V Trstu dne 12. Februvarja 1909. St. 7. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo nliea Boschetto št. 5. II. nad. : Telefon at. 1570 ■ = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. I Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. _ Delavnemu mn vseli narodov v Avstriji! Delavci! Volilci! Državni zbor ,je zaključen! Vlada barona Bienertha je prekinila de¬ lovanje ljudskega parlamenta ; tri vol no mo¬ tnje male skupine ljudi, ki nimajo poli¬ tične vesti in ne čutijo nobene odgovor¬ nosti, je porabila vlada za povod in pre¬ tvezo, da zakrije svojo lastno nesposobnost r z nepotrebnim in nasilnim sredstvom. Delavci! Desetletja je vodil delavski razred vseh narodov v Avstriji požrtvovalen boj za splošno in enako volilno pravico. Njego¬ vemu naskoku je podlegel stari privilegijski parlament. V ljudskem parlamentu je jamstvo in upanje bodočnosti za vse narode. Od novega ljudskega parlamenta so pri¬ čakovale množice delavnega ljudstva izpol¬ nitev svojih najnujnejših zahtev: Zavarovanje za starost in obnemoglost; izvolitev delavskih varstvenih zakonov; uspešna sredstva zoper draginjo živil, zoper bedo s stanovanji, zoper oderuško delovanje kartelov; poljudne reforme davčnih zakonov; skrajšanje vojaške službe. Vlada se je vdala zahtevam ljudskih množic ter jo predložila zbornici poslancev načrt zakona, ki naj bi izpolnil zavarovanje za bolezen in nezgode ter vpeljal zavaro¬ vanje za starost in obnemoglost za delavce, obrtnike in kmete. O celi grmadi socialnih in gospodarskih reformnih predlogov se ima posvetovati parlament. To delo je preprečil nacionalni prepir. Frivolna obstrukcija v češkem deželnem zboru ter ščuvanje proti nemškim manjšinam v čeških, a proti češkim v nemških mestih je nanovo podžgalo šovinizem. Vladna mo¬ drost ni poznala drugega odgovora kakor žuganje z vislicami. Ko se je sešel parla¬ ment, so nemški in češki nacionalisti otež- čali parlamentu z nepotrebnimi nujnimi p J edlogi vsako uspešno delo. Težka gospo- parska kriza pritiska na naše narodno go¬ spodarstvo ; na deset tisoč delavčev je brez dela, na stotisoče jih mora v dobi strašne draginje preživljati ženo in otroke z zmanj¬ šanimi dohodki — a nemški in češki šo¬ vinisti so se prepirali v parlamentu cele dni, ali naj bodo na neki lokalni železnici na Češkem samo nemški, ali tudi češki napisi. Naši starci stradajo, naši pohabljenci morajo beračiti, na tisoče bledih otrok umira kot žrtve morilnih posledic kapita¬ lističnega izkoriščanja — a meščanske stranke se zanimajo predvsem za vprašanje, če imajo dijaki v Pragi pravico, izprehajati se s pisanimi čepicami po Prikopih ali ne. Nacionalisti se prepirajo — državna moč pa pada vladi v roke. Spletkarijo dvorske kamarile, katere orodje je bila krščansko-socialna stranka, so privedle gospoda pl. Bienertha do moči. Njegov bnkerot pl. Bienertha do rijoči. Njegov bankerot je tudi neuspeh krščansko¬ socialne * državne stranke*. S prekrižanimi rakami, nezmožen in nedelaven, je ministr¬ ski predsednik gledal na šovinistični kreg. In ko je končno prepir zaradi vprašanja, če naj se uradniki praškega poštnega rav¬ nateljstva v službi poslužujejo nemškega ali češkega jezika, provzročil v parlamentu puste hrupne prizore, je porabila vlada priliko, na katero so toliko časa prežali vsi sovražniki ljudskega parlamenta. Namesto, da bi priznal ponesrečen j e svoje naloge, prosil za odpust in položil vodstvo vladnih poslov v druge roke, je ministrski preds. zaključil parlament. Zopet je nacionalni prepir izročil vso državno moč protiljudski in nezmožni birokraciji. Nič socialnega zavarovanja, nič delavskega varstva, nič gospodarskih reform, sploh ne delavnega parlamenta, — ampak gospodstvo bankrotne vlade! To je uspeli nacionalnega prepira. Socialni demokratje vseh narodov hočemo, da se osnuje narodni mir z zakonom. Po¬ znamo vso težo narodnega vprašanja in ga nočemo odriniti na postranski tir. Mi zahte¬ vamo za vsakega državljana enako pra¬ vico, da se vlada sam. Dokler počiva pra¬ vica narodov le na vladnih navedbah, na odločilih sodišč, na nestalnih šegah, ni noben narod varen svoje pravice. Mučna zgodovina zadnjih deset let kaže, da na- redbena moč vlade ne more rešiti narodnih vprašanj, temveč jih zna le strupiti. Na¬ vedbe vodijo od katastrofe do katastrofe, samo zakon lahko porodi mir. Zato zahte¬ vamo ustanovitev narodnih pravic za vse narode in za vse dežele v državi z zakoni; njih vsebino pa morajo določiti pogodbe od celega naroda do celega naroda. Socialno-demokratična zveza je pokazala pot; vložila je predlog, da naj se voli od¬ sek, ki izdela na podlagi sporazuma med zastopniki vseh narodov temelj za novo pravo narodov. Toda meščanske stranke — nemški nacionalci in češki nacionaici, krščanski sociaici in poljsko kolo — niso hoteli na to pot; preglasovali so predlog. Ko je potem vlada končno predložila svoje, seveda zelo nepopolne zakonske načrte o ureditvi jezikovnega vprašanja na Češkem, bi bilo ljudsko zastopstvo lahko porabilo priliko in bi jo bilo moralo porabiti, da bi izdala pravo narodov, ki bi zagotovilo vsem narodom njih pravice, od jezikovnega prepira ogroženemu parla¬ mentu pa njegovo delavno sposobnost. Toda nacionalistične stranke so nesposobne za stvarjajoče delo. Kdino besedo uradnika so napihnili Cehi kakor Nemci, Nemci kakor Čehi do pret¬ veze, da so stavili vprašanje politične moči. Iz vprašanja parlamentarične etikete so na¬ pravili vprašanje narodne časti. S tromba¬ mi, rogovi za meglo in z ragljami se je motilo delo parlamentu. Z neplodnim pre¬ pirom, s pustimi prizori hrupa in pretepa se je ponižalo ljudsko zastopstvo, tako da si je mogla vlada, ki se oklepa svoje službe vzlic svoji nezmožnosti, upati, da je potisnila parlament splošne in enake vo¬ lilne pravice na stran. Samo v parlamentu je podlaga za pot do sprave. Obstrukcionisti hočejo razdejati to podlago in gospod Bienerth se je napravil njih sokrivca. Namesto da bi odšel sam, je poslal parlament proč. Parlament, je zaključen. Zdaj imajo narodi sami besedo. Narodi hočejo delaven parlament. Ljudsko zastopstvo mora vstvariti socialne in gospo¬ darske preosnovne zakone, ki jih je ta država že davno dolžna ljudskim množicam. Parlament ne sme tratiti svoje moči v brezplodnem prepiru; z vstvarjajoeim na¬ rodnim delom mora narodom zavarovati njih pravice. Prosto izvoljeno zastopstvo avstrijskih narodov ne sme trpeti, da ga odrine ne¬ zmožna vlada. Parlament splošne in enake volilne pra¬ vice ne sme kazati enake slike neplodnosti, nesposobnosti in slabosti, kakršno je osem let kazal nesrečni privilegijski parlament. Delavci in delavke! Pozivamo vas, da protestirate proti ne¬ plodnemu nacionalnemu prepiru, ki onetno- gočuje vsako resno socialno in narodno delo, da protestirate proti nasilnemu udarcu vlade, ki hoče, da bi delali nerodi pokoro za to, kar je zakrivila nesposobnost nemi- slečih birokratov. Kličemo Vas na boj! Za pravo parlamenta proti samovladi birokracije! Za narodno spravo proti naciona¬ lističnemu ščuvanju! Za socialno zavarovanje in socialne reforme! Proti grobokopom parlamenta! Propadanju parlamenta je kriva vlada, ki pošilja rajši parlament domov, kakor da bi priznala svojo nezmožnost. Krive so rae- Izganjanje hudiča. m. Vprašal sem tedaj po imenu one ženske. On jo je imenoval .... Pri teh besedah so stariši obsedenega dečka zalomili z rokami nad glavi in v joku povedali: «Ta ženska je naša soseda». Na vprašanje, če je ona začarala dečka, je odgovoril : «Da». Sedaj sem vprašal dečka po vzroku, zakaj ga je začarala. On je odgovoril: «Zatd kor je bila zelo hudobna». Zarotil sem nato hu¬ diča, naj pove, če je deček ti ženi napravil kaj hudega. Odgovoril je: «Ne». Na ope- tovano rotenje, da more zapustiti dečka, zato ker nima nobene pravice mučiti bo¬ žjega bitja, je vedno odgovoril: « Jaz ne morem*. Ko mu je pa bilo stavljeno vpra¬ šanje, zakaj ne more, odgovoril je : «Zat6 ker ona .... vedno čaruje». 4 Ali čaruje tudi sedaj, sem ga vprašal, “Tudi sedaj*, sem dobil v odgovor. * Tora j tako dolgo kot ona čaruje, 4 ti ne moreš oprostiti dečka* sem vprašal ob¬ sedenega, na kar mi je odgovoiil: ®Da». “Toda ti moraš zapustiti dečka, vkljub • temu da ona žena vedno čaruje! Bog je močnejši od tebe in jaz kot duhovnik imam moč nad teboj!» rotil sem, nakar je pričel besno vpiti: 4 Jaz nič ne delam!» Rotil sem ga dalje, da bi povedal, če in kedaj hoče zapustiti dečka. Odgovoril mi je : «Jaz ne vem !* Vprašal sem ga nadalje, kako dolgo se nahaja v dečku, odgovoril je: «Ze pol leta». Ta napoved je bila prava, kajti de¬ ček se je nahajal v resnici že pol leta v tein žalostnem stanu. In zopet sem ga rotil, zakaj da muči tega ubogega nedolžnega otroka, do ktere- ga pač nima nobene pravice, zato ker še ni stoidlo dosedaj nobenega smrtnega greha. «Zato, ker moram je odgevoril. 4 Zakaj*, sem vprašal; «Zato, ker ona vedno čaruje, in dokler ne neha, ne morem oditi», je od¬ govoril, in ko sem še enkrat ponovil, da mora vkljub temu zapustiti dečka, odgo¬ voril je besno: «Jaz ne delam nič*. «Toda, ti moraš iti, rotim te pri živem bogu, da naravnost poveš, kedaj da hočeš oditi*. «Jaz ne vem», je izjavil zaničljivo. Vprašal sem nato. hudiča, kakšno ime da ima in zopet je odgovoril: «Jaz ne vem». Bil sem grozovito utrujen od velikega razburjenja, ki sem ga prestal vsled 2 uri trajajočega zagovora in zato sem končal. Kaj sem pretrpel tisti dan, in koliko truda me je stalo to rotenje, naj razsodijo drugi. Le to naj pripomnim, da sem po zaklinjanju napravil zaobljubo, da bom drugi dan bral mašo na čast matere božje in vseh angelov in svetnikov, če mi pri¬ pomorejo s svojo priprošnjo pri bogu. In v resnici je bila popoldne molitev vslišana. Z večjim zaupanjem kot zjutraj in poln poguma sem popoldne ob 1. uri zopet priel z rotenjem in sicer naposled. Pri blagoslovu s križem in pri litanijah je bil deček še nemiren, vendar je nehal pljuvati. S po¬ močjo istih sredstev kot zjutraj, sem rotil hudiča, da bi sedaj govoril čisto resnico, če hoče opustiti dečka. Po daljšem rotenju je proglasil končno z groznim stokanjem in hlipanjem: «Da». Na to sem ga rotil pri bogu, materi božji in svetem arhan- gelju Mihaelu, ali hoče takoj opustiti dečka. «Da», je odgovoril. Rotil sem ga v tretje, da bi povedal po pravici, če takoj odide. Odgovoril je popolnoma jasno in razumljivo: 4 Da». Ko je hudič tako jasno izrazil svoje pri¬ voljenje, da hoče zapustiti dečka, zarotil sem ga, da ne sme obsesti potem nobenega izmed pričujočih, tudi nobenega drugega i človeka ne, niti one ženske ... marveč da ščanske stranke, nacionalisti na obeh stra¬ neh, ki ovirajo s svojim neplodnim kro¬ gom vsako resno delo. Proti vsem sovraž¬ nikom ljudskega parlamenta naj se dvigne vaša jeza prevarjenih upov. Naj postane čistilen vihar, ki se dvigne proti bankrotni Bienerthovi vladi in protiljudskim strankam. Bojujte se za pravico in za delavno moč parlamenta! Bojujte se za svoj kruh in za svoje delo, za pravo in za bodočnost pro¬ letariata ! Soc.-demokratična zveza je storila svojo dolžnost. Dočim se meščanstvo, ki naj bi vladalo v tej državi, mesari v besnenju naeional- nega boja, kaže proletariat vseh narodov združeno falango in izraža upe vseh na¬ rodov. Sredi divjanja šovinistov so bili zastopniki delavskega razreda vseh narodov združeni in edini; resno in nevtrudljivo smo klicali parlament, naj izpolnjuje svoje dolžnosti. A naši opomini se niso slušali. Zdaj kličemo vas. može in žene de¬ lavnega ljudstva: bodite sodniki in pomočniki! Sodite na krivci. Pokažite vladi in kri¬ vim strankam voljo in moč narodov! Živela mednarodna so¬ cialna demokracija! Socialno demokratična zveza v zbornici poslancev. Češko delavstvo proti zaključenju parlamenta. V nedeljo dne 7. t. m. se je vršila v Pragi velika manifestacija čeških socialistov zoper zaključenje parlamenta. Govorili so poslanci sodrugi Nemec, dr. Sonkup in Johanis. Vsi trije so ožigosali postopanje čeških narodnjakarjev ter dokazali so, da je namen čeških narodnjakarjev uničiti splošno volilno pravico ter omogočiti absolutistično vlado. Ako bi se češkim na¬ cionalnim strankam, ta taktika posrečila, bi prinesla Cehom vojaško diktaturo. Po shodu so priredili socialtsti demon¬ stracijo ter peli socialistične pesmi. Kmalu bodo sledile druge delavske demonstracije. Tudi v Toplicah so priredili češki delavci v nedeljo velik manifestacijski shod. — Ogorčenje proti vladi in meščanskim stran¬ kam je povsod veliko. Dela vci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajie 2 delavski List ' m sirite 77 mora oditi na ono mesto, koje mn odkaže bog. Za nekaj časa šem ga vprašal: « Ali si že opustil dečka.?* Odgovoril je: «1)3*. «Tudi tvoji tovariši?* 4 Tudi*. «V tretje te rotim, da poveš čisto resnico, če si za¬ pustil dečka s svojimi tovariši vred?* On je ponavljal: Da*. «Kje si sedaj?*, sem vprašal «V peklu*, je odgovoril*. «Tudi tvoji tovariši?