Poštnina plačana v gotovi«! Maribor, ponedeljek 12. aprila 1937 Štev. 82. Leto XI. Doznava se, da •ttai-j j zunanji minister Beck koncem | odpotoval v Bukarešto. V indl]X teče kri \2- aprila- V 2vczi * up°- Voja«!r, plenien ter »»Padom na stan transP°rt v severnem Wazeri- 2S "■ 8*, Potrjuje, da je padlo v borbi liko , 1 v°Jakov. med nJiin( 5 čast-. P() Počuti je bilo 40 vojakov ranjenih. tran ‘lt(>rmac'.inh se je znašel vojaški P°rt 119 tovornih avtomobilov v ^aktu o nokern Ktobokem klancu doline • Borba je trajala od zore do mra- Avstrijsk^J^ | Ofenziva francoske diplomacije ob Donavi: zbliža-nie med Dunajem in Prago PARIZ, 12. aprila. Tukajšnji krogi so mnogo zavzeti s položajem, v katerem se je znašla Avstrija v zadnjem času, zlasti z odmevi potovanja skupine francoskih parlamentarcev, ki potujejo po Srednji Evropi. To potovanje francoskih parlamentarcev se v političnih krogih smatra kot neke vrste anketa, da se ugotovijo pozicije Francije v tem delu Evrope. »Wiener Zeitung« prinaša razgovor s francoskim nacionalističnim poslancem Marinom, ki je izrazil priznanje politikj dr. Schuschnigsa, s katerim se je delj časa razgovarjal ter se z njim mogel sporazumeli v vseh vprašanjih: »Lahko rečem vsem onim, ki še kaj kolebajo, da iahko popolnoma zaupajo Franciji, ker je osnova njene zunanje politike svobodna in neodvisna Avstrija.« Da se zapad zelo zan*ma za novo opredelitev Avstrije v svoji zunanji politiki po nenadnih dogodkih, je razvidno zlasti iz izjave, ki jo je dal na Dunaju bivši predsednik francoske vlade Sarraut, ki je naglašal v razgovoru z novinarji, da je po jugoslovensko italijanskem paktu nastal v srednji Evropi nesporn popolnoma nov položaj ter ni nič čudnega, da je ta pogodba zbudila živahno zanimanje vsepovsod, zlasti pa v Franciji. Mi imamo zaupanje v Jugoslavijo, naravno pod pogojem, da ne nastanejo v politiki Male antante nikakšne spremembe. Položaj v srednji Evropi je danes takšen, da mora priti do zbUžanja Male antante z njenimi sosedi, v prvi vrsti s Češkoslovaško in Avstrijo. Spričo tega je evidentno, da dela Francija intenzivno na zbližanju med Češkoslovaško in Avstrijo, kar dokazuje tudi potovanje skupine francoskih parlamentarcev iz Dunaja v Prago. Radi tega se je mudil na Dunaju dr. Hodža, dr. Schuschnigg pa se nahaja v težkem položaju sredi nemške in francoske kampanje. Tudi se v tukajšnjih političnih krogih razpravlja o načrtu kancelarja dr. Schuschnigga, da se države Male antante, Avstrija in Madžarska združijo v močno gospodarsko in politično zvezo, ki naj bi bila prosta vseh obveznosti napram katerikoli velesili. Zanimive so informacije glasila angleške delavske stranke »Daily Heralda«, ki razpravlja o tem načrtu dr. Schuschnigga in ki označuje ta načrt kot vpostavitev stare habsburške državue celote. Člani te zveze bi se obvezali, da bi sl v slučaju napada drug drugemu pomagali, dočim bi vztrajali v vsakem drugem evropskem konfliktu na stališču strfktne nevtralnosti. Sklenile bi posebne trgovinske sporazume s preferencami, ki naj bi dovedle do popolne ekonomske unije. Dr. Scfiuschnlgg meni. da se lahko samo na ta način zaščiti srednja Evropa pred navalom narodnega socializma in boljševizma, ki ju smatra kot »velika sovražnika«. V tukajšnjih krogih se povdarja glede srednje Evrope, da se prilagoduje pariška vlada svoje nazore glede Srednje Evrope nazorom praške vlade. Kako velik ie interes Pariza, kaže ravno potovanje desničarskih francoskih parlamentarcev Marina, Denaisa in Bauda na Dunaj in Prago ter dveh levičarskih poslancev na Dunaj (bivši premier Sarraut in bivši minister Tri-card Graberon). V pariških krogih si sicer ne delajo iluzij glede tega avstrijskega »flirta«, ga pa tud] ne podcenjujejo. Dobro so namreč znani nemški komentarji, v smislu katerih spremljajo v Nemčiji Schuschniggovo manevriranje v zunanji politiki z velikim nezaupanjem. Tako je »Miinchener Neueste Zeitung« izrazila ogorčenje, ker se ni dr. Hodža ob priliki svojega poseta v Avstriji sestal samo s Schuschniggom, ampak tud? z vojvodo Hohenbergom, sV nom pokojnega Franca Ferdinanda, ki je zlasti