je, da smo bili Korošci tudi eni redkih, če ne sploh edini, ki smo vračanje in odnos do vračanja veleposesti tujcem postavili kot predvolilno temo. Toda, kaj so nam o tem povedali kandidati, zdaj sploh ni več aktualno. Res je samo, da imamo dva poslanca, ki sta trenutno v nasprotnih taborih, trgovina med njimi pa je zelo pestra. Bodo padli kot žrtev tudi koroški gozdovi...?□ -ep 090 - 41 - 02 1 min. = 156,00 SIT NON-STOP Piše: Miro Petek Priznam, koledarske prelomnice, kot smo jo preživeli pred par tedni, so veliko bolj hvaležne za pregled leta nazaj, minulega stanja in najrazličnejše izbore, kot pa za napovedi. Še posebej, če so te napovedi bolj črno obarvane. Vendar je včasih potrebno poseči tudi - morebiti - po pretiranemu pesimizmu, da bi se nekateri večni optimisti končno zavedli. Za kaj gre? Koroška se nezadržno stara: v lanskem letu so v Slovenj Gradcu odprli majhen del vrtca, ki so ga gradili že kakšno desetletje, sicer pa se človek komajda spomni, kdaj so v regiji nazadnje odpirali kakšen vrtec. Zato pa se Korošci toliko bolj borijo za drugi dom starostnikov in pri tem ena občina skuša drugi metati polena pod noge. V Mežiški dolini se je v zadnjem desetletju populacija od 0 do 6 let namreč zmanjšala kar za 28,6 odstotka, skupina od 7 do 19 let za 4,5 odstotka, na drugi strani se je skupina od 20 do 64 let povečala za odstotek, skupina starejših od 64 let pa se je povečala kar za 40 odstotkov, kar je daleč največ v koroški regiji. Število rojstev v Mežiški dolini iz leta v leto upada in tako je še leta 1986 bilo na tisoč prebivalcev 13 rojstev, pred letom dni samo še 9,3, kar je pod slovenskim povprečjem. Samo v Mislinjski dolini, to je na področju Upravne enote Slovenj Gradec, so z enajstimi rojstvi na tisoč prebivalcev nad slovenskim povprečjem. Naravni prirastek seje v Mežiški dolini leta 1986 spustil pod pet na 1000 prebivalcev, lani je bil naravni prirastek samo še 0,33 na 1000 prebivalcev, na področju Upravne enote Radlje ob Dravi pa je naravni prirastek že negativen. Tu spet izstopa Slovenj Gradec, kjer je naravni prirastek več kot 2,7 na 1000 prebivalcev. Itd. Itd. Danes na Koroškem ni resne ustanove, ki bi te zaskrbljujoče demografske podatke spravila tudi v sociološki kontekst in skušala odgovoriti, zakaj je temu tako. Zato razumljivo tudi ne premoremo podatka, koliko mladih Korošcev, ki so doštudirali v Ljubljani ali v Mariboru, se vrne v regijo in v domačih logih zaživi in ustvari družino. Ko je v lanskem letu gospodarska zbornica za Koroško organizirala posvet s koroškimi gospodarstveniki in klubom koroških študentov, se je koroška mladež kar nasmihala, ko so vrli gospodarstveniki govorili, kakšen kader potrebujejo in koliko bi ga bili pripravljeni plačati. In še druga plat: v podjetjih, kjer so imeli dober kader, so mu pomagali, da je odšel. Lep primer so Slovenske železarne, kjer so v zadnjih letih izgubili ljudi, ki so bili sposobni speljati pod streho kakšno zahtevnejšo investicijo. Mladi in perspektivni Korošci ostajajo v večjih središčih, ker imajo tam večje možnosti za osebno in suokovno promocijo. V mnogih sredinah, kjer vodilne položaje zaseda »star in preizkušen« kader, se mladih strokovnjakov bojijo kot hudič križa in naredijo vse, da jih čim prej pošljejo na pot apatičnosti. So pa tudi izjeme, ki to pravilo le potrjujejo: na Koroško seje vrnil Martin Tretjak, ki je bil najboljši študent ljubljanske medicinske fakultete v zadnjih desetletjih in je tudi prejel Oražmovo nagrado. Vrnil že, vendar: ali in kako dolgo bo v Slovenj Gradcu tudi ostal? □ Aktualno Zapora je opozorilo državi Med 6. in 10. januarjem je bilo odlagališče na Muti deležno velike medijske pozornosti, saj sta bili na to temo sklicani kar dve tiskovni konferenci. Prva je bila v Radljah, sklicali so jo župani občin Radlje, Vuzenica, in Podvelka - Ribnica. Na njej je župan občine Radlje Herman Tomažič predstavil kronologijo pogovorov: prvi dogovori o ločenem zbiranju, sanaciji in varovanju odlagališča so bili že opravljeni, saj je varovanje že zagotovljeno, projekt sanacije pripravljen, občine pa so v glavnem že sprejele odloke o ločenem zbiranju odpadkov in izbrale izvajalca. Po vsem tem pa občina Muta še vedno vztraja na odškodnini, s tem da je prvotni znesek 40 milijonov tolarjev sedaj že več kot razpolovljen. Župani občin Radlje, Vuzenica in Podvelka - Ribnica se s tem sklepom niso strinjali, ker po njihovem nima pravne podlage, zato so sredi decembra pripravili nov predlog, po katerem bi odškodnino dobili tisti, ki so zaradi jame neposredno ogroženi, ne pa proračun občine Muta. Poleg tega so v predlogu zapisali, da bi ostanek sredstev, ki bi jih zbrali z mesečno obremenitvijo gospodinjstva za 250 tolarjev, porabili za sanacijo in vzrževanje jame. Če viška ne bi bilo, bi za vzdrževanje in sanacijo bile občine Radlje, Vuzenica in Podvelka-Ribnica pripravljene nameniti tudi sredstva iz proračuna. Denar bi se po posebni pogodbi zbiral na žiro računu Javnega komunalnega podjetja Radlje. S tem pa se ni strinjala občina Muta, ki še vedno vztraja pri svojem, pri 125 tolarjih mesečne obremenitve na prebivalca, ki jo morajo nakazati ostale tri občine uporabnice na njihov proračun, nasprotne poteze pa razumejo kot vmešavanje v notranje zadeve občine Muta. Nenazadnje pa mora v tem, takoimenovanem »brezpravnem natezanju o odškodnini s strani Mute«, kot so povedali na konferenci župani prizadetih občin, svoje povedati tudi pravna država, saj je odlagališče odpadkov, tako kot upravljalec Javno komunalno podjetje Radlje, v lasti vseh štirih občin in s tem predmet delitvene bilance in ne dobičkonosne dejavnosti tistega, ki naključno po ozemeljski delitvi občin odlagališče poseduje. Velik problem bi se pojavil tudi, če bi na to noto zaigrala Vuzenica, zato so se župani vseh treh občin (Radlje, Vuzenica in Podvelka-Ribnica) pripravljeni pogovarjati o odškodnini in namenu porabe, ki pa vsekakor ne more biti dohodek proračuna. Na vprašanje o tem, kam z odpadki po zapori, smo dobili odgovor, da je upravljalec odlagališča Javno komunalno podjetje Radlje, ki bo odpadke vozilo na odlagališče, s katerim upravlja. V primeru, da bi mu bilo to onemogočeno, pa bodo ostale občine v zavarovanje svojih pravic in spoštovanja zakonodaje, ki ne predvideva rent, »prisiljene poseči po pravnih sredstvih«, ki v tej državi veljajo. Minister za okolje in prostor Pavle Gantarje v zvezi z napovedno grožnjo o zapori povedal, da občina Muta tega ne more in sme storiti, razen če zase in sosednje občine zagotovi ustrezno nadomestno odlagališče. Kaj pravijo na Muti Svoje so povedali tudi na Muti na pdobni tiskovni konferenci, ki sta jo na temo odlagališče Muta sklicala župan Ivan Draušbaher ter predsednik sveta občine Muta Mirko Vošner. Oba sta še enkrat poudarila, da občina in svet ne odstopata od stališča, ki je bilo zavzeto na četrti izredni seji sveta v drugi piovici decembra lani, saj so dobili tudi podporo s strani občanov na zboru krajanov. Njihova odločitev ima po mnenju obeh sklicateljev konference pravne podlage v zakonu o vartvu okolja, odškodnina, ki jo bodo plačevali tudi občani Mute, pa ne pomeni vojne med občinami Radlje, Vuzenica in Podvelka-Ribnica, ampak opozorilo ministrstvu za okolje in prostor. V zvezi s tem je župan Ivan Draušbaher povedal, da je krivda za takšno stanje na ministrstvu za okolje in prostor oziroma na Vladi Republike Slovenije, ki ni opravila nalog, danih v Zakonu o varstvu okolja. V zadnjem sklepu občine Muta piše tudi, da bo prišlo do zapore odlagališča, ki jo mora izpeljati upravljalec odlagališča Javno komunalno podjetje Radlje, ki pa je v lasti vseh štirih prej omenjenih občin. Osnovni namen te zapore je po mnenju občine Muta opozoriti ministrstvo za okolje in prostor ter spodbuditi sosede za nadaljnja pogajanja. Sicer pa odlagališče na Muti lahko ob sedanjem nadaljevanju trenda polnitve svojemu namenu služi le še dve leti, kljub temu, da se v prvi ponudbi s strani občine Muta navaja, da bodo ob plačilu rente zagotavljali odlaganje za dobo petih let (kar so z zadnjo pogodbo popravili na »dobo največ pet let«). Življenska doba odlagališča se lahko podaljša na podlagi pripravljenega projekta sanacije vsaj na šest do sedem let, z ločenim zbiranjem odpadkov pa bi jo lahko še podaljševali.^ Tomaž Karal Po Koroški Poslušalci Koroškega radia in braki Prepiha so io naj župana leta 1996 izbrali Frama Stakneta man rposframo Koroški radio je konec lanskega leta že drugič zapored izbiral naj župana Koroške regije, tokrat v sodelovanju s časopisom, ki ga pravkar držite v rokah. Rezultati tokratnega izbora so koroški javnosti že znani in tokrat omenjamo le najboljše: tretji je bil dravograjski župan Rado Krpač, drugo mesto so poslušalci in bralci dodelili mislinjskemu županu Mirku Grešovniku, prvo mesto pa je zasedel črnjanski župan Franc Stakne, ki je spregovoril v intervjuju za Prepih. ^ Gospod Stakne, kako komentirate tokratni izbor za najbolj priljubljenega Župana, ki je za leto 1996 ta naslov dodelil prav vam? Ocenjevanje Korošekga radia in Prepiha je pomembno, ker tudi na ta način lahko ljudje povedo svoje mnenje o županih. Seveda pa lahko pride tudi do primerov, ko lahko pridejo na dan kakšne osebne zamere. Pri tem izboru je veliko odvisno tudi od velikosti občine, kajti drugače ljudje ocenjujejo župana v Slovenj Gradcu ali na Ravnah oziroma Prevaljah, kjer je več prebivalcev in v večjih občinah je možno, da kličejo predvsem tisti, ki delo županov ocenjujejo negativno. Mislim pa, da je ta izbor kljub vsemu dober, posebej letos, ko so lahko ljudje tudi preko Prepiha dajali pisno mnenje. ‘ Ji J J 57 J J rJ S ^©masvrnaa V sodelovanju s planinskim društvom Prevalje je vrtec Pod Gonjami izvedel zimski pohod s planincem Izidorjem. Na pohodu jè malčkom demostriral planinsko opremo, ki jo planinci uporabljajo pozimi. Poučil jih je tudi o obnašanju v gorah, o pravilnem ravnanju ob slabem vremenu in podobno.Q Že kar nekaj časa je minilo od večjih intenzivnih gradenj družbenih stanovanj v Dravogradu. Ko se je zaključila intenzivna gradnja na Robindvoru, so z gradnjami nadaljevali na Meži. Lani pa se je občina Dravograd odločila za izgradnjo bloka s 15 stanovanji na Meži. Delo je pojavnem natečjau dobilo gradbeno podjetje 1GEM iz Dravograda. Skupna vrednost objekta znaša 108 milijonov tolarjev, 60 % sredsetv gre iz občinskega proračuna, in tako bo za občino Dravograd dograjenih 10 neprofitnih dvosobnih stanovanj. 40 % sredstev prispeva izvjalec 1GEM, ki bo prodal pet stanovanj. Stanovanja bo ponudil v prodajo v treh različnih cenovnih variantah, glede na fazo dograjenosti. Z gradnjo so pričeli po ureditvi vse potrebne dokumentacije v mesecu oktobru in, kot lahko vidimo, gradnja hitro napreduje. Po zagotovilu direktroja podjetja IGEM Miha Ločičnika bo stanovanjski blok dograjen že v mesecu juniju.Q Vančy- airstóM taOfla BMflsga tl 99? 24.01.-26.01.1997 Kot že štiri leta doslej, bo tudi letos konec januarja v Podpeci spet veselo in razgibano. V čast in slavo kralju Matjažu bomo zidali snežne gradove in se fino imeli... Ob osrednjem tekmovanju se bodo zvrstile še spremljevalne prireditve, kjer bo skoraj vsakdo našel kaj zase: petek, 24. januar 1997, Črna na Koroškem 10.00 1. zimske igre lokalnih pospeševalnih centrov Slovenije - tekmovanja v veleslalomu, smučarskih tekih in sankanju, zvečer zabava za udeležence v hotelu Peca v Mežici 18.00 Tradicionalni črnjanski nočni slalom na smučišču v Črni sobota, 25. januar 1997, Podpeca 09.00 Prijava ekip 10.00 - 16.00 Tekmovanje v ekipni gradnji snežnih gradov z igrami na snegu 15.00 Skoki s padali s Pece 15.15 Prihod kralja Matjaža z izborom Alenčice, Matjaževe neveste 16.30 Ocenjevanje gradov 17.00 Prižiganje bakel, fanfare in razglasitev rezultatov s podelitvijo nagrad 18.30 Zabava ob kresu Prireditev povezuje Andrej Rozman - Roza. nedelja, 26. januar 1997, Podpeca 9.00 Ogled gradov kralja Matjaža 10.00 »Snežni popek« (Primož Suhodolčan, Mirjam Lapanja) 11.00 Podelitev nagrad za najboljše risbice na temo kralja Matjaža Pogoji tekmovanja v gradnji snežnih gradov kralja Matjaža * Tekmovanje je ekipno (5-8 članov), starost je neomejena * Za izdelavo lahko ekipe uporabljajo le sneg, vodo, led in naravne materiale * Vsaki ekipi je dodeljen prostor v velikosti 5 x 5 m. * Vsaka ekipa si orodje za izdelavo gradu prinese s seboj. * Ekipe z Eskimi lahko nastopajo le izven konkurence! Zmagovalne ekipe čakajo privlačne nagrade. Zaradi pričakovanega precejšnjega števila obiskovalcev bo za dostop do prizorišča veljal poseben prometni režim, o katerem boste obveščeni preko Koroškega radia Slovenj Gradec, prav tako pa bodo organizirani tudi brezplačni prevozi iz Črne do prizorišča. Vse tekmovalne ekipe vabimo, da nam zaradi lažje organizacije svojo udeležbo javijo na tel.: (0602) 38 269 ali 20 404. Prijavnina, ki vključuje tudi malico, znaša 1.200 SIT na udeleženca. istelfafófé 8 mmìl A.L.P. PECA Po Koroški §M0WM«o mm mmm imsìuig] Manjkajo sredstva iz Štajerske hranilnice in Komercialne banke Triglav V občinah Radlje, Muta, Vuzenica in Podvelka-Ribnica so se še v lanskem letu uspeli dogovoriti o razdelitvi stanovanjskega sklada bivše občine, saj so ravno ob koncu lanskega leta bila razdeljena finančna sredstva na žiro račune stanovanjskih skladov teh občin. Vršilka dolžnosti direktorice skupnega Stanovanjskega sklada bivše občine Radlje Angelca Helbl je v zvezi s tem povedala, da so razdelili okoli 64 milijonov tolarjev sredstev po ključu za delitev oziroma strukturnih deležih, tako da je občina Radlje dobila okoli 24 milijonov, občina Podvelka-Ribnica okoli 15 milijonov, občina Muta okoli 14 milijonov in občina Vuzenica okoli 11 milijonov tolarjev. V razdelitev pa niso bila vključena sredstva, ki so bila zavedena na Stanovanjski sklad in vložena v Štajerski hranilnici ter sredstva, ki so bila v obliki vrednostnih papiijev prek Modre borzno posredniške hiše Ljubljana vložena v Komercialno banko Triglav, saj je bil v njej že sredi lanskega leta uveden stečajni postopek. Tako odločitev, da 13,8 milijonov tolarjev v obliki vrednostnih papirjev zaupajo Modri borzno posredniški hiši iz Ljubljane, ni bila preveč modra, saj jih bo iz stečajne mase Komercialne banke Triglav težko dobiti. Zaradi takoime-novanega primankljajaj, ki skupno znaša 17,5 milijonov tolarjev, pa bi občine lahko na žiro račune svojih skladov pridobile kar nekaj milijonov tolarjev več denarja. Že zaradi prej omenjenih finančnih zadev in stekanja denarja na še vedno skupni stanovanjski sklad iz naslova kreditov in najemnin razdelitev sklada še ni dokončna. Kljub temu, da se s tovrstno razdelitvijo nekateri niso strinjali, so del delitvene bilance le uspeli realizirati, velik zalogaj pa jih vsekakor še čaka.O TOMAŽ KARAT PREDSTAVLJAMO SMUCISCE BUKOVNIK NAD ŠENTJANŽEM: M®® Gp(D(iaM@&Gu)3 2§M®qg[| mm® w EIH® fflCDW w ÉsìfUlll Prazniki, še zlasti božični in novoletni, so lepo doživetje v Koroškem domu starostnikov v Čmečah, ker se zaposleni - skupaj z vabljenimi gosti -znajo potruditi in varovancem pričarati prisrčna in nepozabna doživetja. Že 16. decembra lanskega leta so oskrbovance obiskali predstavnkii društev invalidov in upokojencev Koroške in jim pripravili drobne pozornosti. V soboto, 21. decembra, pa so Dravograjčani v Domu pripravili osrednjo proslavo ob dnevu državnosti in nanjo povabili obrtniški pevski zbor Stanko Rek ter Obrtniški pevski zbor iz Slovenskih Konjic. V ponedeljek so predbožična pričakovanja olepšali člani turističnega društva iz Mežice, ki so varovancem pokazali, kaj zmorejo in jih razveselili z drobnimi presenečenji. Kot vrto let doslej, tudi tokrat niso manjkale polnočnice, ki čar božiča šc bolj ovijejo v lepoto in skrivnost ter obogatijo srce.., Samo silvestrovanje, kjer ne manjka dobre hrane in kjer je na pretek kvalitetne muzike - take za vsako uho, je še tako zadrtega ljubitelja samote pritegnilo v krog veseljačenja, veselosti, pričakovanj ...□ T.R.V. Smučišče Bukovnik nad Šentjanžem pri Dravogradu je eno manjših koroških smučišč - skupna dolžina prog meri 400 metrov - vendar je dobro opremljeno in oskrbovano. Za to gre zasluga smučarskemu klubu Iverka iz Šentjanža, ki ga vodi Srečko Podojsršek, prav tako pa tudi občini Dravograd in njenemu županu Radu Krpaču, ki zagotavlja finančna sredstva. Smučišče Bukovnik je oddaljeno od Šentjanža tri kilometre. Poleg vlečnice je ob njem tudi lesena brunarica, v kateri se smučatji lahko okrepčajo. Smučarski klub Iverka nudi smučarjem za smučišče Bukovnik izredno ugodne cene: dneva karta za odraslega stane manj kot 1000 tolarjev, za otroke pa so cene še nižje. Na uro lahko vlečnica prepelje 460 smučarjev. Umetnega zasneževanja nimajo, smučarje čaka na Bukovniku naravni sneg. Lani gaje bilo v izobilju, tako da so zabeležili zelo uspelo sezono. Letos so opremljeni tudi z novim teptalcem za sneg. Ko je sezona na višku, dela 35 članov smučarskega kluba na smučišču. Vsako leto organizirajo smučarsko šolo za otroke - samo v lanski sezoni so naučili smučanja okoli 100 otrok. Tudi letošnjo zimo bodo pripravili podobne začetniške tečaje smučanja za otroke. Smučišče Bukovnik obiskujejo smučarji iz Mislinjske in Dravske doline, pa tudi z Raven. Med počitnicami bo tudi letos, tako ko je bilo lani, smučanje za otroke zastonj. Člani smučarskega kluba Iverka poiščejo sponzorje, ki pokrijejo stroške - vsak dan vzame vlečnico v zakup en sponzor. Smučanje je v počimicah zastonj za vse otroke, torej ne samo za domačine, tudi za tiste iz drugih krajevD S. Sušeč FOTO IVKO Čečovje 6, Ravne ® 20 342 'Mam SP g» (pirt iMd mimfc (nM tfQCtotl ®0iDa OQti®0!Pa!l9 §0 TTiXMD SiljD'dJ <3® QOtf. Ivko - kvaliteta, ki se vidi J P Na atraktivni lokaciji ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - Mednarodni j I mejni prehod Vič pri Dravogradu v oddaljenosti od avstrijske meje 1,5 km je v §f | neprodanih še nekaj poslovnih prostorov. Izkoristite enkratno priložnost za dobro naložbo! Do konca januarja 1997 vam pri nakupu poslovnih prostorov priznamo 20% popust. ; j Ce vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Koroška cesta 47, oz. po telefonu št. 0602 83 073, 83 446. M I ** :$.*<: m a ¥>v .