* «Tudi*, je odgovoril hudič. «V imenu svete trojice te rotim v tretje, da nam daš vedeti s kakšnim znamenjem, da se nahajaš v resnici v peklu*. «Da, mi smo v peklu*, je votlo zabobnelo. Pri tem odgovoru se je zdelo, da prihajajo gla¬ sovi v resnici iz pekla. Poprej je odgovar¬ jal hudič drzno, z razjarjenim glasom, sedaj pa se je glasilo popolnoma udano. Nato so se udrle dečku solze iz očij, kar je pomenjalo, da ga je hudič v resnici zapustil, Hudič je bil šele pri tretjem ro¬ tenju v resnici v peklu, poprej, ko jc-trdil da je zunaj, me je le lagal — ni čuda, saj je oče laži. Ukazal sem dečku nato, da se prekriža, pogleda na božje razpelo in izgovori imena Jezus, Marija in arhangelj Mihael. Ubogal me je z iskrenim ihtenjem. Dal sem mu križ in ostanke svetnikov, da 2 DELAVSKI LiST Vil. zbor jugosl. soc. dem. stranke v Ljubljani. (Dalje). (Poročilo E. Kristana). To kar danes uganjajo v parlamentu meščanske stranke, je čisto navadni šarla- tanizem. Sodr. Renner je predložil v dr¬ žavnem zboru načrt za povzdigo kmetijstva. Načrt, je bil odklonjen, ker je imel seveda namen koristiti malemu kmetu in ne fev¬ dalnim privilegijem. Tudi vsi drugi pred¬ logi socialističnih poslancev, katerih namen je bil koristiti delavstvu in ljudstvu sploh, so bili odklonjeni. In bilo je prav takrat, ko se je začela od meščanskih strank gonja proti uvozu blaga in živine iz Bal¬ kana. Avstrijskih veleposestnikov namen je bil sleči popolnoma do nazega revno avstrijsko ljudstvo. Toda ne samo, da je delo meščanskih strank nasprotno intere¬ som delavstva, ampak res je tudi, da so takozvane meščanske svobodomiselne stran¬ ke zatajile tudi svoj svobodomiselni odnosno protiklerikalni program. Afera Warnmnd nam je zato v najlepši dokaz. Warmund je povedal resnico, ki ni bila prijetna kleri¬ kalcem. Proti klerikalnemu nasilju so se združili radikalni dijaki vseh narodov. Toda Warmund je moral zapustiti uni¬ verzo v Inomostu, Pragi itd. Zapustili so ga prvi tisti, od katerih je pričakoval naj¬ več pomoči. Liberalci so ga žrtvovali svoji politiki, v korist klerikalcem. Nato tolmači govornik obširno našim čitateljem dobro poznani boj, ki so ga vodili naši poslanci v parlamentu za železničarje, za zboljšanje položaja državnih uslužbencev, za znižanje davka na sladkorju, proti povišanju davka na žganju itd. V vseh teh vprašanjih so nastopali klerikalci proti ljudskim in za meščanske koristi. In prav zaradi tega, ker so klerikalci v vseh ozirih podpirali zah¬ teve drugih meščanskih strank, so dosegli ne samo na videz, ampak resnično dosegli v državnem zboru moč in želi protilj udske vspehe. In le tako je bilo mogoče, da sta v takozvanem liberalnem parlamentu postala ministra klerikalca Ebenchoch in Gesman, ki sta ostala na svojih sedežih celo leto. Tako je bilo pa tudi -mogoče, da je vlada potom klerikalcev spravila pod streho av- stroogrsko pogodbo in so zadali s tem kle¬ rikalci avstrijskemu delavstvu hud udarec. Toda kakor vedno, tako niso tudi sedaj mirovali narodnostni boji, ki so se odigra¬ vali sedaj povsod in so povzročili padec ministra Becka, ki ni bil sicer nič drugega nego jako nespreten politični kupčevalec. Toda Becka vendar niso vrgli dogodki na Češkem, marveč ga je ob ministrski stol¬ ček spravil Gesman sam. Tako je nastalo nekako uradno Bienerthovo ministrstvo. Nacijonalna vprašanja so vskipela do vr¬ hunca. Zahtevale so rešitve. Toda Bienerth je dokazal takoj, da jih ne razume in tudi ne more. Na Češkem so vihrali v Pragi posebno boji med Nemci in Čehi. Bienerth si ni znal pomagati z drugim, nego da je proglasil v Pragi naglo sodbo. Seveda ni bilo za avstrijske državljane nagla sodba nič novega, toda na tak način se ne rešuje narodnih vprašanj. Ampak važna je bila ta nagla sodba; njen namen je bil pognati parlament v zrak. In tedaj se je bila vršila tista zgodovinska seja, na kateri so socia listični poslanci rešili parlament in ohranili temu ljudskemu parlamentu ugled pred svetom. Vspeh, ki so ga takrat dosegli naši socialistični poslanci je bil tako velik, da so morali za ta vspeh priznati socialni demokraciji veiiko zaslugo celo največji naši nasprotniki. Nato tolmači govornik imenovanje Bellarja za tretjega šolskega nadzornika na Kranjskem, proti kateremu imenovanju so vskipeli slovenski liberalci in klerikalci šele takrat, ko je bila vsa stvar že končana, čeravno so že prej ve¬ deli, za to imenovanje. Po Božiču so prišli v parlamentu na dnevni red samo nujni predlogi. Vlada je obljubila, da predloži jezikovni zakon, ki bi pa bil zelo škodljiv za jugoslovane. Pred seboj so imeli vlada in druge stranke samo jezikovno vprašanje na Češkem. Za nas se nihče ni zmenil. In tu so veleslavni češki radikalci pokazali, kako malo jim je mar za takozvano slovansko vzajemnost. Hoteli so samo da se reši jezikovno vprašanje na Češkem in se čisto nič niso brigali za naše razmere. Socialnodemokratični poslanci so zahtevali, da se ustanovi posebno komisijo katerej naj se dado v poučevanje vse pred¬ loge glede rešitve narodnega vprašanja in da se da tej komisiji pooblastilo, da iz¬ dela lahko tudi lastni načrt za rešitev na¬ rodnega vprašanja ne samo na Češkem ampak za celo Avstrijo. Ako se hoče re¬ šiti narodno uprašanje resno, se ga mora rešiti za vse avstrijske narode in ne samo na Češkem. Zato pa je potrebno, da bi se bilo ravnalo po našem brnskem programu, ki predpostavlja v tem vprašanju sporazum vseh prizadetih narodov. V Avstriji živi osem narodov, in državi mora biti ležeče na tem, da najdejo vsi ti narodi v državi tudi svojo domovino. — Treba je, da se vstvari pogoje, po katerih bodo morali narodi svobodno delati za svoje koristi, za svoj razvoj in napredek tudi tam kjer so v manjšini. Treba je da dobe narodi vse svoje pravice tudi tam kjer so v manjšini. Toda ta predlog socia¬ lističnih poslancev je bil odklonjen. Zanj so glasovali socialisti, Jugoslovani in rusini. V tem trenotku so Čehi imenitno pokazali vso piškavost njihovega navdušenja za ne- oslovanstvo. Češke meščanske stranke. ne I poznajo slov. vzajemnosti. One so imperija- listične in ne avtonomistične. Nočejo, da bi se rešilo avstrijsko, ampak češkonemško vprašanje. Posnemati hočejo ogrc in zato prav po opičje hrepene po ustanovitvi svoje države. To je pač lep vspeh novoslavizma. Med malimi narodi je opravičena samo so¬ cialistična politika, ker samo socialni de- mokratje so resnični prijatelji narodne av¬ tonomije, samo oni jo z vnemo povspe- šujejo. Slovenci, Hrvatje in Rusini ne morejo živeti in vspevati