v materialnih vprašanjih predstavnik bivše dinastije. Navedeni nemški list navaja, da je dr. Hodža ob tej priliki obljubil vrnitev nekaterih habsburških posestev v Češkoslovaški. Omenjeni list izraža negodovanje radi tega, ker izkorišča Praga svoje prijateljstvo z Avstrijo pri postopku napram Henleinovemu narodnemu socializmu. Precej zanimiv pojav predstavlja okolnost, da sta so predstavnika nemških aktivistov v Hodžini vladi Czech in Spina pogajala s Schuschniggom in vidijo raihovski Nemci rezultat teh razgovorv v simpatijah, ki jih kaže avstrijsko novUistvo napram protihenlelnovsko usmerjenim aktivistom. Prav tako niso nemški vodilni krogi zadovoljni s Schuschniggovlmi potovanji v Budimpešto kot simptomi poskusa posebnih grupacij izven ter mimo vpliva nemške diplomacije ter brez naslona na osišče Rim-Berlin. V tuk. krogih vidijo prve korake zbUžanja med Dunajem in Prago v prepovedi delovanja social, emigracije v Brnu, ki je dve leti izdajala »Arbeiter Zeitung«, ki so jo skrivaj spravljali v Avstrijo, pa je sedaj morala prenesti svoje delovanje v Pariz, kjer pa ne more računati s kakšnim političnim vplivom. Vetika ofett&m aenetafa Hliaje m 11 seldoqik madridske fuude MADRID, 12. aprila. Republikanske čete so očistile vzhodni breg reke Man-zanarres, izvzernši nove francovce, ki so obkoljeni v vseučiliški četrti. 10.000 fran-covcem je na razpolago le samo šc 300 m široka odprtina v bližini francoskega mosta, da se lahko umaknejo proti hribu Carabicas. Republikanci si prizadevajo, da to odprtino čimbolj zaključijo. Madrid je doživel včeraj najsrditejši bombardc-rnent od pričetka oblege. Po] ure so neprekinjeno pokale granate, šrapneii in za-žlgalnc granate. 80 do 100 ljudi je bilo Ua&eteki ubitih ali ranjenih. Velika ofenziva republikancev. ki jo vodi general Miaja, se jc razširila na 11 odsekov. Vladni born-barderji so neprestano obstreljevali Francove postojanke okoli Madrida, pri čemer so se spuščali zelo nizko. Republikanska ofenziva je bila najuspešnejša pri Aravaci. Popoldne so se pojavili nad Madridom francovski bombarderji, ki naj bi preprečili ofenzivo republikancev. Republikansko topništvo je obstreljevalo most. ki veže univerzitetno četrt z Caso del Čampo. Tri ure kasneje je bila uni- VSEM BO UGODENO. »Del. politika« piše: »Železniški minister dr. Spaho je spremljal dr. Beneša do Maribora, kjer si je dopoldne ogledal železniško delavnico. Poslušal je prošnje delavcev in predstavniku kluba JRZ Reberšaku obljubil, da delavcem v mariborski delavnici ne bo šlo slabše, kot v ostalih delavnicah. Kakor poroča »Slovenec«, bo vsem prošnjam ugodeno, ker je minister kar na mestu vse potrebno naročil podrejenim organom.« KARTEL KVASA PONUJA 10 MILIJONOV DINARJEV. Kakor porča »Jugoslovahski Kurir«, je kartel zahteval, da se za deset let ustavi vsako izdajanje novih koncesij za tvor-nice kvasa, če bi se tej zahtevi kartela ustreglo, potem je kartel pripravljen, da postavi dve novi tvornici, in sicer tvor-uico za koks iz lesa in še eno tvornico, ki bi služila narodni obrambi. Obe tvornici bi veljali 40 milijonov Din in bi jih kartel podaril državi brez vsake odškodnine, samo da se ne bi več izdajale nove koncesije za kvas. Obenem je predlagal kartel, da se dovoli povišanje cena za kvas za 2.50 Din. Kartel pa s svojim predlogom ni prodrl. »LETEČI BOSANEC«. O dr. Čubriloviču iz Banjaluke, ki je portal posredovalec med Zagrebom in beograjsko izvonparlament. opozicijo, piše neki beograjski list: govori se, »da se bo dr. Branko Cubrilovič nazval »leteči Bosanec«. Ta vest ni doslej niti potrjena, niti demantirana. BESEDE — DEJANJA. Glavno dravsko banovinsko glasilo Ju-goslovenske radikalne zajednice »Slovenec« polaga v nedeljskem uvodniku duhovščini na srce, »naj se poleg redne oskrbe dušnega pastirovanja med verniki po papeževem naročilu posebno zavzame za delavstvo, ki je mnogokje danes Cerkvi 'najbolj odtujeno«. Ali je treba o tem kaj razpravljati? Treba se jc samo odreci svetnim dobrinam, pa je v trenutku ves problem rešen in delavci se bodo z ljubeznijo oklenili »matere Cerkve«. Na takšno junaško in