SZDL V ZALOGU
MISU Z DRUGEGA ZASEDANJA KRAJEVNE KONFERENCE SZDL ZALOG
Že uvodni referat predsednika KK SZDL tovariša Cvetkoviča zbranim delegatom in pred-stavnikom družbenopolitičnega delovanja v Zalogu je dal realno oceno dogovorov, dolžnosti, odgovornosti in pravic - skratka potrebni načelni poudarek sistemu delovanja in spreje-manja važnih dokumenotv, kot so politična izhodišča delovanja KK SZDL Zalog za naprej.
Globalno je opozoril in spomnil prisotne na takšen ustavni pomen KO SZDL kot enotne fronte organiziranih socialističnih sil, njene konference ter organov, ki so delagat-sko formirani in na.glavne naloge, ki jih mora socialistična zveza stalno reJevati in za-radi katerih je tudi tako sestavljena, da bi bila odraz hotenj vseh njenih tvorcev — de-lavcev in občanov ter njihovih organiziranih sil. '
Pri tem ni treba ničesar idealižirati in je potrebno realno računati:
-  da je bilo v celem dolgem obdobju pred tem v družbenopolitični aktivnosti in organiziranosti precej mrtvila;
-  da so neskladja glede na razvoj in pode-dovano   stanje   prerasla  minimalne  okvire možnosti in potreb;
-  da je splošni standard rastel, družbene potrebe in zahteva pa tudi, da smo se ob tem zelo individualizirali, se začeli potrošniško obnašati, zgubljati čut za skupno reševanje zadev in solidarnosti;
-  da smo se oddaljevali od osnovnih inte-resov delavcev in občanov in važne zadeve reševali brez njih, se začeli tudi tako - varu-Sko, grupaško in sektaško obnašati, kar pa nasploh odbija tiste, ki hočejo pošteno in samoupravno sodelovati, še posebej delavce in krajane;
-  da je prav zato po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja velika večina vseh po-šteno mislečih ljudi sprejela novo ustavo in soustvarila na kongresih programske cilje ZK v usmeritev kompleksa naporov za realiza-cijo ustavflih načel, za usmerjanje celotnega procesa bitke za nadaljnjo utrjevanje samo upravnega sistema in delegatskih odnosov, za odpravo neskladij  in izgrajevanje material-nega razvoja produkcijskih sil, s tem pa tudi vseh humanih, človeških in kulturnih odno-sov v družbi.
KK SZDL Zalog je od začetka ustanavlja-nja delegatske konference, v želji, da bi bila sposobna iti v bitko za takšne odnose in družbenopolitični razvoj, napravila korak naprej. Organizirano se jelotila zborov obča-nov skupaj z vodstvi ZD, KS in delegacij, izvoljeni so bili soseski in vaški odbori SZDL, poravnalni sveti in svet potrešnikov, nadzorni odbor ter delegati terena za krajev-no konferenco.
Na zasedanju so bila podana poročila o delu in predlogi programov za dela v svetu KS in KK SZDL, ne pa finančni načrti in reaJizacija. Razprava je bila vsestranska, iz-črpna, v glavnem zelo aktualna in nikogar ni odbijala, temveč so udeleženci razpravljali,
da pričakujejo tudi v bodoče takšen način obravnave perečih vprašanj, informiranje in odločanje. Razprava je kritično dopolnila ter potrdila predložene programe.
Zanimivo je, da si udeleženci v glavnem niso lastili več pravic, kot je reaJnih mož-nosti. Udeležba je bila zelo dobra, pri vseh prisotnih pa je bilo čutiti zavzetost. Ugoto-vitve konference o osnovnih problemih orga-nizacije, ljudi in kraja lahko strnemo v na-slednje:
Pereči so problemi otroškega varstva, pre-skrbe, komunalne neurejenosti, uslug, po-manjkanja športnih in rekreacijskih površin za ndadino in odrasle, nefunkcionalnosti prostorov v družbenem centru, pa prenizke napetosti toka, neurejenega prometa, one-snaževanja okolja in smeti, luči, gramoza itd. To je gola vsakdanja stvarnost, proti kateri so večinoma nemočni, a tudi splet proble-mov, o katerih se že dolgo ni nihče pogo-varjal z njimi, tudi če bi sami prispčvali k njih odpravi, še več, nekateri tudi niso imeli svojih izvoljenih predstavnikov, da bi se z njimi pogovorili, da bi jih poslali, da bi jih sklicali...
V svetu KS, v ZD in v delegacijah del dele-gatov ni aktivnih, se ne udeležujejo ali sJabo sodelujejo v delu organov, kar hromi delo, ustvarja nepovezanost med ZD in svetom KS, kakor da ta ni organ ZD, kakor da se oba ne povezujeta SZDL in ne usklajata svo-jih akcij in zborov občanov, ki so z dobro udeležbo in v glavnem z umirjeno in kon-struktivno razpravo dokazali ravno nasprot-no.
Zato se je delo sveta KS odvijalo v ozkem krogu, slonelo na posameznikih, prihajalo pa je tudi do pristranskih odločitev. Bilo je lo-čeno od svoje baze. Do upravičene kritike ne smemo biti neprizadeti in neobčutljivi, na mestu samem se je treba lotiti problemov, jih reševati in dajati zglede, odpravljati malo-dušnost in kritikarstvo ter ustvarjati zaupa-nje in sodelovanje.
Pomagati je treba vsem tistim, ki se vklju-čujejo, razkrinkavati tiste, ki navidezno spre-jemajo delegatske in politične naloge, pajih ne opravljajo, zavlačujejo in taktizirajo, pa tega kljub opozorilom in možnostim ne od-pravijo. V takih primerih moramo uporabiti institucijo odpoklica oziroma odstopa. Če bomo negovai delegatske odnose in odgo-vornost v bazi, bomo utrjevali samoupravo in sodelovanje, se bomo korigiiali, spremi-njali stanje in sebe, se ne bomo ustavili, šli bomo naprej.
VS