ž ; m Z Z» >. x ^ ž j m <■*. i ' i yii * <; : m : :< k Guko d.o.o, .2390 Ravne na Koroškem, Tel.: 0602 20 165,20 374, Fax: 0602 21 076 PUST 97 PUST 97 PUST 97 PUST 97 mg pfflwii §g paggMTMi Pi§'irm9 raiafmuiiij (M [pBQ[?wygmy0 pagggBEmg m waa Obiščite nas v naši prodajalni, kjer vam nudimo bogat izbor: - pustne maske - nohti, trepalnice, nosovi ^ lasulje, brki, brade - sablje V&v* x yVS' • PUST 97 - klobuki - kostumi PUST 97 PUST 97 ■ sablje - kozmetika - baloni... PUST 97 Glasba Da bi naši bralci izvedeli, kaj se novega dogaja in kaj novega prihaja iz tabora skupine WELLBLOTT, posredujemo nekaj sveuih novic. Prva kaseta Wellblottov, ki je izšla v letu 1995, je postregla z uspešnico, rockovsko priredbo skladbe »ČEBELICA MAJA«, katere videospot se je držal na lestvici VIDEO BOOM 40 skoraj eno leto. Material za ta projekt je bil posnet v Švici, kjer so v začetku leta 96 odigrali tudi več uspešnih koncertov. Po zaključku promocije po Sloveniji so v letošnjem poletju v studiu »JORK« v Dekanih pripravili svež material za novo CD ploščo, katere izid pričakujemo v prvih mesecih prihodnjega leta. Projekt z delovnim naslovom »A VEŠ, KAJ MIS- LIM« je nastal v sodelovanju s producentom Jadranom Ogrinom in še nekaterimi znanimi imeni slovenske glasbene scene. Glede na prvi projekt se usmeritev skupine ni kdo ve koliko spremenila, to pa pomeni, da je njihova glasba ostala svež, melodičen rock, neobremenjen s primesmi alternative in novodobne tren-dovske produkcije. Verjamemo pa , da bo CD s svojo blues-rock orientacijo polsušalce prijetno presenetil. Tako tiste, ki jih že poznajo, še bolj pa tiste, ki jim bo to prvi stik z njihovo glasbo. V pripravi sta tudi dva videospota. Prvega, v produkciji TV IMPULZ KAMNIK, za skaldbo »TAM SI TI«, nagrajenko 4. slovenskega rock festivala ROCK BOOM 96, pravkar končujejo, drugi pa bo nastal v sodelovanju s filmsko akademijo v Pragi v mesecu januarju. Ob izidu načrtujejo tudi promocijsko turnejo po vseh večjih slovenskih klubih in diskotekah, kar bo najboljša priložnost, da se o vsem povedanem prepričate tudi na lastna ušesa. □ ZASEDBA: Matjaž Sterže: kitara Mate Brodar: vokal, sax Grega Gorenšek: bobni, percussion Uroš Medved : bas VEDEŽEVANJE - TARDI 1 min. 156 sit NON - STOP '0 7/^ O mladi pevki Kristini Serušnik - Kristi iz Slovenj Gradca smo nedavno že pisali. Ker pa se Kristi zelo hitro vzpenja v svetu glasbe, imamo ponovno razlog za pisanje. To je prva samostojna kaseta s preprostim naslovom Kristi. Kaseto, ki je pravkar izšla pri založbi GEC iz Slovenj Gradca, je Kristi že uspešno predstavila na svojem promocijskem nastopu 15. decembra v Slovenj Gradcu. V okviru promocije svoje kasete pa Kristi pripravlja še krajšo turnejo, predvidoma januarja 1997. Prva samostojna kaseta je že v prodaji in je le še ena stopnička višje na glasbeni poti mlade Kristi. V enem letu, kar je mlada pevka resneje stopila v svet glasbe, je bilo narejeno res veliko. Kristi je sodelovala na nekaj glasbenih festivalih, med drugimi tudi na MMS 96 v Portorožu. Gostovala je tudi v nekaj televizijskih programih. Njene skladbe so bile dolgo časa na različnih glasbenih lestvicah, nekatere so na lestvicah tudi sedaj, ko je Kristi svoje delo okronala še s svojo prvo samostojno kaseto. Ob izidu kaseta Kristi velja omeniti še to, daje kaseta v celoti delo koroških glasbenikov in ustvarjalcev. Besedila so napisali Darja Vrhovnik, Tomaž Stradovnik in Božo A. Kolerič. Glasbo in aranžmaje je napisal Tomaž Stradovnik. Kot glasbeniki so na kaseti zapisani Pavel Štumberger, Jani Legner, Matjaž Sterže, Robi Merzel. Ob pevki Kristi pa na kaseti eno skladbo zapoje tudi njen brat Matej Serušnik. Vsa glasba je bila posntea in miksana v slovenjgraškem studiu Royal, pod vodstvom Rudija Jeseničnika. To je še en dokaz, da imamo Korošci dobre pevce in glasbenike in da lahko takšne projekte, kot je kaseta Kristi, v celoti naredimo doma, na Koroškem.O Družabna kronika [Lg[?(2>ijT]®& m» 1] (3g ® IpsS I © go) © g3 (M I 1P%0 1 LENČE NIKOLOVA DgESB Ig®®® DP®® 0P®13 Drage bralke/ dragi bralci, spoštovane kandidatke! Pričenjamo z veliko vsekoroško akcijo za izbor koroškega obraza leta 1997. V akciji, ki je tudi nagradnega značaja, lahko sodelujejo dekleta in žene, doma s Koroške, ki so stare med 15 in 30 let. Za sodelovanje morajo izpolniti prijavnico iz Prepiha in nam jo poslati na naš naslov. K prijavnici mora biti obvezno priložena barvna fotografija, ki ne sme biti starejša od dveh let (fotografije bomo kandidatkam vrnili). Naš izbor bo potekla skozi celo leto, tako da bomo na naslovnici vsake številke Prepiha objavili eno izmed prijavljenih kandidatk, ki jih bo fotografiral naš uveljavljeni fotograf Tomo Jeseničnik iz Črne na Koroškem. Skozi leto se bodo tako na naslovnici zvrstili portreti 22 deklet. V predzadnji številki bo še enkrat objavljenih vseh 22 slik, hkrati pa bomo objavili glasovnico, s katero bodo bralci Prepiha glasovali za najlepšo - najbolj fotogenično Korošico leta 1997. Svoj izbor najlepše bo naredila tudi strokovna žirija. Tri najbolje uvrščene po oceni bralcev Prepiha in prva po oceni strokovne žirije bodo prejele lepe denarne in praktične nagrade, nagrajeni pa bodo tudi bralci, ki nam bodo poslali glasovnice. Izžrebali bomo pet nagrajencev. Rezultati glasovanja in izid žrebanja bomo objavili v zadnji letošnji številki Prepiha. Leto rojstva: Astrološko znamenje: Višina: Kraj bivanja: Hobiji: Idealen moški: 1974 tehtnica 173 cm Ravne na Koroškem gimnastika, treniranje plesno-navijaške skupine, fitnes, kolesarjenje brez komentarja Naj slovenska manekenka: Nataša Dobelšek Najljubša hrana: Najljubša pijača: Kje v Sloveniji bi najraje živela: sendvič s sirom (cheeseburger) Bitter lemon na Koroškem O&o®©: 4 HWz/ PRIJAVNICA Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«, ki ga organizira koroški časopis PREPIH. Ime Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. Sponzor predstavitve današnje kandidatke za izbor najbolj fotogenične Korošice je Slemenšek d.o.o. Dobja vas. Ravne. DOBJA VAS 198 2390 RAVNE NA KOROŠKEM TEL: 0602 22 429 FAX: 0602 23 388 MOBITEL 0609 615 093 V Mežici se je nekdo s serijo vlomov malo ponorčeval tudi iz policije in vlomil v bife pod nekdanjo policijsko postajo. Vlomilec pa je bil iz mežiških logov in je dobro vedel, kam mora vlomiti. Tam, kjer imajo denar. Ne bo menda vlamljal v hotel. V Delu smo te dni prebrali, da je bila v lanskem letu najbolj brana rubrika na Koroškem Koroške solzice. Presenetljiva, res presenetljiva ugotovitev. in prepihane čveke . ® ^11 lÈ È wwAm — ' Če hočeš zgrabiti bika za roge, ga je najpametneje zgrabiti za rep. Ugibajte, komu se novoletne želje niso izpolnile? ********** O Kučan je še vedno predsednik države. ********** Janša ostaja siva eminenca strank slovenske pomladi. ********** Predstavniki strank na televiziji še vedno vehementno predstvaljajo politične smernice kot programe. (Prosim vas, da pri tej trditvi upoštevate, da imam tudi jaz svoje želje!) ********** Za mandatarja je bil predlagan Janez. ********** Ustavno sodišče Slovenije je razglasilo moratorij o začasni ustavitvi vračanja gozdov za protiustaven. ********** Še vedno je lažje biti prepotenten kot potenten. ********** Na simbolni ravni se sprašujem, če ni šlo pri treh koroških požarih v času novoletnih praznikov za »cahn« (znamenje). Zagorelo je namreč v glavnem mestu bodoče(?) regije in v dveh krajih verjet-nih(?) novih občin. ********** V slovenski politiki je nadvse moderno graditi motove. Po zgraditvi pa jim nihče ne bo hotel izdati - uporabnega dovoljenja. mmksa Na zaključnem nagradnem žrebanju ob decemb rskih nakupih je bilo v največjem koroškem trgovskem centru, v Slovenjgraški Katici, zelo živo. Javno žrebanje je z zanimanjem spremljala množica ljudi, podeljenih pa je bilo kar 53 lepih nagrad. Na svoj račun so prišli predvsem otroci, saj je v programu sodeloval tudi dedek Mraz, prireditev pa je popestrila »njihova pevka« Kristi. ■ (no)cflolo Naša poslanka v državnem zboru Darinka Mravljak je za eno od najbolj branih slovenskih revij izjavila, da seji delo poslanke ne zdi pretežko. Tudi mi mislimo, da se dva meseca nedela pač ne more označiti za težko delo. Če bo gospa Mravljakova po letu dni poslankovanja svoje mnenje kaj spremenila, vas bomo na tem mestu seveda o tem takoj obvestili. NAGRADNA IGRA Na eni izmed koroških kmetij smo napravili tale posnetek, ko smo jih ^ zalotili pri kolinah. Ni treba povedati, kje je posnetek nastal, če pa seje -mladenič na naši sliki prepoznal, naj pride po nagradni kupon v naše uredništvo. Z njim Im> v Urarstvu PLANINŠEC v slovenjgraški KATICI kot nagrado prejel zlat moški uhan. . «k AJ kčz V urarstvu lahko poleg ur kupite še vso zlatnino, nakit, na volj«) pa imajo tudi zlato za zobno tehniko. Po Koroški [ìÌQQS □ a q so rekli otroci v vrtcu na Muti, oblekli tople hlače in bunde, si nadeli kapice in rokavičke ter okepali svoje tovarišice, da so na koncu bile kot pravi senžaki. . Okepali so tovarišice, da so bile kot sneiaki! Ker pa Snežko ne sme manjkati na nobenem otroškem igrišču, so ga, preden so posedli za mizice h kosilu, naredili tudi nagajivčki iz Mute in se za konec še družno slikali z njimi. Za lep spomin.Tekst in foto: T.R.V. Pravi snežko ne sme manjkati Mflpow atepflini [jjmìM Da se v Dravogradu premikajo stvari na bolje, ne kažejo samo novi objekti, ki počasi pridobivajo tudi že »tapravo« podobo. V polni meri je zaživel tudi upravljalski team občine. Redno se sestaja svet občine in v decembru je kraj tudi kulturno bolj zaživel. Poleg obiska Miklavža in dedka Mraza je bilo organiziranih kar nekaj koncertov. Tako je bil koncert v cerkvi sv. Petra na Kronski gori. Nastopil je mešani pevski zbor KUD Stane Sever iz Ribnice na Pohotju. Prepevali so predvsem božične pesmi. Tudi godba na pihala iz Šentjanža je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šentjanž organizirala božični koncert. Poleg godbe na pihala je sodeloval še otroški pevski zbor OŠ Šentjanž. Prepeval je še moški pevski zbor Čaki in Šempeterski pavri. Nastopala je sopranistka Vanja Mori, v spremljavi Tadeje Vule. Kot tenorist je nastopil domačin Janko Lapuh. Samostojno glasbeno točko pa je izvajal že poznani glasbenik Drago Filač. Kljub slabemu vemenu so obiskovalci dvorano v Šentjanžu dodobra napolnili, organizatoiji pa Odbor Zidanškove brigade svojim borcem, ki dopolnijo 70,80,90 ali več let podari spominske plakete. Ob 70. letnici je tako plaketo iz rok delegacije prejel Avgust Britovšek z Raven na Koroškem.O S.H. Mestna borčevska organizacija iz Slovenj Gradca prireja vsako leto srečanja jubilantov. Lani se je srečanja udeležilo 35 članov, ki so dopolnili visok življenjski ljubilej in v imenu mestnega odbora jim je čestital predsednik Armin Arnolt. Pozdravil jih je tudi sekretar občinskega odbora ZB Stane Butolen.O S. Hovnik so zbrana sredstva namenili v dobrodelne namene. V Domu starostnikov v Črnečah je bil koncert v počastitev samostojnosti Slovenije. Prireditev je vodila in povezovala Jožica Heber. Prazniku - dnevu samostojnosti v pozdrav je spregovoril direktor Srečko Mlačnik. Prepeval je Obrtniški moški pevski zbor Stanko Rek, ki je v tem času proslavlja visok jubilej svojega kulturno umetniškega delovanja. Zbor že deset let vodi ga. Katica Korošec, ki je za svoje uspešno delo prejela posebno priznanje. Priznanja so bila podeljena tudi trem pevcem za štirideset let neprekinjenega prepevanja: Ivanu Piklu, Frideriku Preglavu in Jožetu Vožiču. 5. januarja je med sv. mašo v fanti cerkvi sv. Janeza v Dravogradu prepeval božične pesmi ob domačih pevcih Koroški vokalni kvintet, ki ga vodi g. Ivartnik. Krajani Dravograda in okolice želijo, da bi tudi v mesecu februarju, ki je še posebej posvečen kulturi, ta zopet oživela v njihovi sredini.O Von^- UMETNIŠKO OBARVAN KONEC LETA »Bigbandovci« so že tretjič zapored pripravili prednovoletni večer, ki se ga iz leta v leto udeležuje več glasbenih sladokuscev vseh vrst, kajti repertoar je res pester. Ob koncu vsakega leta se odvijajo najrazličnejša srečanja, sprejemi in mnoge prireditve. V Slovenj Gradcu se je leto 1996 končalo v znamenju umetnosti - likovne in glasbene, kar je nekako samoumevno, saj je bil Slovenj Gradecu skozi vso leto 1996, kakor skozi mnoga leta nazaj, odet v plašč umetnosti. Glavni nosilec dogajanja na likovnem področju v tem mestu in tudi širše je tamkajšnja Galerija likovnih umetnosti, v kateri so ljubitelji te zvrsti umetnosti letu 1997 skupno nazdravili na novoletnem srečanju z enim najpomembnejših slovenskih slikarjev in grafikov Bogdanom Borčičem in njegovimi najnovejšimi slikami. Novolemo srečanje je pomenilo obeležitev Borčičevega 70 - letnega življenskega in prt desetletij dolgega ustvarjalnega ljubileja, ki se časnovno veže na leto 1946, ko je pričel študirati pri uglednih profesorjih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kasneje je svoje znanje izpopolnjeval na podiplomskem študiju pri prof. Gabrijelu Stupici in na študijskih potovanjih po Evropi. Kot priznan likovni pedagog je v letih od 69 do 84, ko je poučeval na Likovni akademiji v Ljubljani, vzgojil generacije grafikov, zaradi katerih sodi slovenska grafika v sam svetovni vrh. Za svoja dela je Borčič prejel mnoga pomembna domača in mednarodna priznanja in nagrade, najnovejše slike pa si bodo ljubitelji slikarstva, ki so novoletno srečanje zamudili, lahko ogledali še do konca januarja. Da nadoknadijo zamujeno, pa ne bodo imeli več priložnosti ljubitelji glasbe, ki se niso udeležili tokratnega božično -novoletnega večera z Big bandom Otra Vrhovnika in vokalnimi gosti, ki je gotovo ena največjih prednovoletnih prireditev na Koroškem. »Bigbandovci« so že tretjič zapored pripravili prednovoletni večer, ki se ga iz leta v leto udeležuje več glasbenih sladokuscev vseh vrst, kajti repertoar je res pester. Razen tega pa z big bandom vedno nastopijo vokalni solisti, tako domači kakor tuji, ki še popestrijo večer. Letos so to bili Božo A. Kolerič, Kristi v spremljavi mladega ansambla Melopoja, Simone in Milan Kopmajer iz Avstrije, Aleš Hadalin iz Sežane, oktet Lesna, otroški pevski zbor OŠ Pameče, plesalci plesne šole »Devžej«. Kot lani je bila tudi letos zvezda večera jazz pevka Carole Alstone iz Združenih držav in s svojim občutenim petjem je v sicer športu namenjeni dvorani pričarala pravo praznično vzdušje, ne le gostom, ampak, kot je dejala, tudi sebi. Mnogim Korošcem pomeni ta večer nadomestilo silvesterske noči in plesišče je bilo tudi letos polno do zgodnjih jutranjih ur.O Darja Vrhovnik V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO Q20FAS mm.®0 masira m mimm PROIZVAJA IN PRODAJA: ® 0602 85 230, 85 640 SE PRIPOROČAMO! ------- Razgledi ------ IM o vi tiski [tMJUi Il£l 5>ao©(mi0Q Ta nova pesniška zbirka je še posebej draga dvema; najprej avtorici Marijani Vončina, saj je njena prva, potem pa še založbi Voranc, saj je njena deseta. Prisrčna slovesnost ob predstavitvi te knjige je bila decembra v knjižnici Ksavetja Meška v Slovenj Gradcu. Direktor ČZP Voranc z Raven Vojko Močnik se je v uvodu zahvalil vsem, ki so pri nastajanju knjige sodelovali, in poudaril, da bo ta knjiga zagotovo našla pot med ljudi, saj je bila že pred izidom v celoti prodana. Urednik založniškega programa pri Vorancu Niko R. Kolarje bil upravičeno ponosen na rezultate založbe, saj je le-ta do zdaj poprečno lemo izdala vsaj po Bi knjige, med vsemi dve zahtevnejši -monografijo Mežiške doline in zbornik ravenske gimnazije. Za leto 1997 je napovedal kar štiri nove izdaje. Nato je prevzel besedo Tone Turičnik, urednik in lektor pesniške zbirke Marijane Vončina Rosa na pajčevini. V uvodu je dejal, da je izid knjige praznik, izid literarne knjige poseben praznik, izid pesniške knjige še prav poseben ptaznik. Takih praznikov je v zadnjih nekaj letih kar veliko. Prvi je bil z založbo Kolar, danes pa jih ob založbi Voranc pripravlja še slovenjgraška založba Cerdonis; nedvomno pa so tudi sad 30-letnega dela Literarnega kluba Slovenj Gradec. Nato je prof. Turičnik v kratkem intervjuju predstavil avtorico. Po rodu Mislinjčanka, zdaj Starotržanka, upokojena knjižničarka z enajstimi leti delovne dobe v ravenski Študijski knjižnici, s preostalimi pa v slovenjgraški knjižnici. Prvo pesmico je napisala pred desetimi leti, že prej pa je bila mojsuica priložnostnih verzifikacij. Danes soustvarja slovenjgraški pustni časopis Kurent. Posebnih pesniških vzornikov nima, v čislih ima Minattija. Ko piše svoje pesmi, ne bere drugih, ker so boji, da bi koga posnemala, sicer pa ustvarja premišljeno, neprestano išče nove oblike in izraze, da se ne bi ponavljala; kar domisli, ne zapiše takoj, pač pa nastalo zelo pili. Na svoj prvenec je zelo ponosna, še posebej hvaležna pa Karlu Pečku, ki je prispeval pastele z motivom Uršlje gore, in men-toiju Tonetu Turičniku. Prof. Turičnik je knjigo v nadaljevanju podrobno predstavil. V njej je 50 pesmi v štirih razdelkih. So kratke, z 10 do 12 verzi, navadno v dveh kiticah, v dveh miselnih vzorcih: v prvem misel napove, v drugem jo s poanto dokončno izpelje. Vsak razdelek ima svojo osrednjo pesem. O čem je beseda v njih? Za prvi cikel Moji svetovi je dovolj zgovoren naslov, drugi cikel Makov cvet je ljubezenski, v tretjem z naslovom Šepet se avtorica oslanja na spominska doživetja, četrti -Bežeči čas - pa je podoba poslavljanja, sprave s svetom in s samim seboj. To je krhka, zastrta doživljajska in refleksivna lirika zrelega človeka s poudarki na nostalgiji, hrepenenju, domotožju, spominih. Vončinino izražanje je kleno, zgoščeno, dokaj racionalno. Njen princip ni dopolnjevati, pač pa sekati, kar je preveč; kar je ostalo, je dobilo posebno žarčenje, posebno moč. Njene besede so zelo kultivirane, tu in tam ji uspe najti lepo domačo, že odmaknjeno besedo. Zna oživiti njen novi status. Stavki so pregledni, dikcija zelo razumljiva, prevladujejo priredja. Verzi so svobodni, melodija stavka je ritem, na svoj način izpeljan, z neposrednim, zelo prijaznim učinkom. Klasičnih rim ni, saj je to krhka, lirsko zasanjana poezija, namesto njih pa podpirajo zvočni efekt notranje rime. Ritmično-zvočna stavčna melodija je tako pri Vončinovi najelementarnejše pesniško sredstvo, najpogostejše pa ukrasni pridevki in inverzija. Na koncu je Tone Turičnik poudaril, da je treba pri Marijani Vončina občudovati pogum, ki ga je imela, da se je v zrelih letih lotila pesnjenja. Rosa na pajčevini je lep dosežek. LrlSijrujffi Maj in december sta meseca, ko »bralce in prijatelje« razveseli nova številka Koroškega fužinatja. Zadnja, iz decembra 1996, v 46. letu izhajanja, odeta v violo, prinaša 20 prispevkov in nagradno križanko. Najprej srečamo v njej pet pomembnih Korošcev. To so: Franc Fale, nekdanji direktor Železarne Ravne, ki je praznoval 75-letnico plodnega življenja (zapis o njem je pripravil Matjan Kolar), Mitja Šipek, ki ga je ob 70-letnici »na novo« predstavila Mojca Potočnik, Ervin Wlodyga, kronist ravenske zgodovine, ki se zanimivo izriše urednici Andreji Čibron - Kodrin, zgodovinar Alojz Krivograd, ki ga ob življenjskem jubile-ju, 60-letnici, predstavi Miroslav Osojnik, in pokojni Mežičan Maks Kunc, mojster naravoslovne fotografije, čigar portret je izpod peresa Rudija Verovnika. Skupaj s Šipkom so lani praznovali tudi njegovi Šentanelski pavri; ob 30-letnici jih predstavi dirigent Šipek sam. Ta v nadaljevanju predstavi tudi Prežihovo ustanovo, fundacijo, »ki bi finančno pomagala prizadevnim in talentiranim Korošcem, da študirajo, kar bi ob pomanjkanju sredstev težko uresničili«. »Nekoliko drugače« piše naprej v Koroškem fužinatju Katarina Keber o škofu Antonu Martinu Slomšku. Predstavi njegov odnos do žensk (»šesti nevarna kača je mladeniču vsaka zapeljiva ženska, ki se nespodobno nosi, moškim nastavlja in dopasti želi«) in s tem posredno do družine. Sledi prispevek Stanka Skledarja Razmišljanja ob stenskem slikarstvu srednjega veka (v nekaterih koroških cerkvah), nato pa literarni sklop. V njem predstavi Janez Mrdavšič Ignaca Kamenika, ki je služboval tudi na ravenski gimnaziji, in njegovo knjigo Sledi preklanih sivin, Miran Kodrin pa esej z naslovom Herman Vogel - pesniški don Kihot ali »bridki sejalec ostrih in bolečih besed« na poti iskanja svojih hodulj. V drugi polovici tokratnega Koroškega fužinarja predstavlja Mojca Potočnik nove oblike Centra za socialno delo Ravne, Ervin Wlodyga fotografijo ravenskih gimnazijcev iz leta 1946, Franc Gornik novo valjarno za železarno Prevalje (graditi so jo začeli leta 1853), Vladimir Macur pa zgodovinski razvoj kakovosti livarskih ulitkov na Ravnah. Iz sveta zabave predstavlja Kodrinova Milana Kamnika in njegovo novo glasbo, iz športnega sveta pa Potočnikova koroško odbojko, ki se znova vzpenja. Sledi