človekoljubno odločitev je delavstvo močno radovedno; čakalo bo nanjo menda lahko do — sodnega dne. ČIŠČENJE V FRANCOVI VOJSKI. Po nekem beograjskem humorističnem listu povzemamo: Doznava se iz zanesljivih virov, da se je general Franco odločil, da izvede v svoji vojski čiščenje, ker se je ugotovilo, da je med njegovimi vojaki tudi večje število — Špancev. verzUetna četrt popolnoma odrezana od zaledja. V smislu republikanskega pojne-ga poročila sc poslužujejo republikanci pri novi ofenzivi predvsem ročnih granat. Zavzete postojanke so takoj utrdili s ocmcntom. Konsolidirali so svoje nove postojanke zapadno od Manzanresa in so pod zaščito letal zavzele nove postojanke v Casi de Čampo. ANDUJAR, 12. aprila. Ofenziva republikancev na jugozapadni fronti se je sinoči znova pričela in so republikanci prodrli na daljavo 3 km. V posesti republikancev so sedaj vsi vrhovi, iz katere je mogoče obvladali položaj v Fuentl. BURGOS, 12. aprila. Francovska radijska postaja poroča o novih uspehih na severni fronti in se je razvilo pri Eibaru hudo obojestransko topn. obstreljevanje, BILBAO, 12. aprila. Na meji pokrajine Alade so zavzele republikanske čete več francovskih postojank. Stran 2. Mariborski »V e černl k« Jutri .'.»Sinii&SftflHB V M ar it) or u, dne 12. IV. 1937. ii#i£ri£iž££ **kia*d»dtAi ■■OBHHHaaMHBBMi V slogi in delu za procvit naše vasi Agilno in požrtvovalno Društvo kmečkih fantov in deklet v Skokah na Dravskem polju je polagalo preteklo nedeljo obračun svojega delovanja v preteklem poslovnem letu. Potek občnega zbora in poročila posameznih funkcionarjev so pokazala vzorno in marljivo delovanje tega društva. V društvu je včlanjenih 20 fantov in 10 deklet in so vse lanskoletne prireditve tako moralno, kakor tudi materialno prav dobro uspele, za kar se ima društvo zahvaliti predvsem svojemu neumornemu in agilnemu načelniku Plombergarju, ki je bil že od ustanovitve društva duša in gonilna sila tega pokreta. Društvo je imelo v preteklem letu 37 članskih sestankov in odbo-rovih sej. Administrativno delo se zrcali v 133 prejetih in odposlanih dopisih, medtem ko kaže blagajniška knjiga 4965 Din denarnega prometa. Na nedeljski občni zbor, ki je bil združen z istočasno proslavo 400-Ietnice obstoja vasi Skoke, je prišel tudi Zvezin delegat g. dr. Rosina, ki je ob pohvali za dosedanje uspehe spodbujal požrtvovalne fante k še vstrajnejšemu delovanju. Društvo se udejstvuje izredno živahno tudi na dra-matskem polju in je priredilo v preteklem letu precejšnje število lepo uspelih iger. Vprizorili so »Divjega lovca«, »Car skega sela«, »Črno rožo« in druge manjše igre. Istotako ni izostala v preteklem letu tradicionalna prireditev »Društva kmečkih fantov in deklet« — vsakoletna tekma koscev. Dne 5. junija je bil v Sko kah veliki kmetski tabor in je društvo razvilo svoj zeleni prapor. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Vohl Franjo, tajnik Godec Ivo, blagajničarka Pečovnik Bobika, načelnica Pečovnik Magda, načelnik Maglica Jože, prosvetar in režiser Plombergar Ljubo, revizorji in odborniki: Pečovnik Jože, Vuk Tone, Mohorko Štefan, Vuk Hin ko, Vuk Ivo; gospodar: Vuk Ivan; praporščak Pečovnik Jože. Za častne člane so bili izvoljeni: društveni ustanovitelj Plombergar ter kum in kumica društvenega prapora Pesek Franc in Krista. Ob živahni debati si je društvo sestavilo delovni program. Sklenilo se je, da priredi društvo v mesecu juniju tabor kmetske mladine, združen s tekmo koscev, in uprizoritvijo igre »Za grunt«. Ob enem bo tudi ljudska veselica, tako da bodo vsi gostje prišli na svoj račun. Po debati je zaključil lepo uspeli zbor načelnik Plombergar z besedami: »V slogi in delu za dobro in procvit naše vasi«! Zdravo! koiUiltA ptrvVVPif Bolniško zavarovanje le za silo vzdržuje gospodarsko ravnotežje Leto 1936 je bilo, kar se tiče števila zavarovancev, ugodno. Povprečje zavarovancev je znašalo v letu 1936 — 85.917, v letu 1935 — 79.263, torej za 6654 več. Tudi povprečna dnevna zavarovana mezda je v letu 1936 narastla od Din 22.39.5 na D*n 22.57. Zaradi tega so bili dohodki za Din 3.8 milj. višji kakor v