brez narodne avtonomije. Logično je tedaj, da bi morali biti taki mali narodi združeni vsi v tisti stranki, ki nosi njihovo zastavo, ki zastopa njihove interese, t. j. v socialni demokraciji. Ne vseslovanska, ne novoslovanska, ampak so¬ cialistična mora biti hrvatsko slovenska po¬ litika, kajti samo potom te pridejo do vseh svojih pravic. Nadaljevanje tega poročila v katerem govori govornik obširno o aneksiji Bosne in Hercegovine, o trijalizmu itd. priobčimo prihodnjič. Ker pa že gotovo zanimajo naše čitatelje sklepi tega našega zbora priobčimo vse sklepe sedaj. I. jih poljubi. Poljubljal je in gorke solze so mu kapale po licih. Na to je molil med neprestanim jokom «Qče naš» in «Češčeno marijo* nakar sem končal zaklinjanje. — Dečka sem izročil še posebnemu varstvu matere božje s tem, da sem ga obvezal s čveterim škapulirjem. Veliko je bilo veselje, ki nas je vseh objelo. In zato, ker je ljubi bog izkazal milost, da je po meni nevrednemu služabniku pokazal svojo vsega mogočnost, pristopil sem z dečkom in s pričujočimi k oltarju, kjer smo zapeli «Te deum » . Nato sem vse blagoslovil z Najsvetejšim. Prihodnjega dne (15. julija) je bila ob '/'ib zjutraj slavnostna zahvalna maša z rožnim vencem, pri koji je tudi deček kleče pred oltarjem molil rožni venec. Niti eno oko ni ostalo suho pri pogledu na dečka, ki je bil sedaj oproščen peklen¬ skih muk. «Ne nam, ampak tvojemu imenu, o go¬ spod bodi čast in hvala! Od moje strani se moram zahvaliti bogu za njegovo ne¬ skončno vsmiljenje, ki ga je pokazal pri dečku na tako čudoviti način*. Poročevalec Etbin Kristan. Sedmi redni zbor jugoslovanske social n e-demo- kratične stranke soglaša z nastopanjem in delova¬ njem »Soeialno-demokratične Zveze v avstrijskem državnem zboru in ji izreka svoje zaupanje, pov- darjajoč, da jo smatra v sedanjih političnih raz¬ merah za edino zanesljivo zastopnico interesov ju¬ goslovanskega proletariata v avstrijskem parlamentu. rr. Sedmi redni zbor jugoslovanske socialno demo¬ kratične stranke jemlje z zadovoljstvom na znanje, da je vlada končno storila prvi korak za uresniče¬ nje stare in opravičene zahteve organiziranega de¬ lavstva ter predložila državnemu zboru načrt za- ! kona za starostno zavarovanje. Nikakor pa ne more I zbor zamolčati, da načrt sam niti od daleč ne od¬ govarja načelom, ki bi zagotovil uspeh zavarovanja ter pričakuje od državnega zbora temeljiti popra¬ vek načrta v zmislu sledečih zahtev: 1. ) Zavarovanje delavstva in zavarovanje samo- stalnih se mora ločiti, ker je struktura obeh slojev povsem različna, vsled česar se tudi način zavaro¬ vanja ne more po sili spraviti v eno formulo brez oškodovanja enih ali drugih. 2. ) Zavarovanje delavcev se mora izvršiti na pod¬ lagi najširše avtonomije, ker drugače nikakor ne more služiti svojemu notranjemu namenu. Zlasti se mora odpraviti vsaka določba, ki bi mogla omejiti ali uničiti dosedanjo avtonomijo zavaro¬ vancev. 3. ) V organizatorieni smeri se priporoča, da se zgradi vse zavarovanje na podlagi avtonomnih bol¬ niških blagajn. 4. ) Razširiti se mora vse zavarovanje tudi na doslej popolnoma prezrto pomorsko delavstvo. 5. ) Izpolniti se mora zavarovanje tako, da bo ostarelemu ali obnemoglemu delavcu popolnoma zagotovljen obstanek in zanj odpravljena potreba ubožniške podpore. 6. ) Zavarovanje samostalnih se mora na samo¬ stojni podlagi v zmislu avtonomije zavarovancev izpolniti tako, da zavarovanec lahko doseže za ob¬ stanek zadostno rento. 7. ) Zbor protestira z vso odločnostjo proti poiz¬ kusom novega za vlačenja delavskega zavarovanja pod kakršnokoli pretvezo in izreka, da je jugos. socialno-demokratično organizirano delavstvo pri¬ pravljeno z najostrejšimi sredstvi nastopiti za neod- vlačno in njegovim opravičenim zahtevam odgo¬ varjajočo rešitev delavskega zavarovanja. V posameznostih soglaša zbor s sklepi kongresa avstrijskih bolniških blagajn, ki je zboroval začet¬ kom januarja na Dunaju. lil. Sedmi zbor jugoslovanske soeialno-demokratične stranke izreka, da je aneksije Bosne in Hercegovie zgodovinski fait accompli. ki mogočno posega v politične interese vseh Jugoslovanov. Ne da bi se zbor motil o imperialističnih namenih in dinastičnih interesih, ki so vodili avstro-ogrsko vlado in obso¬ jajoč diplomatični proces narodnosti, ki je povzro¬ čil prebivalstvu države in zlasti delavstvu ogromno škodo, ter mu žuga še z novimi, zlasti militaristič¬ nimi bremeni, smatra zbor aneksijo za gotovo dejstvo, ki ne sme služiti vojne željnim hujskačem, pa za to z vso odločnostjo protestira proti vsakemu poizkusu, kaliti mir, naj se pojavlja tako ščuvanje kjerkoli. Z ozirom na to, da so z aneksijo prizadeti vitalni interesi vseh Jugoslovanov, ki pa niso imeli še nobene prilike, pretresti skupne interese in se sporazumeti; z ozirom na to. da gre oficialna avstro-ogrska politika za uničenjem samoodločevanja v Bosni in Hercegovini živečega naroda prav tako kakor ostalih jugoslovanskih delov; z ozirom na to, da se protežirajo tuje tendence na škodo do¬ mačega prebivalstva v Bosni in Hercegovini in na škodo Jugoslovanov sploh; z ozirom na to. da se zavlači uvedba ustave v Bosni in Hercegovini in se kaže namen, popačiti obljubljeno konstitucijo v reakcionarnem zmislu: Zahteva zbor uvedbo ustave za Bosno in Her¬ cegovino na najširši demokratični podlagi, da se omogoči pravi izraz volje bosensko-hercegovskega prebivalstva. Izvrševalnemu odboru naroča zbor, da poišče sporazum z ostalim prizadetimi, predvsem jugoslo¬ vanskimi sOcialrio-demokratičnimi strankami vštevši novoustanovljeno soc. dem. stranko v Bosni in Hercegovini v svrho skupne konference, ki naj omogoči enotne sklepe in enotno taktiko glede na vprašanja, ki izvirajo iz dejstva aneksije. IV. Sedmi zbor jugoslovanske soc. dem, stranke izreka, da slovenski in hrvatski proletariat v Av¬ striji ne more neinteresirano gledati, v kakšne raz¬ mere tlači njegove najbliže sedruge na Hrvatskem in v Slavoniji ondotni protiustavni, nasilni, na¬ ravnost inkvizitorski zistem aktuelne vlade. Z največim ogorčenjem obsoja zbor brutalno, vsako zakonitost predrzno zasmehujoče preganjanje ne¬ dolžnih ljudi, ki je najbolj kričeče označeno z ne¬ zaslišano obtožnico nad takozvanimi »veleizdajalci in s. frivolnim predlogom smrtne obsodbe nad 53, morda preveč entuziastičnimi ljudmi. Socialni de¬ mokraciji na Hrvatskem in v Slavoniji, ki se bojuje najodločnejše in najdoslednejše proti temu zistemu in kaže tudi ostalim strankam edino rešilno pot, izreka zbor svoje najtoplejše simpatije in svoje brez¬ pogojno soglašanje v tem boju. 5 '. Poročevalec dr. Henrik Tuma. Sedmi redni zbor jugoslovanske socialno-demo- kratične stranke izreka: 1. ) Jugoslovanska socialno demokratična stranka se smatra kot edino poklicano zastopnico delavskih, slojev; proletariat tvori nje jedro in moč, njen boj ostaja razredni boj. Smatra se pa tudi realno splošno politično stranko ter kot tako edino res¬ nično zastopnico jugoslovanskega ljudstva. 