reportaža, ki jo je urednica dobila v Potočki zijalki, po svetu pa se lahko s tokratnim Koroškim fužinaijem podamo kar dvakrat: s Katarino Keber v Turčijo in z Ivano Črcslovnik v Zambijo, v katoliški misijon. □ Razgledi V Evropo pa kar tako ? Nekako mirno, skoraj neopazno je minil devetdeseti dan, ko bi predsednik ZDA še lahko uveljavil svoj pomislek oziroma vplival na zaustavitev poteka približevanja Slovenije NATO paktu. V tem času je bilo iz Rusije ponovno jasno povedano, in to je storil sam predsednik Jelcin v kratkem delovnem obdobju po operaciji srca in sedanjem prehladu oziroma pljučnici, da širitve NATA na vzhod ne more biti. V tem občutljivem času, na prehodu iz leta 1996 v 1997, se vrstijo neprijetni dogodki v Srbiji in v ZRJ v celoti, V BiH, kjer se nadaljuje čiščenje po nacionalnih pripadnostih, v llnaški, ki je kot v nekakšnem krču, pa tudi v Bolgariji. Ali ima vse to kakšno zvezo? Če stvari poenostavimo, smo na tistem, česar veliki štirje niso dorekli na Jalti in ni mogla razrešiti zadnja vojna in oboroženi spopadi na tleh bivše Jugoslavije. Skratka, gre za to, kdo bo imel odločilen vpliv na Balkanu in kako daleč bo ta vpliv segal. Zdi se, da so v zadnjem času v prednosti ZDA, na nek način z roko v roki skupaj z Evropo. Uvodoma omenjena odločitev predsednika ZDA je torej lahko odločno znamenje, da za Slovenijo, zdaj že dobrih pet let suvereno državo, ni več dvoma, kam spada. Je le še vprašanje časa, pogosto tudi izjemnih birokratskih procedur in seveda naše modre, pa tudi zahodu primerne drže, reakcij, da bomo dobili mesto v NATO, predvsem pa v EU. V zvezi z asociacijskim sporazumom med članicami EU in Slovenijo je dovolj znanega. Tudi to, da bi bilo skrajno neprimerno, če ga naš Državni zbor ne bi ratificiral v primernem času, torej vsekakor prej, kot pa bi lahko to storili parlamenti članic EU. Upamo lahko, da bodo v slovenski politiki presežene, predvsem med parlamentarnimi strankami, vie tiste miselne in druge ovire, ki so danes še kako prisotne v prav vsaki situaciji. Ob tem se spomnim razgovora koroških političnih veljakov, gospodarstvenikov in še koga z ministrom takratne Peterletove (Demosove) vlade g. Kranjcem, pred skoraj že šestimi leti v Slovenj Gradcu. G. ministru je bilo jasno povedano, da potrebujemo urejeno Hudo luknjo in še vse ostale odseke cestne povezave Koroške z Ljubljano, z glavnim mestom države, saj smo Korošci sicer takoj na avtocesti pri Velikovcu in s tem takorekoč že v Evropi. Sedaj je res v Hudi luknji obnovljena, modernizirana cesta, letos bosta odpravljeni še dve neprijetnosti na starih lesenih mostovih pri Paki, pred zimo bo odprt del avtoceste med Arjo vasjo in Vranskim. Torej se iz leta v leto bolj bližamo glavnemu mestu, tudi z dobro mero strpnosti, dobrih Živcev in tudi višjih stroškov. Novo pa je tudi tam, kjer smo bili prej že takorekoč Evropa, torej ita meji z Avstrijo. Ta država je zdaj članica EU, s tem seveda tudi podpisnica in izvajalka Shingenskega sporazuma. Ni mi potrebno razlagati, kaj to v praksi pomeni. Imamo dovolj vsakodnevnih izkušenj. Velja pa resno spoznanje, da je sedaj možno iti v Evropo le kot druava, preko in skupaj z glavnim mestom, torej tedaj in tako, kakor bodo naše zakonodajne, izvršne, pa tudi politične institucije izpeljale zahtevno nalogo v interesu in koristi države, vseh nas, njenih prebivalcev. Iz revije Evropksi dialog povzemam v tem kontekstu nekaj povdarkov iz članka, v katerem g. Belfrage iz Švedske ponuja državam kandidatkam nekaj prijateljskih nasvetov. Švedska izkušnja kaže, kako je mogoče celo s popuščanjem ohraniti življensko pomemne državne interese. V njihovem primeru je šlo za gozdarstvo, za specifičnosti kmetijstva v severnih, klimatsko zahtevnih predelih in za državni monopol pri prodaji alkoholnih pijač. Večina pogajanj je potekala v Stocholmu, zaključki in podpisi v Bruslju, ob tem pa so svoja stališča podrobno tolmačili tudi na turneji po prestonicah članic EU. Veliko več časa so namenili prepričevanju in pojasnjevanju domači javnosti, seveda pa sta vladajoča stranka in glavna opozicijska stranka ob tem imeli politično soglasje za vključitev. Znano je, da je kljub temu na referendumu glasovalo za EU samo 53% udeležencev referenduma. Pomembno v času pogajanj s komisijo EU je bilo, da je Švedska že imela dolgoletno in obsežno gospodarsko sodelovanje s članicami in da je v tistem obdobju svojo zakonodajo prilagajala predpisom Unije. To je bila vedno tudi priloùnost za animiran-je in testiranje domače javnosti. Najbolj koristen navet, ki ga daje g. Belfrage, je, da se tesno sodelovanje s komisijo EU obrestuje. Komisija je najboljša prijateljica države kandidatke. In za konec še pogled na Češko, ki je na isti poti kot mi, nemara z nekaj naskoka. Lani poleti so z raziskavo javnega mnenja ugotovili sledeče: le 46% anketiranih je izjavilo, da bi glasovali za EU, 13% se jih je opredelilo proti, 41 % pa je bilo neodločenih. Kar 72% vprašanih pa je izrazilo prepričanje, da morajo priprave Češke za članstvo v EU potekati neodvisno od priprav drugih kandidatk Torej velja spoštovati prijateljske nasvete izkušenega Šveda, ki je bil vodja delegacije svoje države ves čas pogajanj. Še pomembneje pa je imeti doma spoštovanja in zaupanja vredno, mednarodno uveljavljeno državno vodstvo, ki bo znalo sebi, nam državljanom, pa še članicam EU prepričljivo dokazovati in izpeljati našo čvrsto namero.Lì Peter Petrovič [potLoiram osoir Naj mi ves nežen ženski spol oprosti, da sem našo nežnost izrabila v gornjem naslovu v korist politike, a ima me, da bi našim »izbrancem« v obraz pomolila kakšno hujšo in gorkejšo... Kajti: ti naši vrli mogotci, ki kraljujejo na svojih prestolih in položajih, se ne zavedajo ne položaja ne časa, v katerem živimo in čvekajo kot kake devetdesetletne biče, ki opisujejo lepe stare čase in sonce na nebu, da pogreje zarjavele kosti... Mesece že upamo, da nam bo bolje. Z volitvami smo dali svoj »da« poslancem, da nam dajo upanje, da nam dajo kruh in da nam povrnejo sanje... Pa zame ni poslanca, ki bi videl mene, ki bi videl Miciko, pa Tineta... potapljajoča človeka, ki v tekstilni branži in v livarni delata in čakata...čakata na boRno colngo, ki je (ali pa je že mesece ni!), ter svojim otrokom obljubljata nedosegljive in daljne oblake! PRAVUICE ŠE ŽIVE! Tiste v Ljubljani, ki poznajo blišč in se gredo gosposko... in one tu na Koroškem, na Muti, v Vuzenici, Radljah,... ki poznajo bedo. Bedo brezposelnosti in obupnega boja za življenje. Bedo končnega obupa, ki Korošce požene v smrt... Poštenosti pa ni ne na eni ne na drugi strani. Ne v Ljubljani, ki ne zmore pokončne hrbtenice in sposobnosti pogledati resnici povprečnega Slovenca v obraz, in ne tu na Koroškem, kjer ni pokončne hrbtenice pri slehernem med nami, da bi zmogli junaško držo in TISTI NE, ki bi prepovedoval tako enolične zgodbe... Naši parlamentarci se gredo igro - veliko odersko igro, ki mojo mamo in očeta učL.da na naslednjih volitvah nastopita s svojim programom v DRUŽINSKI STRaNKI, ki bo videla človeka, majhnega, z majhnimi in velikimi težavami, pa radostmi in s sanjami... Do takrat... do takrat pa - bogvedi, kako bomo živeli. Morda bo »čvek« popoln...□ Tončka Repnik - Vrhnjak PHHo^ mmmsì Piše: Ivo Miokor KEQLJfiSKI TURNIR V DRRVOGRRDU Na kegljišču Elektrarne Dravograd je ob koncu preteklega leta potekal božično-novoletni tumir, katerega se je udeležilo 50 kegljačev in kegljavk iz koroške regije. Med člani je zmagal Slavko Hanžekovič (Elektrarna Dravograd) s 454 keglji. Drugo mesto je osvojil Ferdo Paradiž iz Fužinarja Ravne s 446 keglji, tretji pa je bil znova član domačega kluba Milan Črnko, ki je podri 444 kegljev. Med mladinci je I. mesto pripadlo kegljaču Elektrarne Vojku Belaju, ki je dosegel rezultat 454 kegljev. Dmgi je bil Primož Arih iz. Fužinarja s 450 keglji, tretji pa domačin David Markovič s 347 keglji. Med neregistriranimi tekmovalci je bil najboljši Zoran Črešnik iz Dravograda s 428 keglji, med upokojenci pa Alfonz Sušeč, prav tako iz Dravograda, s 391 keglji. MRLI NOGOMET V MEŽICI Prizadevni delavci Kluba malega nogometa Polena so konec leta izpeljali v mežiški športni dvorani tradicionalni božično-novoletni tumir. Nastopilo je 30 ekip iz Slovenije in Avstrije, zmagali pa so nogometaši ekipe Flinston iz Velenja, ki so v finalu ugnali Kremenčkove iz Pameč s 3:1 ter ekipo MM Mislinja z 2:0. Drugo mesto je osvojila ekipa Kluba malega nogometa Kremcnčkovi iz Pameč, ki je premagala Mislinjčanc z 1:0. TRNJfl KG M PREJ REKORDNO V LJUBLJANI V bazenu Tivoli v Ljubljani je bil ob izteku 1996 leta uadicionalni plavalni miting rekordov, na katerem je v vseh starostnih kategorijah nastopila kopica naših najboljših plavalcev in plavalk. Mitinga se je udeležila tudi skupina N/ Sport Fužinatjevih plavalcev in plavalk, toda le Tanji Kumprej uspelo izboljšati državni rekord v kategoriji deklic. V disciplini 50 m prsno je plavala 36 sekund in 51 desetink. Od ravenskih plavalcev so v mladinski kategoriji zmagali Primož Abraham, Matjaž Čepdnik, Anja Srebotnik in Spela Fras, med kadeti in kadetinjami pa Miha Tisovnik in Lidija Breznikar. Prvo mesto je osvojila tudi štafeta mladink Fužinarja 4 x 50 m mešano. SILVESTERSKI TEK NR JAVORNIKU Ob izteku leta so na Javorniku na Ravnah že petič izpeljali Silvesterski tek. Na startu se je tokrat zbralo rekordno število, 140 udeležencev vseh starosti, največ seveda mladine, ki so sc pomerili na progi dolžine 1150 m, kar pomeni, da so morali preteči cn krog okoli naselja Javornik. Ker je imel tek tudi tokrat izključno rekreativni značaj, sta bili kategoriji le dve, moška in ženska. Najhitreje sta tokrat progo pretekla Ravenčan Luka Leitinger, sicer atlet KAK Ravne in odlična plavalka Fužinatja Lidija Breznikar iz. Kotelj. Brcznikaijeva jo tako ponovila uspeh iz leti 1995, ko je tudi zmagala, Leitinger pa je za svojim rekordom javomiške proge zaostal le za 7 sekund. Dosegel je čas 3.13,59. VRSTNI RED: Moški: 1. Luka Leitinger (Ravne), 2. Tomaž Rohač (Prevalje), 3. Jože Mori (Muta), 4. Drago Laznik (Ravne), 5. dr. Brane Breznikar (Kodjc) Ženske: i. Lidija Breznikar, 2. Tanja Kumprej (obe Kotlje), 3. Maja Kogelnik (Ravne),4. NadaKonečnik (Dravograd). 5. Slavica Strojnik (Ravne). NAŠI TEKAČI NA SILVESTERSKEM TEKU V AVSTRIJI Zadnjega dne preteklega leta se je skupina tekačev rekreativcev iz koroške regije udeležila Silvestcrskcga teka v kraju Grcifenburg bli/.u Lienza na avstrijskem Koroškem. Na progi dolžine 7500 m se je pomerilo okoli 130 tekačev in tekačic iz štirih držav, naši pa so se uvrstili na naslednja mesta: v kategoriji od 20 do 30 let je bil setimi Ivica Volič iz. Dravograda, v kategoriji nad 30 let peti Jože Mori z Mute, v skupini nad 40 let peti Oto Gumilar s Prevalj, med tekači nad 50 let četrti Vili Blatnik iz. Mežice in v starostni kategoriji nad 60 let tretji Štefan Robač z Raven in peti Janez Janžekovič iz Mežice. ŠTIRI ZMAGE ZA TINO MAŽE Konec decembra sta bili dve tekmi dečkov in deklic za prvenstvo vzhodne regije Slovenije, v Mariboru in na Kopah. Na obeh tekmah je bila daleč najboljša smučarka Tina Maže iz. Črne, ki je zmagala v kategoriji starejših deklic. Ostali smučarji in smučarke iz koroških klubov so se uvrstili na naslednja boljša mesta. V Mariboru - sL deklice: 1. Tina Maže (Črna), 3. Maša Černovšek, 5. Vanja Vravnik, 6. Darja Krevzelj (vse Fužinar); st. dečki: 2. Dejan Kumer, 8. Aljaž Pudgar (oba Črna); ml. deklice: 4.-5. Nina Pisnik in Tina Erženičnik, 6. Maja Kogelnik. 8. Katja Vravnik (vse Fužinar); ml. dečki: L Vid Gjurin, 2. Boštjan Pogač, 5. Andrej Hafner (vsi Fužinar). Na Kopah: st. deklice: 1. Tina Maže, 3. Darja Krevzelj; st. dečki: 2. Dejan Kumer, 6. Dejan Smonkar, 8. Mitja Kuperti (oba Sl. Grada'); ml. deklice: 1. Mateja Štruc (Črna), 4. Tina Erženičnik, 6. Nina Pisnik, 10. Maja Kogelnik; ml. dečki: 2. Boštjan Pogač, 4. Luka Zajc, 5. Anton Kričej (obit Vuzenica). Dve tekmi za dečke in deklice za prvenstvo regije sta bili prve dni letošnjega leta. Že 2. januarja so delavci SK Fužinar pripravili na smučišču Poseka na Ravnah slalom, katerega se je udeležilo okoli 90 smučaijcv in smučark iz klubov vzhodne regije Slovenije. Tina Maže je znova zmagala, ob njej pa seje odlikoval še fužinarjev smučar Boštjan Pogač, ki je bil najboljši ined mlajšimi tekmovalci. Poglejmo, kdo so bili najboljši iz. koroških klubov: ml.dektice: 4. Mateja Štruc (Črna), 6. Katja Vravnik, 8. Nina Pisnik, 13. Maja Kogelnik (vse Fužinar); ml. dečki: L Boštjan Pogač, 3. Andrej Hafner, 5. Vid Gjurin, 8. Urban Žaže (vsi Fužinar); st deklice: 1. Tina Maže (Črna), 3. Maša Černovšek, 5. Božena Rifel (obe Fužinar); st. dečki: 3. Dejan Kumer (Čma), 4. Dejan Smonkar (Sl. Gradec), 6. Aleš Ruter, 15. Miha Lajmiš (oba Fužinar). Naslednji dan je bila še veleslalomska tekma na Kopah. Tudi tokrat sta si najvišja mesta prismučala dva koroška tekmovalca - Tina Maže in Vid Gjurin. Ostale boljše uvrstitve so bile: ml. deklice: 3. Erženičnik, 4. Pisnik, ml. dečki: 1. Gjurin, 3. Pogač, 6. Hafner, lo. Žaže, st. deklice: 1. Maže, 2. V. Vravnik, 3. Černovšek, 6. Rifel, st. dečki: 3. Kumer, 6. Ruter. ZMAGA ZA SERVIS JAVORNIK Aktiv koroških nogometnih sodnikov je v dvorani v Slovenj Gradcu izpeljal tradicionalni Novoletni tumir v malem nogometu, katerega seje letos 4. januarja udeležilo 32 ekip. Po razburljivem srečanju v finalu je ekipa Servisa Javornik iz Slovenj Gradca šele po streljanju kazenskih strelov ugnala nogometaše Polene s 3:2. V regularnem delu seje tekma končala z izidom T. 1. V tekmi za 3. mesto je ekipa KMN Dolič premagala ekipo Gostilne Amerikanet iz Dovž s 3:1. Po končanem izjemno uspelem tumiiju so najboljše ekipe prejele denarne nagrade, posebna priznanja pa sta bila deležna tudi najboljši vratar Gvido Garbus (Polena) ter najboljši strelec turnirja Sašo Repnik (Servis Javornik). □ m »m® RAČUNALNIŠKI INGENERINO £ Vili Veler s p Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S. P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - faktunran/e - virmani - - potolnice - prispevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veler@eunet.si (Sport 0[P02tP2a2B IGOR ZAGERNIK Ne bomo se zmotili, če rečemo, da so Zagemikovi pravzaprav športna družina. Oče Berti je dolga leta igral odbojko pri Fužinatju in bil član ekipe, ki je vrsto let nastopala v najvišjih ligah bivše Jugoslavije. Poleg tega je bil odličen alpski smučar in tudi državni prvak v smuku med mladinci. S športom je vseskozi povezana tudi mama Milena, ki je zaposlena na Športni zvezi občine Ravne Prevalje, starejša Igorjeva sestra Tina pa je bila nekoč ________________________________ tudi aktivna alpska smučarka. Nič čudnega torej, da se je Igor Zagernik že kot štirileten fant z očetovo in mamino pomočjo postavil na smučke in se pričel hrabro spuščati po zasneženih belih strminah, najprej v bližini doma, nato pa še na bolj urejenih smučiščih. Prvič je na uradni tekmi nastopil leta 1980 v Črni za pokal žičnice. Čez dve leti je v Črni tudi zmagal na cicibanski tekmi in za nagrado dobil nove smuči. Seveda je bil izjemno vesel prvega uspeha, pri Fužinarju, kamor se je včlanil, pa so kmalu spoznali, da so v svoje vrste dobili nadarjenega tekmovalca. In res, leta 1987 je postal cicibanski prvak bivše Jugoslavije v slalomu na Kobli, po tem uspehu pa je prišel tudi v tedanjo pionirsko reprezentanco, ki sta jo vodila selektor Milan Zvan in trener Gorazd Janko. V smučarskem klubu Fužinar so bili za Igorjev razvoj in uvrstitev v selekcijo tedaj najbolj zaslužni trenerji Roman Holzl in Robert Stopar ter kasneje Ivan Videmšek. Kot pionir je Igor dvakrat nastopil tudi na najuglednejšem tekmovanju mladih smučarjev Evrope, na pokalu Ixrke na Soriški planini, kjer se je običajno uvrščal okoh desetega mesta. Vseskozi je bil član čnih selekcij, toda osnovno vadbo, znanje in telesno pripravljenost si je utrjeval v koroški selekciji, pod vodstvom prizadevnega trenerja Ota Pustoslemška, nekdanjega reprezentanta iz Mežice. Decembra leta 199o je Igorja doletela nesreča. Zaradi zloma stegnenice na pionirskem reprezentančnem treningu na Kobli je izgubil celo sezono. Seveda je izpadel iz slovenske reprezentančne selekcije, predlanskem pa seje po zaslugi marljive vadbe pod strokovnim vodstvom Pavhja Čebulja in dobrih rezultatov znova vrnil med »žive« in napredoval v moško B 2 selekcijo, v kateri je od koroških smučarjev tudi Mežičan Primož Pustoslemšek. V zadnjih sezonah so Igorjeve uvrstitve zlasti na FIS tekmah, na katerih nastopa domala že šest let, vse boljše. V mladosti mu je veliko bolj ustrezal slalom, sedaj se z dobrimi rezultati ponaša predvsem v veleslalomu. Predvsem je ponosen na izjemno 4. mesto na lanski FIS tekmi v Kranjski Gori, pa na 9. mesto v slalomu v avstrijskem Bad Kleinkircheimu, obakrat med močno konkurenco odličnih smučarjev. Dvakrat je doslej nastopal tudi na tekmah evropskega pokala, kjer se je uvrščal okoh 40. mesta. Nekoč sta Igorja veselili tudi košarka in odbojka. Nič čudnega, ko pa meri v višino kar 187 cm. Toda sedaj, ko seje poleg šole (končuje 4. letnik zdravstvene šole v Slovenj Gradcu) odločil nadaljevati pot aktivnega smučarja, si želi, da bi napredoval iz B 2 v B člansko reprezentanco. Za to b potrebno seveda doseči kopico dobrih uvrstitev na FIS tekmah in evropskih pokalih, toda pogoji vadbe za njega, ki je ostal edini član pri Fužinarju, se v zadnjem obdobju niso spremenili nič na bolje. Mora se pač znajti, s pomočjo staršev, kakor ve in zna, samo da lahko trenira na ustreznih smučiščih. Že v pripravljalnem obdobju vadi s smučarji drugih klubov, podobno pa je tudi v zimski sezoni in takrat, ko je treba na tekme po Sloveniji ah v tujino. To pa seveda precej stane. Igor Zagernik ima tudi status športnika državnega razreda in je bil evidentiran kot kandidat za športnika občine Ravne - Prevalje v letu 19%. Igor Zagernik je rojen 18.3.1976, stanuje v Kotljah 187. Ivo Mlakar (( . . X Izjemno lepi uspehi ekip dravograjske nogometne šole na turnirjih v Avstriji V Wolfsbergu v Avstriji je bil drugi novoletni turnir Alpe -Jadran za dečke do 12 let. Na turnirju je sodelovalo 16 ekip iz celotne Avstrije in ekipa iz Dravograda. Mladi Dravograjčani so dosegli odlično 3. mesto in s Finalisti turnirja izgubili z 2:1 v zadnjih sekundah tekme. Tradicionalno povabilo je dobila nogometna šola Dravograd tudi iz Borovelj, kamor vsako leto odhajajo vse selekcije na turnir Alpe - Jadran v malem nogometu. Tokrat so na tridnevnem tumiiju nastopile številne ekipe iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, Dravograjčani pa so nastopih s kategorijami dečkov Ul2, U14 in U16. Vse te ekipe so dokazovale, daje nogomema šola Dravograd, ki jo vodi priznani trener Marjan Pušnik s svojimi marljivimi pomočniki, ena najuspešnejših v Sloveniji. Kadeti (U 16), katere vodi trener Janko Lorber, tokrat pa sta bila v vlogi učiteljev na turnirju Darko Žižek in Jani Pečnik, so se najbolj izkazali. Prva ekipa Dravograda je namreč prepričljivo zmagala med sedmimi ekipami, potem ko je premagala vse svoje tekmece. Drugi so bili nogometaši Oblakove šole ljubljanske Ježice, tretja druga ekipa Dravograda in četrta ljubljanska Ilirija. V tej skupini je bil najboljši strelec tumhja Dravograjčan Najmlajša selekcija dravograjske šole UI2 je v Avstriji osvojila drugo in tretje mesto. Za uspeli sta mluhena tudi trener Marjan Stočko (na levi) in njegov pomočnik Dušan Cede (na desni). čan Damjan Peniš, kije kar 13-krat zadel mrežo