letu 1935. Na dohodke so neugodno vplivala številna meizdua gibanja, ker stavkajoči za čas ustavitve dela niso bili prijavljeni, mnogi pa so neposredno po začetku stavke stopili v stalež bolnih. V zdravstvenem oziru je bilo leto 1936 i ve ugodno. Odstotek bolnikov je znašal skozi celo leto 2.92% (2.79%), Zaradi visokega staleža bolnikov so bili vsi višji dohodki v celoti izčrpami. Ne samo, da so dosegle izplačane dajatve, zlasti hrana-rina' in druge neobičajno višino, temveč je urad vsled visokega staleža bolnikov i/vubil precej tudi na prispevkih, ker se za čas bolehni prispevki ne predpisujejo. V letu 1936 jc ljubljanski OUZD izplačeval višje podpore iz naslova bolniškega zavarovanja v obliki podaljšanja podporne dobe preko 26 tednov do 52 tednov. Višje podpore v znesku Din 1,062.000 je OUZD do 12. oktobra 1936 izplačeval iz rednih tekočih dohodkov. V dobi od 13. oktobra 1936 do konca leta 1936 v znesku Din 252.000 pa je urad višje podpore in dajatve izplačeval iz tzv. likvidacijske imovine. Za primer, če bi se podpore nad 26 tednov izplačevale celo leto iz rednih sredstev, bi znašal poslovni prebitek samo Din 45.000. Gospodarsko ravnovesje bolniškega zavarovanja pri tako malenkostnem prebitku ni dovolj zavarovano. S teni je najbolj ogroženo izplačevanje podaljšanih podpor nad 26 tednov. Skupni dohodki bolniškega zavarovanja znašajo 43,070 milj, od česar odpade samo na bolniško zavarov. premije 41.884, na regrese 0.280, na obresti 0.615, na tečajni dobiček pa 0.011. Skupni izdatki znašajo 42,772.000 (v letu 1935 39,121.000), od teh odpade na branarino 12,583.000 — 29.22% (11,016.000 — 28.06%); porodniške dajatve 2,482.000 — 5.76% (2,239.000 — 5.71%); pogrebnine 271.000 — 0.63% (275.000 -- 0.70%); zdravniški stroški 4,881.000 — 11.33% (4,528.000 — 11.54%); zdravila 3,930.000 — 9.13% (3,405.000 — 8.67%); oskrbni stroški v bolnišnicah 5,499.000 — 12.77% (4,791.000 — 12.21%); zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih 2,856.000 — 6.63% (2,746.000 — 7%); zdravljenje in popravljanje zob 815.000 — 1.89% (826.000 — 2.11%); stroški vzdrževanja ambulatorijev 1,122.000 — 2.61% (1,026.000 — 2.61%); upravni stroški 7,056.000 — 16.38% (7,005.000 — 17.85%). Upravni stroški so izkazani brez povračila nezgodnega zavarovanja. Po določitvi višine povračila se bodo upravni stroški znižali na 14.75%. Zavarovanci so prejeli na podporah v denarju 15,337.000 — 35.63% (13,531.000 — 34.47%), v naravi pa pri 19,106.000 ali skupaj 44.36%. Od skupnih dohodkov odpade na člana in leto D"'n 501.30.5, od izdatkov pa Din 497.84. Najvažnejši izdatki bolniškega zavarovanja se porazdelijo na člana in leto tako-le: hranarina Din 146.46 (138.98), zdravila Din 45.75 (42.96), stroški za zdravnike Din 56.82 (57.13), bolnišnice Din 64.— (60.45), kopališča in zdravilišča Din 33.25 (34.65), zobovje Din 9.49 (10.43), stroški ambulatorijev Din 13.07 (12.95), upravni stroški Din 82.13 (88.38). Primerjava je za zdravstvene razmere značilna, ker so izdatki za dajatve (z izjemo kopališč in zobovja) precej narastli, kar je v zvezi z visokim staležem bolnikov, dočiin so izdatki za izvrševanje zdravniške in upravne službe, to so stroški za zdravnike in za upravo, precej nižji kakor leta 1935. Od skupnih stroškov za zdravljenje v zdravstvenih ustanovah je urad izdal za lečenje tuberkuloze 1,366.000. Zdravljenje v lastnih fizikalnih napravah je obremenilo urad za 1,133.000. Za zdravljenje v zdravilišču Radio Therma Laško je urad izdal 190.000, v okrevališču »Jadran« pa 156.000; ostalih 56.000 odpade na stroške zdravljenja v raznih zdraviliščih in na stroške za prevoze zavarovancev v zdravilišča odn. za vrnitev iz zdravilišč. . Neznaten prebitek v letu 1936 dokazuje, da bolniško zavarovanje le za silo vzdržuje gospodarsko ravnotežje. Prispevki se vplačujejo z velikimi zamudami, posledica tega so visoki zaostanki neplačanih prispevkov. Zaradi toga pri- manjkuje OUZD sredstev za obratovanje. Iz te stiske si urad pomaga s tem. da zadržuje in uporablja denar nezgodnega zavarovanja. Dolg iz tega naslova pri SU-ZOR-u znaša 11.129. Z obrestovanjem