2. ) Kot taka realna in politična stranka zahteva polno demokratiziranje jugoslovanskega ljudstva in v to svrho neomejeno splošno, enako, proporcio¬ nalno volilno pravico v državna, deželna, občinska in vsa javna zastopstva ter polno splošno in na¬ rodno avtonomijo. Zbor povdarja pa posebej, da je volilna pravica za deželne zbore konstruirana z očitno protidelavsko tendenco in da tudi volilne reforme zadnjega časa niso v bistvih ničesar izpremenile glede na to ten¬ denco, temveč so sluzile izključno egoističnim na¬ menom posameznih protidelavskih strank. Zbor poziva delavstvo na vztrajen in boj za pri¬ dobitev splošne in enake deželnozborske volilne pravice. 3. Kot predpogoj vsake svobode pa smatra izo¬ brazbo ter zahteva nemudno ureditev ljudskega srednjega in višjega šolstva s stališča narodnost¬ nega kot kulturnega in avtonomnega, t. j. splošne samouprave vsega naroda. Zbor pa obsoja, da se v vseučiliškem vprašanju dekretira pravi dogma ne le glede zahtevo samo, temveč tudi na vsakovrstne posameznosti, zlasti na mesto, ki bodi sedež visoki soli. Zbor naglasa da niso meščansko narodne stranke storile nič resnega, da bi se preiskusila vsa zadevna vprašanja. Zlasti sedež bodočega vseučilišča more biti samo rezultat resnega študija vseli raz¬ mer m argumentov. Odločno protestira zbor usta¬ noviti i laoega zavoda in izbere takega mesta, kjer bi vseučilišče moralo postati klerikalna postojanka. VI. Poročevalec Anton Kristan. ..Rdeči Prapor" je ofieielno glasilo in last jugo¬ slovanske socialno demokratične stranke. Vsakemu članu stranke je dolžnost, da je naročnik stranki- nega glasila ter da vstrajno in marljivo razširja strankin tisk. Glavnega urednika glasila izvoli iz- vrsevalni odbor. Upravo vodi »Delavska tiskovna družba na podlagi posebne z izvrševalnim odbo¬ rom sklenjene pogodbe. I stanovitev strankinega lista za Primorje »De¬ lavski List in onega za Dalmacijo, »Glas malog puka jemlje zbor na znanje in ju prizna zastran* kina lista, dokler stojita na stališču njenega pro¬ grama. ■ 1 Dodatni predlog dr. H. Tume: Izvrševalili odbor naj sestavi konsorcij, ki pre¬ vzame Rdeči Prapor v last in da to sklene z »Delavsko tiskovno družbo pogodbo, ki bo imela jundično podlago. Vil. Poročevalec Anton Tokan. Izvrševalnemu odboru in upravi «Rdečega p r pora se izreka absolutonj za administrativ kakor tudi za politično delo. na Goriškem. Kmečki Glas od 29. jan.. 1909. prin^ končno oficijelni program. Socijalnodemokratična stranka ne v programu kmečke stranke posebnih na . čelnih nasprotij. Skoraj vse točke merijo na strokovno organizacijo malega kmeta. V marsičem je tudi ta strokovni prograu simpatičen socijalni demokraciji. Gre. Za razbremenitev posestev; za uvedbo gresivnoga davka; za sprejetje bolniških stroškov, preskrbo revežev in šolstva p„ državi; da se izvedejo v deželi potrebne regulacije rek in cest; da se napravi dr- žavna zavarovalnica proti vremenskim zgodam; in sploh za strokovno izobrazbo kmeta in enako. Zahteva splošno, enako in tajno volilno pravico za vse zastope in proporcionalni sistem. Izreka, da hoče biti slovenska kmečka stranka pravična drugim stanovom, posebno proti trgovini in obrti, > Stranka je proti militarizmu, je za enako-' pravnost narodov in zahteva združitev Slo- j vencev na podlagi narodne samouprave, Končno ne smatramo niti ne za posebno J načelen izraz, da stranka priznava krščanska načelu. Socijalna demokracija itak priznava prosto prepričanje vsakemu poedincu in lepoto krščanskih načel z racij qjialnegi stališča je socijalna demokracija vedno i priznavala. Tudi vprašanje carine je docela postran¬ skega pomena. Carinski program kmečke stranke na Goriškem je uprav lokalnega pomena, — Socijalnodemokratična stranka povsod na svetu se bori za prostost carine, kolikor draži živila. — Določilo, ki ga jo sprejela kmečka stranka na Goriškem fak¬ tično tega uspeha ne bo imelo, ker oe f priznava v programu, da se mora goriški j kmet sam zalagati z živili, torej ni v njo- I govem interesu, da se carina na živila na- i klada. Neobhodnega varstva industrijalnih I in torej tudi pridelkov posestva pa socijalna I demokracija sama naravnost ne pobija. - I Kolikor se tiče vinskega pridelka, je da- I nes svetovne produkcije toliko, da carina 1 le malo prihaja v poštev, pač pa je so- I cijalnodemokratični stranki na Goriškem I simpatično določilo, da se užitnina na vin- N ski pridelek zniža. Socijalnodemokratična f stranka torej brez drugega lahko simpatično I pozdravlja nastop nove kmečke stranko, I uverjena, da pride na podlagi dejanskega | položaja do veljave ljudstvo kmečke in - dalavske mase. Domače stvari. Občni zbor društva ..Ljudski odet se vrši v nedeljo dne 14. t. m. ob 10; uri zjutraj s že objavljenim dnevni® redom. Sodruge prosimo da se vdeležf v velikem številu. Deželnozborske volitve v Trst® se bodo vršile 1.) a. volitev 16 poslan 1 ' 11 v četrtem mestnem in b. v drugem okoli' canskem vazreclu dne lil. junija t■ l- Slučajna ožja volitev pa dne 16. isW meseca. 2.) volitev v tretjem mestnem razi® “ dne 17. junija t. 1. Slučajna ožja vol*' dne 19. istega meseca. ,1 H.) Volitev v drugem mestnem razi® 11 dne 17. junija 1.1. Slučajna ožja volitev 111 23. istega meseca. , I 4. ) a) Volitev v prvem mestnem b ' prvem okoličanskem razredu dne 25. l llll ; y t. 1. Slučajna ožja volitev dne 28. JI 5. ) Volitev strani trgovske in 011 ,(;■ zbornice se vrši dne 30. junija t. 1- f J dan se vrši tudi slučajna ožja volitev- Le|i kulturni vzgled je podala J j dneve ogrska vlada. Nekateri listi na skem so poročali, da je mnogo deže n^ načelnikov prepovedalo ustanavljati j 111 ^ fabetne tečaje na Ogrskem. Vlada. ]® ^ vest dementirala ter poluradno izjavi*®’ ^ ne minister notranjih zadev ne mi niste® uk in bogočastje nista izdala nobene redbe proti tečajem za analfabete. Seda)^ je pa od zanesljive strani izvedelo, da . tak ukaz resnišno izdala ministra /V 0 in Andrassv. In zakaj. Po AndrasijeVj' , lil n i reformi ne bi imeli analfabeti 110 _j..