nasprotnika. Tudi v skupini, kjer so igrah mladi nogometni upi do 14 let, sta imeli dravograjski ekipi obilico uspeha. Tumiija seje udeležilo kar 17 ekip iz treh držav, zmagali pa so Ježičani, ki so v finalni igri premagali prvo selekcijo Dravograjčanov s 3:2. Na odlično tretje mesto se je uvrstila druga ekipa Dravograda, ki je premagala SAK Celovec z 2:1. Najmlajša selekcija dravograjske nogometne šole (U 12), ki jo vodi trener Marjan Stočko, se je v Borovljah uvrstila na 2. mesto, potem ko je po sedemmetrovkah izgubila z Ježico s 5:4. Tretji so bili mladi nogometaši SAK-a iz Celovca, četrta pa ekipa iz hrvaške Moščeniške Drage. Najboljši strelec v tej skupini je bil znova Dravograjčan - Dragan Ljubanič, ki je dosegel 12 golov. V tej kategoriji mladih nogometašev je nastopilo 13 ekip. Ob teh izjemnih uspehih seveda ne smemo pozabiti deleža staršev vseh nogometašev, ki igrajo v vrstah dravograjskih selekcij, kajti brez njih ne bi bilo teh rezultatov. Starši so stalni spremljevalci svojih otrok in obenem tudi organiza-toiji prevozov, ki pa niso ravno poceni. Toda ob uspehih so pozabljeni vsi napori in odrekanja. Nagrade, pokali in priznanja, ki so jih ml77adi dravograjski nogometni upi prinesli z omenjenih tumiijev, so bili v preteklih dneh januarja tudi razstavljeni v avli osnovne šole v Dravogradu. Ni kaj, lahko smo ponosni na naše mlade nogometaše.O -im Glasirana črna kronika Prihaja čas lisic Nekaj drži zagotovo: letošnji skok v novo leto je bil tudi na Koroškem precej manj bučen kot v minulih letih. Že v prejšnji rubriki o koroški črni kroniki sem namreč zapisal, da so se tako cariniki kot policisti letos še posebej zavzeto lotili iskanja neprijavljenih petard in raket ter drugih eksplozivnih teles, ki naj bi »spravljale ljudi v dobro voljo«. Tako so med drugim samo med božičnimi in novoletnimi prazniki na koroških mejnih prehodih zasegli kar 5549 petard ter 786 različnih raket, ki so jih občani nameravali v Slovenijo prinesti brez potrebnih dovoljenj. Koristen nadzor Vrh vsega so policisti poostrili nadzor na vseh javnih krajih in upoštevali pritožbe občanov zaradi pokanja petard ter preprečili nadaljnja takšna dejanja. Proti nekaterim kršiteljem so podali tudi kazenske ovadbe pri sodniku za prekrške. In kar je najpomembnejše: pri uporabi pirotehničnih sredstev sta se v tem času lažje telesno poškodovala le dva starejša mladoletnika. Eden izmed njiju je namreč dne 21.12. zvečer v Slovenj Gradcu z vžigalnikom prižgal petardo znamke Mega, ki mu je hip zatem eksplodirala v roki. Eksplozija mu je poškodovala prst, sled poškodbe pod levim očesom pa je dobil tudi njegov vrstnik, ki je stal v neposredni bližini. Usoden padec Čas okoli preloma leta je tako, glede uporabe pirotehničnih sredstev, na srečo minil brez hujših posledic. Žal pa je bila bolj neusmiljena letošnja zima. Na Koroškem je neposredno terjala smrtno žrtev. Gre za nezgodo, ki se - na srečo - ne konča pogosto tako tragično. Takole piše v policijskem poročilu. Dne 7. januarja letos je ob 6,50 Z.K. iz Slovenj Gradca pred domačo hišo našel mrtvega brata D.K. Kasnejše preiskave policistov so pokazale, daje nesrečnemu D.K. ponoči, med hojo po poledenelih zunanjih stopnicah, spodrsnilo in je iz višine treh metrov omahnil na tla. Pri tem si je zelo hudo poškodoval glavo in umrl na kraju nezgode. Ta tragičen dogodek ponovno opozarja, kako pomembno je ta čas poskrbeti za dobro očiščene pločnike, zunanje stopnice in druge površine. Umrla peška Naj k temu dodam še letošnjo prvo smrtno žrtev cest na Koroškem. Na novoletni dan je v bolnišnici v Slovenj Gradcu za poškodbami prometne nesreče umrla P.M. iz Dravograda, ki seje poškodovala kot peška v prometni nesreči v Dravogradu že 25.12.96. Previdnost na belem Seveda pa pozimi po belo - ledenih površinah ne le hodimo, marveč jih uporabljamo tudi kot rekreacijske površine. Najpogosteje po njih smučamo. Vendar nesreča nikoli ne počiva, kot pravi že star slovenski pregovor. To sta na svoji koži v zadnjem času občutila tudi dva smučarja. Na sam silvesterski dan se je na smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem med smučanjem huje telesno poškodoval 12 letni deček z Raven na Koroškem. Med smučanjem se je zaradi nepazljivosti zaletel v betonski blok. 2. januarja pa se je na smučišču Rahtel v Mežici prav tako huje telesno poškodoval L.P. iz Mežice. S smučarsko desko je zapeljal z urejenega smučišča v cel sneg, padel je in si zlomil roko. Namerne poškodbe Je pa tudi gmotna škoda, ki ne nastane slučajno in po nesreči, marveč namerno. In čas, v katerem se to pogosto dogaja, je prav tisti okoli novega leta ali večjih praznikov. Tako je bilo tudi letos. V času novoletnih praznikov so policisti UNZ Slovenj Gradec obravnavali 12 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Gmotna škoda teh dejanj znaša dobrih 140.000 tolarjev. Tako je na primer NN (neznani storilec - op. pisca) na Ravnah na Koroškem kar na sedmih avtomobilih odlomil in uničil zunanja vzvratna ogledala. Razbil je še steklo na poslopju Ljubljanske banke. Pri eni izmed počitniških hišic v Jazbini je nekdo namerno poškodoval živo mejo in vodnjak. Spet drugi pa je poškodoval reklamno tablo v Slovenj Gradcu, razbil steklena vrata nekega gostinskega lokala na Ravnah itd. Otroški požar Kadarkoli, ne le v času praznikov, a tedaj vendarle bolj pogosto, lahko nastane tudi nenamerna gmotna škoda. Najpogosteje so zanjo krivi (nepodtaknjeni) požari. Tokrat sem -zaradi ogromne škode - izbral le enega. Prav na Silvestrovo okoli 18.20 je zagorelo v otroški sobi v stanovanju na Maistrovi ulici v Slovenj Gradcu. V požaru je v celoti pogorela otroška soba. Zgorela so vrata v sanitarije in spalnico. Dim in ogenj pa sta poškodovala in uničila še drugo pohištvo ter gospodinjske stroje. Konec koncev pa je bila poškodovana še fasada na bloku. Tako znaša groba ocena škode kar okoli 9 milijonov tolarjev. Samovžig Ob tej priložnosti bi veljalo opozoriti de na eno reč, ki se morda sliši neverjetno, vendar je resnična in si jo velja zapomniti. Dne 1. 1.97je okoli 23.20 zagorelo na Prevaljah. V požaru so v celoti pogorele tri lesene drvarnice in ostrešji dveh zidanih garaž. Škode je kar za 1,8 milijona tolarjev, nenavadnost tega požara pa je v njegovem vzroku: nastal naj bi namreč bil zaradi - samovžiga premoga! Torej, če imate v kleti ali v kakem drugem skladišču večje količine premoga, čimprej preverite njegovo stanje in ga zavarujte. Bunkeraši Seveda pa je bilo v minulem predprazničnem in prazničnem vzdušju kar precej kršitev javnega reda in miru in marsikateri kršitelj je romal v policijski bunker. Tudi za Koroško pa tokrat velja ugotovitev, ki postaja v Sloveniji vse bolj pravilo: tovrstna dejanja (kršitve JRM) se vse bolj in bolj selijo iz javnih prostorov v domača stanovanja in družinski krog. Tako seje na primer 18.12. okoli 23. ure vrnil domov M.J. iz občine Radlje ob Dravi. Pričel je groziti svoji zunajzakonski družici, da jo bo pretepel, zatem pa je z nožem grozil še staršema. Z grožnjami ni prenehal niti ob prihodu policistov, pred katerimi je nož sicer skril, in so ga morali »strpati« v svoj bunker. Takšnih zgod in nezgod bi lahko navedel še celo kopico. Čeprav je treba dodati, da je bil sam Silvestrov večer glede tega še kar miren. Meiljja 28. 2. 96. so med 21,00 in 4,00 uro policisti na območju UNZ Slovenj Gradec izpeljali napovedan poostren nadzor psihofizičnega stanja prometnih udeležencev. Poseben poudarek so dali akciji Vstopimo iz teme, preverjali pa so še uporabo varnostnega pasu. V času akcije so ustavili in pregledali skupaj 549 voznikov. Ugotovili so 75 kršitev cestno prometnih predpisov in eno kršitev javnega reda in miru. V 44. primerih so napisali prijave sodniku za prekrške. Izrekli so 10 mandatnih kazni in 41 krat prometne udeležence zgolj opozorili. Odvzeli so 28 vozniških dovoljenj, 35 udeležencev pa je bilo pod vplivom alkohola. Najvišja izmerjena količina »krvnega alkohola« je znašala tokrat 2,30 g/kg alkohola. Črna kronika PcpQiilOags Tudi v zadnjem obdobju so koroški policisti zabeležili več primerov voznikov, ki so, potem ko so jim zaradi pijanosti prepovedali nadaljnjo vožnjo, z njo vendarle nadaljevali. Mednje sodi tokrat tudi neki voznik iz sosednje Avstrije. No, prav iz te države prihaja tudi zanimiv predlog prometnih (policijskih) strokovnjakov. V tej naši severni sosedi namreč razmišljajo, da bi na vozila voznikov, kijih zalotijo pijane, namestili tako imenovane lisice. Gre za napravo, ki jo sedaj poznamo bolj v zvezi z napačnim parkiranjem. Avstrijski strokovnjaki namreč pravijo, da je treba možnost prometnih nesreč in število žrtev, do katerih bi lahko prišlo zaradi neupoštevanja prepovedi nadaljnje vožnje, preprečiti na vse možne načine. In eden izmed njih so tudi lisice. Mar ne bi veljalo tudi pri nas - seveda ne le na Koroškem, vendar zakaj ne za začetek prav tu - uporabiti prav ta način? Po dolinah Kratko policijsko poročilo: »V noči med 4. 1. in 5. 1. 97. je doslej še neznani storilec vlomil v samopostrežno trgovino Žila na Partizanski cesti v Mežici. Iz prodajalne je odtujil za 13.400 tolatjev gotovine, nekaj sladkarij in brezalkoholnih pijač. Policisti za neznancem poizvedujejo.« Kratko obvestilo: »Pozor, v skladu s slovenskimi narodnimi pesmimi je pričakovati, da se bo vlomilec oglasil še v Rožu in Podjuni! Saj veste: Rož, Podjuna, Žila...«. Bombarder Dne 30.12.96. je M.A., doma z Raven na Koroškem, na tamkajšnjo policijsko postajo prinesel dve (neuporabljeni) ročni bombi. Zatrdil je, da ju je že dalj časa vozil v svojem osebnem avtomobilu, ne da bi vedel zanje. Bombi je našel v prtljažniku, ko je (končno) očistil vozilo. »To pravzaprav ni nič nenavadnega,« bi zatrdil Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana. »Poznam sonarodnjaka, ki ga je žena nekoč pobarala, če je zadnje čase kaj videl njeno mamo, torej taščo. Ni se mogel spomniti natančno kje, vendar se mu je rahlo svetlikalo, da bi tašča vendarle nekje morala biti. No, končno jo je - podobno kot prej omenjeni Ravenčan svoji bombi - našel v prtljažniku svojega avtomobila. Slišati je bilo, da ga je žena zapustila šele potem, ko je dogodek komentiral z izjavo, da se mu je zadnje čase dozdevalo, da se alarm (sirena) njegovega avtomobila nekoliko pogosto in malce preveč hripavo oglaša! No, morda zgodba ni povsem resnična, a povedal mi jo je onidan, ko sva se srečala ob značilni francoski jedi: dunajskem zrezku s pomfrijcm in fižolovo solato z bučnim oljem.« Glasbeni pouk O policijskem uspehu priča tale zgodba. Policisti PP (ni Perutnina Ptuj, marveč Policijska postaja - op. biče) so, kot kaže, odkrili storilce, ki so 18.10. (o tem sem pisal tudi v svoji kroniki - op. pisca) vlomili v osnovno šolo v Slovenj Gradcu in odtujili glasbeni stolp z zvočniki in več zgoščenk. Dejanja so osumljeni trije mlajši Slovenjgrajčani. Slišati je, če dobro slišite, pa tudi ne, da se trije osumljenci nameravajo pred kadijo zagovarjati, da so v šolo prišli pravzaprav k glasbenemu pouku. Vendar tedaj nikakor niso mogli najti kakšnega učitelja in so se zadovoljili z glasbenim stolpom, ki je seveda zgolj glasbeni poustvarjalec in o zgodovini glasne nima pojma. To, naj bi bila tudi olajševalna okoliščina. Če bo, je odvisno od »posluha« sodnika za prekrške! Sladkornik Hudo sladkorno bolezen ali potrebo mora imeti NN, ki je v noči na 7. 1. 97 vstopil v Slaščičarno M v Mežici. Človek bi verjel, da je šlo bolj za potrebo (ni znano, ali veliko ali malo), saj je v slaščičarno vstopil na dokaj nenavaden način: namreč skozi straniščno okno. Iz čiste potrebe po sladkorju si je ob pozni nočni uri (morda si je celo prepeval tisto znano: Ponoč, ponoč, več je davno prošla...) postregel s slaščico in sokom ter z okoli 34 tisoč tolarji iz priročne blagajne. Za nočnim gostom manjka sleherna sled, slaščica pa se bo prej ko prej (po neki potrebi) spet prikazal na svetloO T.l. 23^ [trgovsko PODJETJE h SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 PRENOVLJENA POSLOVALNICA IPOETT Meškova 2, Slovenj Gradec □ smuči ELAN □ vezi MARKER □ zimska konfekcija □ konfekcija za prosti čas □ fitnes naprave ZIIA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI Mek (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROTETIKE /KONSERVATIVE /ORTODONIJE (g) lek d.d. IfaHljšiooa tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 «061 16821 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 IVKO Dl .SIGN dentai Vaš Prepih 87 LET KULTURNIKA Maks Kralj živi v svojem domu z ženo Sabino in sinovo družino. Človek, ki je nekdaj pomagal ustvarjati to, kar danes v tem kraju imamo. Že med obema vojnama, ko je prišel v ta kraj iz Trsta, kjer je bil rojen 2.1.1910, seje vključil v vsa društva in javna dela v kraju. Kot izučen pek se je zaposlil v pekarni Jakoba Jaša v Šent liju in pekel kruh skupno z lastnikovo hčerko Sabino, s katero se je takoj po vojni tudi poročil. Veliko ljudi je bilo tedaj iz vseh poklicev, ki so brezplačno žrtvovali ves prosti čas za kulturo. Kmet Franc Tovšak, igralec, režiser, scenarist, odbornik v vseh društvih in organizacijah, član godbe, cerkveni ključar in tako dalje. Vera Jeromel - Rozmanova, organistka in pevovodkinja v najtežjih časih okupacije in težav povojnega časa. Kmet Anton Krajnc - Babnik, ustanovitelj in kapelnik danes že legendarne Babnikove godbe na pihala. Kmet Ivan Tovšak, navdušen vodja hranilnice, edine daleč naokoli... V to dejavnost so bile vključene cele družine, na primer Ločnikova iz Dovž, po njih se je prosvetno društvo po vojni imenovalo. Navdušen je bil tudi naš Maks. Edini proti čas so bile tedaj nedelje in pozne večerne ure. Edini dohodek je bil izkupiček od vstopnic na prireditvah. Naš Maks je kot ljubitelj literature skupno s Francem Tovšakom ustanovil knjižnico in knjigoveznico, kjer so vezali stare knjige in jih reševali propada. Vse te knjige so med okupacijo Nemci upepelili na kupu sredi vasi. Bgisnp? m L 5? y ÌIV W Ta recept naj velja za vse ljudi! Vsi vzemite vseh 12 mesecev, prav skrbno jih očistite zagrenjenosti, strahu, pohlepa in laži. Potem razdelite vsak mesec na 30 ali 31 delov, tako da bo zaloga vam zadoščala natanko za eno leto. Potem pripravite vsak dan posebej iz enega dela delo in iz dveh delov veselje! Potem pa dajte tri zvrhane žlice optimizma, kavno žličko potrpežljivosti in zrnce razumevanja. Nato pripravite vso maso dodobra z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasite s šopkom majhnih pozornosti in jih vsak dan servirajte z nasmeškom. RECEPT PRIPOROČA VIKTOR LEVOVNIK Veliko prostovoljnega delaje žrtvoval Maks pri izsušitvi terena za gradnjo kulturnega doma in pri njegovi gradnji. Vse delo je potekalo pod vodstvom fantovskega odseka, ki ga je vodil kaplan g. Jager. Vojna je Maksa odselila v Huterjeve tovarne v Maribor, od tam pa v pregnanstvo v Srbijo, med četnike, ustaše, Nemce in partizane. Na njegovo prošnjo so ga premestili v Nemčijo, kjer je bilo bolj varno. Od tam se je vrnil nazaj v Šentilj po svojo nevesto Sabino. Kot mlinar se je zaposlil v Jaževih mlinih in se zopet vključil v vsa društva, DU, čebelarsko, gasilsko in v pevske zbore. Pri vseh prostovoljnih delih in gradnjah je pomagal. Tudi danes, v teh visokih letih, ne more brez dela in si ga poišče. Odpovedale so mu oči, da svojih ljubih knjig in revij ne more več prebirati. Povsod je priljubljen kot šegav in prijeten sogovornik s še zelo svežim spominom, pozabljen in preziran pa od današnjih kulturnikov. Da ne bo vse, kar je bilo nekoč tako lepega, pozabljeno, naj bo tale zapis spomenik in priznanje Maksu in drugim za njihovo bogato in nesebično delo, za to, kar imamo danes v kraju. Jože Krajnc tadio Audi Prednost je v tehniki I Posebno ugoden nakup vozil Audi na zalogi. Cta® Om Dsasfin®,, Gotovinski popusti za nakup rabljenih vozil. mm=am mm s Avtocenter Meh Koroška 70. 3320 Velenje tel. 063/852 955, in 063/856 824 Horoskop ®0Q (3® SHa ®ila OVEN: Januarsko nebo, kot W^T / ga še naprej doživljate Ovni, ^ bi najlaže primerjali z neskončno mandatarsko nadaljevanko iz slovenskega parlamenta: polovica jih je za, polovica proti - v takšnem razmetju sil pa se niti ognjeviti predstavnik zodiaka ne more premakniti z mrtve točke. Zapomnite si prihodnjo sredo, 22. januar... takrat bo namreč prijazni in pravični nebeški poslanec Jupiter prestopil na vašo stran. In ker je v vsaki stvari nekaj dobrega, se bo kmalu pokazalo, da so Ovni, ki jim je v teh omrtvičenih časih uspelo modro usmeijati svoje spremenljivo razpoloženje, dosegli celo več v dražbi in službi, kot bi lahko opravili s svojim naravnim orožjem. Tudi pred partneijem ga raje skrijte, ali pa mu ga posodite, seveda v simboličnem pomenu. xBIK: Zvezdno nebo ponuja Bikom za naslednjih 14 dni '■"L.'' kompromis: če ste pripravljeni malo popustiti pri svojih materialnih potrebah in uživaških navadah, lahko v tem času naredite čudeže - zlasti če študirate ali filozofirate kar tako, če se ukvaijate s turizmom ali če si že dolgo želite potovati. Odsotnost je lahko prednost - v ožjem delovnem okolju bi se lahko brez kakšnih globjih vzrokov zapletli v prepir, če pa boste kje daleč na Havajih, bo šlo mimo. Sorodstvu ne dovolite, da se vmešava v vaše ljubezenske zadeve, tudi za svoja prepričanja se vam ni treba opravičevati. /3,i\ DVOJČEK: Življenje se l jiffl J vam pogosto odvija kot film, ^^ v katerem igrate glavno vlogo, ga režirate in ste zanj tudi napisali scenarij - pravzaprav ga pišete sproti in če se zatakne, brez pomislekov črtate in spreminjate...Kot da ne živite zares! Na tak način boste sprejeli tudi izzivalno obdobje prihodnjih dni, ko se vam bodo dogajale »velike teme«. In »usodna srečanja«: prvi bi lahko pokazal zobe partner, če je bolj ozemljen po naravi. Med tem ko se boste v družabnih pogovorih junaško prebijali skozi tuje usode, boste morali kdaj pa kdaj zares poseči tudi v svojo. Če ne boste reagirali pre- ostro in prehitro, boste veliko opravili. 