teh obveznosti je gospodarstvo urada silno obremenjeno. Višina prispevka za slučaj bolezni je dosegla najvišjo v zakonu določeno stopnjo 7% Toda tudi ta prispevek ne zadostuje vsem potrebam in zahtevam današnjih izrednih razmer. Pri tako neznatnili prebitkih, kakor jih je urad dosegel v zadnjih letih, ni mogoče dopolnjevati rezervnih skladov, ki naj služijo za izpia* čevanje višjih podpor (nad 26 tednov). — Uprava OUZD, Ljubljana. - PMlske .umke Ogenj izkoristili za tatvino. Na Turškem vrhu v Halozah je gorela viniča-rija posestnika čuša Mihaela iz Mezgo-vec. Gasili so sosedje in pri tej priliki so tudi sode, polne vina, reševali iz kleti goreče hiše. Te ugodne priložnosti seveda niso pustili neizkoriščene nekateri uzmoviči, ki so, ker je bila gneča okrog goreče hiše velika, na spreten način izmaknili polovnjak vina. Vendar ni mogla ostati ta tatvina neprikrita in so orožniki, ki so bili kmalu po tatvini poklicani na pomoč, tatove kmalu izsledili. Posestnik Čuš trpi kljub temu precejšnjo škodo radi požara. Kino. V sredo 14. aprila in v četrtek 15. aprila, obakrat ob 2.0. uri, se predvaja v ptujskem kinu film »Borba z zmajem«. V glavni vlogi Theimer Saiidrock- — V soboto 17. aprila ob 20. uri in v nedeljo 18. aprila ob pol 19. in pol 21-uri pa bo film »Ana Karenina«. v glavnih vlogah Greta Garbo in F. Bartolo-me\v. Ukradel denar in uhana. Natakarica restavracije pri kolodvoru je le za treno-tek zapustila prazno točilnico. Neznani zlikovec je medtem pobral v naglici ves drobiž v miznici. Odnesel je tudi listnico- V nji pa na srečo ni bilo bankovcev, pač pa sta šla z njim dva zlata uhana. Zlikovca zasledujejo. Občinske doklade so znižane. Predlo* ženi občinski proračun je bil odobren, vendar je znižan za 9394 Din, tako da znaša zdaj 180.606 Din izdatkov in dohodkov. Zaradi toga je znižan tudi odstotek doklade od sklenjenih 62.5% n® 54%. Znižan je mod drugim šolski pri' spevek in sicer za Poljčane za 3000. z® Studenice za 3600, za Laporje za 900 Dj^ Ne pozabi naročnine! f*m« Jože Malenšek: Divii iovec (Pravljica.) Na samoti, sredi visoke pianine, je stala nekdaj borna koča. V tej koči jc stanoval s svojo ženo ubog lovec. Težko se je boril za vsakdanji kruh, kajti le redkokedaj mu je bila lovska sreča mila. Vodno in vedno je premišljeval, kako bi prišel do bogastva in blagostanja. Nekega poletnega večera je šel spet žalosten proti svojemu bornemu domu. Ves dan je taval po gozdu okrog, zalezujoč divjačino, a nič mu ni prišlo na strel. Tedaj se mu pridruži na samotni poti lepo oblečen gospod, ki je na eno nogo šepal. Obraza je bil koščenega, oči so imele poseben sijaj in dolga kozja brada je napravila ves obraz oduren in lokav. Bil je to sam hudobec. Lovec ga ni poznal. Hudobec prosi lovca, če ga sme spremiti do njegovega doma, ker je bil v gozdu zašel. Lovec mu radevolje ustreže, vendar ga je bilo nekoliko strah pred njim. Med potjo prideta do križa, pred katerim je lovec navadno postal in se prekrižal. Spomladi in poleti ga je tudi ozaljševal s poljskimi cvetlicami in zelenjem. Tudi danes je storil isto. Hudobec pa se jc medtem umaknil v šumo. Od tam se je slišal glasen krohot, podoben meketanju koze. Ko je lovec opravil svojo pobožnost so je napotil dalje in spet se m>u je pridružil hudobec. Lovec ga vpraša, čemu sc skriva v šumo in zakaj sc Izogiba križa. Hudobec pa odvrne: »Nisem prijatelj pobožnosti in dotični, ki visi na kri- žu, jc moj sovražnik. Jaz nisem suženj kakor si ti. Ako se odrečeš Njemu in služiš meni, dam ti zaklade tega sveta. Živel boš v bogastvu in blagostanju. Če hočeš podpiši to-le listino s svojo lastno krvjo in pojdi h križu ter ustreli v Križanega.« Nato ga popelje k neki duplini, v kateri je bilo polno zlata in biserov. Veliki zakladi popolnoma omamijo lovca, vendar. se mu je začela oglašati vest. Spomnil se je ljube mamice, ki ga jc učila moliti in mu pevala pobožne pesmi ob zibelki. Spomnil se je svoje srečne mladosti in sedaj naj strelja v Odrešenika? Zc je mislil oditi, a hudobec mu prigovarja: »Vidiš, vse je tvoje, samo podpiši in napravi, kakor sem ti nasvetoval. Dokler boš na zemlji, ti bom služil jaz, po smrti pa boš služil ti meni.