| volilne pravice. Znano nam jc da o£ u vlada ne daje manjšinam na Ogrske 11 ) Romunom, Slovakom itd. nobenih šol 11 I DELAVSKI LIST m ed terni veliko analfabetov. — Število poslancev neogrskega naroda, bi bilo tako napvam ogrskim neznatno. Romuni in Slo- v ‘,ki so začeli zaradi tega odpirati tečaje j analfabete. Ker bi se pa bilo na ta način število nemadjarskih volilcev znatno ; povečalo, sta ministra notranjih zadev in A.pony izdala strog ukaz, proti tečajem za analfabete Ogrska vlada ima raje za dr¬ žavljane ogromno število analfabetov nego zavednih volilcev, ki bi poslali v parla¬ ment zastopnike, ki ne bi bili všeč ogrski plemenitaški kliki. Ptuj! Ivan Bufon, eden nemirnih duhov y P. O. se je obrnil na sodruga drja. Hen¬ rika Tumo, naj bi posredoval zanj, ker se čuti preganjanega. Obrnil se je nanj s pi- smon, katerega mu je očitno pisala tuja roka precej zavito. Kratek odgovor mu je ta. X. I). (). organizacija v Trstu in Gorici je pričela boj proti socijalni demokracij z ovaduštvom. V Trstu in Gorici je ovajala srednješolsko mladino in se ni brigala za to. če ugonobi nekoliko mladih eksistenc. „Soča“ v zagovoru N. D. O. naravnost grozi z izključevanjem, t, j, z uničevanjem eksi¬ stenc delavcev, ki so socijalnodemokratič- nega mišljenja. Mizarska zadruga v Solkanu je dejansko že vse delavce socijalnodemo- kratičnega mišljenja „vrgla na cesto" kakor piše Bufon. X. D. O. v Trstu na krumirski način izpodriva socijalistične delavce niža ceno delu etc. Na zaupnih shodih kolo¬ vodje N. D. O. šuntajo delavce celo k na¬ silju' Zato ne moremo drugega reči, kakor da je uasramnost, ako se kdo iz tabora X. P, O. drzne obračati za pomoč k pri¬ padniku socijalnodemokratične stranke. Ne- čuveno je pač, da bi se ali sodrug dr. Tuma ali kdo kdo drugi spuščal v preiskavanje, ali je postopanje tega ali onega sodruga pravično proti temu ali onemu pripadniku X. D- O. (?sebni in gnusni boj, ki so ga | pričeli kolovodje N. D. O. in njeni agita¬ torji, ne more roditi drugega nego škodo pripadnikon N. 1). O. same. Zato naj se bo¬ rita. kakor vesta in znata. Kar politična so- cijainodeinokratična stranka ukrene, za to je tudi njeno vodstvo odgovorno, in kolikor je sodrug dr Henrik Tuma član izvrševal- nili odborov stranke, za toliko je tudi od¬ govoren, za sklope in dejanja dotičnih za¬ stopstev. Ako je hotel Ivan Bufon odkri¬ tosrčno osebne ponoči sodruga drja. Hen¬ rika Tumo, bi se bil lahko obrnil nanj v manj impertinentnem tonu, proseč ga posredovanja. Z javnega stališča od njega ne more in ne sme ničesar zahtevati. Z osebnega stališča pa mu je bilo prosto storiti korak v var¬ stvo svoje eksistence in svoje družine. Podtikati in izzivati na tak način, kakor je storil Ivan Bufon pismeno na naslov sodruga Tume, pa je, kakor rečeno, nes¬ ramno, kakor je tudi nesramno podtikati sodr. Kopaču, da preganja Bufona. Toliko na pismo, ki ga je sodrug dr. Tuma poslal Uredništvu na razpolaganje. Pismo trgovskega pomočnika. V tukajšnjih narodnjaških listih sem čital, da je razpisan natečaj za mesto voditelja- prodajalca za bodočo konsumno zadrugo N. D. O. Kdor bo hotel zasesti to mesto bo moral položiti 5000 kron kavcije. Vse kaže. tedaj, da na to mesto nočejo imeti trgovskega pomočnika. Noben trgovski po¬ močnik ne bo konkuriral, ker v položaju, v katerem se nehajajo sedaj trgovski po¬ močniki, ni mogoče, da bi razpolagali s tako kavcijo. Izvzet je seveda samo oni, kateremu bodo narodnjaki preskrbeli po¬ trebno svoto. lil ta ne bo trgovski po¬ močnik. trg. pom. Pod 5000 kronami se skriva marsikatera stvar. Prvič, to, da ne zaupajo preveč v poštenost narodnih pristašev in 21, da se s tem hoče zapreti v to zadrugo pot spo¬ sobnim in inteligentnim mladeničem, ki V imajo samo to napako, da so pošteni .in zaradi tega vbogi. Na to mesto pride naj¬ brž kak trgovee, ki je na robu propada ali pa jc propadel. Takim pa bi ne smeli dati v roke vodstva zadruge. Ampak to dejstvo naj si naši trgovski pomočniki dobro zapomnijo. I>r. Otokar Rylmr nam je poslal na notico, ki smo jo objavili v našem listu od 29. januvarja t, 1. pod naslovom «Ni prijetno sledeči popravek: Ni res, da je moja hčerka z neko drugo njej enako pirnico zahajala vsak teden v telovadno društvo «Turnverein» ; res je naopak, da moja hčerka sploh ni bila še nikdar v društvu “Turnverein*. Dr. Rybar. Dr. Rybar nam pa morda ne bo zameril k ako vstrajamo pri naši trditvi in povemo ■ še enkrat, da je njegova hčerka res zalia- i? la v družbi z njej enako punico v nemško društvo “Turnverein*. „Edinost“ se zaradi tega zelo jezi, toda morda se pomiri ako ji povemo, da s’tem nismo hoteli žaliti nikogar tudi ne odtegniti kakega narodnjaka iz narodnjaške stranke. Kajti, ako bi prišel kedo in bi rekel, da želi vstopiti v našo stranko zaradi tega ker zahaja Rvbareva hčerka v “Turnverein» bi ga prav lepo poslali odkoder je prišel. „Ediuosti" na ljubo, pa ne bomo demontirali vesti, ki je resnična. Očita se nam, da se vmešavamo v privatne stvari. Prav „ Edinost" nima nobene pravice očitati nam kaj tacega. Pred svojim pragom naj najprej pomete. Ampak prav zaradi tega, ker je dejstvo, da je zahajala Rvbareva hčerka v «Turn- verein», čisto privatna stvar, prav zaradi tega je ostal dr. Rybar za nas to, kar je bil dosedaj in vemo tudi, da zaradi tega slovenski narod ne bo šel rakom žvižgat. Ampak ako je to za vas gospodje privatna stvar, potemtakem mora biti tudi privatna stvar za vas, ako kak naš sodrug zahaja zaradi prijateljstva ali znancev (?) v družbe, v katerih jih tudi mi neradi vidimo. Nam se pa take stvari šteje v narodne grehe. ..