'Š: RAK: Izzivalno postavljene zvezde so se zarekle, da vas preizkusijo v vseh vrstah partnerskih odnosov. Če bo predivje, se še vedno lahko umaknete v svoj priljubljeni sarnomi kotiček, a ne boste dolgo zdržali: iz varnega pristana vas bodo izvlekla močna ljubezenska čustva ali pa nasprotno, napadi prepirljivosti. Počakajte, da se poležejo. Z diplomatskimi veščinami boste uredili več kot na primer s sodiščem. Tisto, kar se vam zdi ta hip najpomembnejše na svetu, vas že kmalu ne bo več toliko navduševalo, niti skrbelo. V dražbi Rib in Škorpionov vam bo najprijetnejše, Kozorogi pa vas bodo v dobrem in slabem usodno privlačili. LEV: Pri delu boste napeli [ffijF ) vse strune, morda celo pre-- napeli, tako da vas skrb za zdravje ne bo imela časa usmeijati v bolj uravnotežene vode. Kdor vas ne bo dohajal, ali se bo v pogledih na vaše predloge z vami razhajal, lahko doživi tudi kakšno manj prijazno in kritično opozorilo. Če ste pravi človek na pravem mestu, boste sebi in drugim veliko koristili, z vsem srcem boste vpeti v vsakdanje službeno dogajanje, celo preveč skrbi bi si lahko naložili. Pri velihih potezah pa bi vas lahko ovirala neodločnost ali preuran-jenost, zato se raje posvetujte. Dopusmiško lenaijenje vam te dni ne bi koristilo, plavali bi proti toku. DEVICA: Vaš zasanjani (*SbJ videz vara: predvsem boste čisto trezno razmišljali, kako do denatja. Ne razumete ljudi, ki se ne znajdejo. Morda boste prav zdaj odkrili čarobno formulo, kako si, z varčevanjem in seveda z lastnim delom, popraviti novoletni proračun. Zvezde sicer ničesar ne jamčijo, nakazujejo pa dovolj očitno, da je pravi čas za lahkomejše in bolj tvegane finančne kombinacije. Lahkotnejšo roko bi lahko imeli tudi, ko boste vzgajali, se zabavali, vroče ljubili, morda tudi javno nastopali, saj vam prevelika kritičnost odžira veselje, ki vam ga te dni ponujajo zvezde. Vsega, kar se dogaja doma, vam ni treba raziskovati. Če pa že, počakajte, da vam sami kaj povejo. TEHTNICA: Pozno januarsko nebo, ko seje kar polovica nebesnih teles zgostila v enem samem znaku - v zemeljskem Kozororogu, ne dopušča velike raznolikosti. Vsako znamenje je izzvano predvsem na enem področju življenja in tam je lahko tudi najbolj ustvarjalno. Tehtnicam zvezde osvetljujejo dom in domovino, tudi politično pirpadnost in vero... seveda so to simboli, ki nakazujejo, na kaj ste trenutno najbolj navezani. Tak položaj vam povzorča tudi precej konfliktnih občutkov, počasi bi se radi iztrgali iz naveze in zadnje dni januatja se lahko zgodi, da vas bo razvnela nova ljubezenska iskrica ali vsaj veselje do spogledovanja in javnega priznanja. ŠKORPION: Januar vam še razsipava srečo v velikih odmerkih, seveda, če jo zajemate na pravem mestu. Če izkoriščate te dni za študij, če se ukvaijate s pisanjem česa bolj fantazijskega, kot so prošnje in pritožbe, če si privoščite krajša potovanja, bi skoraj težko ostali praznih rok. Ni pravi čas za osamljena premišljevanja -letos ga bo še dovolj. Zalo se raje pozabavajte s srečanji in spogledovanji, pa naj bodo še tako tvegana. Če že dolgo niste, boste naleteli tudi na ljudi, s katerimi niste na isti valovni dolžini, toda: vse ima svoj namen, vse vam prinaša kakšno uporabno sporočilo in zato izkoristite zvezdno podporo za tovisma soočenja. STRELEC: Tudi Strelci ste med tistimi znamenji, ki jim zvezde lajšajo začetek leta in jih zimsko spanje nič ne mika. Toliko priložnosti za zaslužek, za pridobivanje nepremičnin in nasploh materialnih dobrin se vam ponuja. Pa ne samo to: čeprav po naravi idealisti, si kar želite nekaj bolj otipljivega, da bi vas čustveno ogrelo in pred dugimi poudarilo vašo odličnost. Naj bo to le prehodna zabava, če niste rojeni biznismen. Do bogastva namreč le redko prihajate neposredno »iz rok v usta« - za vas so uspešnejše poti, ki vodijo skozi ustvaijalne procese, pa naj gre za študij, komuniciranje ali kaj dragega, samo da je dovolj prostora za vaš svobodnjaški duh in spontano, družabno naravo. x—-v KOZOROG: Le redke so na nebu priložnosti, ki tako kot V____y zdaj izpostavljajo eno samo znamenje - to je še vedno - Kozorog. Izzivalni in naporni dnevi, ko bi bilo škoda prezreti številne možnosti in se preveč zaposliti s samokritičnostjo ali z jeznomladeniškimi ocenami drugih, še posebej, če so nasprotnega spola. Kar koli boste počeli, se boste ukvaijali predvsem sami s seboj, le za potrebno mis-leno zbranost poskrbite in najprej globoko zadihajte. Rezultati sicer ne bodo tako otipljivi, kot bi si želeli, že zadnje januarske dni pa se - ob povečani odločnosti in aktivnosti,kažejo večje možnosti za materialne dobitke -sprejeli jih boste kot največji čustveni balzam. VODNAR: Če vas ne bi ( zavirali močni zvezdni vplivi, bi poleteli z elektrosnko naglico novim intelektualnim izzivom naproti. V imenu svobode in neodvisnosti. Zunanji opazovalci to lahko tudi napačno razumejo - da ste ravnodušni, mlačni ali sami vase zaverovani, morda celo, da imate kak velik zasebni posel za bregom. Pa ni čisto res. Le časa in potrpljenja nimate za vsakdanje malenkosti in za drobne ugovore, ki vas ustavljajo na poti k velikim ciljem. Zvezdne zavore vam narekujejo malo počasnejši korak, malo manj zaneseno počutje in vsaj še nekaj dni skromno in mimo življenje. Pod pokrovom namreč -vre. RIBI: Preden vas bodo (SS) zvezde usmerile v bolj 'Tl-V osamljeno razpoloženje, se boste naužili prijateljskih stikov, tudi pomoči in podpore pri vaših načrtih. Spregledati so vam pripravljeni kaj, saj boste s svojo neposrednostjo in sočumos-tjo privabljali simpatije in zaupanje. Živahno obdobje: telefonske zveze se bodo pregrevale predvsem zaradi poslovnih in družabnih pogovorov. Pri tem bodite natančni - zapišite, prerčunajte in vztrajajte pri dogovoijenih pogojih. Za ljubezenske dogodivščine v dvoje si zdaj ne boste odmerjali preveč energije, morda se boste celo raje »skrivali« v večji skupini. Vzamite pa si dovolj časa za študij, delali boste z lahkoto. STROKA, Ki SE BAV1 S PREČEN Ml EDELKI ŠPORTNIK, UČfTEU TELOVADBE ROKOMETAŠ CELJA, HRVAŠKI REPREZEN- TANT KRALJEVIČ E EPA MA-HABHARTA AM. FILMSKI IGRALEC, RYAN JAPONSKO MESTO NA OTOKU HONŠU EDVARD KOCBEK PESEM VESELJA, POVELIČE- VANJA GROBO ORIENTALSKO SUKNO BLAŽENOST, MIR V BUDEMU SODOBNIK KaTOV KULTURNI CENTER ANTON AŠKERC I SLOVENSKA SLIKARKA TEK PRED SKOKOM KWAME N KRUM AH ZNEANA NOTA H IND. Ž. OBLAČILO NAJVEČJA CaiNA (ORIG.) DALMAT. Z. ME OOLfT, IKRAVEC SATAN, HUDIČ SASA ZLOBEC TRD KRE-ZAČETNIKI, MENČEV PR PRAVNIKI MINERAL POLDRAG KAMEN AVT. OZ. KRANJA UMEŠČANJE, VPELJAVA KRIŽANKO SESTAVIL F. NOVAK HOLANDSKI SLIKAR ISAK VAN GRENKA RASTLINA DEL AVTOM. MOTORJA VRSTA GOBE, ŠTOROVKA OSEBNI ZAIMEK KONEC MOLITVE SLOV. SKLADATEU, BLAŽ BRAZ. MERA ZA KAVO DESNI PRITOK VISLE USENICNIK ALEŠ HUNSKI KRALJ EUGENE IONESCO IGRALKA MIRANDA GL MESTO NEMČIJE ROJSTNI DAN KARLA MARXA POSREDNIK, BORZNI AGENT KRATICA ZA TOLAR POŽELENJE, STRAST ZAKLJUČEK ŠAHOVSKE IGRE AM. FILM. IGRALEC, ROWAN AVTOM. OZNAKA CELJA VOJAŠKI KRUH ANTON KOROŠEC SLOVENSKI SKLADATEU, OSKAR JAMA, KJER KOPUEJO ILOVICO, IUNK MAJHNA HIŠA DAUŠE ČASOVNO OBDOBJE MAJHEN DEL DROBEC NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU Durhcug vici Zadnia beseda - Od česa je umrla tvoja žena? - Od njene vedno zadnje besede. - Ne razumem? - V gozdu jo je pičil gad, ona je pa do zadnjega trdila, da je bil navaden slepec. Lcvska Lovec Jaka se hvali prijateljem: - Včeraj sem ustrelil ogromnega ptiča! - Res, kako se je pa imenoval? zanima prijatelja. - Tega pa ne vem, ampak bil je tako velik, da so v njem sedeli ljudje.... Gobarska Gobar opazuje Naceta, kako vsako gobo, ki jo najde vtakne v vrečko, pa ga vpraša: - Mislite, da so vse te gobe užitne? - Ne vem, pa saj tudi ni važno, prodal jih bom... V_______________________/ GOSTIŠČE PIRAT ® 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem Gostišče PIKAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo sam«» 400 tolarjev (<»d O.-15. ure). Delovni čas: Od ponedeljka do petka 1100 - 21 ” sobota 11°°. 22°° Nedelja zaprto Durhcug vici Nepotrebne Marija pravi svoji sodelavki: - Moj Simon je čisto po nepotrebnem ljubosumen! - Kako to misliš, po nepotrebnem? - Vedno sumi napačnega moškega, da ga varam z njim... Pesnica Nace pravi prijatelju: - Verjameš ali ne, da pesniki in pisatelji živijo veliko dlje kot mi navadni ljudje? - Seveda verjamem, oni začnejo živeti šele po smrti. Čas teče Štefka pravi prijateljici: - Kako se v življenju vse obrne. - Na kaj misliš? - Ko sem bila še majhna sem se najraje igrala z lutkami, ki so predstavljale vojake, zdaj se pa vojaki igrajo z mano. V__________________________J r PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Bliža se čas, ko boste spet potovali v tujino. NE POZABITE NA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO. Informacije in sklepanje zavarovanj: * izpostave ZZZS * pooblaščene turistične agencije V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami, z družino ali v skupini, se še prerado zgodi, daje treba poiskati zdravniško pomoč. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete plačilo nujnih zdravstvenih storitev, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. Zavarovanje pomeni previdnost, previdnost pa je mati modrosti. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Dravograd Meža 127 Tel. 0602 83« 2 83 A __M i^lir hIM>N Mvlur A4, ban ni IriJ-i Studijsh knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 070(497.12) 3002345.1 ^ \ Pripravljen /a delo na svetovnem spletu - Internetu ( 4 »e'' «»4 S1" ^^povcnska literatura, licenca?! © o ©ocd^^/oùd©©©® |) +DARILO: 10 DO V obrok ŽE vračunan 5% - oejo 0)0 0)2 83 0)0)0 _ 83 413 Programska oprema za obrtnike jHrgovce / gostince 7°° B 1 7°° ■ Najbolj priljubljen televizijski program na Slovenskem KJE* lahko zdaj spremljate s òo, sanala preko pretvornika na Rahtelu. Za nasvet pri sprejemu signala in montažo anten lahko pokličete: Datavizion, gospod Ivan Zabavnik, Maribor, 062 306 358 Antenski sistemi Pačnik, Ravne na Koroškem, 0602 22 538 ŽELIMO VAM DOBER SPREJEM 1'^ i Ravne - Prevalje - maj 1997 - Poštnina plačana na pošti Ravne na Koroškem OBČINA RAVNE-PREVALJE VABI NA PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 15. 5. OŠ Franja Goloba Prevalje - dan odprtih vrat 16. 5. Moški pevski zbor Vres Prevalje - letni koncert, ob 19.00 uri v Družbenem domu na Prevaljah 17. 5. Pihalni orkester železarjev Ravne - otvoritev glasbenega doma na Ravnah, ob 11.00 uri 17. 5. Društvo tabornikov, rod “Koroških jeklarjev” Ravne na Koroškem - propagandni tabor z raznimi aktivnostmi za otroke, od 10.00 do 16.00 ure v Parku telesne kulture na Ravnah 18. 5. Krajevni odbori ZB NOB Ravne, Kotlje, Prevalje in Leše - slovesnost s kulturnim programom na Poljani s pričetkom ob 11.00 uri; po slovesnosti srečanje “Pod kozolcem” 18. 5. Invalidsko športno društvo “Samorastnik” Ravne na Koroškem - področno tekmovanje invalidov v tenisu, od 10.00 do 14.00 ure v tenis centru Ravne 19. 5. TVD Partizan Ravne na Koroškem - odprto prvenstvo športno-rekreativnih društev v akrobatiki C program, ob 16.00 uri v telovadnici DTK 21. 5. TVD Partizan Prevalje - rekreacijski pohod v naravo, zbirališče ob 14.30 uri pri Gasilskem domu na Prevaljah 21. 5. Lokostrelsko društvo KOROŠKA Ravne - otvoritev vadbenega prostora za Gimnazijo, turnir lokostrelskih društev Koroške, pričetek ob 16.00 uri 23. 5. Moški pevski zbor Društva upokojencev Prevalje - letni koncert ob 20.00 uri v Družbenem domu na Prevaljah 23. 5. Namiznoteniški klub Fužinar - Inter Diskont Ravne na Koroškem - odprto mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu RAVNE ’97, ob 16.00 uri v športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah 24.5. Nadaljevanje mednarodnega prvenstva v namiznem tenisu, ob 9.00 uri v športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah Spoštovane bralke in bralci, občani naše občine. Pred vami je druga številka našega občinskega glasila. Prva je izšla lani decembra, pred novim letom, sedanja prihaja pred vas ob občinskem prazniku. Članke za prvo številko so v glavnem napisali zaposleni z občinske uprave; očitano ji je bilo, da se premalo čuti novinarjeva roka. Pristop pri pripravi te številke je zaradi tega drugačen. Gradivo je sicer bilo pripravljeno s strani zaposlenih v občinski upravi, je pa močneje novinarsko obdelano in bi zato moralo biti bralcem prijaznejše. “Obisk občine pri vas doma" se dogaja zaradi tega, da vas seznanimo z življenjem in dogajanjem v občini na nekoliko drugačen način, kot to delajo druga glasila, predvsem pa nimate nikjer toliko občinskih vesti na enem mestu. Ambicije glasila tudi so, da bi postalo nekakšen priročnik občanom za kontakte z občinsko upravo. Postalo bi naj vaše glasilo. Odločeno tudi je, da se bo glasilo pojavilo pri vas doma dvakrat letno, v maju in v decembru. Namen tega mojega uvoda ni toliko, da vas seznanim z novostmi v občini. Temu so namenjeni nekateri drugi članki. Bolj je mišljeno, da vam izrazim pozdrave ob letošnjem občinskem prazniku in vas povabim na praznovanja. Kakor je sklenil občinski svet, ga tudi nadalje praznujemo petnajstega maja, v spomin na zaključek druge svetovne vojne na naših tleh. Praznovanju našega praznika je namenjena vrsta prireditev, ki so objavljene tudi v tem glasilu. K sodelovanju pri pripravi prireditev so bila povabljena vsa društva v občini in njihov odziv ni bil slab. Objavljen program kaže, da lahko pričakujemo pester in s prireditvami bogat najlepši pomladni mesec. Naj torej velja moje vabilo vam, drage občanke in občani, da se srečamo na teh prireditvah in se skupaj razvedrimo ob našem prazniku. Velja vam tudi moja čestitka. Zupan Maks Večko NAŠA OBČINA Ravne-Prevalje: Glasilo jc izšlo kot priloga koroškemu časopisu PREPIH. Izdajatelj: ČZP VORANC d.o.o., Prežihova 24, Ravne na Koroškem. Uredil: Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio IVKO Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Tiskano: 6300 izvodov. Fotografija na naslovnici - Poljana: Foto OCEPEK Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92 šteje časopis Prepih med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Intervju: Marijan Berložnik. predsednik občinskega sveta Predsednik Sveta občine Ravne Prevalje Marijan Berložnik meni, da v teh težkih trenutkih za Mežiško dolino obubožanemu gospodarstvu nove občine ne morejo bistveno pomagati - Lahko pa gospodarstvu, ki je temelj vsakega začetka in blagostanja, pomaga država - Občine bi morale zaupati svojemu okolju. Po desetletjih razcveta Mežiške doline je prišlo do strahovitega padca. Je Mežiška dolina z oblikovanjem novih občin dobila priložnost in možnost vpliva na dogajanje oziroma razvoj po svojem okusu? Je zdaj mogoče reči, da se dolina ne razvija tako, kot razmišljajo Ravne? Ali pa je morda kriza res tako huda, da se mora tudi ravenska občina ukvarjati z elementarnimi zadevami in zmanjkuje časa za nadgradnjo? Najprej se moramo vprašati, ali je tako imenovani razcvet do leta 1985 bil pravi razcvet. Je bil to razcvet v normalnih tržnih pogojih ali nekih posebnih? Še najmanj evropskih. Je takrat sploh kdo razmišljal, da se znajo stvari kdaj spremeniti? Posledica teh časov, tega enormnega razvoja v tej dolini, kije bil plansko načrtovan, dirigiran, je danes zahteva po ponovnih začetkih skoraj na vseh področjih. Vidi se, da smo gospodarsko pristali na trdih tleh, da še vedno ne znamo presoditi položaja, v katerem smo, da se še vedno vrednotimo previsoko. Daje tako, je krivda nas vseh. Potrebnih bo nekaj korenitih obratov. Država bo morala na tak prostor kot je Mežiška dolina le gledati nekoliko drugače, raje precej drugače. Razlogi za krizo niso samo v nas, so tudi v državi. In ta država bo morala pomagati pri oživljanju železarstva kot ne več primarne, temveč predelovalne industrije. Vse to se odraža na občinski ravni. Pomanjkanje denarja v gospodarstvu, socialni pretresi zaradi preurejanja podjetij, neustvarjanje presežne vrednosti, vse to povzroča pomanjkanje naložb, ni zagona, vse se odraža tudi na občinski ravni. fa Ena redkih “podjetij”, ki v dolini vendarle imajo redne dotoke denarja, pa so vseeno občine. To seveda do neke mere drži. In zelo lepo bi bilo, če bi lahko občine uporabile denar, ki pride iz države, tako, da bi se obrnil znotraj občine. Da bi zanj dobili delo domači ljudje, in z delom seveda kruh. Naša občina je glede naložb v dokajšnjih težavah, ker je proračun sila-omejen. Ker pa v občini ni drugega denarja, je to toliko bolj izrazito. Velike investicije, kot je bila naložba v prizidek k Osnovni šoli Prežihovega Voranca, seveda počrpajo velik del sredstev in za manjše, pa prav tako potrebne zadeve, denarja ne ostane. A Občine tudi nimajo več nikakršnega neposrednega vpliva na odločanje v gospodarstvu. Recimo, da bi prispevalo k reševanju občinskih problemov... In tako je tudi prav. Gospodarstvo mora biti ločeno od politične sfere. Tako kot je seveda res, da lokalna skupnost in gospodarstvo morata biti v navezi. /6> Res je tudi, da je vsaj gradbeništvo v veliki meri bilo in je še odvisno prav od naložbenih možnosti občin. Če bi lahko v Mežiški dolini gradili kot smo nekoč, najbrž Stavbenikove in Gradisove “zgodbe” ne bi bilo? Vprašanje je, koliko se je občina spuščala v položaj v the podjetjih. Jaz vidim razlog za tolikšno krizo v gradbeništvu predvsem v premajhnem samozaupanju in medsebojnem zaupanju pri ljudeh v tej naši lokalni skupnosti. Bolj bi morali misliti na to, da smo bolj ali manj soodvisni. In tako bi morali gle- dati tudi na obračanje kapitala v tem prostoru. Eden večjih problemov vseh treh občin v dolini je tudi pomanjkanje stanovanj. Tudi s tem je povezana kriza gradbeništva. Je kakšna možnost za boljše perspektive? Prav zdaj gradimo 22 stanovanjskih enot v naši občini. Pač s sredstvi, ki so na voljo. Res pa je, da stanovanj, neprofitnih in socialnih, primanjkuje. Država za to področje nima primerne politike in v občini je zadostna sredstva nemogoče zbrati. Je pa problematika zelo nujna in pereča. Ostala je samo občinam, podjetja tega niso več dolžna reševati. t'-n Kakšna je vaša ocena, je občina učinkovito podjetje? Občina se glede na vse rečeno, glede na gospodarstvo, glede na velikost problemov, obsežnost le - teh, na nek način na probleme odziva in jih skuša tudi reševati. Skladno z možnostmi. Torej v občini Ravne - Prevalje ni ovir v dvojnosti oblasti, ki je, tako kot drugod, razdeljena na izvršno -županovo in zakonodajno proračunsko, osredotočeno na svet občine? Ali pa ovir, ki izhajajo iz dvojnosti interesov dveh velikih krajev, Raven in Prevalj? Zakonodaja je pač dala izvršno oblast županom, občinski svet pa sprejema odločitve v zvezi s porabo proračunskih sredstev. Razkorak je in ga ni. Je, kadar se ne uskladimo pravočasno, kadar stvari niso dorečene in predebatirane v občinskih odborih. V glavnem lahko rečem, da občinski svet dobro sodeluje z županom in županstvom. Skuša pač maksimalno zagotavljati svojo funkcijo servisiranja za doseganje skupnih ciljev občine. £0 Vsaj na zunaj pa je videti, da obstajata v občini dva razvojna koncepta. Zupanov in tisti, ki ga je pred nedavnim predložila koalicija vseh strank, razen Združene liste socialnih demokratov. Obstoja samo en koncept, ki je bil doslej dan na papir. Drugega na papirju še ni bilo. Nekatere stranke so pač skozi razpravo na svetu predložile svojega županstvu, da ga dopolni in naredi iz njega skupnega. To se bo moralo zgoditi v najkrajšem času. Ta dokument nam bo osnova za skrbnejše načrtovanje porabe proračunskih sredstev. Teh je seveda premalo za reševanje vseh problemov, ki se vsak trenutek v tem prostoru odpirajo. Pričakujem, da bo županstvo dopolnjen omenjeni koncept poslalo občinskemu svetu v obravnavo in sprejem v najkrajšem času. Kljub povedanemu problem dveh velikih krajev, ki vidita vsak svoj razvoj po svoje, ostaja. Iz tega nastajajo tudi sredobežne sile, imenovane prizadevanja za novo občino Prevalje. Vaša ocena? Kot predsednik sveta skupne občine Ravne - Prevalje o the problemih težko razpravljam. Je pa res, da so te težnje prisotne, da pa se jim skušamo na nek način v občinskem svetu izogibati. Svet namreč do zdaj ni sprejel definitivnega stališča, ali je za ali proti pobudi za izločitev v samostojno občino. O kompetentnosti teh odločitev zdaj težko razpravljam. Bilo pa bi prav, da se občinski svet glede teh pobud odloči. A Ne glede na to, da imajo Prevalje do take pobude pravico neodvisno od stališča občinskega sveta? Daje ji jo Ustava! Ne glede na to. Problem je namreč v tem, da skladno z zakonodajo občinski svet slej ko prej svoje stališče mora sprejeti. K opredelitvi bo pozvan od države. A Seveda je vir problema zelo komunalen oziroma banalen. Zaradi reševanja takih problemov so bile nove občine ustanovljene, odvzete pa so jim bile tiste kompetence, ki bi jih pri reševanju banalno - komunalnih problemov ovirale. Ali ne kaže problem na premalo učinkovitost prav na komunalnem področju? Glede na zatečeno