« Ob očarujočem blesku zlata in biserov se lovec naposled uda. Prereže si žilo na roki in podpiše listino. Nato gre h križu in ustreli v Zveličarja. Tedaj pa se Križani žgano in iz rane se pocedi kri. V grmovju pa zagleda hudobca, ki se mu je režal s peklenskim nasmehom. Preplašen vrže lovec puško v stran in zbeži proti domu, a vrag se mu spet približa. Popelje ga spet k duplini in tam dvigne lovec velikanski zaklad. Postal je neizmerno bogat. Kupil je veliko kmetijo, a srečen ni bil. Vest se mu je vedno oglašala iti ga opominjala na svoj veliki greh. Da bi se potolažil, se je vdajal pijači in se opil včasih do nezavesti. Čez leto in dan mu porodi žena sinčka. Veseli dogodek tudi o52ta nekoliko odvrne od mračnih misli, a naposled ga spet popolnoma prevzamejo. Minilo je več let. Lovec jc hodil na lov in imel pri tern neizmerno srečo. Vsaka krogla iz njegove puške jc zadela. Tudi njegovo premoženje se jc vedno večalo. Ljudje so se čudili njegovi sreči in ga zavidali. A on se jih jc izogibal, iskal jc najraje samoto. Sinček je medtem dorastel. Mati ga je vzgojili Ji k pobožnosti in on se jc podal poleti vsaki dan h križu, ga okraševal in opravljal tam svojo pobožnost. Molil je tudi za svojega očeta. Ko nekega jutra zopet pobožno in goreče moli, se mu prikaže starček in mu pove. kaj je storil pred leti njegov oče. Sinček sc nemalo prestraši. A starček mu reče: »Ne boj sc me, tvojo molitev jc Bog uslišal, oče bo odrešen. Storiti moraš kar ti velevam. Listina, katero jc podpisal oče, visi v neki votlini, v kateri strle od sten ostri noži. Ta votlina je namreč pripravljena za očeta, kadar bo umrl. Pojdi tja. S seboj vzami ta le križ. Velike zapreke se ti bodo stavilo na poti. A ti pojdi mirno mimo in poslužuj se v nevarnosti križa.« Deček jc bil pripravljen in starček ga je popeljal do votline, katere še deček nikdar ni bil opazil. Deček vstopi v votlino. Neprodirna tema je vladala v njej. Po ozki stezi jc taval počasi naprej. V daljavi je zagledal luč. Ko se približa, zagleda dva vejika psa, ki sta sikala ogenj in žveplo iz žrela. Dečku jc postalo tesno pri srcu. Domisli se starčkovih besed in vzame v desno roko križ. Pri pogledu na križ prikazen izgine. Nato sc mu prikaže črn jezdec na konju. Izpod kopit so se^kre-šale velike iskre. V roki je držal žareč meč, katerega je divje vihtel, hoteč dečka posekati. A deček dvigne visoko križ 'l1 tudi te prikazni se je odkrižal. Na n®' daljnji poti so se mu prikazovale kače z ognjenimi jeziki, ljudje s pasjimi glava*1** in druge pošasti. Naposled pride do velikih vrat. To je bil. vhod v votlino, kic^ je visela podpisana listina. Tu se >’l! prikaže sam vrag v peklenskem ognJ**^ Dečku so sc ježili lasje in mislil je že P°' begniti. Tresel se jj po vsem telesu. PrC„' plašen zgrabi z obema rokama za Tedaj so pa pred dečkom zabliska * grozen grom je začel odmevati od štej j Udušljiv smrad po žveplu sc je razs1 po celi votlini, ki se je tresla kakor v P ' tresu. Vrata se škripajo odpro in deC s strahom vstopi ter si prilasti lis**'*1 ' Nazaj grede opazi, da sc jc vsa okoli ^ spremenila. Vsa votlina sc je razširu® lepo ravan. Kmalu je spet prispel na,z*iai kraj, odkoder tli bilo več daleč do Prišcdši domov, jc izvedel, da lezi na smrtni postelji. Zadela ga je kap- ‘ mu je povedala, da že umira od jutr . ne more umreti. V nezavesti pripov je, da ga nekdo hudo davi in da bo ve pogubljen. Tedaj pa deček hitro s*°p postelji, stisne očetu listino v roke l loži križ na njo. V tem hipu P® ?e Kc sC spremeni v prali, hiša se strese m 0 spet zave. Vrag je zapustil hišo.-Oče je potem se nekaj dni 2jX®lja nato umrl. Po nočeh, kadar sc P ‘ k hudi uri, mora loviti divjanj00 * |)tirja sodnega dne. Tedaj se vali k® ‘ preko gozdov in poljan, jajočih psov in pritajenega 1 -- Spomnite *« v Mariboru. ilne 12. IV. 1937. MarTfiorslF! »V e 5 e r n ? K« filtra Stran 3. HUuidmke ik M$uk$ iadke istežčžvesU Krstna predstava v studenškem sokolskem gledališču V soboto zvečer je bila v natrpano polnem sokolskem gledališču v Studencih krstna predstava Lintnerjeve nove ope-rete »Ljubav ob morju«, o katere izvedbi bomo obširneje poročali v eni prihodnjih številk. Pred lepo uspelo predstavo je- ob 151etnici studenškega sokolskega gledališča spregovoril predsodek br. C. Hogevar, ki je svoja pojasnilna izvajanja k novi opereti združil z zahvalo vsem Podpornikom gledališča, »Dravi« in pevskemu društvu »Enakost«, ki vneto sodeluje pri sokolskih prireditvah iit ki je iivocho k predstavi odpelo »Buči morje • •.« Avtor br. Lintner in njegova so- proga s. Untnerjeva sta ob tej priliki slavila 151etnico uspešnega, vzorno požrtvovalnega delovanja na odru Sokolskega društva v Studencih in sta prejela med odmorom iz rok br. C. Hočevarja krasen lovorjev venec oz. šopek, dočim je dobil br. Škilan ob lOletnici svojega plo-donosnega odrskega udejstvovanja lepo primerno spominsko darilo. Vsi sodelujoči so bili deležni toplega priznanja. Izčrpno strokovno poročilo sledi. Studenško sokolsko gledališče si je s to predstavo utrdilo sloves enega naših najboljših diletantskih odrov. Milan Mariborski vpokosenci za svoje pravice Vpokojenci, ki najtežje čutijo breme današnje krize in ki se imajo boriti za svoj obstanek in pravice, so se združili v obrambo svojih pravic v Društvu jugo-slovenskih državnih in samoupravnih upokojencev in vpokojenk v Mariboru, ki 2e leta sem pridno deluje v korist posameznikov. Društvo, ki je tesno naslonjeno na druga društva vpokojencev v državi, se bori zlasti za povečanje voznih ugodnosti na železnicah, za redno izplačevanje Pokojnin in za delno zvišanje pokojnin starovpokojencev. Včerajšnji občni zbor, ki ga je otvoril 111 vodil zaslužni društveni predsednik vPok. dvorni svetnih g. dr. Kronvogel, je Pokazal veliko aktivnost društvenega dedovanja v pretekli poslovni dobi. Po Joplih pozdravih, ki jih je naslovil na ftevilne navzoče delegate iz Ptuja, Celja 'n drugod, je v svojem poslovnem porodu podčrtal življenjski pomen društva, k' naj združi vse vpokojence bivše mariborske oblasti v močno organizacijo, "er bo le ta sposobna in zmožna tolmači želje in težnje najbolj prizadetega sfanti. Iz tajniškega poročila, ki ga je po- dal marljivi društveni tajnik vpok. šol. Upravitelj g. Ogorelec, posnemamo, da s‘eje društvo 1856 članov. Iz poročila je ra*vidno živahno delovanje društvene administracije, ki je imela v pretekli dobi "inogo dela tako v nasvetih kakor tudi v raznih vlogah. Društvo je šlo članom na roko, kolikor je bilo le v njegovi moči in je razdelilo najpotrebnejšim več podpor. Skrbni blagajnik g. Ivan Kudelka je obrazložil stanje posmrtninskega fonda, ki izkazuje 20.036.75 Din dohodkov in ravnotoliko izdatkov. Potreba pokojninskega sklada je z ozirom na predstoječe prilike tako velika, da ji mora posvečati društvo svojo največjo pažnjo in bi bilo želeti, da bi se tudi posamezni člani znatno bolj zanimali za to »stanovo, ki je vzklila v pomoč najbednejšim našim vpo-kojencem in to v okviru društva, ki zasleduje pri tem vzvišen cilj socialne pomoči v času, ko je ta pomoč najpotrebnejša. Društveno premoženje je v preteklem letu narastlo na 16.941.12 Din. Po teh poročilih, ki so jih podali marljivi društveni funkcionarji, je sledilo poročilo g. nadsvetnika Vrbnjaka, ki je očrtal agilnost in vsestransko delavnost društva na vseh poljih, kjerkoli se je pokazala potreba, opozarjajoč pri tem dodatno k tajniškem poročilu na potrebo pokojninskega sklada. Na letošnjem občnem zboru so odobrili spremembo pravil tega sklada, zasnovanega na široki podlagi in v skladu z današnjimi prilikami. Po živahni debati, ki je sledila poročilom, je zaključil predsednik g. dr. Kronvogel lepo uspeli občni zbor. ^ASNO USPEL POSLOVILNI VEČER Je Priredil nacionalni Maribor v soboto zvečer sedmim odhajajočim častnikom s ^Polkovnikom Eričem in Pavličem na * to* ^r'sr^ne Poslovilne besede so spre-?vorili mestni poveljnik general M. Milkovič, mag. dir. Rodošek, dr. Forna-!Ki Lize v KledMi"vSnic,1,iaia|! hrano. Vprašati pri klobučarju, Rotovški trg 5. 1S86 Službo išie KUHARICA išče mesta k samostojnemu gospodu ali manjši družini s 15. aprilom. Vajena iospo-dinjstva. Ponudbe pod M*1' ribor« na upravo lista. 188' Službo dobi SPREJMEM HLAPCA , k živini in za kmetska dela-Nastop takoj. Jernej Kravos-Sv. Marjeta ob Pesnici. 18“ MESTNA PODJETJA MARIBOR. X. štev. 443—1937. Razpis tekočih del za leto 1937/38. V Mariboru, dne 9. IV 1937- Razpis del. Mestna podjetja - Maribor razpisujejo za leto 1937738 sledeča tekoča dela in dobave za vzdrževanje zgradb in drugega: Weparska, steklarska, pečarska, mizarska, zidarska, pleskarska in slikarska del'1, vzdrževanje stolne* stolpne ure, dobavo železnine in gradbenega materijala ter dobav barv in čopičev. Vsi potrebni podatki sc dobijo med poslovnimi urami od 8. — 12. ure pri Kradbcl'' upravi, Frančiškanska ulica št. 8/II„ soba št. 1, kjer je vložiti tudi zapečatene ponudi1 do 22. aprila 1937 do 12. ure. 1894 MESTNA PODJETJA - MARIBOK- >•** DON JUAN >lKako vendar govoriš, draga Katinka. Ne razumem te. Kaj ti je vendar na tem, če poroči Hermiona tega Angleža. Da, če bi še bil Rus!« se je Andrikos malco ponorčeval iz svoje žene, katere rusofil-stvo je vedino rad malce aludiral. Katinka je nekaj časa molčala, nato pa je pofclišno, toda resno pristavila: >xNikdar si ne bi dovolila niti najmanjšega poskusa vplivanja na voljo tvoje hčerke, ker nimam pravice k temu. Mislim pa, da ti svetujem, da ne vztrajaš na svojih očetovskih pravicah in privilegijih. Deklo ima pač drugačno merilo za svojo srečo, kakor n. pr. ti. Ti si se zveza! z ženo, ki nima nikakšne pravice do tega, da bi bila spoštovana in ki ti ni prinesla v hišo toplega srca. Tvoja hčerka pa se menda ne bo hotela odreči najvišjim zahtevam, ki se tičejo značaja nje- 75 nega izvoljenca. Tukaj je pač edino širo-kogrudnost ter pravilno pojmovanje na mestu. Vsako drugo, ozkosrčno postopanje bi utegnilo postati usodno. To jo vse, kar ti imam povedati. Hotela sem samo odkrito govoriti, kakor mislim.« »Prav«, je mimo odvrnil Andrikos, potem ko je pazljivo poslušal besede svoje soproge. »Menda mi nočeš nazadnje še delati očitkov, ker sem te vzel? Naj te še zagovarjam proti očitkom in obtožbam, ki jih dvigaš proti sebi? Jaz pa naj se sedaj pred teboj opravičujem, da mi za mojo srečo popolnoma zadoščaš in da nimam itikakšnih drugih želja ali pričakovanj?« »Ti se odmikaš od jedra stvari,« je tiho pripomnila Katinka. »Ne opaziš ali morebiti nočeš opaziti, da mi je Herinio-nina sreča zelo pri srcu. Vsekakor bi rada bila v tej zadevi pomirjena. Mo boš pač razumel, Andrikos. Hermiona mi je v zadnejm času zelo prirastla k srcu. Rada jo imam.« Andrikosova so te besede zelo prevzele. Jc pa bil takšne vrste, da ni rad pokazal tega, kaj je v njem valovalo. Dvignil se je s stola in pričel nato korakati po sobi. Pri tem se je približal oknu, ki je bilo ob glavni cesti. »Glej, pravkar se približuje Rovvland naši hiši. Toda ne, glej, h Olinarjevim gre,« »H komu?« je brž in nekam nervozaio povprašala Katinka. »H kontu, vprašuješ? Hm... H komu neki kakor k naši lepi sosedinji,« je odvrnil Andrikos. »■Oh, tega pa nisem vedela, da vzdržuje stike z Glinarjevitni tudi v odsotnosti gospoda Gltnarja,« je v naslednjem trenutki! odgovorila Katinka. »Glej. sicer nikdar ne govori o tem, da zahaja h Glinarjevjm. Že zadnjič pa se mi jc nekam čudijo zdelo, ko je PreJ vstopil pri Glinarjevili kakor pri i*38/1,.., »Tako, tako,« je zamomljala Katin ter se popolnoma zamislila. Zdelo se l ' kakor da se v nfcj pričenja porajati dvo in sum proti možu, za katerega se Jc komaj par trenutkov pred tem tako zavzela. Nič več ni spregovorila. Dvlg^, la se je ter hotela oditi, ko je ravno vs** pil sluga ter izročil Andrikosu brzojav* • Andrikos je takoj pogledal na pečat o " dajnc postaje, nato pa vzkliknil: »S Cipra je« in pri tem pomenljivo p.. gledal Katinko. ki je že bila pri vrJ v Medtem ko je Andrikos bil brzojavko. pa je Kntinka tiho, neslh«® ^ pustila sobo. Sc vedno ji je nennn nelo ix> ušesih, kar je bila pravKa Ved-šala o Rovvlandu. Ni imela v ec 'l11'1’'viaii-no znova ji je vstajala pred oči dova podoba. daijuje^ Darujte za azilni skladji Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. d. d-