■Edinost” je objavila minoli teden dopis, v katerem graja odbor «Tržaškega podpornega in bralnega društva*, češ, da bi mogel prepovedati, oziroma da bi mogel razobesiti v društvenih prostorih napise, da je prepovedano v društvenih prostorih ta- lijansko govoriti, ker da mladina, ki zahaja k plesnim vajam v to društvo, govori iz¬ ključno italijanski. Odbor društva je na to grajo poslal popravek, ki je celo stvar pojasnil. Steni bi bila stvar za nas končana. Toda „Ed." naj v poročilu o plesnih venčkih »Slovan¬ ske čitalnice" posvari malo tudi slovansko inteligenco, naj govori med seboj izključno slovanski in ne nemški in italijanski. Od¬ govorili nam bodo morda, da se Hrvati in Slovenci ne razumejo dobro in zaradi tega, da govore med seboj v tujih jezikih. Toda ako se graja javno po listih delavca, ki nima nobene višje izobrazbe, če se pregreši kedaj s tem da govori italijansko, bi sc moralo potem tudi slovensko inteligenco in bi bila graja celo bolj opravičena, saj je ravno ona, ki bi morala dajati vzgled. Upamo, da se gospodje ne bodo drznili temu oporekati. Včerajšnji ..I*iccolo" je napisal z ozirom na resolucijo, glede slovenskega vseučilišča, ki jo je sprejel naš strankin zbor v Ljubljani (glej poročilo) sledeče: “Nedvomno je, da tiči v tej resoluciji na- sprotstvo zoper ital. vseučilišče v Trstu. Jugoslovanski socialisti niso nič manj na¬ rodni od slovenskih nacionalcev ; njihov in- ternacijonalizem je proti italijanstvo . — Človek bi mislil, da čita »Edinost" ki piše enako proti ital. sodrugom. Preniikačeiu v prosti Inki. Culi smo, da je naš zadnji članek o gibanju premikačev, nekatere premikače zlovolil, ampak večina da nam je dala prav. Uvideli so, da jih Mandičevi pošteno za nos vo¬ dijo. Želeli bi, da bi prišli do tega prepri¬ čanja vsi premikači. Dve leti že obstoji N. I). O. Dve leti podi Mandič delavce iz mednarodne organizacije, ne da bi bil zmožen donesti delavcem niti vinarja koristi. Pač pa so delavci, od kar so sc razdružili, veliko zgubili. Le v žep naj pogledajo, pa bodo takoj na jasnem. Umetniška nor, ki jo je priredilo tuk. dramatično društvo in umetniški klub «Skala», smo culi, da je zelo dobro vspela. Za umetnost in za narod, da se je v tej noči nenavadno navdušeno pilo in jelo in še kaj drugega delalo. Bolje bi bilo pač, da bi bili gospodje prireditelji pustili umet¬ nost pri miru in uganjali take stvari brez nje. Saj umetnosti je itak ni preveč, da bi bilo treba vlačiti kjer je zanjo najmanj prostora. Drugi dan so vživali v Narodnem domu “ostanke* “umetniške noči* in do¬ voljeno naj nam bodi povedati, da so bili to sicer preveč gmotni, toda zelo lieestetični, neokusni in neprebavljivi ampak pravcati “ostanki*. Uboga narodnost in uboga umetnost! Tartini slavni ital. goslar, je, ker ni mogel skočiti iz svoje kože, skočil iz svo¬ jega spomenika v Piranu v morje, ko je izvedel, da so hoteli slovenski pek. delavci plesati v dvorani ki so jo ital. nac. imeno¬ vali z njegovim imenom. Narodna delavska organizacija v Gorici se torej po mnenju „Soče“ vendarle ustanovi. Danes se sicer še ne ve, ali bo to strokovna ali pa politična orga¬ nizacija. Delavstvo ve po svoji priprosti sodbi le eno: da je strokovna organizacija mogoča le kot internacijonalna organizacija proti internacijonalnem kapitalizmu. V c, da jc organizacija mogoča med delavci samimi brez vtikanja delodajalcev in podjetnikov. Delavstvo pa tudi ve, da je N. D. O. po svojem načinu ustanavljanja le lov za gla¬ sovi delavstva vsled splošne volilne pra¬ vice, kakor tudi ve, da je zanj rešitev le v eni politični stranki in ta. je socijalno- demokratična in obstoji naprednost sočinih politikov le iz ovaduštva in terorizma. Zidarski mojster Josip Mozetič je menda med onimi, ki se najbolj pehajo za ustano¬ vitev N. D. O. in priganjajo svoje delavec. Zidarski delavci utegnejo biti Mozetiču zato še hvaležni, ker jih najbrže po tej poti združi v strokovno organizacijo in če treba, tudi prisili k ustanovitvi zidarske zadruge. Saj ni nikjer predpisano, da bi morali podjetja prevzemati le posamezniki. Morda bi nova tvrdka ,,Stavbinska zadruga' celo jako dobro vplivala na razvoj zidar¬ skega podjetja. noi^iNi. GORIŠKO. Gorica. Krajna politična organiza¬ cija je imela v soboto navadno tedensko predanje za mladino. Predmet: postanek verstva, predaval sodrug dr. Tuma. V nedeljo zjutraj je bil jako dobro obiskan zaupen shod vseh organizacij za¬ radi N. D. O. in zaradi zagroženega izklju¬ čevanja socialističnih delavcev po »Soči". Obenem sc je razpravljalo stališče glede napadov v „Soči in o polemiki. Sledila je daljša precej živahna debata, pri kateri so nekateri odposlanci organizacij zavzemali jako radikalno stališče. Posebno se jc ome¬ nilo sovražno stališče, koje zavzema Mi¬ zarska zadruga v Solkanu, katere vodstvo izključuje vse delavstvo socijalističnega mišljenja in pri vsaki priliki naglasa, da ima dela in mesta le za napredne delavce. In vendar ta zavod nikakor ni v takem položaju, da bi se spuščal v boj s komur- kolisibodi, marveč mora vodstvo napenjati vse sile, da se vzdržuje. Daši bi torej ravno proti Mizarski zadrugi v Solkanu bilo najložje postopati radikalno, je treba izvesti še strogo strokovno organizacijo, ki bo imela potem jako ugodno stališče. Sklenile so se potem sledeče resolucije: I. Delavstvo v Gorici in okolici prote¬ stira proti nesramnemu, brezvestnemu sta¬ lišču, ki ga zavzema glasilo napredne stranke, „Soča proti socijalni demokraciji in njenim posameznim pripadnikom. Zana- šaje se na razsodnost delodajalcev in pod¬ jetnikov v Gorici, da se ne dajo zavesti po pisavi terorističnega lista, se smatra, da je za sedaj proglašenjc splošnega bojkota nepotrebno, poziva pa vse delavce, da ja¬ vijo vsak slučaj izključitve od dela radi političnega • mišljenja, na kar ima deželna organizacija potrebno ukreniti ter prijaviti dotične tvrdke v „ Delavskem Listu in „Rdečem Praporju". II. Kakor se obsoja umazani in nizki boj, zapričet po glasilu napredne stranke, „Soči , proti pripadnikom socijalnodemo¬ kratične stranke in proti stranki sami, tako se ne polaga takim nizkim napadom tolike važnosti, da bi se nanje resno odgo¬ varjalo in tratilo čas z daljšo polemiko. Vsled tega se pozivajo pripadniki stranke, da sicer na kratko reagirajo na napade, posebno kolikor je treba v pojasnilo de¬ janskih slučajev, da pa je sporočiti ured¬ ništvu »Delavskega Lista", da naj vse po¬ lemične dopise prikroji na najnujnejši obseg. III. Pozivajo se vsi pripadniki organiza¬ cij socijalnodemokratične stranke, da naj najživahnejše razširjajo agitacijo tudi izven krajev, kjer so že ustanovlje krajne orga¬ nizacije, in da se delavstvo politično in strokovno organizira v bližnji in daljnji okolici Gorice v najkrajšem času tako, da nastopi, če treba, tudi ofenzivno v varstvo politične in gospodarske svobode. Mladinsko socijalistično društvo (Cir- colo Giovanile Socialista) je imelo v pon- deljek navadno tedensko predavanje. Pre¬ daval je sodrug dr. Henrik Tuma o temi: verstvo in socijalizem. Organizacija železničarjev, I. in II. skupina, je imela zborovanje, pri katerem je interveniral sodrug dr. Henrik Tuma za deželno organizacijo. V soboto 12. t. m. ob 6. zvečer je na¬ vadno predavanje za mladino. — Predava sodrug dr. Henrik Tuma o nravnem vpra¬ šanju. V nedeljo ob 10. dopoldne