stanje vse kaže na premalo učinkovitost. Vse preveč problemov je bilo prenešenih iz preteklosti, in občina s takim proračunom vsega tega ne more servisirati v kratkem času. Problem je tudi v določanju prioritet. Spet smo pri strateškem programu, ki ga bi občina potrebovala v najkrajšem času. Marijan Berložnik, predsednik Sveta občine Ravne-Prevalje è» Ali z dosedanjimi prioritetami torej niste najbolj zadovoljni? Jih je županstvo pri izvajanju sklepov sveta občine dovolj upoštevalo? Če hočem odgovoriti na tako vprašanje pravično, bi moral prebrskati izvajanje vseh sklepov za nazaj. Rekel bi, da se v glavnem županstvo drži odločitev občinskega sveta. So pa primeri, ko se zgodi drugače. V nekaterih primerih je to opravičljivo, v nekaterih pa morda tudi ne. Ali je vzrok temu morda tudi to, da je župan iz stranke, ki je v svetu občine v opoziciji vsem drugim strankam? Osebno sem prepričan, da občinski svet, vključno s predsedstvom, deluje tako, da skuša župana maksimalno podpirati, da bi bilo čimveč narejenega. Mislim, da pri nas ne drži, da bi bil svet občine županova opozicija. A Je torej edina opozicija v občinskem svetu združena lista? Včasih tudi. Vendar mislim, da se v glavnem vsi svetniki obnašajo konstruktivno, da skušajo sodelovati, in da razprave na svetu po večini niso strankarsko vezane. So pa posamezni poskusi, da se kaj obravnava strankarsko. Menim, da ima župan v občinskem svetu podporo pri izvajanju odločitev, ki jih svet sprejme. Se vam zdi, da so občine v Mežiški dolini dovolj interesno povezane? Prav na moj predlog je prejšnja skupščina sprejal pobudo o skupnem znaku doline - podobi Kralja Matjaža. Z njim naj bi se prepoznavala in se z njim povezovala ne glede na nove občine. Prepričan sem, da bila zamisel dobro premišljena, in da se je tudi med ljudmi prijela. Kralj Matjaž se gotovo da tudi smiselno povezati s kasneje uveljavljenim parkom Kralja Matjaža. Nekatere skupine, posebej mlajših, še vedno mislimo, da je potrebno vztrajati na skupnem produktu - Mežiški dolini. Turističnem, gospodarskem, razvojnem. Povezani imamo za napredek več možnosti. Kaj bi bilo po vašem za občinski svet nujno, da bi še opravil v tem mandatu? Najpomembne je, da pridemo do dokumenta, ki bi občino opredelil razvojno. Moral pa bi zajeti danosti tega prostora, omejitve in iz tega izluščiti, kam naj nas vodi pot, v katero smer naj se razvijamo, čemu bomo dali prednost. To je ena stvar. V navezavi s tem - infrastruktura, posebej komunikacije - ceste, obvoznice... Čas teče prehitro in ta država je vse premalo poslušna problemom, ki jih imamo v občinah. Ne odziva se. Tu je še dom starostnikov, pa prehodni dom za ljudi, ki so v stiski. Toda še največ potrebujemo samozaupanja, samozavesti, povezanosti. Vedno znova ugotavljam, da smo v tej dolini z nečim obremenjeni. Namesto, da bi iskali v drugih dobro, pošteno, iščemo “tadle” - kaj bi lahko komu naprtili. In to, še preden bo kdo utegnil o kom povedati dobro besedo. Zame je to v tem prostoru glavna zavora. Edi PROŠT Ravenski pihalni orkester je v teh letih dosegel vrsto vrhunskih uspehov. 17. maja otvoritev novega glasbenega doma. Pihalni orkester ravenskih železarjev je eden najstarejših, gotovo pa najboljši na Koroškem in še v širšem slovenskem prostoru, zato so nanj ponosni vsi - tisti, ki v njem igrajo, ga vodijo, in tisti, ki ga materialno in moralno podpirajo in poslušajo. Pred leti, ko je bila Železarna Ravne daleč naokoli največje in najboljše podjetje, je bilo samo po sebi umevno, da je tudi njen orkester največji in najboljši. Danes ni več tako, železarna je razdeljena in obubožana, in orkester si mora za svoje kakovostno prvenstvo močno prizadevati. Pri tem mu pomagajo bogata tradicija in prijatelji, ljubitelji tovrstne glasbe, ki skrbijo za kakovostno igranje in za pogoje, ki omogočajo, da taka kakovost nastaja in se ohranja. ZAČETKI... Ravenski pihalni orkester je začel nastajati v začetku 20. stoletja. Leta 1902 je Alojz Kostvvein, potem ko se je vrnil od vojakov, kjer je igral v vojaški godbi, sestavil 21-člansko godbo, ki je delovala pod okriljem guštanjskih gasilcev. Vsi godbeniki so bili delavci in so si instrumente kupili sami. Prvič so uradno nastopili na lepo nedeljo, 1. septembra 1902. Leta 1910 je guštanjska godba štela že 30 članov in je bila znana daleč naokoli. V času prve svetovne vojne so jo razpustili, leta 1923 pa sojo znova ustanovili, in sicer kot jeklarniško godbo. Mlade godbenike je učil igranja na instrumente kmet Maks Štuk, p. d. Rogačnik iz Brančurnikovega grabna. Leta 1925 je guštanjsko godbo ponovno prevzel kapelnik Alojz Kostwein, prav zaživela pa je v 30. letih, ko je postal njen predsednik Maks Viternik, tajnik in blagajnik pa Josip Stana. Godbeniki, bilo jih je okrog 20, so redno vadili in veliko nastopali. RAST... Po drugi svetovni vojni so guštanjsko godbo najprej vključili v Tomšičevo brigado in nato v 14. divizijo, s katero je odšla na jug, vse do Zrenjanina. Šele novembra 1945 so jo demobilizirali in poslali domov. Ker je dolgoletni kapelnik Kostwein oktobra umrl, bilo pa je še 16 članov, ki so hoteli igrati, so poiskali novega kapelnika. Službo je dobil Jožko Herman, bivši vojaški kapelnik, ki je z vztrajnim in resnim delom ravensko godbo okrepil, razširil in povedel do najvišjega kakovostnega razreda. Pri delu mu je veliko pomagal dolgoletni predsednik in godbenik Pavel Arnold, doma iz Škocjana na Koroškem, pa tudi drugi požrtvovalni odborniki in godbeniki. Dosegli so, da so se začeli redno izobraževati mladi godbeniki naraščajniki, tako da je na Ravnah nastala glasbena šola, poskrbeli pa so tudi, da so se rešili prostorske stiske oziroma gostovanj pri različnih gostiteljih, kjer so morali vaditi. Leta 1952 so si zgradili lasten dom, ki je stal na istem mestu ob Suhi in Meži, kjer je zgrajen današnji, novi dom. Slikani v bodočem novem glasbenem domu - 29.02.1992 Tako je izgledalo med gradnjo novega doma Leta 1954 je ravenski orkester dobil ime po železarni - imenovali so ga Pihalni orkester ravenskih železarjev, pred kratkim pa so to ime preoblikovali v Pihalni orkester železarjev Ravne. Dejavnost orkestra se je pod pokroviteljstvom železarne močno razmahnila, izboljšale so se njegove materialne razmere. USPEHI... Število godbenikov je raslo, svojo kakovost je orkester potrjeval na tekmovanjih doma in v tujini, leta 1978 tudi na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem, kjer je že prvič dobil zlato medaljo. Naslednje leto se je kapelnik Jožko Herman po 34 letih požrtvovalnega in uspešnega dela poslovil, na njegovo mesto pa je stopil domačin Alojz Lipovnik. Uspešna pot pihalnega orkestra se je pod njegovim vodstvom nadaljevala, saj je bil Lipovnik tudi ravnatelj Glasbene šole, ki je skrbela za dotok mladih, usposobljenih instrumentalistov. Leta 1989 si je svoj orkester znova upal popeljati na svetovno prvenstvo, od koder se je vrnil kar z dvema zlatima medaljama. Priigral si ju je v koncertnem programu in v korakanju. Zaradi bolezni je dirigent Lipovnik leta 1992 dirigentsko palico odložil, iz orkestra pa je izstopila vrsta prekaljenih godbenikov. Nastopila je menjava generacij. Začasno je prevzel vodstvo orkestra Ivan Gradišek, sam dolgoletni godbenik in učitelj na Glasbeni šoli Ravne, nato pa je odbor orkestra našel novega dirigenta, Jožka Kovačiča iz Maribora. Ravenski pihalni orkester je dobro poznal, saj je z njim sodeloval kot godbenik - klarinetist že od dijaških let. Pred orkestrov dirigentski pult je Kovačič prvič stopil oktobra 1993. leta z namenom, da pomaga premostiti kadrovske težave. Toda ravenskim godbenikom seje priljubil, ker so ugotovili, da ima rad glasbo in ker verjame vanje. Resno je začel delati z njimi, povedel jih je na državno prvenstvo v Krško in nato v Maribor ter na mednarodno tekmovanje v Ostravi na Češkem. NOV DOM, NOV ZAGON... Tri zlate medalje s teh tekmovanj so porok, da se je ravenski orkester sposoben znova pomeriti na svetovnem prvenstvu v Kerkradeju. Letos bo tretjič nastopil tam. Za ta nastop potrebuje materialno pomoč, ki še ni v celoti zagotovljena, vendar godbeniki verjamejo, da jih domača podjetja in družba tudi tokrat ne bodo pustile na cedilu. Še posebno, ker se kljub težkim časom lahko veselijo velike pridobitve - novega glasbenega doma, v katerem imata prostor za vaje železarniški in mladinski pihalni orkester, velika vadbena dvorana pa je zaradi svoje zvočnosti primerna tudi za koncerte solistov in komornih skupin. Za novi glasbeni dom se godbeniki lahko zahvalijo prizadevnemu gradbenemu odboru, ki ga vodi dipl. inž. Franc Rus, direktor Energetike Ravne, saj je za gradnjo pridobil sredstva številnih slovenskih podjetij, ne le iz Koroške, temveč tudi iz drugih delov Slovenije. Velike zasluge za dokončanje gradnje ima tudi župan občine Ravne - Prevalje Maks Večko, ki je z odobritvijo proračunskih sredstev omogočil nadaljevanje v letu 1990 začete gradnje. Tako bo letošnje praznovanje 95-letnice Pihalnega orkestra ravenskih železarjev okronano še z lepim delovnim uspehom - z odprtjem novega glasbenega doma. Mojca POTOČNIK o predvsem pa je bila v zadnjih dveh desetletjih značilna bogata rast in kvaliteten vzpon domačih zborov in še posebej pihalnih orkestrov. Tako smo dobili trikramega svetovnega prvaka Odzval sem se županovemu in ured- pihalnih orkestrov, med pevci pa so nikovemu vabilu, da v praznično izda- Vresovci osvojili sedem srebrnih jo našega občinskega glasila napišem plaket in nekdanji MoPZ Fužinar eno prispevek o dosedanjem glasbenem srebrno plaketo z Naše pesmi v življenju oz. koncertih na Prevaljah. Mariboru. To priložnost želim izrabiti za nekaj To rastje spremljalo številno hvaležno razmišljanj na to temo, z željo, da bi občinstvo - pa tudi splošna kulturna bilo v prihodnje glasbeno življenje klima v dolini ni bila slaba.Večinski naših občanov še bogatejše in po svoji glasbeni pečat so torej le dajale moči prispevalo k napredku. Ta želja domače ljubiteljske glasbene skupine, naj bo hkrati tudi voščilo podpisanega Ob tem ljubiteljskem glasbenem živl- našim občanom ob letošnjem jenju v dolini pa se je le tu in tam občinskem prazniku. pojavil kakšen domač koncertant ali Mežiška dolina slovi po bogati glas- gostujoča skupina, načrtnega koncert- beni tradiciji ljubiteljskih skupin: nega življenja dolina ni imela in ga še zborov, pihalnih orkestrov, vižatjev, danes nima - kljub tolikšnemu folkloristov... tudi cerkvenih zborov in domačemu glasbenemu potencialu, organistov, ki so vseskozi “produci- Čemu je le tako ? rali” pevce, instrumentaliste, glasbene Do neke prelomnice v glasbenem živ-pedagoge. Velik in pomemben je tudi Ijenju je prišlo ob prenovi fame cerkve delež glasbene šole, ki je vseskozi pet na Prevaljah in nabavi novih oigel. S desetletij vzgajala delež naše mladine posvetitvenim koncertom novih orgel v glasbenem duhu. In tako je sredi te (8. junija 1991 - Hubert Bergant - velike množice ljubiteljev glasbe Tomaž Lorenz - Lojze Lebič) smo zrasla tudi bogata druščina akadem- pričeli s prirejanjem koncertov. Orgle skih glasbenikov iz naše doline. Preko so omogočale izvedbe koncertov trideset jih je že. In tem se vsako leto najrazličnejših sestavov. V tem obdob- pridružujejo novi. ju smo tako priredili petdeset koncer- Vsako desetletje je dalo glasbenemu tov - večino v fami cerkvi, ostale v življenju svoj pečat: v petdesetih letih dvorani dražbenega doma, enkrat tudi smo poleg domače ljubiteljske glas- v salonu knjižnice na Ravnah, bene ustvaijalnosti (ki takrat še ni bila Cerkev se je pokazala kot odličen tako močno razvejna) prisluhnili nekaj akustičen prostor, nove orgle so nudile opernim predstavam (in domačim koncertantom dobro igro in izvedbo operetam), v naslednjih desetletjih se zahtevnejših del, občinstvo pa je z je pojavilo obdobje festivalov veseljem spremljalo te oblike koncer- Revolucija in glasba, nekaj koncertov tov. V teh letih - to smemo zagotovo pod okriljem Koroška glasbena jesen, trditi - smo pridobili hvaležno, stalno Pogovor o glasbi - akademika Primož Ramovš in Lojze Lebič z muzikologom Matjažem Barbo DOSEDANJI KONCERTI 1. 8. JUN. 1991 H. Bergant - T. Lorenz - L. Lebič 1 15. JUN. 1991 Bergant - Grčar - Arnold 3. 15. SEP. 1991 Letonja - Strmčnik - A. Petrač - Kerekeš -Godalni orkester - MePZ ŽP 4. 22. DEC. 1991 Adventni koncert, MePZ ŽP - R. Burdzi -učenci NGŠ Ravne - MePZ ŽM 5. 16. MAJ 1992 Orgelski koncert študentov AG L) 6. 31. MAJ 1992 Strmčnik - Gracelj - Arnold - MePZ 7. 14. AVG. 1992 Ramovš - Godalni kvartet Petrač -Mladinski MePZ ŽP 8. 20. SEP. 1992 Bergant - Marcosig 9. 18. OKT. 1992 Slov. pihal, kvintet - MePZ ŽP 10. 20. DEC. 1992 Božični koncert, Vres - MePZ ŽP -R. Prednik, R. Burdzi 11. 7. FEB. 1993 MoPZ Franc Zgonik - G. Filipčič 12. 28. MAR. 1993 MePZ Škofja Loka - T. Tozon 13. 16. MAJ 1993 Ljubljanski madrigalisti - Šček 14. 21. MAJ 1993 Musical, Zagrebški solisti - ZG 15. 5. JUN. 1993 MePZ Rož - Pesem upanja 16. 20. JUN. 1993 Kvartet Saxovhonik - Dunaj, Oto Vrhovnik 17. 11. JUL. 1993 MoPZ Cantilena - Wroclaw 18. 15. AVG. 1993 Ramovš - Trček - MePZ ŽP 19. 19. SEP. 1993 Slovenski baročni trio, I. Baar - M. Strmčnik -T. Lorenz 20. 9. OKT. 1993 Simfoniki RTV Ljubljana, dirigent A. Nanut - solist T. Potočnik 21. 30. OKT. 1993 Vokalna skupina AVE - L) 22. 14. MAJ 1994 Slovenski komorni zbor Ljubljana 23. 18. MAJ 1994 Marko Motnik 24. 4. JUN. 1994 Celjski godalni orkester - M. Letonja 25. 25. JUN. 1994 MoPZ Trta Žitara vas 26. 26. JUN. 1994 Flavte brez meja Ljubljana 27. 23. JUL. 1994 Ljubljanski trobilni kvintet 28. 13. AVG. 1994 Orgelsko - pevski koncert: Lampret -Motnik - Burdzi - M1PZ - MePZ ŽP 29. 24. SEP. 1994 Slovenska filharmonija - M. Letonja 30. 1 .OKT. 1994 Orgelski koncert: P. Ramovš - K. Ramovš 31. 25. NOV. 1994 Koncert orkestra slovenske policije: A. Bertoncelj, J. Kotar - dirigent M. Šurbek 32. 11. DEC. 1994 Adventno - božični koncert: T. Lorenz - M. Zlobko - M. Trček - B. Šinigoj - MePZ ŽP 33. 23. JUN. 1995 Koncert študentov AG Ljubljana 34. 16. SEP. 1995 Trio barocco forte 35. 10. NOV. 1995 Ljubljanski madrigalisti 36. 18. NOV. 1995 MePZ Gallus - Celovec 37. 9. DEC. 1995 Godalni kvartet SF - Ljubljana 38. 9. MAR. 1996 Pihalni kvintet Slowind SF - Ljubljana 39. 13. APR. 1996 Komorni godalni orkester SF - Ljubljana 40. 15. APR. 1996 Akademski zbor Glinka - Sankt Petersburg 41. 12. MAJ 1996 Združeni cerkveni zbori Mežiške doline 42. 7. JUN. 1996 Simfonični orkester RTV Ljubljana, Lojze Lebič AJDNA - krstna izvedba, dir. Anton Nanut 43. 21. JUN. 19% M. Fink - bas - bariton, P. Ramovš - orgle 44. 29. JUN. 19% M1PZ VESNA-Zagorje 45. 27. JUL. 19% Renata Mirkac - orgle 46. 16. AVG. 19% Trio Duma - Tržič 47. 28. SEP. 19% Trio barroco forte 48. 20. OKT. 19% MePZ Kropa - Brezje 49. 26. JAN. 1997 Slovenska filharmonija 50. 9. MAJ 1997 Ljubljanski madrigalisti Ob petdesetem koncertu na Prevaljeh /&/ Koncert Slovenskega kvinteta trobil v farni cerkvi na Prevaljah 18. oktobra 1992 pa tudi številno poslušalstvo. Pri načrtovanju koncertov je bilo orga-nizatoiju predvsem pomembno pritegniti v rodno dolino čimveč domačih glasbenih ustvarjalcev - skladateljev in poustvarjalcev (Lebič, Strmčnik, Letonja, Petrač, Arnold, R. Burdzi...), predstaviti najodličnejše slovenske (tudi tuje) in domače pevske zbore. V program smo vključevali glasbene skupine iz zamejske Koroške (zbor Rož, Gallus iz Celovca in druge) in s tem utijevali že obstoječe vezi. Radovljica s festivalom stare glasbe -sedaj so to Brežice, Kanal s Kogojevimi dnevi...). Brez denarja ni muzike - to je držalo, drži in še bo. Kdo omogoča izvedbo teh koncertov? Nekaj pomaga ministrstvo za kulturo, nekaj prispeva občinski proračun iz sredstev za kulturo, vstopnina in seveda sponzorska sredstva podjetij (Abanka, domača podjetja bivše Železarne Ravne...). Žal je denarja vedno manj, še posebej to Koncert domačega cerkvenega zboora s Slovenskim kvintetom trobil v farni cerkvi na Prevaljah Ni treba posebej omenjati številnih prisrčnih srečanj med izvajalci in poslušalci, največ o tem povedo dejstva: vsi izvajalci so se pri nas lepo počutili, se pohvalno izrazili o našem občinstvu. In tako dobivamo številne ponudbe za koncerte na Prevaljah, ki pa jih žal ni možno uresničiti. Med najpomembnejšimi dejavniki je dejstvo, da smo s koncerti prinesli med naše ljudi polno mero dobre glasbe in vzpostavili dobre stike med glasbeniki, predvsem med našimi domačimi. Nedvomno smo s tem ponesli tudi ime naše doline in Prevalj v širši glasbeni prostor. V glasbenih krogih so Prevalje prisotne prav tako kot ostali koncertni kraji po Sloveniji (Rogaška Slatina, Ptujski grajski glasbeni večeri, leto. Koncert Ljubljanskih madrigalistov je šele drugi v tem letu in veliko vprašanje je, koliko takih lepih glasbenih večerov, kot smo jih imeli prejšnja leta, bomo lahko imeli letos. Škoda, da bi nam ugasnila ta dejavnost. Kar strah meje, ko pomislim, kaj vse se je spremenilo na področju kulture, kaj vse smo že imeli in počeli v naši dolini - pa je šlo toliko lepega in dobrega po zlu. Tako tudi v gospodarstvu in po vseh ostalih dejavnostih. Ob pregledu dosedanje koncertne bere se postavljajo številna vprašanja in kritične misli, na katere bi moral marsikdo, predvsem pa tisti, ki so profe-sionlano odgovorni za to področje, podati odgovor in poskrbeti, da bi v prihodnje bilo bolje. Naj nekaj teh tudi navedem: • Kako to, da še vedno nimamo izdelane kulturne politike v občini (in dolini), ki bi vključevale domače glasbenike v svoj kulturni program (isto velja za vsa ostala področja umetnosti - ne samo za glasbo)? • Kako skrbimo v občini za svoj glasbeni potencial - za mlade talente, kako jih spremljamo na njihovi poti skozi šolanje in kako jih povezujemo v svoje kulturne programe? bil zagotovo velik ? • Ali bo v programe koncertov prispevala svoj delež tudi cerkev, ki v zadnjem času veliko piše in govori o pomenu krščanske kulture pri oblikovanju človeka, te kulture, ki je steber evropske civilizacije? V centrih (Ljubljana, Maribor) je cerkev že znala poskrbeti za to, želimo si, da bi pljusknil val teh aktivnosti tudi do nas. Ob tej priložnosti naj se - tudi v imenu poslušalcev - zahvalim domačemu župniku gospodu Gabrijelu Cizlu, ki je v vseh teh letih omogočal izvedbo koncertov v farni cerkvi in nudil orgle Slovenska filharmonija z dirigentom Markom Letonjo na Prevaljah vselej privabi številne poslušalce • Kdaj bomo uredili našo dvorano v DRUŽBENEM DOMU na Prevaljah, da bo nudili vsaj kolikor toliko dostojno izvajanje koncertov (in drugih prireditev v njem)? Dvorana ni tako slaba, akustika seje v njej po odstranitvi stropa znatno izboljšala, potrebna so le majhna sredstva za opremo odra, zaves... Kot da investicije v kulturi niso potrebne ! • Velik problem je obveščanje. Še do danes nismo uspeli ustvariti učinkovitega sistema obveščanja. • Ob teh koncertih bi se lahko vprašali vsi glasbeni pedagogi po šolah, zborovodnje naših zborov in dirigenti pihalnih orkestrov, ali so dovolj izrabili možnosti, ki jim ponujajo ti koncerti kot pomoč pri vzgoji otrok ali pevcev naših zborov in instrumentalistov naših pihalnih orkestrov ? • Ali so občinski politiki zaslutili, kako uspešna promocija naše doline je lahko glasbena ustvarjalnost naših vrhunskih glasbenikov ? Imamo enega in edinega akademika iz naše doline -imenitnega glasbenika, prof. Lojzeta Lebiča, dirigenta Marka Letonja, skladatelja Maksa Strmčnika in vrsto odličnih instrumentalistov - Stanko Arnold, Petrači... • Ali bomo na Glasbeni šoli Ravne odprli orgelski oddelek - ima lastnen kader (R. Burdzi - Mirkac) - interes bi za koncertno rabo. • Kdo bo pomagal k spreobrnitvi naših mož v gospodarstvu (in obrti), da bi se bolj kot doslej pojavljali kot sponzotji kulturnih prireditev? Vedno bolj bo kultura (vsaj na podeželju) odvisna od tega dela sredstev. In še in še je vprašanj, misli in želja ter predlogov - vse tja do poletnih šol (z domačo ali pa z mednarodno udeležbo), dijakov in študentov, ki bi jim lahko bili učitelji naši odlični glasbeniki - pa kaj, ko ostajamo vedno bolj na obrobju, nemočni v boju s premagovanjem težav. Toda enoje zagotovo: ob toliko dobre glasbe, ki smo jo že slišali na Prevaljah, nam ne bo pošla sapa. Ne bomo dopustili, da bi zavladala tišina v naših srcih, da bi glasba umolknila. Ob tem sem se spomnil misli skladatelja Lojzeta Lebiča, ki pravi: “Vse najpomembnejše se sprošča v tišini.” Drži. Le pred njo in po njej mora biti glasba. Morda je letošnja sezona znamenje te tišine? Če bo ta tišina sporočila odgovornim, da ljudje v tej dolini potrebujejo tudi glasbo, potem je prav, daje prišel ta trenutek. Da bi le za njim zopet lahko pritegnili z Gallusom: MUSICA NOSTER AMORI Jožko KERT Naši otroci v novi šoli WM IM Ravne so marca dobile svetle prostore za prvošolčke Ili Trdni temelji zagotavljajo varno granjo Dolgo je trajalo, da so lahko začeli urejati notranjost Prizidek je letos dobil svojo končno podobo Šolo sta svečano odprla državna sekretarka za šolstvo in šport Tea Valenčič in župan občine Ravne -Prevalje Maks Večko Ravnatelj Stane Osojnik se je veseli skupaj z navdušenimi šolarji Posnetki: J. Kamnik, A. Ocepek, F. Jurač Otroci so prvi “zavzeli ” hodnik novega prizidka Že 30 let "Od Pliberka do Traberka " Združeni mešani pevski zbori so navdušili številno občinstvo ob visokem jubileju srečanj Od Pliberka do Traberka 30 let že prepevajo pevci z obeh strani meje na prireditvah “Od Pliberka do Traberka”. Najstarejša srečanja zborov in pevcev so na Slovenskem so to. Visok praznik pesmi in pevcev je potekal pod pokroviteljstvom predsednika države gospoda Milana Kučana in njegove soproge Štefke. Pri teh srečanjih pa ne gre le za ohranjanje in negovanje koroške slovenske ljudske in umetne psemi, temveč za žive stike med pevkami in pevci z obeh strani meje med Slovenijo in Avstrijo. Reklo o “enotnem slovenskem kulturnem prostoru” pevci v teh krajih živijo že 30 let. Koncerti jubilejnega srečanja so potekali v Dravogradu, v Kotljah, na Prevaljah, v Mežici, v Črni na Koroškem, pa v Vogrčah in na Obirskcm. Na letošnjih koncertih je prepevalo v 38 zborih kar 656 pevk in pevcev. Na zaključnem koncertu, ki je bil v soboto, 22. marca, v športni dvorani pri osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem, je v združenem moškem zboru prepevalo 208 pevcev, v združenem mešanem zboru pa 185 pevk in pevcev. Skupno pa je za zaključek jubilej- nega koncerta zapelo 393 pevk in pevcev. Pri vseh teh druženjih, skupnih prepevanjih, navezovanjih brez števila osebnih stikov in prijateljevanja med pevci je skozi vseh 30 let spremljala srečanja “Od Pliberka do Traberka” tudi skrb za kvaliteto. Kot že nekaj let nazaj je tudi letos spremljal koncerte naš prijatelj, strokovni delavec za področje glasbe pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, gospod Mitja Gobec. Pa ne gre samo za oceno petja, pomembnejši so nasveti za zbore in zborovodje, kijih dobijo v pisni obliki. Ob takem jubileju se kar same od sebe ponujajo misli in razmišljanja, kako naprej. Poiskati bo potrebno nove vsebine in oblike, ki bodo za vse še bolj privlačne. Z veseljem pa smo lahko že letos ugotavljali, da prepevajo v različnih zborih novi mladi pevci, ki predstavljajo zagotovilo, da se nam za ohranjanje tradicije zborovskega petja v naših krajih pač ni treba bati. Pokrovitelj jubilejnega srečanja “ Od Pliberka do Traberka” si je v uvodniku za jubilejni almanah sposodil misli dr. Franca Sušnika. Za zaključek tega sestavka naj si tudi jaz dovolim izposoditi citat pokrovitelja gospoda Kučana, ki o koroški pesmi razmišlja in želi: “Zaželimo ji to žuborenje, o čemer piše dr. Sušnik, tako koroški pesmi kot tistim, ki jo prepevajo in poslušajo od Pliberka do Traberka in čez in še čriez Peco in Dravo - tudi v prihodnje.” Mirko ANGELI Štefka Kučan je bila sopokroviteljica jubilejnega koncerta Osnovna šola Koroški ieklarii ie ena od dveh v Slovenili, kier so vsi otroci na razredni stopnji vključeni v športne oddelke Cilj projekta je dvigniti raven športne vzgoje in s tem tudi na razredni stopnji omogočiti športno nadarjenim optimalni razvoj. Vsakodnevno ukvarjanje s športom naj postane življenski stil Uresničevanja teh ciljev se na OŠ Koroški jeklarji niso lotili na klasičen način športnega oddelka -združiti otroke v športni oddelek po sposobnostih in interesih (selekcija), ampak so se odločili vsem otrokom ponuditi kvalitetnejšo organizacijo športne vzgoje (dva učitelja na razred) in z diferenciacijo pri pouku športne vzgoje zadostiti potrebam nadarjenih (odkrivanje nadarjenih in usmerjanje v interesne dejavnosti). Na šoli potekata dva projekta : ŠPORTNI PEDAGOG NA RAZREDNI STOPNJI in ŠPORTNA VZGOJA VSAK DAN Projekt športni pedagog na razredni stopnji so začeli izvajati v šolskem letu 1992/93 na centralni šoli, saj na podružnični nimajo ustreznih prostorskih možnosti. Zajeli so vse učence četrtih razredov (3 oddelki). Športno vzgojo sta poučevala športni pedagog in razredna učiteljica. Pri tem so težili k uresničevanju naslednjih temlejnih ciljev: - zagotoviti večjo kvaliteto na področju športne vzgoje na razredni stopnji - zagotoviti večjo varnost (dva učitelja , manjše skupine 10 -12 učencev) - optimalno razviti gibalne sposobnosti - usvajanje osnovnih gibalnih znanj (poudarek na gimnastiki, ritmiki, atletiki, motoriki z žogo, plavanju) - na nivoju razredne stopnje ponuditi čim več vzpodbud za razvoj psihomotoričnih sposobnosti - odkrivati nadarjene in jih usmerjati v športne interesne dejavnosti. Vsako leto so v projekt vključili nove oddelke, tako, da imajo od šolskega leta 1995/96 od 1. do 8. razreda dva učitelja pri urah športne vzgoje. Z otroki od 1. do 4. razreda delajo športni pedagogi Pavli Štekl, Toni Tomažič, Lucija Bivšek, Bojan Pavlinec in Franjo Jež ter razredničarke Mojca Berložnik, Tanja Lorber, Irena Plešnik, Jelka Ocepek, Lotka Prednik, Heda Kamnik, Mira Bertalanič, Zdenka Prikeržnik, Lojzka Medvešek, Katica Kambur, Lili Pisar in Simona Lečnik Šrot. V oddelkih od 5. do 8. razreda imajo dva športna pedagoga (delitev oddelka po spolu). S tem pristopom so na šoli ustvarili pogoje za novo kvaliteto. Tako kot so otroku vsak dan potrebni hrana, spanje, počitek in igra, pa tudi prijazni in topli medčloveški stiki, mu je vsak dan potrebna tudi primerna telesna dejavnost in vzgoja. Na šoli so zato prvotni projekt dopolnili z novim, ki so ga poimenovali ŠPORTNA VZGOJA VSAK DAN.Ta program so začeli izvajati v šolskem letu 1995/96 in vanj vključili vse učence prvih razredov (3 oddelki). Pri tem so si določili naslednje cilje: - šport in vsakodnevno ukvarjanje s športnimi dejavnostmi naj postane življenski stil - vzgoja za prosti čas, za večjo kakovost življenja v dobi zrelosti in starosti - odkrivati talente in jih usmerjati v področja, za katera so nadarjeni V letošnjem šolskem letu nadaljujejo projekt v drugih razredih, vanj pa so se vključili letošnji prvošolci. Do leta 1998/99 pa želijo doseči, da bodo vsi učenci od L do 4. razreda imeli športno vzgojo vsak dan. POUK ŠPORTNE VZGOJE V PRVIH IN DRUGIH RAZREDIH Tri šolske ure vodita športni pedagog in razredna učiteljica. Izvajata vsebine obveznega učnega načrta za prvi razred. V okviru teh ur imajo tudi začetni plavalni tečaj. Dve šolski uri na teden v celoti vodijo športni pedagogi. Poudarek je na gimnastiki, ritmiki, atletiki in motoriki z žogo. Športna vzgoja poteka v veliki telovadnici hkrati za vse oddeleke istega razreda (po dva športna pedagoga na razred). V tem projektu sodeluje šest športnih pedagogov, vanj pa je vključenih 49 prvošolcev in 74 drugošolcev. Projekt ŠPORTNA VZGOJA VSAK DAN bodo na OŠ Koroški jeklarji nadaljevali do 4. razreda. Verjetno bodo imeli od petega razreda dalje športni oddelek (selekcija) ali bodo zagotovili tudi učencem na predmetni stopnji več ur športne vzgoje. KJE SE IZVAJA ŠPORTNA VZGOJA OŠ KOROŠKI JEKLARJI stoji sredi naselja Javornik - Šance. Šola je bila zgrajena 1978 leta. Takrat jo je obiskovalo 900 učencev, danes jih je na centralni šoli 678 (30 oddelkov) in 85 na podružnični šoli Kotlje (4 oddelki+2 OPB). V projekt športni pedagog na razredni stopnji je vključenih 12 oddelkov razredne stopnje, v projekt športna vzgoja vsak dan pa 5 oddelkov prvih in drugih razredov. Vsako leto vpisujejo v prvi razred po tri oddelke učencev, letos je učencev le za dva oddelka. Za izvajanje športne vzgoje od 1. do 8. razreda uporabljajo naslednje prostore: - veliko telovadnico 28 x 26 m (poleg so še garderobe, sanitarije, orodjarna) - malo telovadnico 16 x 8 m (z orod-jamo) - dva manjša prostora (8 x 6.5 m ), ki ju bodo preuredili v plezalno sobo in plesno sobo - zunanja igrišča (za rokomet, mali nogomet, košarko, odbojko, atletsko stezo, trim stezo...) - zelenica (3500 m2) Uporabljajo tudi zaprt bazen (25 x 12 m) v parku telesne kulture na Ravnah. In od kod šola pridobiva sredstva za izvajanje posebnih špotnih programov? 4.7 športnega pedagoga financira Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Vključeni so tudi v projekt ‘Tretja ura športne vzgoje v 7. in 8. razredih “. 2.3 športnega pedagoga financira občina (delo na razredni stopnji). Šole v naravi, plavalne tečaje in plesni tečaj financirajo starši sami. Pri tem starši plačajo le stroške plavalnega tečaja, ki ga izvajajo v zaprtem bazenu. OŠ Koroški jeklarji Gimnastika sodi v klasiko športne vzgoje Komunalno podpetie se je preselilo v Log POGOVOR Z ERNESTOM BLATNIKOM, DIREKTORJEM KOMUNALNEGA PODJETJA PREVALJE, PO NOVEM JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA LOG Javno Komunalno podjetje Prevalje, ki se v javnosti že pojavlja pod novim imenom in blagovno znamko Javno komunalno podjetje Log (uradno registracijo pričakujejo te dni), je letošnje leto začelo zelo obetavno: pred dobrim mesecem so dobili novo smetarsko vozilo, le nekaj dni nazaj so pripeljali še eno večnamensko komunalno vozilo, upravo so preselili v nove prostore v Dobji vasi (tej lokaciji pravijo tudi Log in od tod novo ime), kjer so že pred desetletjem postavili delavnice. Če k temu dodamo še dejstvo, da je v lanskem letu komunala izgubo v primerjavi z letom poprej domala prepolovila, je to več kot zadostni razlog za razgovor z direktorjem Ernestom Blatnikom. Mimogrede: v času, ko je prevzel vodstvo tega podjetja (pred sedmimi leti), je bilo zaposlenih 115 delavcev, zdaj je v rednem delovnem razmerju 84 delavcev. “O poslovanju Komunalnega podjetja Prevalje bodo razpravljali občinski sveti vseh treh občin ustanoviteljic, Ravne-Prevalje, Črna in Mežica. Povem pa lahko, da ima naše podjetje sicer še vedno izgubo, saj so v Sloveniji redka komunalna podjetja, ki poslujejo pozitivno. Država namreč še vedno omejuje rast cen komunalnih storitev. Vendar smo v primerjavi z letom nazaj v minulem poslovnem letu izgubo prepolovili: v lanskem letuje izguba znašala še nekaj manj kot 4,6 milijona tolarjev. Sicer pa smo v letu 1996 ustvarili skupno za skoraj 823 milijonov tolarjev dohodka. Direktor Blatnik je vesel novih pridobitev odhodkov je bilo za okoli 4,6 milijona več. V našem podjetju upamo, da bomo letos že poslovali okrog pozitivne ničle. Eden od strateških ciljev podjetja namreč je, da bi postali finančno stabilno podjetje.” / Vaša dejavnost je precej široka, od komunalne energetike, odvoza odpadkov, do pokopališke dejavnosti. Katera od teh dejavnosti prinaša izgubo, katera pa je na zeleni veji? “Največji dohodek ustvarjata oskrba s plinom in toploto, ki v strukturi dohodka predstavljata skoraj polovico. V lanskem letu je oddelek komunalne energetike ustvaril tudi več kot 20 milijonov tolarjev čistega dobička; ob tem pa je treba vedeti, da je bila ugodna ogrevalna sezona. Pozitivno poslovanje je tudi na področju odvoza komunalnih odpadkov, kjer je bilo dobička za dobre štiri milijone tolarjev in na področju odpadnih voda, kjer smo ustvarili dobrih devet milijonov tolarjev dobička. Največjo izgubo ustvarjajo oddelek javne površine, sledi oskrba z vodo in pokopališka dejavnost. Vse te tri dejavnosti so v lanskem imele skupno 38 milijonov tolarjev izgub, pri čemer velja dodati, da v strukturi dohodkov predstavljajo le dobrih 27 odstotkov.” X Prihodnje leto bo že dvajset let, odkar smo v Mežiški dolini dobili zemeljski plin. Prevalje so danes v veliki meri plinificirane, vsako leto precej naredite tudi v Mežici, v letošnjem letu pa bo vaše podjetje investitor izgradnje novega plinskega omrežja v Kotljah. Ali lahko rečete še kaj več o hotuljskem projektu? “V Uradnem listu je že izšel razpis za oddajo del in računamo, da bomo v juniju ali juliju v Kotljah že pričeli z deli. V Kotljah bo dobilo plin okoli 160 hiš, to so tiste, kjer so se doslej ogrevali s toplovodom, možnosti za priključitev na plin pa bo še za nekatere druge, kjer doslej niso imeli daljinskega ogrevanja. Stanovalci, kjer bomo zamenjali toplovod s plinom, za širitev plinskega omrežja ne bodo plačali nič: plin jim bomo pripeljali v hišo, seveda pa bodo morali poskrbeti za notranjo instalacijo. Ostalim - teh je po naših izračunih manj kot dvajset - bodo za širitev omrežja plačali okoli dva tisoč mark. Za izvedbo projekta v Kotljah pričakujemo tudi ugoden kredit ekološkega sklada Republike Slovenije. Komunalno podjetje Prevalje bo to naložbo, ki je vredna okoli milijon mark, izvajalo fazno, to je v dveh letih. V letošnjem letu bi radi naredili večino zemeljskih del, prihodnje leto pa se bodo v Kotljah že ogrevli s plinom. V Mežici bomo letos naredili novih 50 priključkov, za kar bomo prav tako dobili ugodna posojila ekološkega sklada in tudi ta kraj bo kmalu v veliki meri plinificiran. Naše podjetje si je v zadnjih letih pri širitvi, vzdrževanju in upravljanju s plinovodnim omrežjem pridobilo velike izkušnje. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se skupaj z občino Ravne-Prevalje tudi čim prej lotili plinifikacije individualnih kurišč na obrobju mesta Raven, kasneje pa tudi zamenjave toplovoda na Ravnah. Seveda tam, kjer bi to bilo z ekonomskega vidika smotrno.” Vozilo lahko pobere vse smeti na Javorniku v eni vožnji J< Odpadki postajajo v Sloveniji vse bolj vroča tema. Kako pomemben je urejen status odlagališča odpadkov, je pokazal tudi zaplet z odlagališčem na Muti. Ali bodo ljudje v Mežiški dolini v prihodnjih letih imeli kam odlagati komunalne in druge odpadke? “Komunalno podjetje Prevalje namerava še v tem letu razširiti odlagališče odpadkov na Lokovici. Gre za nujen projekt, ki bo veljal okoli 80 milijonov tolarjev, pri financiranju pa bodo morali sodelovati vsi trije občinski proračuni. S to razširitvijo pa bi Mežiška dolina bila rešena za prihodnjih pet do sedem let. Za poseg bomo dobili tudi lokacijsko in drugo potrebno dokumentacijo ter dovoljenje, tako da bo odlagališče tudi s pravnega vidika ustrezno urejeno. Tačas urejamo prostor okrog bližnjega potoka in za ta dela smo pridobili ustrezno priglasitev del. Seveda pa v našem podjetju mislimo že na prihodnje tisočletje. Če se bodo ugodno končala nova pogajanja z bližnjim kmetom, bi lahko v bližini današnje deponije kmalu pričeli urejati tudi novo deponijo z zmogljivostjo kakšnih 300 tisoč kubičnih metrov, kar bi problem rešilo vsaj za prihodnjih 20 let. V Mežiški dolini letno zberemo in odložimo okoli 22 tisoč kubikov odpadkov, vendar imamo v zadnjih letih tudi ločeno zbiranje odpadkov, država pa bi z načrtovano gradnjo sežigalnice odpadkov še dodatno zmanjšala količine odpadkov in pritisk na komunalno deponijo. Sicer pa Komunalno podjetje Prevalje vključuje v redni odvoz odpadkov že več kot 20 tisoč prebivalcev treh občin Mežiške doline.” A Nedavno ste tudi upravo podjetja preselili v Dobjo vas, kjer ste že pred pred kakšnim desetletjem postavili lepo poslopje. Poleg novih prostorov pa na cestah videvamo tudi dva nova avtomobila. “Tako je. Doslej je bilo najmlajše vozilo za odvoz smeti staro 15 let, zdaj imamo ....— /15/ —........... povsem novo smetarsko vozilo znamke Iveco (šasija) oziroma Farid (nadgradnja). Podobno sodobno vozilo imajo samo še v Mariboru. Ta avtomobil ponuja možnost odvoza kar 16 kubičnih metrov smeti naenkrat: torej bo potrebnih manj voženj, poleg tega je vozilo precej tišje in bodo lahko pobirali smeti tudi v večernih urah, seveda če bo to potrebno. Kot zanimivost naj povem, da je zdaj v soseski Javornik mogoče smeti pobrati v eni sami vožnji. Posebnost novega vozila pa je naprava za pranje zabojnikov: prati je mogoče zabojnike od 120 do 900 litrov in vozilo ima montiran rezervoar s 1100 litri vode. Z enim rezervoarjem lahko opere kar sto 900-litrskih zabojnikov, enega opere prej kot v 30. sekundah. To vozilo je stalo 26 milijonov tolarjev, skupno pa imamo zdaj štiri smetarska vozila. Tudi stara vozila smo v zadnjih letih temeljito prenovili. Dobili pa smo še eno manjše večnamensko univerzalno komunalno vozilo, ki mu je mogoče dodati vrsto priključkov, od freze za sneg do kosilnice. Vse te pridobitve bodo lahko izboljšale usluge našega podjetja. V prihodnjih letih bi se radi še posodobili, saj le na ta način lahko ponudimo občanom kvalitetne, hitre in poceni komunalne storitve. Po dolgih letih, odkar je pokopališče Barbara in poslovitveni objekt prenovljen, smo končno uspeli kupiti tudi secirno mizo, hladilnico in še nekaj druge opreme, kar tudi na tem področju pomeni izboljšanje standarda in uslug.” Miro PETEK o l@iš o POROČILO O IZVJANJU PROGRAMA NA PODROČJU KOMUNALNO CESTNEGA GOSPODARSTVA Cesta Peko-Kovinotehna na Prevaljah je dobila novo asfaltno obleko V prvih mesecih letošnjega leta (v času začasnega proračunskega financiranja) so bila izvedena najnujnejša dela: VZDRŽEVALNA DELA NA OBČINSKIH CESTAH • vgrajevanje mrzle asfaltne mase (udarne jame) - 2700 kg • gramoziranje cest (287 m3 gramoza) • nakladanje, sekanje in odvoz vej • postavitev prometnih znakov (6) • pometanje cest, čiščenje propustov • čiščenje obcestnega pasu • zamenjava LTZ pokrovov • vgradnja dražnikov (8) Od podjetja VIAL1T - ASFALT smo pridobili ponudbo za asfaltiranje (krpanje udarnih jam, mrežastih razpok) na celotnih odsekih cest po hladnem sistemu MAKI. Ob pogoju preplastitev vsaj 10.000 m2 cestišč nam ponujajo enotno ceno 800 SIT/m2. Večja dela bomo oddali na podlagi sprejetega proračuna. Prav tako smo pridobili od podjetja POSSEHL - Posebne gradnje Maribor ponudbo za sanacijo razpok vseh vrst asfaltnih površin. Takšna sanacija preprečuje dostop vode v spodnje plasti asfalta in izpiranja tampona ter življenjsko dobo asfaltnih površin močno podaljša. Na podlagi ponudbe smo sanirali lokalni cesti Ravne -Strojna in Poljana - Šentanel v dolžini 5.500 tekočih metrov. VZDRŽEVALNA DELA NA ULICAH Izvedena dela: • ročno in strojno pometanje cest in ulic • čiščenje javnih površin - brežin • vgrajevanje mrzle asfaltne mase (udarne jame) - 850 kg REKONSTRUKCIJE CEST Na področju rekonstrukcij cest smo izvedli naslednja dela: • dokončanje odseka ceste Peko - Kovinotehna (asfaltiranje) • dokončanje odseka ceste Prevalje - Leše (asfaltiranje) • v prvi polovici maja bo izvedeno asfaltiranje odseka ceste Gonje • v izvajanju je križišče Flajmiš • nadaljujejo se dela rekonstrukcije ceste Čečovje - Žaga (dela bodo predvidoma končana v mesecu maju) AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA Za zagotovitev prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu smo že v proračunu za leto 1996 zagotovili sredstva za sanacijo obstoječih avtobusnih postajališč in izgradnjo novih postajališč. Tako smo v lanskem letu izvedli naslednja dela: • popravilo obstoječih avtobusnih postajališč v naseljih: Holmec (3 postajališča), Kotlje (1 postajališče), Brdinje (1 postajališče), Tolsti vrh (2 postajališči) in Strojnska Reka (3 postajališča) • nabavili smo štiri nove lesene objekte za postajališča v naseljih Poljana (1 postajališče), Brdinje (1 postajališče) in Dobrije (2 postajališči) V letošnjem letu previdevamo izvedbo naslednjid del: • v pripravi je upravno tehnična dokumentacija za naselje Dobrije (lokacijska dokumentacija za dve postajališči - naročen je izvedbeni projekt za naselje Dobrije) • v osnutku proračuna so predvidena sredstva za gradbena dela in postavitev objektov za naselje Dobrije Prav tako so predvidena sredstva za postavitev lesenih objektov za ostala postajališča. Gradbena in zemeljska dela bo izvedlo Javno komunalno podjetje “LOG”. Do konca maja bomo skupno s podjetjem METROPOLIS izvedli še naslednja dela: • postavitev dveh novih postajališč v Dobji vasi (pred upravno stavbo ŽR) in postavitev novega postajališča na avtobusni postaji na Ravnah • obstoječe (zasteklene) objekte bomo prestavili na Javornik, v Gramoznico in na Čečovje. Andrej BUKOVEC Dragi soobčani, someščani, okoljevarstveniki..., pozdravljeni ! Že dolgo je, odkar sem se zadnjikrat obrnila na vas s pisano besedo. Tokrat so mi dali priložnost, da na vas prenesem svoje misli, želje in morda še kaj. Vse, kar nameravam povedati, pa se seveda nanaša na okolje, na svet, ki nas obkroža in katerega del smo. Velikokrat sem jezna, ko prebiram vrstice naših novinarjev v časopisih ali pa jih poslušam po radiu ali televiziji, saj nas večinoma le grajajo ali pa se iz nas norčujejo. Tokrat nameravam enako storiti sama, ne sicer v pravem novinarskem slogu, ker ga nisem vešča, ampak bolj po svoje. Marsikdaj pozabljamo na okolje, na naravo, na dejstvo, da smo sami del te narave. Kolikokrat smo že slišali besede indijanskega poglavarja, da narave nismo dobili v last, temveč smo si jo sposodili od prednikov! Kakšno okolje bomo torej predali svojim sinovom, hčeram, vnukom...? Veijamem, da se je vsakdo že kdaj zamislil nad okoljem, se razjezil, ko je opazil v okolju znova kakšno packarijo... Res je, prepočasi se izgrajujejo kanalizacijski vodi, premalo je ekoloških otokov, še vedno niso vsi prebivalci vključeni v odvoz komunalnih odpadkov... Žal je tako, da smo vedno znova v zagati s finančnimi sredstvi, ki pogojujejo skoraj vse. Še slabše pa je, da smo na primer za ločeno zbiranje odpadkov namenili toliko in toliko denaija, pa se tega okolju prijaznega načina zbiranja odpadkov poslužuje premajhen odstotek prebivalstva. Vedno znova slišim, da so otroci tisti krivci za “umazano” okolje, za pohojene zelenice, za napačno odvržene odpadke... Ljubi starši in ostali odrasli, kako lahko vedno znova pozabljamo, da smo našim malim vzgled mi. Če bomo mi odvrgli vse smeti v en koš, bodo otroci storili enako. Če bo naš papir končal v košu za steklo, odpadna guma med plastenkami ipd., nas bodo otroci verjetno posnemali. Pa nikar se potem znova ne izgovarjajmo, da so vsega krive šole in učitelji, “ki naših otrok o okolju tako nič ne naučijo". V šolah je, resnici na ljubo, kar precej okoljske vzgoje. Če pa bi kdaj tudi mi prisluhnili otrokom in tistemu, kar so slišali v šoli, bi se našemu okolju drugače godilo. Nam vsem je verjetno jasno, da za vsako stvar obstajajo meje. Da Peterka ne bo skakal v neskončnost, daje hitrost našega avtomobila omejena, in seveda tudi mojih sestavkov ne boste prebirali v nedogled. Zavedamo se, da so človekove psihofizične sposobnosti omejene, da se človek rodi, živi in na koncu umre. Bi lahko naredili primeijavo z Zemljo ? Naš planet seje rodil, živi in če bomo tako mačehovsko ravnali z njim... Pa saj že vsi zaznavamo posledice: pomlad ni več pomlad kot v naših mladih letih, zima je že skoraj pozabila, kaj je sneg. Zeirija ni sposobna prenesti vsega, kor ji mi povzročamo, dajemo! Vsako leto znova se v aprilu (tudi ob dnevu Zemlje) zbudijo takšne in drugačne organizacije, ki zaženejo vik in krik ob kupih odpadkov, hrupu, smradu... Najbolj glasne so ponavadi tiste, ki si nabirajo politične točke. In vendar, ne glede na vzrok, vsaj nekaj naredijo. Na naši občini, moram priznati, se je posluh za okolje nekaterim kar precej izboljšal. Vesela sem tega, saj sem doslej velikokrat poslušala le odmev lastnih besed. Za okolje smo letos namenili več sredstev. Posledice so jasne: več akcij na področju “čiščenja” okolja in zelo pomembne preventive. “Ogromno bomo postorili! Tudi mi bomo prispevali svoj delček v mozaik za našo Zemljo!” sem se veselila. In tako smo, kot po večjem delu Slovenije, april namenili za mesec čiščenja. Prav vsem, ki so se odzvali, žal s finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo, nismo mogli ustreči. Kljub vsemu pa je veliko takih, ki so se brez spodbude podali v različne akcije čiščenja. Kot vedno znova je potrebno pohvaliti otroke, predvsem tiste iz Osnovne šole Prevalje, ki so se pridno podali v čiščenje ožje in širše okolilce šole, pa ribiče na Prevaljah... “Strojnski lovci” so v enem dnevu iz gozdov potegnili toliko odpadkov, da jih je komunalno podjetje odvažalo kar nekaj dni. Nazadnje smo se s pomočjo gasilcev z Raven lotili še čiščenja potokov in reke Meže. Veliko vas se še spominja, da smo se v naši mladosti v rekah in potokih kopali, da je bil čas, ko še nismo z odporom odvračali oči od Suhe, Flisovega potoka, Kotulje... Danes pa, ko so naši otroci v letih, ko bi lahko kot mi imeli obrežje rek in potokov za igrišča, jih od njih odvračamo, jih opozarjamo pred nevarnostjo okužbe in še česa bolj “modernega”. Ste bili že kdaj v Bovcu, Tolminu, ste si ogledali Sočo, si zapomnili mod-rozeleno barvo reke? Vas je spomnila na potoke in reke iz otroštva? Najbrž boste priznali, daje bilo lepo, se spomnili, koliko lepih trenutkov ste preživeli igraje se ob potoku. Nisem iz teh krajev, toda tudi jaz sem preživela nešteto dni ob reki, moji reki, v mojem rojstnem kraju. Pa, lepo vas prosim, ne vprašujte, kakšna je ta reka danes. Umazana, grda, kot bi pretekla že dolgo pot po dolini, skozi umazana industrijska področja. Toda, ni tako! Reka komaj prične svoj tok po dolini. Ja, srce se mi trga, ker vem, da bodo moji otroci le nejeverno zmajevali z glavo, ker bodo mislili, da jim pripovedujem pravljice o kopanju v moji reki in ker tudi ne bodo imeli priložnosti doživljati lepote iger ob njej. Dejali boste, da sem preveč patetična, da dramatiziram, toda: ali ste se zadnje čase ozrli v Mežo, Brančurnikov potok, v Suho ali Flisov potok? Ste morda celo opazili, da je nekdo pobiral umazanijo, ki smo jo menda s skupnimi močmi odložili v potoke, reke ali na njihovo obrežje, da se je nekdo trudil in čistil za nami? Vi ste verjetno še tisti, ki jim za naše okolje ni vseeno. Gasilci so v zadnjih dneh potegnili na svetlo vse mogoče odpadke. Med njimi so poleg papirčkov in plastike v reki našli tudi hladilnik, pa star otroški voziček in še tisoče tako ali drugače “zanimivih” reči. Moram priznati, da sem ob pogledu na vse te reči znova pomislila na bolšji sejem. Morda pa bi kateremu izmed naših občanov kakšna reč, ki je nadomestila ribe v reki, le prav prišla. Še bi se lahko smejali in norčevali na račun tega ali onega odpadka ali tega in onega človeka, če bi po čiščenju naše vode ostale še dolgo ali pa sploh brez odpadkov. Žal ni tako. Večino so naši gasilci že postorili, a za njihovim čiščenjem... Pravzaprav ponekod sploh ni vidno, da so karkoli storili. V potokih in rekah so znova odpadki, moji, tvoji, vaši. Ah, dajte no, jaz nisem v potok odvrgla nobenega papirčka. Ste ga morda vi? Ne? Kdo je torej bil? Nenadoma ni nikogar, odpadki pa v potokih in rekah so! Vas seznanim z nekaj zanimivostmi ? Eden najbolj zanimivih potokov je bil menda Flisov, ki so ga v enem dnevu očistili bioloških odpadkov iz kuhinj, drugi dan pa so po vrhu znova plavali krompirjevi olupki. Le kdo prebiva v njegovi bližini? Jaz si z olupki nisem dala toliko opraviti, da bi jih odnesla z Raven na Prevalje; ste bili to morda vi? “Oh, kje pa!” boste dejali. Ali pa, zelo znana trgovina z gospodinjskimi aparati na Prevaljah (njima v svoji bližini odlagališče starih izrabljenih aparatov. Da se odlagališče nahaja na obrežju reke Meže, je najbrž zgolj naključje? Trgovina ni komisijska prodajalna. Čigavi so torej odpadki? Morda pa sojih pri nas odložili sosedi izza meje. Še najbolj meje razjezilo, ko sem v soboto, pred dnevom upora proti okupatorju, v Suhi pri mostu, ki stoji v bližini zdravstvenega doma, zagledala kup odvrženih papirjev. Ni potrebno veliko domišljije, da potegneš enačaj in si rečeš, daje tako, kot bi mi, ki smo akcijo organizirali, odvrgli denar v Suho. Bila pa sem tudi dovolj jezna, da sem stopila na obrežje potoka, si papirje pobliže ogledala in seveda ugotovila krivca. Bi bilo prav, da vesoljni občini razgalim vašo naravo, gospod onesnaževalec? Ne, saj niste edini. Toda, dragi gospod, lepo bi bilo, da se sami zglasite pri nas, da se pomenimo. V nasprotnem primeru, ne bojte se, vas bomo že izbezali iz luknje. Ja, še bi lahko naštevala, pa večino stvari tako ali tako poznate, mi, vi ali oni, ki (ni)so krivi. Za nami bodo prišli naši otroci in njihovi otroci, otroci njihovih otrok, tudi ti si bodo najbrž želeli živeti in užiti vsaj še delček neokrnjene narave ali pa vsaj nekoliko podobne tisti, ki smo jo poznali mi. Jim tega resnično ne privoščimo? Meta Tasič Bukovec, dipl.ing. svetovalka za varstvo okolja “Oseba izkaznica” naše občinske uprave c? Država Slovenija je v svoji ustavni ureditvi za področje državne uprave sprejela koncept evropsko zasnovane javne uprave in lokalne samouprave. S tega področja je prejela vrsto zakonov, med katerimi so najpomembnejši Zakon o lokalni samoupravi. Zakon o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij, Zakon o upravi in Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki sojih do 31. 12. 1994 opravljali organi prejšnjih občin. S 1. januarjem 1995 so tako pričele delovati nove občine. Sprememba ni bila samo teritorialna, ampak, kar je še bolj bistveno, tudi vsebinska. Pristojnosti bivših občin so se razdelile med UPRAVNE ENOTE, ki so prevzele od bivših občin vse upravne naloge državnega značaja in OBČINE, ki urejajo javne zadeve lokalnega pomena. Navedena razdelitev je bila s pravnega stališča dokaj sporna in jo je reševalo Ustavno sodišče Republike Slovenije, v praksi pa smo se oboji, na upravni enoti in občini, trudili, da bi občani svoje zadeve rešili čimbolj učinkovito in čim hitreje in bi odprta vprašanja 'glede pristojnosti ne imela vpliva navzven. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da je upravna enota “podaljšana roka” ministrstev in je pristojna za vodenje upravnega postopka oz. za izvajanje državnih funkcij na lokalnem nivoju, občina pa je pristojna za vodenje upravnih postopkov, kadar je z zakonom to izrecno določeno. Poleg tega ima občina pravico sprejemati splošne akte in izvajati ustanoviteljske pravice in upravljalska upravičenja, zlasti na področju komunalnih zadev, kulture, zdravstva, šolstva... Občina je pristojna za lokalne zadeve, ki jih lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Iz te razdelitve jasno izhaja, da ima občina poleg neposredne naloge izvajanja zakonov še dodatne, “kreativne” naloge vodenja politike in avtonomnega urejanja nekaterih javnih zadev na svojem območju. V tem prispevku bomo poskušali prikazati naloge in pristojnosti občine na konkretnih primerih skozi organizacijo občinske uprave. Pred tem je potrebnih Še par besed o občinski upravi. Občinsko upravo vodi župan. Organizacijsko shemo občinske uprave občine Ravne-Prevalje je sprejel svet občine na predlog župana s posebnim odlokom. Občinska uprava opravlja vse upravne naloge iz pristojnosti občine za potrebe občanov in je strokovni servis za delo vseh otganov občine. ŽUPANS TVO opravlja strokovne in organizacijske naloge, pomembne za delo župana, sveta občine in njegovih delovnih teles (komisije, odbori), nadzornega odbora in občinske uprave, zlasti pa: - protokolarne zadeve občine - informacijsko dejavnost in promocijo občine - sprejemanje strank in dajanje informacij - strokovno in tehnično organiziranje sestankov - priprava gradiv za seje organov občine - koordinacija dela in dokumentiranje dela organov občine - strokovna opravila za volitve in referendume na lokalni ravni - upravni nadzor izvajanja občinskih predpisov - vodenje upravnega postopka na drugi stopnji - kadrovske zadeve za občinsko upravo in funkcionarje občine - urejanje pravnih zadev in druge naloge, ki po svoji naravi ne spadajo v delovno področje dragih uradov. Zaposleni: Sekretarka občinskega sveta Franica PORI Poslovna tajnica Marija OREŠNIK Administrativna sodelavka Marija HOBER URAD ZA KOMUNALNO CESTNO GOSPODARSTVO opravlja vse upravne in strokovne naloge ter nadzor na področjih: - oskrbe s pitno vodo - odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odplak - ravnanja s komunalnimi odpadki -javne snage in čiščenja javnih površin - vzdrževanja in gradnje javnih lokalnih in gozdnih cest - vzdrževanja in urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin - lokalnega prometa in prometne signalizacije - izdaja odločb o zapori lokalnih cest in odločb o prireditvah na občinskih cestah - komunalnega in cestnega inšpekcijskega nadzora in redarstva - oskrbe s toplotno energijo in plinom - nadzora nad izvajanjem občinskih investicij s področja gospodarstva - nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb v občini - podeljevanja koncesij s področja gospodarskih javnih služb - pogrebne in pokopališke dejavnosti - dimnikarske službe - izgradnje, vzdrževanje in razdeljevanja socialnih stanovanj - upravljanja in prometa s stavbnimi zemljišči - ugotavljanja javnega interesa v primera razlastitve in prisilnem prenosu nepremičnin - nakupa, prodaje in upravljanja z občinskim nepremičnim premoženjem - dajanja mnenj glede prometa s kmetijskimi zemljišči v občini - izdajanja potrdil o statusu stavbnih zemljišč Zaposleni: Vodja urada Andrej BUKOVEC Sodelavka za urejanje stavbnih zemljišč Cvetka LESKOVEC Sodelavec za komunalno cestno gospodarstvo Rajko HOVNIK Sodelavec za stanovanjsko gospodarstvo Rajko STROPNIK Komunalno cestni inšpektor Jože LESJAK Komunalno cestna inšpektorica Jelka KLEMENC Referentka za splošno komunalne zadeve Marija ČAS URAD ZA PLAN, PRORAČUN IN FINANCE - pripravlja predlog proračuna, rebalans proračuna in zaključni račun proračuna - opravlja vsa finančno-računovodska in knjigovodska dela za proračun, krajevne skupnosti in občinsko organizacijo Rdečega križa - vodi in knjiži investicije - nadzoruje uporabnike proračunskih sredstev - izdeluje statistična in draga poročila s področja financ - sestavlja delitvene bilance in premoženjske bilance občine - vodi obračun plač delavcev in funkcionarjev občinske uprave in OORK, dragih osebnih prejemkov ter sejnin - vodi in knjiži osnovna sredstva in drobni inventar občine - vodi blagajniško in devizno poslovanje - vodi obročno odplačevanje kupnin za občinska stanovanja - vodi izterjavo komunalnih taks in denarnih kazni po občinskih pred piših - potrjuje in vodi evidenco zdravstvenega zavarovanja za osebe brez prejemkov - vodi obračun javnih del Zaposlene: Vodja urada Dagmar GORINŠEK Finančna referentka - knjigovodstvo proračuna Marija PIKO Finančna referentka - knjigovodstvo skladov Bojana POLAJNER Finančna referentka za proračun Finančna referentka - računovodstvo KS Finančna referentka - računovodstvo KS Dušanka POČANIČ Marija KRIVOGRAD Dragica GRABNER URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR opravlja strokovne in upravne naloge ter nadzor s področja - urejanja prostora in urbanističnega načrtovanja - prostorskega planiranja - priprave in izvedbe postopkov sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov - izdelave lokacijske dokumentacije - priprave in spremljanja izvajanja sprejete prostorske ureditvene dokumentacije - varovanja zraka, tal, vodnih virov, gozdov, varstva pred hrupom, ravnanja z odpadki in drugih dejavnosti s področja ekologije Zaposleni: Svetovalec za urbanizem Svetovalec za urbanizem Svetovalka za okolje Risarka Borut BONČINA Uroš REITER Meta TASIČ BUKOVEC Sonja GARMUT URAD ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI opravlja strokovne in upravne naloge s področja : - izobraževanja, kulture, športa, otroškega varstva, socialnega varstva in zdravstva - izvajanja ustanoviteljskih pravic za javne zavode s prej naštetih področij - podeljevanja koncesij na področju družbenih dejavnosti - zdravstvenega zavarovanja občanov - priprave predlogov investicij in investicijskega vzdrževanja objektov in vodenja investicij na področju družbenih dejavnosti - vzdrževanja grobov in grobišč borcev, spomenikov, spominskih znamenj in obeležij Zaposlen: Vodja urada Ervin ROZMAN URAD ZA SPLOŠNO GOSPODARSKE ZADEVE - izdaja odločbe o odpiralnem času prodajaln - izdaja soglasja o podaljšanem odpiralnem času gostinskih lokalov - izdaja soglasja za prodajo izven poslovnih prostorov - pripravlja in vodi postopke pospeševanja podjetništva, turizma, kmetijstva in gozdarstva - spremlja javne razpise ministrstev in skladov - vodi natečaje za dodelitev sredstev za pospeševanje malega gospodarstva, vodi evidenco in skrbi za vračanje - pripravlja in vodi postopke pospeševanja razvoja demografsko ogroženih območij - izvaja upravne in strokovne naloge s področja zaščite, reševanja in pomoči. Zaposlena: Sodelavec za splošno-gospodarske zadeve Stanislav KUMPREJ Sodelavec za zaščito in reševanje Benjamin KOTNIK URAD ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI opravlja strokovne in administrativno tehnične naloge za potrebe delovanja krajevnih skupnosti v občini, zlasti za : - delovanje organov krajevnih skupnosti - koordinacijo dela med posameznimi krajevnimi skupnostmi - sodelovanje z organi občine na področju problematike krajevnih skupnosti Zaposleni: Vodja izpostave Ravne na Koroškem Vodja izpostave Prevalje Pisarniška referentka Pisarniška referentka Darko ŠULER Stanislava VAUH Marija PRAPER Gabrijela JEZERNIK Od skupno 27 zaposlenih v občinski upravi (župan ni vštet) je izobrazbena struktura sorazmerno dobra, saj ima: visoko izobrazbo (VII) 5 delavcev višjo izobrazbo (VI) 11 delavcev srednjo izobrazbo (V) 8 delavcev srednjo izobrazbo (IV) 3 delavci V primerjavi z občinami s približno enakim številom prebivalcev je naša občinska uprava relativno skromna, zato bi želeli v skladu s sprejeto sistemizacijo popolnih prosta delovna mesta, zlasti z visoko izobrazbo. Franica PORI Urad za okolje in prostor Županstvo Urad za splošno-gospodarske zadeve Urad za krajevne skupnosti Urad za družbene dejavnosti Urad za komunalno cestno gospodarstvo Urada za plan, proračun in finance ZUPAN 95 LET PIHALNEGA ORKESTRA RAVENSKIH ŽELEZARJEV ■ lil ... M ■ I 95 LET PIHALNEGA ORKESTRA RAVENSKIH ZELEZARJEV