navadni sestanek sodrugov v Gorici. Zaupniki v Gorici se iznova opozarjajo na važnost ne¬ deljskih sestankov v Gorici, pri katerih se i razpravljajo važna aktualna vprašanja. So- 3 delovanje sodrugov iz okolice je neobhodno potrebno radi agresivnega nastopa napredne stranke proti socijalni demokraciji, radi razgovorov o organizaciji in agitaciji in radi priprav za predstoječe državnozborske deželnozborske volitve. Šimi«1 rež. Tuk. krajna organizacija je priredila jako lepo uspel shod, ki daje nado, da postane ta organizacija vkratkem najtrdnejša v goriški okolici. Ustanovilo sc je izobraževalno društvo ter se je izbral dotični odbor. — Socijalistično delavstvo v Štandrežu je inteligentno in po njegovem vplivu v družbi z delavstvom v Sovodnjem in v bližnji goriški okolici, se bo dalo vkratkem tudi prestopiti na intenzivno strokovno organizacijo delavstva po tvorni- cah v Stračicah Podgori in Štandrežu. — Sodrug dr. Tuma kot tajnik deželne orga¬ nizacije je poročal o strankinem zboru. Zborovalci so poročilo vzeli z naud višenj eni na znanje, ter se je shod zaključil skoraj po triurnem zborovanju. Živela socijalna demokracija goriške okolice! Bilje. Odprtemu pismu v „Soči“ od¬ govarjamo sledeče. “Podpisani ne more sicer trditi, da predsednik N. D. O. v Biljah sedaj zaostaja s plačevanjem prispevkov. Dokaži 1 pa lahko, da je Janko Peric pred veselico 20. sept. 1908 t. j. pred 12. sept. tistega leta ostal dolžan trimesečno meseč- nino. Priči zato sta Ivan Nemec in tedanji tajnik N. D. O. v Biljah, Florjan Skalar. Poslednji se je 12. sept. 1908 pri pregle¬ dovanju računov izrazil: “Še predsednik ostaja na dolgu z mesečnino, kako naj potem drugi plačajo. Anton Komet , predsednik krajne organizacije jugoslov. dem. stranke v Biljah. bruštvene stvari. Kveza pekovskih delavcev po¬ družnica Trst priredi v nedeljo dne 14. februvarja t. 1. običajni pekovski ples v rožno okinčani dvorani “Tersicore* ulica Chiozza številka 7 I. nad. Pri plesu svira odličen orkester pod vodstvom učitelja Fonda. Ples prične točno ob 9 V 2 uri zvečer, ter bo trajal do naslednjega jutra, ( 'isti do¬ biček je namenjen v dobrodeljni društveni sklad. Društvo sodarjjev v Trstu vabi na veliki ples ki bode v soboto 13. sveč. v dvorani delavskega doma. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnina 60 vin. brez razlike. F^oslarro*) Poziv prebivalcem ajdovskega sodnega okraja. Zvedel sem, da steče baje v mesecu marcu zakupna pogodba z lastnikom in sodnim in finančnim oblastvom za poslopje, v katerem so nastanjeni uradi c. k. sodišča in davkarije v Ajdovščini. Ker so za gorenjo primorsko vipavsko dolino ti uradi v najskrajnejši točki, t. j. na periferiji okraja in ker to no odgovarja pravici, da morajo vsi prebivalci gorenje primorske vipavske doline capljati na skraj¬ no točko v c. k. urade, bilo bi primerno, da bi se ti premestili na središče, ki je pri Rebku; če ne že v središče, pa v Dobrav¬ lje ali na Cesto Sv. Križ. Primernih krajev ne manjkaj; tudi poslopje se dobi, ali pa se sezida, če je treba. Ljudstvo zgani se, zahtevaj za se koristi v gospodarskem in splošnem oziru! Občinski sveti Črnič, Gojač, Vrtovina, Rihenberka, Kamenj, Skrilj, Velikih Žabelj, Šmarij, Sv. Križa in Lokavca imate besedo. In ni vrag, da bi ne zmagala Vaša pravična stvar, kateri se more le Ajdovščina mogoče tudi Gabrje in Otlica vpreti, a še te ne ravno iz pravičnih ozirov, ker morejo ven¬ dar priznati, da je 10 več kot 3, da ni tu nobenih pretiranih in nepoštenih zahtev. Gg. poslanci pa morajo istotako sprevi¬ deti, da so Vaše zahteve pravične, in fak¬ tično je treba tli veliki večini ljudstva vstreči. Praša naj se za mnenje ljudstva. Tudi vlada nima kaj k temu pripomniti, kakor da je treba c. kr. urade premestiti na središče okraja. Poklicani faktorji zganite se, dokler je čas, a ljudstvo naj govori! I Pravične razloge %a premestitev e. kr, uradov iz Ajdovščine zagovarjam proti in pred vsakomur. i Franc Jlertnolja Dobravlje. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST Ji ffliliiitt i ^ = LIKflRICfl=^ a „, vojo jiuja POLLAK 1 Mlekarno ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. g—g I 1 _ iz _ Pozor!!! Podpisani priporoča vsem sodrugom svojo — jg' ulica Sette Fontane štev. S. I. nad. ji IB Priporoča se sodrugom. S 3 = Delo fino in točno. = <= % Postrežba na dom. s Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - ulica delle Acque št. 20. »- Sv. Jurija pri Kranju. Mleko sveže 2 krat na dan. CIENE: 1 liter.‘20 vin. 1 liter na dom 28 vin. pran Kuralt Rojan-Škorklja št. 260 M! r _ - I B I ‘ ‘ M 1 *** Zahtevajte povseh it Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja == Družinske zabave. == <5i2><2S>«2S»<2S><žS><22> r v 'KATELLI PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. V soboto dne 20. februvarja se v,rši v gledišču POLITEflnfl Rossetti % običajni velik ^ Sčisti dobiček je namenjen DELAVSKEMU DOMU. Izbrane in najmodernejše plesne komade bo svirala p godba socialistične mladine sr pod vodstvom sodruga Kladnig-a. Plesovodja bo sodr. E. Canetto. Ob zaključkučku prve četvorke VELIKO IZNENADENJE pri katerem sodeluje prostovoljno «tamburaški zbor* društva «Arte Moderna*. —— Gledišč*^ bo krasno odičeno po znanem cvetličarju A. Nlaron-u „Razsvetljeno bo kakor po dnevi", Vsak udeležene dobi ob vstopu PLE HNI VS PO 1^ E D. Vstopnina 1 RfOIlO brez razlike. Lože so že vse oddane. Blagajna se otvori ob 9 uri zvečer Ples začne točno ob 10. in bo trajal do naslednjega jutra z enournim odmorom ob polnoči. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. Tazzaro in ni. S. Caterina u Domača Kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodmgov. ^NQ KAROL G E R R E C = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Knotni mesečni tarif. Šterilna svetilka Long. Zbirka parfuma rij in mila. Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij ^ in časnikov v vseh jezikih. v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. _ USTANOV LJENA LETA 1908. Podpisan« se tem potom zahvaljuj« dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani delavskemu konsuinu v Idriji, zasebnikom v tlirnu in drugod. To priliko pa uporabi, tla priporoča ve¬ liko množino sv ojega se neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Dobravelj. Skrilj. Brji, Smarji, Kilienbcrga, Kainnja in bližnjih vasi. vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. 1 osilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO.