»fcVKO T-?!LSTVO v UUSL7JN C* SI a 25.ix.193t' Pofttnlns pihana v eotovfn! Leto XII., štev. 221 prsiog, LJubljana, petek 25« septembra 1931 Cena 2 Din tpravo sivo. LiuDijaaa Knatljeva ulica 5 - re.etoo št 3122 3123. 3124 3125 3126 Inseram >ddelek Liubljana Selen« buroova ul 3. - Tel 3492 m 2492 Podružnica ■»r: Aleksandrova cesta št 13 — TeletoD št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Račun- Dr pošt ček zavodih: Ijana št 11 842 Praha 7S 190 it inS 241 Ljub- čislo Naročnina iDušu mesečne 23 - Dia za mizemstvt 40 — Din. Urcdnišrio: Ljubljana: Kuafljeva ulica 5 Telefoo št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» Lfon št 244T (poooč: 2582) Celie- Kocenova al 8 Telet št 190. Rokopisi se oe vračalo. — Oglasi po tarfu Nadaijni padec funta Dočim so se razmere na velikih borzah že precej ustalile, je tečaj angleškega funta še nadalje padel London, 24. septembraa. s. Borza je bila danes otvorjena v sigurnem in čvrstem razpoloženju. Dviganje angleških industrijskih papirjev se je tudi danes nadaljevalo, čeprav nekoliko počasneje. Vodilni mednarodni papirji so danes stali povprečno za točko višje. Na inozemskem posojilnem trgu morejo nemške vrednote zaznamovati nadaljnje precejšnje dviganje. Na deviznem trrru je bilo zaznamovano padanje funta povprečno za eno točko. ' London. 24. septembra, s. V Londonu so se danes sestali trije strokovnjaki v valutnih zadevah, Anglež, Nizozemec in Američan, da razpravljalo o vprašanju srebra.^ London, 24. septembra. AA. Vlada južnoafriške unije ie sklenila obdržati zlato podlago južnoafriškega funta. Zato je padel angleški funt napram tej enoti za 10 do 15 <•/». Pariz. 24. septembra. AA. Anvješki veleposlanik Tvrrell ie nosetil predsednika francoske vlade in se mu zahvalil v imenu vlade Velike Britaniie za dobrohotno stališče francoske vlade v sedanji krizi funta. Pariz, 24 seot. s. Posli na borzi so danes ootekli enako kakor včeraj. Prvotnemu čvrstemu stališču, ki ie imelo za Dosledico oreceišen d vi? tečaiev. ie nroti koncu sledil oadec Tečaii večine vrednot oa so se tudi danes zaključili nad sklepnimi tečaii nreišniee-a dne. Na deviznem trsru ie angleški funt še dalie nadel ter ie zakliučil z 98.5 nroti 104 včerai. Ostali devizni tečaii so ostali čvrsto neiznremenieni. Opoldne ie not:ra!a šoanska nezeta 227. Beriin. 24. novembra AA. Tukaišnia borzo hr -im-ta Hn no"ede';ka. , . Sforkholm 24. septembra, AA. Tukajšnje borza bo zaprta do konca tedna. Atene, 24. septembra, d. Vlada je na nasvet bank zaprl* borzo do konca meseca. Beograd. 24. septembra AA. Italiiansko ooslairštvo obiavlia: Neki inozemski listi so razširil' vest. da bo italiianska vlada razveliavila sedanio stabilizacijsko nod'otro italiianske lire Italiiansko poslaništvo ie no oblaščeno. da kateeorično demantira to do vsem neosuovano vest. Pred velikim mezdnim pokretom v Ameriki v industriji jekla — Predsednik anfu delavskih plač Občutno znižanje delavskih mezd Hoover proti zmanj Sewvork, 24. septembra, d. Newyork Steel Corporation je napovedala zmanjša n,e mezd. s katerim bo prizadetih 200.000 d"!avcev Bethlehem Steel Corporation. Oe-nera! Motors, United States Rubber in Joi-ned Steel Corporation so napovedale, da bodo s 1. oktobrom znižale mezde za 10 friiskih državnih fininc. Po tem dogovoru mora avstrijska vlada še v leto5"iem proračunu prihraniti naimapi milnonov 5:1iogov proračun za r>rfi<-idin'p ip+o t)a se mor" skrčit za na^lipiih 101 mi15'onov. Vi na; shi-'tio za odn>!ioli-tično naravo se moraio doc ©g? nid^i^il tt\-tri^vči -nrihr^nki 'Voc1°d moro izdati ciTntf rukort o bapV"li k? hn orpo-rfn^al nlrri V^gio Vori trolo V« no^lorti teh ^d avctr:icV:e VITIO prevzetih obvpTiosti ->rir>oro5q f:Tlfnoili Se ri^Tjiše \vs,trijr posojilo ^ višini 250 milijonov ši-lin ctov. Nove volitve v Atioinv-f-; noslanci so v sv o iih izvajaniih poudari1! da so novi davki krivični 'n da obremeniuieio večinoma delavstvo. Demonstracij^ brezposelnih v A nalili London, 24 septembra, s. Po vesteh listov iz G!asgowa in Liverpoola so tamoš-nji brezposelni včerai priredili demonstracije. Korakab so po glavnih cestah mesta ter peli komunistične pesmi V Liverpoolu je prišlo tudi do izgredov. JAPONSKA PROTI VMEŠAVANJU DRUŠTVA NARODOV Japonci bodo izpraznili zasedeno kitajsko ozemlje Tokio, 24. septembra d. Zunanje mini« strstvo objavlia, da Ho izvedena izpraznitev zasedenega kitajskega ozemlja v Mandžuriji. Znatne japonoke čete so le v ob; zidanem delu mesta Mukdena, v gotovih mestnih okrajih Čan^čuna in končno je še kakih 200 mož v Ki rimi. Vendar pa se te čete ne vmešavajo v upravo omenjenih mest. Na noto Društva narodov bo japonska vlada odgovoriia danes. Njen odgovor ima predvsem namen informirati Društvo narodov o položa;u. V njem se izraža pris pravljenost, odpoklicati japonske čete iz področja južno-mandžurske železnice, istos časno pa se ponovno poudarja stališče Japonske, da ne želi nobenega vmešavanja Društva narodov v nastali spor. Voiaška uprava je nasp^jti -tdepu vlade, da se odpokličejo čete, napovedala, da hoče trenutne oostojanke iaponske vojske tol ko časa vzdržati, dokler ne ho dosežena zadovoljiva rešitev vseh spornih vprašanj. Šanghaj, 24 septembra, g. Kitajska vlada je poslala tretjo protestno noto Japon« ski. v kateri zahteva takojšnjo umakmtev japonskih čet iz Mandžurije. Protestna nota izjavlja, da je japon-fca vlada kršila Kellogaov pakt in da bo Kitajska zahte* vala' raparaciie za vso storjeno škodo pred mednarodirm forumom Od japonske strani se iavlja, da so voiaške operacije končane in da se bo likvidacija konfl'kta izvršila pogoni političnih pogajanj. Do tedaj pa se japonske čete ne bodo umaknile iz Mandžurije. Tokio, 24. septembra, s. Za danes je bila sklicana nujna seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o načrtu od-! govora ,ia noto Društva narodAv. ženeva, 24. septembra, s. Ameriški dr« žavni tajn:k Stimson je poslal generalnemu tajništvu Društva narodov sporočilo, v katerem izjavlja, da se vlada Zedinjenih dr« žav poipo'noma strinja « stališčem Dru« štva narodov, fci je prišel do izraza v sklepu sveta, in da bo Japonski ;n Kitai.ski poslala note v istem duhu. Kakor 6e do-znava, je Kitajska sporočila predsedn;ku sveta, da sprejme od sveta sprejete začasne ukrepe. Ženeva, 24 septembra, č. Na današnji plenarni 6eji Društva narodov je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje kitajsko-ja-ponskegu spora. Predsednik Lerroux je sporočil, da 6e svet Društva narodov že bavi s tem vprašanjem ter je že pozval Kitajskj in Japonsko, naj takoj ustavita vse sovražnosti. Na predlog Titulesca je bila zato ta zadeva odstavljena z dnevne« ga reda in prepuščeno nadaljnjo postopanje svetu Društva narodov, j Ženeva, 24. septembra, g. Dejstvo, da so se Zedinjene države pridružile posredovalni akciji Drušiva narodov v konfliktu med Japonsko in Kitajsko, je v ženevskih krogih povzročilo veliko zadovolji stvo. Meni se, da bo ta rezultat iz-hod šče tesnejšega sodelovanja med Društvom na« ! rodov in Zedinjenimi državami. Kar se ti-i če razvoja položaja na Daljnem vzhodu, gledajo na to v Ženevi z velTco skrbjo. Japonski delegat je danes iziavil. da dosedaj še ni dobi' nobenih instrukcij o umaknit vi japonskih čet iz Mandžurije. Menijo, da pomeni ta zavlačevalna taktika japonske vlade odklonilen odgovor. V krogih Dru» štva narodov vlada največja zadovoljnost zaradi tega, ker smatrajo že iz prestižnih ; vzrokov ured tev konflikta med sedanjim zasedanjem sveta za potrebno. Pariz, 24. septembra d. Kakor poročajo iz Moskve, je ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov japonskemu poslaniku izrazil svoje začudenje nad postopanjem Japonske v Mandžuriji. Ker obstoja med Japonsko in Rusijo prijateljsko razmerje, je Rusija po Litvinovi izjavi pričakovala od Japonske, da jo bo prej informirala o svojih načrtih glede Kitajske. Japonska bi se morala zavedati velikega zanimanja Rusije za notranje mandžurske dogodke, predvsem ob vzhodno-kitajski železnici. London, 24. septembra. č.^Daily Herald« poroča, da je sovjetska vlada že mobilizirala svoje čete ob kitajski meji in da je Ka-rahan že odpotoval iz Moskve na Daljni vzhod, da prevzame vrhovno poveljstvo nad rnskrimi četami V gotovih krogih se celo zatrjuje, da se bo Rusija pridružil« Kitajski ter nastopila proti Japonski. Znano je, da ima Rusija velike interese na mandžurski železnici in da je že od nekdaj ljubosumno gledala na japonsko osvajaloo politiko. Na Kitajskem vlada vedno večje vojno razpoloženje. V šanghaju in vseh drugih večjih mestih so se vršile včeraj in danes velike protestne skupščine, ka/terih se je udeležilo na stotisoče ljudi. Na vseh teh skupščinah &o govorniki pohvali narod k slogi in v sprejetih resolucijah proglašali enotno narodno fronto proti Japonski. Nunkinška vlada je odposiaia jap — tretjo pretestno nouo. ki 'ma popolnoma značaj ultiiufta. Kitajska v'ada srro^®. no orožju, če se Ja- ponske četa takoj ne umaknejo s kitajskega ozemlja. K t"--" -" naiiji minister Sung je sorejel popoldne odpravnika poslov ja-pons^eea v'anJptTa ter mu sporočil, da kitajska vlada ne more sprejeti japonskega predloga za uvedbo direktnih pogajanj. Tudi Amerika gleda čim da.lje bolj ljubosumno na dogodke na Daljnem vzhodu. Značilno je, da je zunanji minister Zedinjenih držav Stimson poslal kitajski in japonski vladi spomenico, v kateri priporoča mirno likvidacijo spora. Iz tega se mo-rQ sklepati, da Amerika ne misli stati ob strani in dopustiti, da se spor ob obali Pacifika rešuje brez nje. ženeva, 24. septembra AA. Japonska vlada je odklonila anketo in izpraznitev zasedenega ozemlja, ki jo je predlagalo Društvo narodov. Svet Društva narodov bo vztrajal na tem, da odpošlje v kritično ozemlje civilne opazovalce. ženeva, 24. septembra AA. Na tajni seji sveta Društva narodov je japonski delegat na prigovarjanje britskega in francoskega delegata pristal na to, da zaprosi svojo vlado, da sme Društvo narodov poslati v Mukden preiskovalno komisijo, sestavljeno iz civilnih oseb. Nanking, 24. septembra AA. Vlada je poslala Japonski tretjo noto. Francoski poset v Berlinu Senzacionalne vesti o francoski pripravljenosti za zMižanje z Nemčijo Poročevalec gospodarske komisije Rol-lin je imel pri tej priliki govor in dejai, da bo ob"ok francoskih ministrov v Berlinu, čt ga bodo narodi pravilno razumeli, velik dogodek in izhod šče za resnično, trajno in splošno zbližanje. ki je najboljše 'am-stvo varnosti in miru. Za to izjavo -e je nemški minister za zunanje zadeve govorniku prisrčno zahvalil. Pariz, 24. septembra >News Chronicl?« objavlja daljši članek diplomatskega sotrud-nika »Matina«, v katerem se bavi z zbliža-njem med Franci io in Nemči jo. Pisec poudarja, da je zbližanje mogoče, če pa naj bo trajno, se mora izvršiti ]>o načelu popolne enakopravnosti. Francija je voljna doprinesti za zbližanje z Nemčijo velike žrtve, ki bi obstojale zlasti v tem, da bi se Nemčiji vrnile njene nekdanje kolonije Kongo in Kamerun in da bi se nanovo uredilo vprašanje koridora med Poljsko :n Nemčijo, med katerima bi moralo priti prav tako do tesnega sodelovanja. To ceno za zbližanje med Nemčijo bi plačala Francija samo pod pogojem, če nudi Nemčija dovolj-na jamstva, da mir v Evropi ne bo ogrožen ne od Nemčije, ne od katere druge srednjeevropske države ali bloka. Pisec izraža bojazen. da Nemčija na to ne bo pristala. V zadnjih treh letih je pokazala nemška diplomacija toi'ko nerazumevanja za žrtve in popustljivost Francije, da je francoska nezaupljivost popolnoma upravičena. Nemčija pripisuje vse to, kar je Francija zadnja leta žrtvovala za idejo miru. kot uspeh svoje politike in zahteva vedno novih koncesij. Parii, 24. septembra AA. Briand in La-val odpotujeta v Berlin v nedeljo. V ponedeljek se udeležita francoska ministra kosila, ki jima ga priredita dr. Curtius in dr. Briining. V ponedeljek zvečer bo slavnostna večerja na francoskem poslaništvu. V torek zjutraj je povratek v Pariz. Razgovori se bodo nanašali v prvi vrsti na gospodarska in finančna vprašanja. Ni izključeno, da bosta Laval in Briand sprejeta od Hindenburga. Francosko časopisje pričakuje od tega obiska ugodne sadove. Bertin, 24. septembra d. Dejstvo, da bo francoskega ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda pri posetu v Berlinu spremljal glavni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Philip-pe Berthelot, je v tukajšnjih političnih krogih vzbudilo precejšnjo pozornost. Sklepajo, da se tudi na francoski strani pripisuje berlinskim razgovorom večji politični pomen, kakor pa je bilo doslej razvidno iz časopisnih komentarjev. V Berlinu bo torej prišlo do konference osmih državnikov, ker se je bodo razen francoskih ministrov, Berthelota, državnega kancelar-ia dr. Brunmga in zunaniega mipistra dr. Curtiusa udeležili tudi državni tajnik v zunanjem ministrstvu Biilow, novi francoski poslanik v Berlinu Francois i^oncet j-p no-nšVi noclnnilr v Pa^ni v Ženeva 24 septembra. AA. Skupščina Društva narodov je danes sprejela noro?do o intelektualnem sodelovanju in poročilo gospodarske komisije. General Živkovič preveden v rezervo Beograd, 24. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 24. t m. je bil na predlog ministra vojske in mornarice preveden v rezervo predsednik ministrskega sveta armijski generai Peter Živkovic. Povratek dr. Curtiusa v Beriin Vesti o ostavki nemškega zunanjega ministra ukrepi nemške vlade Novi zasilni finančni Berlin. 24. septembra, č. Dopoldne se je zunanji minister dr. Curtius vrnil iz Ženeve. Popoldne je na sej? vlade poročal o razpravah v Ženevi. V zvezi s tem se je vršila v ministrskem svetu razprava o taktiki zunanjega ministra v Ženevi. V poučenih kro gih zatrjujejo, da ni izključeno, da bo^dr Curtius še pred poletom francoskih držav nikov v Berlinu podal ostavko Vlada je nr večerni seji razpravljala o eosnodarsken programu za zimo. V prvi vr^tj pre za pod poro brezposelnosti Vlada je sklenila pre vzeti vse v to svrho določene fonde, da n ta način razbremeni občine. Za izvedbo nu seljevanja v okolici mest bo vlada prispe vala na mesec po 20 miliionov mark. Nadalje je b;1o sklenjeno, da se zniža hišni davek za četrtino in prisilijo na ta način hišni posestniki k znižanju stanarin. Končno ie bila sklenjena nova zasilna uredba, s kamero se ustavi do nadaljnjega napredovanje iržavnih uradnikov in znižajo uradniške prejemke na 80 odstotkov dosedanjega iz--»osa. V svrho olaišania setave novega proračuna je vlada sklenila podaljšati z zasilno uredbo proračunsko le'o za tri mesece. V j. do 30 juniia. tako da bo mogel državni •bor m;rno razpraviiati o proračunu tudi še •o velikonočnih počitnicah. Prepoved naseljevanja v Chilu Santiago de Chile. 24. septembra č. Chilska vlada je danes izdala zakon, s katerim do preklica zabranjuje vsako priseljevanje. Ta prepoved ima v prvi vrsti namen, da se omili vedno bolj naraščajoča brezposelnost. Zima na Madžarskem Budimpešta 24. septembra č. Na Madžarskem je zavladala že pravcata zima. Na vseh gorah je do 800 m zapadel debel sneg, po vsej državi pa danes temperatura ni znašala nad 4 stopnje nad ničlo. Justifikacija 85 oseb zaradi linčanja New York, 24. septembra d Zaradi linčanja župana mesta Vincente v mehiški državi Guerrero je bilo včeraj justificira--nih 85 ljudi. Justifikacija je bila izvršena na odredbo guvernerja države Guerre- ro. Objavljenje ukaza o volitvah Beograd, 24. septembra p. »Slažbene Novine« objavljajo ukaz o razpisu novih volitev. Seja ministrskega sveta Beograd, 24. septembra. AA. Danes od 11. do 1320 je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta in notranji minister g. Peter Živkovič. Na seji so reševali tekoče posle. Laval sprejel ameriško povabilo Pariz, 24. septembra, č. Ministrski predsednik Laval je danes posetil ameriškeea poslanika ter ga obvestil, da v smislu sklepa ministrskega sveta z veseljem sprejema povabilo predsednika Hoovra za poset v Ameriki. Pozneje je imel Lava! daljšo konferenco s francoskim poslanikom v Wa-shingtonu Claudelom. ki se mudi v Parizu in se vrne prve dni oktobra v Ameriko. Laval mu je dal točna navodila glede svojega poseta v Washingtonu in glede vseh problemov, o katerih se bo razpravljalo ob tej priliki med Hoovrom, Lavalom in Stim-sonom. komunistične demonstracije v Sofiji Sofija, 24. septembra, č. Snoči je poskušala skupina komunistov prirediti javen shod na vogalu Bulvara Boteva. Policija pa je shod onemogočila 6 tem, da je glavnega govornika komunističnega poslanca Nau« mova aretirala Komunisti so poskušal za« radi tega uprizoriti demonstracije, vendar pa jih je policija razgnala in okrog 100 ljudi aretirala. Prevoz trupla ponesrečenega letalca Bukarešta. 24 septembra. AA. Včeraj je bilo v Bukarešti opravljeno opelo za ponesrečenim letalcem Pavlom Glodičem. Para-stosu so prisostvovali uradniki poslaništva, čJani naše kolonije in zastopniki letalske družbe Cidne. Snoči so posmrtne ostanke ponesrečenega letalca prepeljal5 na postajo. Truplo bodo prepeljali v Jugoslavijo. Sklicanje poljskega parlamenta Varšava, 24. septembra d. Snoči je bU objavljen odlok predsednika republike, s katerim se sklicuje redno proračunsko zasedanje parlamenta za 1. oktober. Ministrski" predsednik Prystor je že včeraj obvestil maršala sejma in senata o sklicanju rednega proračunskega zasedanja. Kakor se čuje namerava sejmski maršal Switalski sklicati prvo sejo sejma za 1. oktober. Obsodba Gajde potrjena Praga, 24. septembra h. Vrhovno sodišče je odbilo ničnostno pritožbo Gajde oroti njegovi obsodbi na dva meseca ječe. Zaradi te odločitve bo Gajda izerubil svoj poslanski mandat ter svojo penzijo. t J J Volitve V nedeljo. S. novembra, teden dni po Vseh svetih, bomo imeli po štirih letih zopet volitve. Jugoslavija kliče na volišče vse svoie polnoletne moške državljane, da izberejo svoje zastopnike za Narodno skupščino, ki bo potem -skupilo s senatom in kraljevsko vlado skrbela za splošne interese naroda in države ter vseh njunih slojev in delov. Vsake parlamentarne volitve so važen dogodek v življenju vsakega naroda, velikega ali malega. Za Jugoslavijo in vse nas jugoslovenske državljane pa bodo sedanje volitve naravnost zgodovinskega pomena Ne samo zato, ker bodo to prve volitve po dveinpolletnern prehodnem brezustavnsm stanju. Njihov glavni pomen bo v tem, da bodo tvorile nov mejnik v razvoju našega državnega in narodnega življenja. Osmi november bo na manifestanten način podkrepil šesti januar tretji oktober in tretji september, tri glavne temelje naše nove državne politiks. °rve in glavne smernice te nove do-v našem razvoju so podane že v še-stojanuarskem manifestu, dopolnjene dne 3. oktobra 192S v temeljnem zakonu o nazivu države in o razdelitvi na banovine ter končno ustaljene v naši novi ustavi z dne 3 septembra. V podrobnostih jih konsekventno izvajata volilni ter društveni in zborovalni zakon, izvajati pa jih bode morali tudi vsi nadaljnji zakoni uveljavljeni na osnovi nove jugoslovenske ustave. Najširše narodne mase so ob vsaki priliki izno-va pokazale, da odobravajo te nove temelje našega razvoja, pokazale pa tudi zlasti odločno, da nočejo povratka v stare, zaslepljene in večinoma malenkosten, a vsakdanje življenje do dna zastrupljajoče strankarske borbe. Izpričale so s tem tako globoko državljansko in narodno zavest ter tako veliko politično zrelost, da je moral biti presenečen vsakdo, kdor našega naroda ni natančneje poznal in je ocenjeval njegove politične sposobnosti po žalostnih strankarskih in parlamentarnih razmerah dobe pred 6. januarjem. Veliki moralni kapital narodovega zasipanja je omogočil šestojanuarskemu režimu, da je uspešno dovršil svoje prve naioge notranjega pomirjenja in ozdravljenja državnega življenja ter pripravil tako bazo za povratek ustavne in parlamentarne vladavine, ki pomeni direktno sodelovanje naroda pri vodstvu državnih poslov. Ustava določa način, kako se bo to sodelovanje vršilo, razpis volitev pa pomenja apel na vse zavedne državljane, naj si izberejo svoje zaupnike, ki bodo v njihovem imenu opravljali to važno in odgovorno ustavno nalogo. Pri volitvah 8. novembra bo naš narod določil, kdo ga bo zastopal v zakonodajni zbornici, v novi Narodni skupščini. Kategoričen interes naše države in njenega prebivalstva je, da pri voiitvah brezpogojno zmaga ideja, ki je vodilna misel naše nove državne ureditve, ideja širokogrudnega, pravilno poj-movanega narodnega edinstva s popolno enakopravnostjo vseh plemen, vseh slojev m posameznikov. Ni dvoma,, da bedo volilci poslali v Beograd može, ki bodo voljni in sposobni dograditi močno in ponosno stavbo prerojene Jugo-slavije, na zdravih, že danih temeljih. Ni dvoma, da bodo poslali može, ki bodo, pogled uprt le v bodočnost, posvetili vse moči in zmožnosti, najprej ozdravljenju sedanje pereče in hude gospodarske krize, potem oa sistematičnemu delu za utrditev našega gospodarstva, za ureditev naših socialnih razmer in za povzdigo kulturnega nivoja najširših narodnih plasti. To nalogo bodo od svojih volil cev dobili vsi izvoljeni zaupniki naroda. Volitve osmega novembra zato ne bodo volitve v smislu, kakor smo jih poznali nekdai. Pri njih ne bo šlo za to ali ono stranko, ne za ta ali oni demagošlci »šlager«. Šlo bo za to. da hočemo veliko in močno Jugoslavijo da hočemo stvarnega in neumornega dela v dobrobit ce-lokupnosti in s tem tudi v dobrobit vsakega posameznika. Sedanje volitve bodo velika in mogočna manifestacija naše trdne volje do svobodnega razvoja in neoviranega napredka. Velika akcija za gladujoče pokrajine Za nuino pomoč ie potrebnih najmanj 140 milijonov darGvi Velikodušni Beograd, 24. septembra, e. Snoči se je vršila v prostorih Rdečega križa konferenca zastopnikov vseh beograjskih narodnih •in dobrodelnih društev, na kateri je bil izvoljen narodni odbor za podporo pasivnih krajev. Konferenci je prisostvoval tudi ministri- za socialno politiko dr. Kostreneič. dočim je ministrskega predsednika zastopal vrhovni inšpektor Radoslav Dunjič. Konferenco je otvori! predsednik Rdečega križa dr." Marko Leko. ki je nato prečital pismo g. ministrskega predsednika, ki je objavljeno na drugi strani in v katerem sporoča, fla poklanja za podporo pasivnim krajem svoje celokupne enomesečne prejemke. Ta korak ministrskega predsednika je napravil na vse navzoče globok vtis. Med splošnim odobravanjem je bilo sklenjeno, da sc ori bor generalu živkoviču pismeno zahvali, dočim je bila Nj Vel. kralju za njegov milijonski dar odposlana brzojavna zahvala. Predsednik je nato prečita! še celo vrsto pisem uglednih ljudi, ki s'.> poklonili večje količine živil. Tako so med drugim bratje Gjungjerski poklonili I!', vazonov žita. koruze, sena in slame, privilegirana izvozniška družba 20 vagonov, ministrstvo za trgovino 13 vagonov žita. Manjše količine — najmanj 1 vagon — pa so poklonili tudi razni veletrgovci. Zastopnik ze m 1 jer a d i ii šk i h zadrug je priporočal, na: b; se v prvi vrsti zbirali denarni prispevki. Temu naziranju pa se je protivil minister za socialno politiko, ki je poudarjal, da marsikdo lažje daruje v živilih, kakor v gotovini. V ostalem pa. je pripo-porcčal. naj se zbiranje prispevkov čim bolj razprede in pospeši ter pritegne k te- mu zlasti ženski svet, ker je znano, da ena sama ženska v takih akcijah mnogo več doseže kakor 100 moških. V svojem govoru je minister socialne politike nadalje poudarjal, da je treba imeti pri tej akciji pred očmi tri glavna vprašanja: Zbiranje prispevkov, razdelitev podpore in dovoz. Podpora največ zaleže, ako je dana pravočasno. Zato je treba zbiranje prisoevkov kaT najbolj pospešiti. Težavnejša je razdelitev podpor, ker je često zelo težko presoditi, kje je potreba največja. Ljudska psihoza je v takih trenotkili silno občutljiva Cenitev postaja često fantastična Tako se je tudii tokrat najprej računalo, da bo treba za nujno pomoč najmanj 110 milijonov dinarjev Pri poznejši natančni cenitvi pa se je ugotovilo, da bo za največjo silo zadostovalo 45 milijonov. Najhujše je prizadeta zetska banovina. ki potrebuje najmanj 20 milijonov, dočim je ocenjena najnujnejša potreba za vrbasko banovino na 5. za savsko pa na dva milijona Država bo storila svojo dolžnost, treba je le, da jo ves narod podpre. Ce se bo takoj v začetku akcije zbralo polnih 43 milijonov, potem se ni bati hujšega pomanjkanja, če pa se to ne doseže, bo beda dd dne do dne hujša in potreba vsak dan večja. V nato sledeči razpravi je bil med drugim sklenjeno naprositi prosvetnega ministra, naj izda odiok, da bodo vsa državna gledališča priredila predstave, katerih dohodek bo namenjen za podporo pasivnim krajem Na koncu je bil sestavljen še ožji odbor, v katerem so zastopniki Rdečega križa. Narodne odbrane. Sokolskega saveza. Učiteljskega udruženja in Trgovskih zbornic. Znižana vožnja za vinsko razstavo v Ptuja Beograd, 24. sept. AA. Z odlokom prometnega ministrstva je dovoljena polovična vožnja vsem obiskovalcem vinske razstave v Ptuju. Za razstavljeno blago velja olajšava tarifnega dela 2 B štev 13. Pojasnila k volilnemu zakonu Minister pravde ie izdal nekatera pojasnila k določbam zakona o volitvi narodnih p-oslancev. Potisnila določajo: 1. Za potrditev sreskih kandidatov ie pristojno okrajno sodišče na sedežu upravnega sreza. ako ga tam ni. pa prostorno nuhližje sodišče. 2. Ako predlagatelji kandidature niso iz področja okrninega sodišča kateremu prijavljajo kandidaturo, se morajo izkazati s notrdilom svoicga sreskega sodišča, d.i so voisani v volilni imenik. 3. Mesto Subotica tvori z okoliškim bač- kotopolskim srezom eno volilno edinico. 4. Državni (volilni) odbor je pristojen, da določi, kateri banovinski sedeži volijo za sebe in koliko poslancev volijo. Vienna : Roma 3:1 (3:0) Danai 24, sent sr. Ob močnem dežiu se ie danes vršila drmra tekma med Vienno in SC Roma za srednieevron. nok.il Zmasra-la ie Vienna s 3:1 (3:0) Za Vienno sta sccr-tala Marat 2 in Blum iz enaistmetrovke. za Romo Volk. Drucro enajstmetrovko, ki io ie streli al Blum. ie viel vratar Rome. isrra ni bila lena. Zlasti začetkoma se ie ieralo n^ecei ostro in sta bila Brosenbauer od V;enne in d' Acmino od Rome izkliuče-na Zaradi slabesra vremena ie bi'o prisotnih le 3000 eledalcev. S to zmasro nride Vienna v tinale tekmovania za srednjeevropski pokal. Hmeljsfci trs žatec. 24. septembra h. Današnji posli so se razvijali v zelo čvrsto tendenco. Cene 340 do 390 Kč. Hmeljarji so pri prodaji zelo rezervirani. Cene se bodo vsekakor še dvignile. 20 000 10 000 4.000 2.000 ara. razr. loteni* Včeraj so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne razredne loterije: 80.000 Din srečka štev.: 83.938, srečke » 23.098,25.554,54.581, >■> 35.720, 63.508, 66.501. 91.606, 96-045. 84.887, » 26.683,40.295.56.086.72.812.98.786 v ,„„, „ » » 284. 1.435. 1.306. 1.152. 1.274. 2.696. 2,810, 7.090, ORfifi ^RR 2 ".18 15 on 31 523 3?. 639. 33 994, 3?. 093. 35.384, 37.829, 27.656, 28$4 29994 37.800? 39.876, 42.772. 46.599, 47.365. 4«.888. 48.220. 50.768, 52 273 55102 58.713 50.287. 61.856. 61.021. 61.887. 60.065. 63 065, 67.847, 67 866 68889 69.434! 60.967. 68.141. 71.152. 74.156. 76.940. 77908, 81.387, 81616' S4 345 80 «33 82 9*0 M 270. «6 736 90.338 «8.301. 255 115. Zaradi telefonskega sprejemania ne jamčimo za točnost številk. Manjše dobitke objavljamo naknadno. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane. tako da bodo mogli naši igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko časa. dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke, žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo naše igralce že sedaj, da ie državna razredna Ioterna za pn-hodnie kolo /nižala število srečk za polovico in bodo izstledi za dobitke zato „ vU," n* ho oo!* s^čk« t* vcoU T>m 200—. nolovinn? ' i f>f) _ Zo*-""" "»O —. Zadružna hranilnica r, z. z o, z,, Ljubljana, Sv. Petra c.19 Milijonsko kraljevo darilo Naš Rdeči križ ie uvedei pomožno akcijo za podporo krajem, prizadetim po letošnji suši. Kakor znano, je letošnje vroče poletje udarilo osobito kraške pokratiine naše države in je uničilo ne samo poljski pridelek v nekaterih predelih vrbaske. zetske. primorske in savske banovine, marveč je soinčna pripeka močno oškodovala tudi živinorejo dotičnih krajev. Po poročilih pokrajinskih odborov Rdečega križa je bila ponekod celo košnja povsem nemogoča, ker je zgodnja- suša že v kali zadušila rast vsega bilja. Ljudje v teh krajih žive žc danes v veliki bedi. še hujša pa jim grozi na zimo. Pobuda za podporo oškodovanemu ljudstvu dotičnih krajev, ki jo je dalo Društvo Rdečega križa, je tedaj zelo umestna in potrebna ter priča, da se imenovana vsenaroiiia institucija dobro zaveda svoje visoke naloge. Morda je še kje med našim ljudstvom vkoreni-njen nazor, da je Društvo Rdečega križa organizacija z nekakim več ali manj vojaškim značajem, kakor je to bilo v starem avstrijskem režimu. Naš Rdeči križ pa je že opetovano dokazal, da pojmuje svojo dolžnost globlje in širje ter stopa na plan vselej, kadarkoli se je nesreča zrušila na naš narod, bodisi v primerih potresov .poplav ali drugih elementarnih nezgod, kjer je hitra pomoč dvakratna pomoč. Ko omenjamo hvalevredno pobudo Rdečega križa, kojega glavni odbor je razpisal zbiranje darov m denarnih prispevkov, ne moremo mimo dejstva, da je ta razpis in poziv iz lastne inicijati-ve prehitel naš kralj, ki je pred tremi dnevi, kakor smo že poročali, nakazal glavnemu odboru svoj donesek za gladujoče prebivalstvo v višini enega milijona dinarjev. Ta plemenita kraljeva gesta bo v vsej naši javnosti, osobito pa med prizadetimi vzbudila živahno odobravanje in zadovoljstvo. Kakor že tolikokrat, tako je tudi to pot prišel z najvišjega mesta svetel vzgled domoljubja. Naš vladar jc s svojim velikodušnim darom postavil temelj skladu, ki ga pripravlja glavni odbor Rdečega križa, in nadejati se je, da bo občinstvo sledilo plemenitemu primeru ter po svojih močeh pripomoglo, da bo akcija našega Rdečega križa olajšala bedno stanje čim več prizadetim. Nj. Vel. kralj se je tudi to pot izkazal kot brezprimeren domoljub, ki mu je predvsem na srcu blaginja naroda. Pokazal je, da ni le vodja svojega naroda, marveč da je vedno pripravljen učinkovito priskočiti na pomoč, kadarkoli Inudstvo potrebuje podpore. Njegov znatni prispevek bo Rdečemu križu omogočil, da takoj nudi denarno pomoč najpotrebnejšim in iz kraljevega darila bo odbor črpal toliko časa, dokler se tudi iz širših slojev naše države ne začno stekati darovi za oškodovance. Razen človekoljubnega znača, ki ga v prvi vrsti ima vladarjevo naklonilo, je treba naglasiti v velikodušnem dejanju še potezo demokratičnosti, ki je ena izmed mnogih odlik našega državnega vodje. Milijonsko darilo dokazuje, da naš kralj kljub obilici državnih poslov verno sledi življenju najširših plasti naroda in da so mu osobito pri srcu skrbi in težave preprostega naroda, ki je vajen, da svojo nesrečo nosi tiho in vdano. Kraljeva inicijativa ima tedaj tudi v tem oziru dvojno vrednost, saj je s svojim dejanjem pokazal javnosti, ki bi morda ne vpoštevala časopisnih pozivov, kje je največja potreba v sedanji splošni krizi. Ni dvoma, da bo bogato kraljevo naklonilo vzbudilo v vsej naši javnosti zasluženo priznanje in utrdilo v srcih državljanov prijetno zavest, da nad nji-m; in njihovimi stiskami budno čuva sam vladar, ki tudi ne dopusti prilike, da ne bi s svojo radodarnostjo dal dejanskega izraza svoji skrbi za narod. Želeti bi bilo, da bi temu sijajnemu primeru sledili vsi državljani ter da bi vsak po svojih močeh prispeval v omenjeno človekoljubno svrho. * Ministrski predsednik za stradajoče Beograd, 24. septembra, r. Predsednik vlade general Peter 2ivkovič je poslal glavnemu odboru Rdečega križa pismo, v katerem pravi: »Čast mi je, sporočiti Vam, da kot svoj prispevek za pomoč krajem, ki so trpeli po suši, odstopam glavnemu odboru Rdečega križa svojo enomeseč-ro plačo z vsemi dodatki v znesku 16.034 Din. To vsoto bom f /plača! odboru v treh mesečnih obrokih, počenši s 1. oktobrom 1.1.« __ Premestitev v železniški službi Beograd, 24. septembra p. Železniški kontrolor in postajenačelnik v Sevnici Bogomil Milost je premeščen za postajnega načelnika v Videm-Krško. Iz državne službe Beograd, 24. septembra p. Z odlokom ministra trgovine in industrije je premeščen kontrolor mer Miroslav Puc iz Dubrovnika k sreskemu načelstvu v Mariboru. kontrolor mer Josip Hojkar pa iz Maribora k sreskemu načelstvu v Ljubljani. Posojila Drž. hiootekarne banke Beograd. 24. septembra č Upravni odbor. Drž hipotekarne banke je imel včeraj in danes <*eio Polee ^ekočib zn-lev je bilo odobrenih tud^ raznih posojil v skup ni višini 5.160.989 Din. Ne pozabite pogledati pri županstvu ali sodišču, ali ste vpisani v volilni imenik! Ako niste vpisani, zahtevajte, da vas vpišejo. Vpis v volilni imenik lahko zahtevate pri občini alt pri sodišču pismeno ali ustmeno. Ravno tako pa lahko tudi zahtevate popravek imenika, ako \e vanj vpisan kot volilec kdo, ki nima volilne pravice. Za vse te reklamacije je čas samo še danes in jutri. Poglejte pa v imenik in zahtevajte popravek, če bi bil potreben, že danes, da si lahko do jutri pre-srkbite še kc.Ue dokumente, ako bi jih sodišče ali županstvo zahtevalo• r, Vidmar mestu Naši mojstri v 24. kola Kashdan Bled, 2-4. septembra vd. Na današnjem 24. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so se vršile .naslednie partiie: dr. iJ-mar-Niemcovič, dr. Astaloš-IJirc, Stoltz-Bogoljubov, dr. Aljehin-Maroczv. dr. Tar-takower-Hchr, Kostič-Kashdan in Spic;- mann-Colle. Dr. V i d m ar je nroti N i e m c o v i Ja ijrral indiisko nartiio. ki na ie no zanimiv h zaoietliaiih končala no 27. potezah remis. Tudi nartiia v Drvem turnusu med obema tnoistroma ie končala neodločeno. Dr. Astaloš in Pire sta igrala sici;:-iansko nartiio. ki ie že no 17 potezah končala remis. Oba moistra sta bila od oreis-niih težkih boiev orecei utruiena ter sta si v nciasni oozici.ii ponudila remis. V Drvcm turnusu ie Pire porazil dr. Astaloša. Stoltz in Bogoljubov sta igrala damski srambit. Isrra ie bila dokai kratka, vendar na ie bila tu in tam orecei ostra. V 17. po-tezi ie prišlo do zamenjave dam. nakar ;e uartija no 23 notezah končala renrs. V Drvem turnusu ie Bozoliubov nadvlada! Stolt-za. Dr. Aljehin ie igral proti M a r o c z V-i u damski srambit. v katerem se Maroczv ni braftil ravno naibolie. Prišei ie v zadre-sro. ki io ie dr. Alichin dobro izrabil ter naoadel nasorotnikovesra kralia. Pri tem ie žrtvoval fieuro ter no 2S. notezah zmasral ©rilec 7 ste i&m &&&& restalzirali, partija Kostic-prekinjena J Z istim rezultatom ie končala partija prve-ea turnusa med obema rro-stroma. Dr. T a r t a k o w e r in Flohr sta imela zelo zapleteno isrro. Flohr se ic bran;! s Caro-Kanaovo obrambo. Isra ie bila zelo o^tra. Dr. Tartakov.er ie v teku icrre ponudil nasprotnika remis. ki era ie oa Flohr odkloni!. Dr. Tartakower ie na zelo len način odbil Flchoiov nanad. izsili! zamen i a vo dam ter zmairal v končnici v 52 potezah. V nrvem turnusu ie zniacral Flohr nad dr. Tartakoiveriem. Partiia med Soielmannom in Co-! c i c ni ie bila ob 19. uri nrekiniena v nekoliko boliši noziciii za Colleia. V prvem turnusu ie Colle zmaral nad Sp:elmannoni. Tudi Kostič in Kashdan sta zvečer prekinila svoio oartrn. ki ie bila ves čns prilično enaka. S to nartiio bo naibrže :me- 10 posla še razsodišče, ker se ;e Kashdin pritožil oroti načinu isrrania Kostiča. \ nrvem turnusu ie zmagal Kashdan. Stanie no 24. kolu ie: dr. Aliehin 19 m nol Boffolinbov 13 (i) dr. Vidmar 13. Kashdan 12 in nol (1) Niemcovič 12 in nol Sn e -mann 12 (1) Stoltz 12 Flohr. Marocr" 11 in nol. Knsfič 11 (2). dr. Tartakower 11. dr. Astaloš 9 in nol. C-olle S (!). Pire 8. Jutr ie nrost dan. vendar se bodo odi-?ra'e do konca orekiniene nartiie iz nre:-šniih kol ie bil leros pumrnu. 1 ' ,-r nri i skoval ne ri7mu. pr! ^^^in^m zasVševaniu v Zavreti ie tudi priznal, da je preišnio noč res vlo-mi, v Sr,:.«no. taiil na ie. da ,e on vlomil t,.d: Dri 22. sentembra zvečer sta \eli1cn-nja in Porok pripeljala Faleza na Pragcr-sko. kier se je na tamošnu oroznisK, Staniči zasliševanje nadaljevalo. \ ceraj dopoldne pa so Falcža uklenjenega odpeljali z vlakom v obmejni št. Hi, kamor so prišli ob 14. in so se takoj podali ni avstrijsko mejo. Tam so namreč razne osebo iz Ledne Avstrije, glede katerih ,e b, o znano, da so po umOru y Oacmku Mdela Falcža v Spili« in drugih krajih ob avstnj-=ki meji, ne da bi vedele, da je jo !t se je skušala še dvigniti, zato jo je se dvakrat udaril z železno palico po glavi. Nato se ni več ganila... Naložil jo je In jo nesel kakih 50 korakov daleč v vrt hišo. Potem se je vrnil v hišo in tam vse pre-br-kal. Pravi, da je našel samo lbO Dm -eotovme in sicer v postelji, v omarah pa ni bilo ničesar. Vzel je denar, iz posode z' meso pa kos take zvane »ribe«, odnesel -- ie tudi moško suknjo, ki je visela v sobi in ki je bila last hlapca Petra Sael- ca. , Še isto noč jc pobegnil preko meje v Avstrijo. Falež ie tudi izpovedal, da se je nato od Spilia klatil proti Lučanam m od tam nroti \Viesu, kjer ie prodal ukradeno suknjo. Nato se je okrenil proti vzno-du in prekoračil madžarsko mejo. 1 '-.c!: tam* se ie klatil po raznih krajih do t m. Nekje je ukradel kolo in se z njim vozil okoli, pri Dolnji Lendavi pa je zopet prekoračil jugoslovensko mejo in s« vrnil v našo državo. Pravi, da je že med potjo čez Prekmur-?c ;n Slovenske Gorice sklenil, da bo vlomi v Glančnikovo graščino. Na Pragersko je prišel v ponedeljek 21. m. zvečer in se ie takoj podal nroti Glančmkovi graščini. Tam je čakal v kaižici do 2.j. ure. nato pa je izvršil vlom. Po v1omu_ pa je takoj pobegni", s kolesom nroti Zivrču.kier ie doletela roka pravice. S Kakor smo že beležili, je bil Falez leta 102=> obsojen zaradi umora sestre Jtikjane Heričeve na S let robije. L. 1929. je bil amnestiran, kmalu potem izpuščen iz kaznilnice, a je zopet začel z zločinskimi do-dvigi. Danes dopoldne so Faleža z močno es-korto prepeljali v Maribor, kjer ga je prevzela mariborska orožniška stanica m se je ves dan nadaljevalo zasliševanje. Falež je osumljen tudi raznih drugih zločinov. Priznal ie že. da je lini na cesti blizu Slovenske Bistrice apadel neko žensko ki je šla s svoie bčerko. in ji iztrgal torbico z demr-em ter pobegnil Falež je nadalje sumljiv tudi znanega napada na dve gospodični na Pohoriu. raznih vlomov v okolici Pragerskega. Slovenske Bisfrire in Poij-čin. ki so še vsi nepojasnjeni Zasledule-io ga tudi vojaška oblastva kot vojnega begunca. Vrem^nclrfl nsirtOVPf? Zagrebška vremenska napoved za danes: polasoma izboljšanje vremena in razvedri-fpv jiiiprno hladno. Dunajska vremenska napoved za petek: i Hladno vreme bo trajalo dalje. v • kraji in Sneg in slana Včerajšnja slana je po naših poljih napravila mnogo škode — Sneg na naših hribih, meteži drugod — Luna bo mrknila Ljubljana, 24. septembra. Po deževju od nedeije zvečer do ponedeljka popoldne je zapadel sneg, kakor smo že poročali, na Krimu in po Polhov-grajskih Dolomitih. Od tega časa temperatura stalno pada, danes zjutraj smo imeli tudi prvič močno slano. Vrhove Gorjancev in kočevskih hribov pa je pobelil prvi sneg v noči od nedelje na ponedeljek. Ozračje se je zaradi te nepričakovano nagle padavine na Dolenjskem izredno hitro ohladilo in je nastopil po dolinah že pravi mraz. V Novem mestu beleži termometer po 3 stop. C. V ponedeljek popoldne je v Kočevju dobre četrt ure snežilo in ne pomnijo tako zgodnjega snega tudi najstarejši prebivalci. Sneg je segel daleč v Belo Krajino. Takoj drugi dan po slavnostni otvoritvi planinske koče na Mrzlici je zapadel sneg in goro pobelil daleč v dolino V Sv. Juriju pod Kumom so dobili sneg po močnem deževju že v ponedeljek dopoldne Snežilo je precej časa in je zapadlo snega 15 do 20 cm na debelo. Od torka zjutraj že je močno snežilo po planinah srednje in južne Bosne Poštna direkcija drinske banovine ie morala poslati na mnoge kraje delavce, da uredijo telegrafski in telefonski promet, ker je sneg pokvaril žice, prevrnil pa tudi nekaj telegrafskih drogov. Po sarajevskih parkih, kier še listje ni popadalo, se lomijo pod težo snega veje in na več mestih ie sneg pokvaril tudi električno omrežje. Danes ejutraj je sicer prenehalo snežiti," a tako egodnjega in močnega snega ne pomnijo najstarejši prcbivalci. Po Sandžaku, zlasti okrog Sjenice znaša temperatura sicer 6 stop. C, a so pri tem vendarle pravi snežni meteži. Okrog Ba-nialuke pa je dva dni divjala snežna nevihta. V planinskih krajih je padlo do 30 cm snega, kar zelo ovira vozni promet. Mnogo snega je padlo tudi v okolici Zmi-janja. Ključa, Glamoča in Drvarja. V pokrajini so se pojavili volkovi, ki napadajo črede ovac ne samo na prostem, temveč čudi v stajah. Za urejevanje prometa so morala oblastva te dni že večkrat poslati delavske oddelke na ceste. ★ le pa davi slan'ca padla... Res! Žal njen učinek ni bil le tako liričen, kakor v narodni pesmi, temveč so njene posledice prav občutne. Uresničila se je zla slutnja, ki sta jo izražala kmetovalec in vrtnar po ponedeljkovem naglem preokretu vremena. Snoči je bilo prav hladno, nebo jasno in zvezdnato. Vode so se potile, kakor pravijo stari ljudje, če se zgodaj zvečer iz potokov dvigajo meglice. Vrtnarji in zelenjadarji so hiteli pokrivat lepe jesenske rože, zelenjavo in druge pridelke. Slutili so nesrečo. Davi okrog 3. je zapihal močan severozapadnik, ki je razgnal meglice. Pritisnil je hud mraz. In davi se je vsem sprehajalcem z Gradu nudil presenetljiv prizor. Barjanski travniki so bili daleč naokrog tja do Iga pobeljeni. Na zelju in drugih rastlinah je perje dobesedno poledenelo in otrdelo kakor usn je. Zemlja je bila domala zmrznjena Ajdova stebelca po njivah so bila obdana z ledeno skorjo. Kmetje bodo primorani ajdo takoj požeti. Temperatura je bila davi v tem mesecu najnižja. Na prostem je ob 7.30 termometer kazal -1-0.6 C, v mestu pa -f-1.2 C. Mraz s slano je zato močneje učinkoval po vrtovih na periferiji in v okolici, dočim so bili nasadi v mestu še precej obvarovani. Liubke dalije. georgine in astre (na Notranjskem jim pravijo »ljubljanke«) pa jo slana kar posmodila in je listje počrnelo. Slana je obsegla vse ravnine, tako Barje, Ljubljansko polje, ravan tja do Kranja, dalje vse Posavjc in Mengeško polje tja do Kamnika. Tudi po Notranjskem je padla močna slana. Logaška planota, planinska kotlina in Cerkniška ravan so davi sličile belemu jezeru. Na ljubljanskem trgu so se dopoldne sukali pogovori v glavnem le okrog slane. »Rož za vse svete bo malo in drage bodo. Grobove bomo krasile z umetnimi rožami.« — »Ajda je uničena. Draga bo moka ajdova, žganci bodo prava slaščica.« — Neka vrtnarica je omenila, da ji je slana uničila velik nasad paradižnikov, ki so docela zmrznili. Kar tri košare jih je za. vrgla. 701eten kmetič tam s Police pri Grosupljem je menil: »Take jeseni še ne pomnim. Vem dobro, da srno za mladih let še o sv. Olžbeti (Elizabeti) bosi okrog skakali in da smo še o božiču krave pasli. Zima bo dolga in gola.« — To se pravi: da bo mnogo mraza, pa malo snega. V soboto 26. t. m. bo lep nara-ven pojav ponolnega luninega mrka. Traial bo od 20.55 do 21.30. Pričetck pomrčanja bo ob 17.41, konec ob 22.41. Potemnevanje prične na južnovzhodnem robu lune. Potek mrka bo sličen enemu dne 2. aprila 1931. Fotografi lahko povzamejo ves potek po-mrkania s tem. da ploščo vsakih 5 minut razsvetle za 0.25 sekunde. T. Zanimiv prizor z državnega lahkoatletskega prvenstva Tsrara ljubezen l Tako se glasi glavni šlager v sijajni veseloigri iz vojaškega življenja Felix Bressart Georg Aleksander Ernst Verebes Marta Eggert Salve smeha pri vsaki predstavi! Sijajna zabava kot pri »Lažnem feldmaršalu«. Najnovejši Paramouniov zvočni tednik Danes predstava samo ob 4. popoldne (Večerne predstave odpadejo zaradi koncerta) Elitni kino Matica Telefon 2124. Jairmitzkv (Hašk) in Skok (Primorje) režeta v mrtvem teku na 100 m cilj. Od leve na desno: Schreiber, Jamnitzkv, Skok. Stefanovič, Miokovič, Dremil Nesreče v novomeški okolici Zopet žrtev plazu v kamnolomu — Nevarna igra s samokresom Pretep in kuluk -- Hud karambol Novo mesto, 24. septembra. V šentpeterskem kamnolomu, ki je last posestnika Gotliba, je zaposlenih več delavcev. Pridno napravljajo pesek in morajo pri svojem trdem delu večkrat tvegati svoje življenje. Včeraj se je v kamnolomu iznenada utrgal plaz zemlje, pomešan s kamenjem, ki je z veliko brzino zdrvel v dolino in zasul dva delavca. Trda "mota je oba zasula do vratu. Tovariši so jima takoj priskočili na pomoč, ter ju jedva oteli iz mučnega položaja Prvi delavec je odnesel le male praske, drugemu, Francu Riflju, na katerega se je zvalilo precej kamenja, pa je nalomilo levo nogo v kolenu in je moral v bolnico. 2e pred dnevi se je pripetila v tem kamnolomu slična nezgoda delavcu Antonu Rataju. Plaz je bežečega Ritaja prehitel in popolnoma zasul. Tovariši so mu življenje le s težavo rešili, fant pa ima nogo zlomljeno v stegnu. V tem opasnem kamnolomu je nujno treba z varnostnimi ukrepi preprečiti nadaljnje nezgode. Franc Somrek. 171etni sin posestnika iz Skala, občina Prečna, je na potu v Prečno našel na cesti prav ličen samokres. Z njim se ie fant podal k svoji poročeni sestri v Dolenji Globodol, kjer je pričel orožje temeljito ogledovati. Projektil je zadel neprevidnega v člen desne noge, kjer mu je-obtičal. Rudolf Bukovec, 241etni gostilničarjev sin. po poklicu mesarski pomočnik, doma iz Semiča, je šel na pol litra vina v sosednjo Drgančevo gostilno, kjer je bilo zbranih več fantov. Kar na lepem je med fanti nastal prepir, v katerem je dobil Bukovec z nožem rano na levi strani glave. Za kuluk jc vozil 1 Oletni Kiren Janez iz Dola, občina ^marjeta na cesto gramoz. Nesrečno naključje je hotelo, da mu je prišla pri ozkem, ostrem zaokretu desna noga pod kolo, ki mu je šlo čez stopalo. Nesrečnež čuti hude bolečine. Hud karambol je doživel mestni stavbenik g. Vrhovnik Valentin, ko se je vračal okrog poldne z motornim kolesom (s prikolico) od zgradbe nove ljudske šole na Malem Slatenku, kjer je delo nadzoroval. Na potu proti Novemu mestu je srečal na ozkem, zidanem mostičku na Cikavi poštni avtobus, ki je vozil iz mesta proti Brežicam. Zaradi ozkega prehoda in trenutnega srečanja na mostu je zadel g. Vrhovnik, ki se je držal skrajne desnice, z motorjem in prikoFco v obcestni kamen in škarpo mostu, kjer je obležal s poškodovano desno roko in zlomljeno desno nogo. G. Vrhovnik je moral, kakor zgoraj navedeni poškodovanci. na zdravljenje v bolnico Lsmi-Ijenih bratov, zadeva sama pa pride pred sodišče. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Lepi U$je 1|,il omati lase - * ^V^^toben sijaj, ^ p£hiteiihnaWa£° ;o sveio« %*faVxffl omotu > s pRfcS^ R1 > t. REPR.RAVE D.D., ZAGREB Mož, ki je v spanju ubil ženo Zanimiva razprava o zagonetnem Obsojen na Skopi je, 24. septembra. NeoVčajno zanimiv in psihološko nepojasnjen primer je včeraj obravnavalo tukajšnje sodišče, ki je obtožilo kmeta Traj-ka Petroviča zaradi uboja lastne žene. Zločin se je zgodil letos v začetku maja v vasi Krušici blizu Skoplja. Neke noči se je kmet Trajko kakor navadno podal k počitku s svojo ženo Ljubico. V drugi sobi so spali njegovi starši in ostali člani rodbine. Sredi noči je Trajko vstal, našel sekiro in ubil z njo mirno spečo ženo. Pri krvavem dogodku je posebno zanimivo to, da ni bilo med zakoncema nikdar, najmanj pa tisti večer, kakih prepirov. To so pred sodiščem zatrjevali vsi domači in vsa va? ve, da sta Trajko in Ljubica živela ves čas svojega zakona složno in zelo srečno. Tudi sum nezvestobe ali ljubosumnosti od obeh strani je popolnoma izključen. Sodišče si je mnogo prizadevalo, da bi natančno proučilo vse okolnosti tega zakona, ki je tako strašno končal. Trajko sam tudi ni znal povedati, kako se je vse dogodilo. Mnenja je, da je imel zločinu — Mesečnik aH pijanec? pet let ječe neke strašne sanje, da je v njih zgrabil za sekiro in z njo ubil ženo. Trdil je tudi, da je mesečnik in da je imel že večkrat epileptične napade. Tudi starši njegovi so izjavili, da ga je v mladih letih med spanjem večkrat napadlo, da je vstal, begat po hiši, a da potem ni imel pojma, kaj se je z njim dogajalo. Trajkova sestra, ki je prebivala v njegovi hiši, je izpovedala sodišču, da je bil njen brat usodnega večera malo pijan in da je že spal, ko je njegova žena še pospravljala po hiši. Kmalu za njim se je tudi Ljub;ca podala k počitku, sredi noči pa so njeni obupni k iki prebudili vso hišo. S sekiro so ji bili prizadeti strašni udarci po glavi, vratu in prsih, Ubijalec je napravil vtis popolnoma blaznega človeka, domači so ga morali zvezati. To je bilo vse, kar je preiskava in končno tudi razprava spravila na d^n. Trajko je bil obsojen na 5 let ječe in ko mu ie bila razsodba razglašena je vstal in zaklical: »Bog je priča, da nisem kriv!« Jesen v Beli Krajini Črnomelj, 24. septembra. Letos nas je izredno zgodaj obiskal sneg. Mirna gora in sosednji kočevski hribi so se v ponedeljek pokazali s snežno kapo. Sneg je zapadel precej nizko do Rodin in Stražnega vrha. Lani je bilo ob tem času v Lahini še vse polno kopalcev. Vse sodi, da bo letos zgodnja in huda zima. Trgatev se je pričela, le vreme je neugodno, ker vedno dežuje. Semiška in metliška okolica, pa tudi Vinica, Plešivica in Adlešiči se radujejo dobre vinske letine. Stražni vrh in D;>blička gora pa imata žalostno trgatev, ker je toča uničila skoraj ves vinski pridelek. Vrnil se ie iz Amerike Jakob Vrščaj, znani gostilničar in posestnik na Lokvah pri (Črnomlju. Stroj mu je v Ameriki odtrgal obe nogi... V nedeljo oooidne je začelo goreti pri Sinkovičevi nristavi blizu črnomeljskega kolodvora. Zgorel ie velik kup rese. Sreča je bila. da so sosedje ogenj pogasili in da ni bilo vetra, sicer bi ogenj upepelil lah- ko vsa sosedna poslopja, ki so po večini krita s slamo. Kdo je ogenj zanetil, ni do-gnano. Vlomilec opleni! trafiko Litija. 24. septembra. Po vlomu v Šribarjevo gost'lno »o vlomilci v našem kraju mirovali. Davi pa js bila močno presenečena gospa Cirila \ u-lerjeva, ko je priš'a k svoji trafiki pri 'i* tijskem mostu in je okušala odkleniti vrata. pa je opazila, da so samo prislonjena in da jih ie ponoči nekdo odtrga! z železnim drogom. V baraki jc našla popoln nered Vlomilec je s silo odprl preda! za cigare in pobral vso zalogo, pobral pa je tudi 100 železniških tovornih listov po 5.50 Din in še razno drobnarijo. Prav gotovo je bil dobro informiran, da je gospa Vi/Jerjeva ravno včeraj prejcia ve? i o /alogo tobak.*, a je pretežni del k sreči odnesla domov. Tako znaša vrednost vlomilčevega p!en.t nekaj nad 2000 Din Orožništvo pod vodstvom narednika Re-bernika je storilcem /e na sledu. Cetinjski pravoslavni bogoslovci v naših kraph Pravoslavni bogoslovci iz Cetinja so pod vodstvom profesorjev prostojereja Mihajla Vučiča in Rista Dragičeviča prispeli na ekskurziji preko Splita in Zagreba v Ljubljano, ki so si jo v sredo temeljito ogledali. Iz naših krajev jih vodi pot v Erod na Savi, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik in nazaj v Cetinje EGLED Otvoritev sezone v drami Slavko Grum: Dogodek t mestu Gogi. Številno občinstvo je obiskalo krstno predstavo slovenske novitete, ki je brez dvoma svojevrsten pojav v naši literaturi. Kakor je svet, ki ga je avtor upodobil apar-ten, tako je bilo po prvih vtisih jasno, da bo režija zelo zanimiv problem Morda tem težji, ker je enotna linija v avtorjevem dramskem prvencu prelomljena in se pojavljajo neskladnosti, ki so nevarne za stil vprizoritve. ^vekriž sta si fantastičnost in realizem. Kdo še ni zaslutil v sebi podobe mesta Goge. tistih ozkih ulic. ob katerih G. Gregorin kot Teobald stoje hiše in notri prebivajo čudni ljudje, vsak od njih predan svoji bolečini in strastem. Vzdušno mesto, v katerem se človeku venomer zdi, da se nekaj dogaja, da hodijo mrtvi po ulicah, da huškajo nevidne sence in se vendar ne zgodi prav nič. Kako želj-no pričakujejo ti bolestni ljudje dogodka, ki bi jih odrešil, jim dal vsebino, pa se vsak dogodek izpremeni v smešnost. V takem mestu se človeške duše zabubijo v svoje boleči ne. ki rastejo v blaznost, v groteskno smešnost. Zdi se mi, da avtorju od jx>četka ni bilo povsem jasno, ali je Goga okvir '/-a različne človeške usode, ali ie Goga inkar-nacija edino teh prebivalcev. Novelistični element se ni prelil v dramatičnost. V tej Gogi, ki je živa in plastična in je njeno ozračje zrastlo v satiro umetniške kvalitete, se odigravajo drame v raznovrstnih sobah, v srcih bolestnih ljudi. V teh mračnih sobah se dogajajo čudno stvari. Tam notri kri-če ranjene duše j>o ljubezni, po čistem svetlem življenju. Okoli njih je vse oživljeno. V starinskem pohištvu ne poka brez pomena, prikazni se javljajo, vse temne mračne sile iz podzavesti se oglašajo. Vsi ti ljudje žive v vedni grozi pred seboj iti neznanim krog sebe. Poglavitne rane jim je vžgalo hrepenenje po ljubezni, ki ni bilo nikoli uteše-no. Nekatere je pohabilo doživetje spolnosti, drugi so ee v različnih podobah njenega uživanja izmaličili v spake. Vsi ti prebivalci, ki še hrepene, čutijo gnus nad življenjem, drugi so se predali sladostrastju v različnih podobah. Ves ta svet s liano, Afro in Tarbulo. Klikotom, Gapitom, Preli-hom, starim Klefom in tiho ženo je zastrupljen v strasteh, dela videz silno bolestnega sveta. Človeka obhaja groza pred njim, kakor se zdi, da se je njegov fantastični privid rodil iz temne groze. Zato je ob tem bolestnem delu težko govoriti umetnosti, ki prikazuje zrcalo človeškega srca in človeške usode. Lažje bi bilo zagovarjati, da je drama aparten artističen poizkus osvetliti najintimnejše erotične utripe in nagnenja. Hanina zgodba in usoda je pravzaprav najstvetlejša^ stran drame. Hana se sprosti v dogodku, ki se je vendarle zgodil, čeprav je drugim prikrit, od gnusa nad življenjem. Prav tako močna, skoraj denionična je G. Jerman kot Gapit Afrina usoda, ki bi bila laliko snov za lastno novelo. Vendar je zveza tako rahla, da se venomer zdi, kakor da ni prav nič skup- nega med dogodki. Spajajo jih le Goga, oziroma bližina hiš in rahli refleksi opazovanj. Ostale usode, vsaka zase sicer celota, so povezane s prav tako nevidno nitjo, včasih precej prisiljeno. Na odru se še bolj razodene. da bi Grbavec Teobald in Julijo Gapit lahko brez škode odpadla. Slikarjeva pojava je dobra ilustracija Goge. Gapit pa jo celo obremenjuje. Razcepljenost škoduje celoti, zastira plastiko in vpliva kot bizarna mozaik. Če bi se avtor odločil za jasno osrčje, da bi vse dogodke tesneje spoji' s Hanino zgodbo in izločil vse ilustracije izmaličene erotike, bi tudi (ioca pridobila na plastiki. Bila bi zanimiv poizkus novega stila, novega upodabljanja, čeprav v osnovi zelo bolesten. Režija je razodevala prav tako neskladnosti kot drama. Režiser se je odločil za realistično smer, razen pri pojavi umrlega naddavkarja. Morda je bila ta ideja, v katerem se je izpolnila tudi avtorjeva zamisel o lutkah, najjačja za režijski in igralski dogodek. Zdi se. da bi ta način podajanja posameznih oseb dal celotni drami močno barvitost in najbrže celo uspeh. Vsa apart-nost tega fantastičnega privida bi prejela sebi adekvaten izraz, kateremu^ bi se naj tudi podredila vsa inscenaciia. Ker so značaji v drami le rahlo poudarjeni, a tem jačje poanlirane usode, je v naši režiji izgubila karakterizaciia vsak pomen in je šlo le za maske. Precejšnja hiba predstave je temeljila v razvlečenosti, zaradi katere je bila notranja razbilost preočividna. Posamezne usode so se druga za drugo potapljale in jih tudi različni zvoki in šumi niso mogli rešiti. Končno osvetljenje Hanine podobe je izgubilo idejno utemeljitev. Ukmarjeva glasba bi z drugim načinom podajanja dob- ro harmonirala. Ob Skrbinškovi kreaciji bile druge usmerjene v nasprotno smer in jih je težje ocenjevati. Pogrešale so izrazne moči, videlo se je. da se bore s pojmovanjem svojih vlog. Šaričeva je bila sicer čuvstvena, a se ji vloga ni prilegala. Jerman, Gregorin, Levar in Železnik so imel.' v tem načinu premalo možnosti za prepričevalno ustvarjanje. Izraziti so bili liki Tar-bule. Afre in mirne žene. ki so jih predstavljale Rakarjeva, Vida Juvanova in Gabrijel-čičeva. Efektne vloge očeta Kvirina. bi rita Kapsa in slikarja so Danes. Ceear in Kralj v vidno oddahnitev publike dobro kreirali. Navzočemu avtorju so bile ob močnem aklamiranju poklonjene lepe cvetlice. J. K. Znanstveno delo |»rof. dr. Bilimnvifa. V iZeitschrift fiir Nati.>nalokonomie- in kot poseben odtis je izšla daljša razprava g. dr. Aleksandra Bilimoviea. profesorja narodnega gospodarstva na ljubljanskem vseučilišču: • Kritische und po-itive Bemer-kungen zur Geld\vertiheorie«. Razprava uglednega avtorja je strogo znanstven spis. ki pe bavi z najbolj zapletenimi vprašanji teorije o denarju in nje^a vlogi v gospodarskem procesu. Narodnogospodarska filozofija in gospodarska matematika imata v prof. Biiimoviču priznanega strokovnjaka; tudi citirano delo je plod njegovih teoretičnih in gospodarsko-matematičnih raziskovanj. V 'Zeitschrift fiir Nationalokonomie', ki ga izdajajo trije dunajski vseučiliški profesorji s Hansom Mayerjem na čelu, sodelujejo nekatere največje kapacitete na-cionalno-gospodarske vede iz evropskih in ameriških dežel. Naši kraji in ljudje Sneg in slana Včerajšnja slana je po naših poljih napravila mnogo škode — Sneg na naših hribih, meteži drugod — Luna bo mrknila Ljubljana, 24. septembra. Po deževju od nedelje zvečer do ponedeljka popoldne je zapadel sneg, kakor smo že poročali, na Krimu in po Polhov-grajskih Dolomitih. Od tega časa temperatura stalno pada, danes zjutraj smo imeli tudi prvič močno slano. Vrhove Gorjancev in kočevskih hribov pa je pobelil prvi sneg v noči od nedelje na ponedeljek. Ozračje se je zaradi te nepričakovano nagle padavine na Dolenjskem izredno hitro ohladilo in je nastopil po dolinah že pravi mraz. V Novem mestu beleži termometer po 3 stop. C. V ponedeljek popoldne je v Kočevju dobre četrt ure snežilo in ne pomnijo tako zgodnjega snega tudi najstarejši prebivalci. Sneg je segel daleč v Belo Krajino. Takoj drugi dan po slavnostni otvoritvi planinske koče na Mrzlici je zapadel sneg in goro pobelil daleč v dolino. V Sv. Juriju pod Kumom so dobili sneg po močnem deževju že v ponedeljek dopoldne Snežilo je precej časa in je zapadlo snega 15 do 20 cm na debelo. Od torka zjutraj že je močno snežilo po planinah srednje in južne Bosne Poštna direkcija drinske banovine ie morala poslati na mnoge kraje delavce, da uredijo telegrafski in telefonski promet, ker je sneg pokvaril žice, prevrnil pa tudi nekaj telegrafskih drogov. Po sarajevskih parkih, kjer' še listje ni popadalo, se lomijo pod težo snega veje in na več mestih je sneg pokvaril tudi električno omrežje. Danes zjutraj je sicer prenehalo snežiti,' a tako zgodnjega in močnega snega ne pomnijo najstarejši prebivalci. Po Sandžaku, zlasti okrog Sjenice znaša temperatura sicer 6 stop. C, a so pri tem vendarle pravi snežni meteži. Okrog Ba-njaluke pa je dva dni diviala snežna nevihta. V planinskih krajih je padlo do 30 cm snega, kar zelo ovira vozni promet Mnogo snega je padlo tudi v okolici Zml-janja, Ključa, Glamoča in Drvarja. V pokrajini so se pojavili volkovi, ki napadajo črede ovac ne samo na prostem, temveč tudi v stajah. Za urejevanje prometa so morala oblastva te dni že večkrat poslati delavske oddelke na ceste. ★ Je pa davi slan'ca padla... Res! 2al njen učinek ni bil le tako liričen, kakor v narodni pesmi, temveč so njene posledice nrav občutne. Uresničila se je zla slutnja, ki sta jo izražala kmetovalec in vrtnar po ponedeljkovem naglem preokretu vremena. Snoči je bilo prav hladno, nebo jasno in zvezdnato. Vode so se potile, kakor pravijo stari ljudje, če se zgodaj zvečer iz potokov dvigajo meglice. Vrtnarji in zelenjadarji so hiteli pokrivat lepe jesenske rože, zelenjavo in druge pridelke. Slutili so nesrečo. Davi okrog 3. je zapihal močan severozapadnik, ki je razgnal meglice. Pritisnil je hud mraz. In davi se je vsem sprehajalcem z Gradu nudil presenetljiv prizor. Barjanski travniki so bili daleč naokrog tja do Iga pobeljeni. Na zelju in drugih rastlinah je perje dobesedno poledenelo in otrdelo kakor usnje. Zemlja je bila domala zmrznjena Ajdova stebelca po njivah so bila obdana z ledeno skorjo. Kmetje bodo primorani ajdo takoj požeti. Temperatura je bila davi v tem mesecu najnižja. Na prostem je ob 7.30 termometer kazal 4- 0.6 C, v mestu pa -f- 1.2 C. Mraz s slano je zato močneje učinkoval po vrtovih na periferiji in v okolici, dočim so bili nasadi v mestu še precej obvarovani. Ljubke dalije, georgine in astre (na Notranjskem jim pravijo »ljubljanke«) pa je slana kar posmodila in je listje počrnelo. Slana je obsesla vse ravnine, tako Barje, Ljubljansko polje, Tavan tja do Kranja, dalje vse Posavje in Mengeško polje tja do Kamnika. Tudi po Notranjskem je padla močna slana. Logaška planota, planinska kotlina in Cerkniška ravan so davi sličile belemu jezeru. Na ljubljanskem trgu so se dopoldne sukali pogovori v glavnem le okrog slane. »Rož za vse svete bo malo in drage bodo. Grobove bomo krasile z umetnimi rožami.« — »Ajda je uničena. Draga bo moka ajdova, žganci bodo prava slaščica.« — Neka vrtnarica je omenila, da ji je slana uničila velik nasad paradižnikov, ki so docela zmrznili. Kar tri košare jih je za-vrgla. 701eten kmetič tam s Police pri Grosupljem je menil: »Take jeseni še ne pomnim. Vem dobro, da smo za mladih let še o sv. Olžbeti (Elizabeti) bosi okrog skakali in da smo še o božiču krave pasli. Zima bo dolga in gola.« — To se pravi: da bo mnogo mraza, pa malo snega. V soboto 26. t. m. bo lep naraven pojav pooolnega luninega mrka. Traial bo od 20.55 do 21.30. Pričetek pomrčanja bo ob 17.41, konec ob 22.41. Potemnevanje prične na južnovzbodnem robu lune. Potek mrka bo sličen onemiu dne 2. aprila 1931. Fotografi lahko povzamejo ves potek po-mrkania s tem. da ploščo vsakih 5 minut razsvetle za 0.25 sekunde. T. Zanimiv prizor z državnega lahkoatletskega prvenstva Trara ljubezen! Tako se glasi glavni šlager v sijajni veseloigri iz vojaškega življenja GflRNIZIJE Felix Bressart Georg Aleksander Ernst Verebes Marta Eggert Salve smeha pri vsaki predstavi! Sijajna zabava kot pri »Lažnem feldmaršalu«. Najnovejši Paramountov zvočni tednik Danes predstava samo ob 4. popoldne (Večerne predstave odpadejo zaradi koncerta) Elitni kino Matica Telefon 2124. Jamnitzky (Hašk) in Skok (Primorje) režeta v mrtvem teku na 100 m cilj. Od leve na desno: Schreiber, Jamnitzky, Skok, Stefanovič, Miokovič, Dremal Nesreče v novomeški okolici Zopet žrtev plazu v kamnolomu — Nevarna igra s samokresom Pretep in kuluk -- Hud karambol Novo mesto, 24. septembra. V šentpeterskem kamnolomu, ki je last posestnika Gotliba, je zaposlenih več delavcev. Pridno napravljajo pesek in morajo pri svojem trdem delu večkrat tvegati svoje življenje. Včeraj se je v kamnolomu iznenada utrgal plaz zemlje, pomešan s kamenjem, ki je z veliko brzino zdrvel v dolino in zasul dva delavca. Trda gmota je oba zasula do vratu. Tovariši so jima takoj priskočili na pomoč, ter ju jedva oteli iz mučnega položaja Prvi delavec je odnesel le male praske, drugemu, Francu Riflju, na katerega se je zvalilo precej kamenja, pa je nalomilo levo nogo v kolenu in je moral v bolnico. Že pred dnevi se je pripetila v tem kamnolomu slična nezgoda delavcu Antonu Rataju. Plaz je bežečega Rataja prehitel in popolnoma zasul. Tovariši so mu življenje le s težavo rešili, fant pa ima nogo zlomljeno v stegnu. V tem opasnem kamnolomu je nujno treba z varnostnimi ukrepi preprečiti nadaljnje nezgode. Franc Somrek, 171etni sin posestnika iz Skala, občina Prečna, je na potu v Prečno našel na cesti prav ličen samokres. Z njim se je fant podal k svoji poročeni sestri v Dolenji Globodol, kjer je pričel orožje temeljito ogledovati. Projektil je zadel ne-previdneža v člen desne noge, kjer mu je obtičal. Rudolf Bukovec, 241etmi gostilničarjev sin, po poklicu mesarski pomočnik, doma iz Semiča, je šel na pol litra vina v sosednjo Drgančevo gostilno, kjer je bilo zbranih več fantov. Kar na lepem je med fanti nastal prepir, v katerem je dobil Bukovec z nožem rano na levi strani glave. KULTURNI PREGLED Otvoritev sezone v drami Slavko Grum: Dogodek t mestu Uogi. Številno občinstvo je obiskalo krstno predstavo slovenske novitete, ki je brez dvoma svojevrsten pojav v naši literaturi. Kakor je svet, ki ga je avtor upodobil apar-ten, tako je bilo po prvih vtisih jasno, da bo režija zelo zanimiv problem Morda tem težji, ker je enotna linija v avtorjevem dramskem prvencu prelomljena in se pojavljajo neskladnosti, ki 60 nevarne za stil vprizoritve. Navzkriž sta si fantastičnost in realizem. Kdo še ni zaslutil v sebi podobe mesta Goge. tistih ozkih ulic, ob katerih G. Gregorin kot Teobald stoje hiše in notri prebivajo čudni ljudje, vsak od njih predan svoji bolečini in stra-6tem. Vzdušno mesto, v katerem se človeku venomer zdi, da se nekaj dogaja, da hodijo mrtvi po ulicah, da huškajo 'nevidne sence in se vendar ne zgodi prav nič. Kako željno pričakujejo ti bolestni ljudje dogodka, ki bi jih odrešil, jim dal vsebino, pa se vsak dogodek izpremeni v smešnost. V takem mestu se človeške duše zabubijo v svoje bolečine, ki rastejo v blaznost, v groteskno smešnost. Zdi se mi, da avtorju od početka ni bilo povsem jasno, ali je Goga okvir '/a različne človeške usode, ali je Goga inkar-nacija edino teh prebivalcev. Novelistični element se ni prelil v dramatičnost. V tej Gogi, ki je živa .in plastična in je njeno ozračje zrastlo v satiro umetniške kvalitete, se odigravajo drame v raznovrstnih sobah, v srcih bolestnih ljudi. V teh mračnih sobah se dogajajo čudne stvari. Tam notri kri-če ranjene duše po ljubezni, po čistem svetlem življenju. Okoli njih je vse oživljeno. V starinskem pohištvu ne poka brez pomena, prikazni se javljajo, vse temne mračne sile iz podzavesti se oglašajo. Vsi ti ljudje žive v vedni grozi pred seboj in neznanim krog sebe. Poglavitne rane jim je vžgalo hrepenenje po ljubezni, ki ni bilo nikoli uteše-no. Nekatere je pohabilo doživetje spolnosti, drugi so se v različnih podobah njenega uživanja izmaličili v spake. Vsi ti prebivalci, ki še hrepene, čutijo gnus nad življenjem, drugi so se predali sladostrastju v različnih podobah. Ves ta svet s Hano, Afro in Tarbulo, Klikotom, Gapitom, Preli-hom, starim Klefom in tiho ženo je zastrupljen v strasteh, dela videz silno bolestnega sveta. Človeka obhaja groza pred Za kuluk je vozil 191etni Kiren Janez iz Dola, občina ^marjeta na cesto gramoz. Nesrečno naključje je hotelo, da mu je prišla pri ozkem, ostrem zaokretu desna noga pod kolo, ki mu je šlo čez stopalo. Nesrečnež čuti hude bolečine. Hud karambol je doživel mestni stavbenik g. Vrhovnik Valentin, ko se je vračal okrog poldne z motornim kolesom (s prikolico) od zgradbe nove ljudske šole na Malem Slatenku, kjer je delo nadzoroval. Na potu proti Novemu mestu je srečal na ozkem, zidanem mostičku na Cikavi poštni avtobus, ki je vozil iz mesta proti Brežicam. Zaradi ozkega prehoda in trenutnega srečanja na mostu je zadel g. Vrhovnik, ki se je držal skrajne desnice, z motorjem in prikolico v obcestni kamen in škarpo mostu, kjer je obležal s poškodovano desno roko in zlomljeno desno nogo. G. Vrhovnik je moral, kakor zgoraj navedeni poškodovanci, na zdravljenje v bolnico Usmiljenih bratov, zadeva sama pa pride pred sodišče. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. njim, kakor se zdi, da se je njegov fantastični privid rodil iz temne groze. Zato je ob tem bolestnem delu težko govoriti umetnosti, ki prikazuje zrcalo človeškega srca in človeške usode. Lažje bi bilo zagovarjati, da je drama aparten artističen poizkus osvetliti najintimnejše erotične utripe in nagnenja. Hanina zgodba in usoda je pravzaprav najstvetlejša" stran drame. Hana se sprosti v dogodku, ki se je vendarle zgodil, čeprav je drugim prikrit, od gnusa nad življenjem. Prav "tako močna, skoraj demonična je titn-S G. Jerman kot Gapit Afrina usoda, ki bi bila lahko snov za lastno novelo. Vendar je zveza tako rahla, da se venomer zdi, kakor da ni prav nič skup- LeP' I««"" moral« t„ ne zadosM-^ * 'sCHWAlIfO^ s prask*^ ri ^ £ s PR*** REPR.RAVE D .D., ZAGREB m M V Mož, ki je v spanju ubil ženo Zanimiva razprava o zagonetnem zločinu — Mesečnik ali pijanec? Obsojen na pet let ječe Skopi je, 24. septembra. NeoVčajno zanimiv in psihološko nepojasnjen primer je včeraj obravnavalo tukajšnje sodišče, ki je obtožilo kmeta Traj-ka Petroviča zaradi uboja lastne žene. Zločin se je zgodil letos v začetku maja v vasi Krušici blizu Skoplja. Neke noči se je kmet Trajko kakor navadno podal k počitku s svojo ženo Ljubico. V drugi sobi so spali njegovi starši in ostali člani rodbine. Sredi noči je Trajko vstal, našel sekiro in ubil z njo mirno spečo ženo. Pri krvavem dogodku je posebno zanimivo to, da ni bilo med zakoncema nikdar, najmanj pa tisti večer, kakih prepirov. To so pred sodiščem zatrjevali vsi domači in vsa vas ve, da sta Trajko in Ljubica živela ves čas svojega zakona složno in zelo srečno. Tudi sum nezvestobe ali ljubosumnosti od obeh strani je popolnoma izključen. Sodišče si je mnogo prizadevalo, da bi natančno proučilo vse okolmosti tega zakona, ki je tako strašno končal. Trajko sam tudi ni znal povedati, kako se je vse dogodilo. Mnenja je, da je imel Jesen v Beli Krajini Črnomelj, 24. septembra. Letos nas je izredno zgodaj obiskal sneg. Mirna gora in sosednji kočevski hribi so se v ponedeljek pokazali s snežno kapo. Smeg je zapadel precej nizko do Rodin in Stražnega vrha. Lani je bilo ob tem času v Lahini še vse polno kopalcev. Vse sodi, da bo letos zgodnja in huda zima. Trgatev se ie pričela, le vreme je neugodno, ker vedno dežuje. Semiška in metliška okolica, pa tudi Vinica, Plešivica m Adlešiči se radujejo dobre vinske letine. Stražmi vrh in Doblička gora pa imata žalostno trgatev, ker je toča uničila skoraj ves vinski pridelek. Vrnil se je iz Amerike Jakob Vrščaj, znani gostilničar in posestnik na Lokvah pri Črnomlju. Stroj mu je v Ameriki odtrgal obe nogi... V nedeljo opoldne je začelo goreti pri Sinkovičevi nristavi blizu črnomeljskega kolodvora. Zgorel je velik kup rese. Sreča je bila. da so sosedje ogenj pogasili in da ni bilo vetra, sicer bi ogenj upepelil lah- neke strašne sanje, da je v njih zgrabil za sekiro in z njo ubil ženo. Trdil je tudi, da je mesečnik in da je imel že večkrat epileptione napade. Tudi starši njegovi so izjavili, da ga je v mladih letih med spanjem večkrat napadlo, da je vstal, begal po hiši, a da potem ni imel pojma, kaj s« je z njim dogajalo. Trajkova sestra, ki je prebivala v njegovi hiši, je izpovedala sodišču, da je bil njen brat usodnega večera malo pijan in da je že spal, ko je njegova žena še pospravljala po hiši. Kmalu za njim se je tudi Ljubica podala k počitku, sredi noči pa so njeni obupni kriki prebudili vso hišo. S sekiro so ji bili prizadeti strašni udarci po glavi, vratu in prsih. LTbijalec je napravil vtis popolnoma blaznega človeka, domači so ga morali zvezati. To je bilo vse, kar je preiskava in končno tudi razprava spravila na dan. Trajko je bil obsojen na 5 let ječe in ko mu je bila ra.zsodba razglašena je vstal in zaklicali »Bog je priča, da nisem kriv!« ko vsa sosedna poslopja, ki so po večini krita s slamo. Kdo je ogenj zanetil, ni do-gnano. Vlomilec oplenil trafiko Litija, 24. septembra. Po vlomu v Šribarjevo gostilno so vlomilci v našem kraju mirovali. Davi pa js bila močno presenečena gospa Cirila \ u-leTjeva, ko je prišla k svoji trafiki pri 'i» tijskem mosfu in je skušala odkleniti vrata. pa je opazila, da so samo prislonjena in da jih je ponoči nekdo odtrgal z železnim drogom. V baraki jc našla popoln nered Vlomilec je s silo odprl predal za cigare in pobral vso zalogo, pobral pa je tudi 100 železniških tovornih listov po 5.50 Din in še razno drobnarijo. Prav gotfovo je bil dobro informiran, da je gospa Vizlerjeva ravno včeraj prejela večjo zaloso tobak*, a je pretežni del k sreči odnesla domov. Tako znaša vrednost vlomilčevega plena nekaj nad 2000 Din. Orožništvo pod vodstvom narednika Rebernifca je storilcem že na sledu. Cetinjski pravoslavni bogoslovci v naših krajih Pravoslavni bogoslovci iz Cetinja so pod vodstvom profesorjev prostojereja Mihajla Vučiča in Rista Dragičeviča prispeli na ekskurziji preko Splita in Zagreba v Ljubljano, ki so si jo v sredo temeljito ogledali. Iz naših krajev jih vodi pot v Brod na Savi, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik in nazaj v Cetinje nesa med dogodki. Spajajo jih le Goga, oziroma bližina hiš in rahli refleksi opazovanj. Ostale usode, vsaka zase sicer celota, so povezane s prav tako nevidno nitjo, včasih precej prisiljeno. Na odru se še bolj razodene. da bi Grbavec Teobald in Julijo Gapit lahko brez škode odpadla. Slikarjeva pojava je dobra ilustracija Goge. Gapit pa jo celo obremenjuje. Razcepljenost škoduje celoti, zastira plastiko in vpliva kot bizarna mozaik. Če bi se avtor odločil za jasno osrčje, da bi vse dogodke tesneje spojil s Ilanino zgodbo in izločil vse ilustracije izmaličene erotike, bi tudi Goga pridobila na plastiki. Bila bi zanimiv poizkus novega stila, novega upodabljanja, čeprav v osnovi zelo bolesten. Režija je razodevala prav tako neskladnosti kot drama. Režiser se je odločil za realistično smer, razen pri pojavi umrlega naddavkarja. Morda je bila ta ideja, v katerem se je izpolnila tudi avtorjeva zamisel o lutkah, najjačja za režijski in igralski dogodek. Zdi se. da bi ta način podajanja posameznih oseb dal celotni drami močno barvitost in najbrže celo uspeh. Vsa apart-no?t tega fantastičnega privida bi prejela sebi adekvaten izraz, kateremu bi se naj tudi podredila vsa inscenacija. Ker so značaji v drami le rahlo poudarjeni, a tem jačje poantirane usode, je v naši režiji izgubila karakterizacija vsak pomen in je šlo le za maske. Precejšnja hiba predstave je temeljila v razvlečenosti. zaradi katere je bila notranja razbitost preočividna. Posamezne usode so se druaa za druso potapljale in iih tudi različni zvoki in šumi niso mogli rešiti. Končno osvetljenje Hanine podobe je izgubilo idejno utemeljitev. Ukmarjeva glasba bi z drugim načinom podajanja dob- ro barmonirala. Ob Skrbinškovi kreaciji ?o bile druge usmerjene v nasprotno smer in jih je težje ocenjevati. Pogrešale so izrazne moči, videlo se je, da se bore s pojmovanjem svojih vlog. Šaričeva bila sicer čuvstvena, a se ji vloga ni prilegala. Jerman, Gregorin, Levar in Železnik so imel.' v tem načinu premalo možnosti za prepričevalno ustvarjanje. Izraziti so bili liki Tar-bule, Afre in mirne žene, ki so jih predstavljale Rakarjeva, Vida Juvanova in Gabrijel-čičeva. Efektne vloge očeta Kvirina, biri-ča Kapsa in slikarja so Daneš, Cesar in Kralj v vidno oddahnitev publike dobro kreirali. Navzočemu avtorju so bile ob močnem aklamiranju poklonjene lepe cvetlice. J. K. Znanstveno delo prof. dr. Bilimovifa. V iZeitschrift fiir Natianalokonomie« in kot poseben odtis je izšla daljša razprava g. dr. Aleksandra Bilimoviča, profesorja narodnega gospodarstva na ljubljanskem vseučilišču: jKritische und po?itive Be-mer-kuneren zur Geldwerttheorie«. Razprava uglednega avtorja je strouo znanstven spis, kf se bavi z najbolj zapletenimi vprašanji teorije o denarju in njega vlogi v gosj>odar-skem procesu. Narodno-sospodarska filozofija in gospodarska matematika imata v prof. Bilimoviču priznanega strokovnjaka; tudi citirano delo je plod njegovih teoretičnih in gospodarsko-matematičnih raziskovanj. V jZeitschrift fiir Nationalokonomie*, ki ga izdajajo trije dunajski vseučiliški profesorji s Hansom Mayerjem na čelu, sodelujejo nekatere največje kapacitete na-cionalno-gospodarske vede iz evropskih in ameriških dežel. Domače vesti * Minister dr. A. Kramer bo sprejemal stranke v soboto 26. t. m in vse nadaljnje sobote od 10. do 13. v tajništvu ZKD, Kazina, n. nadstropje. * Priznanje osivelemu profesorju. Profesor eimnaziie v Banialuki Franio Harazin ie oroslavil te dni 75-letnico svoiega roi-stva in obenem petdesetletnico svoiega sfužbovansa Pri tei priliki ie bil v nrizna-nie dolgoletnega uspešneža službovan- odlikovan z redom svetega Save 3. stoome Uvedena ie bila akciia. da se ustanovi fond profesoria Harazma iz katerega bodo dobivali podpore siromašni diiaki. * Novo določevanje krušnih cen. Kakor je »Jutro« že poročalo v včerajšnji :zda-tii. je minister za trgovino in industrijo r redf isa! dopolnitev k urJ lbi o cenah Kruhu v državi z dne 11. s:it.mbr.i t. i. Cene i/ či. 1 te uredbe boao še nadalje služile ko tosnova za določevanje krušnih cen. Bani pa so pooblaščeni, da smejo po .sotre-bi spremeniti te temeljne cene po krajevnih ra?merah, vendtr tako, da cene kruhu v posameznih krajih nikakor ne smejo biti večje ■od vagonskih cen moke, iz katere se kruh peče. Tako določene cene kruhu bodo veljale za kruh iz ciste pšenične moke. Mešanje mok ie dovoljeno samo, če se cene takemu kruhu primerno znižajo. Te cene bodo nadzirali bani in se bn vsako prekoračenje cen strogo kaznovalo. * Dobitki loterije Jadranske Straže. Pod kontrolo državne oblasti se ie 8. t. m. vršilo v Beogradu žrebanie loteriie Jadranske Straže Glavni dobitek — zlato uro. dar prestolonaslednika Petra — ie zadela srečka serije III.. štev. 9.956. Večii dobitki_ so ■padli na naslednie: seriia i. štev. 3/20. 21.610 in 39.640 no 2 komada »Voine škode« po 1000 Din: seriia II. štev. 4456 zlato žepno uro. seriia III. štev. 14.070 potniški avtomobil. seriia IV. štev. 49.108 deset komadov »Ratne štete« no 1000 D:n. istotako -tudi seriia V. štev. 40.386 itd. Dobitke bo izročil izvršni odbor Jadranske Straže v Splitu proti predložitvi srečke, ki nai se noši i e v priporočenem pismu. Dobitki, ki >e ne bodo prevzeli do 1. novembra zaoa-tleio v korist Jadranske Straže. * Klinika za uho grlo in nos v Zagrebu. Jutri -inteče deset let. odkar ie bila v Za-irrebu ustanovliena otorino-larimrološka klinika v zvezi z medicinsko fakulteto. V teh desetih letih ie klinika izvršila nad 180.000 •zdravniških pregledov ie imela približno «40.000 paciintov. Klinika ie onremliena z naimoderneišimi aparat'. Ob nriliki nrosla->e desetletnice bo v dneh 25.. 26. in 27. seotembra kongres z "davno svrho. da se obdela tonsilarni problem ter nekatera so-ciialna in medicinska vprašania — oobiia-liie leore v Bosni in Hrcegovini ter ureditev posebne ljudske šole za vrluhe otroke v Zarrebu. Kongresa se udeleže tudi češkoslovaški. poliski. bolgarski in emigrantski ruski zdravniki in znanstveniki. * Filmsko snemanje našega Primorja. Na Sušak ie prispela te dni skupina članov Ju-soslovenskega prosvetnega filma iz Beograda v svorho snemania kraiev na gor-niem Jadranu. Skupino vodi znani književnik N:ko Bartulovič z onerateriem Novakom. ki ie že snemala kraie od Ulcin.ia do S^aba. Z:i snemanje nrideio v poštev lepe pokraiine. ljudsko zivl.ien.ie in šege. zgodo- vinski snomeniki in orirodne leoote. Snema ?e med drugim tudi naša mornarica.^ tyov-ska in voina. nodmornice in aviioni. Filmi se bodo tioorabliali za turistično propagando ter za Jadransko Stražo. . . . * Rojaki v Montevideu se organizirajo. Iz Montevidea v Južni Ameriki prihaja vest, da so si naši rojaki ustanovili nepolitično društvo »Slavček«. ki bo v krat- v št. Pavlu pri Preboldu nad 40 let. Večer življenja pa je preživel pri hčerki v Šoštanju. Pogreb častitljivega starčka bo danes ob 16. na šmihelskem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Desetletnico mature nraznuie:" letos absolventi liublianske realke iz leta 1921. V to svrho poziva oodoisani tovariše k oredsestanku v soboto 26. oktobra ob 20. uri v restavraciii hotela Mikliča v Liub-liani. Daljno odsotne kolege naprošam sporočila o naslovih, ter eventuelnih terminih proslave. In?. Lado Kliam. gradbeno vodstvo Pokoininskeca zavoda v Celiu. * Zdravnikom in zobnim tehnikom. Borza dela za privatne nameščence v Zagrebu (Havličkova ulica 10/IV) ima zabeležene nezaposlene prvovrstne zobnotehnič-ne pomočnike. Posredovanje je povsem brezplačno. * »Prodana nevesta« v Kranju. Opozarjamo, da se vrši danes ves dan predprodaja vstopnic v trgovini g. Hlebša za nedeljsko gostovanje ljubljanske opere, če canes ne bo dvorana razprodana, se mora gostovanje odpovedati. Zato vabimo, da si vsakdo, kdor misli posetiti nedeljsko operno predstavo, kupi danes vstopnico. * Tolmač k zakonu o zemljiškoknjižnih delitvah. odDisih in pripisih. V založbi zagrebške »Tinograriie« ie izšel nravkar II. zvezek novih zakonov o zemliiški kniigi. Oni. lansko leto izišli zvezek ie obsega! novi zemljiškoknjižni zakon in zakon o no-tranii ureditvi, osnovaniu in popravi zem-iiških knjig, drugi zvezek pa obsega zakon o zemljiškoknjižnih delitvah. odnis;h in pripisih pravilnik za vodstvo zemliiških kniisr in katastrski pravilnik. Kakor prvi. tako ie opremil tudi ta zvezek z obširnim tolmačenjem tiniv. prof. dr. iMirko Kosutič. Prvi zakon ie tudi za naše kraie povečini nov. zato bodo obširna in temeliita ob^z-loženia vsakomur prav dobrodošla. To temboli. ker se oisateli ne omeiuie le na golo razlago posameznih zakonskih določb, marveč doda.ie povsod svrho zakonitih predpisov in zakonodavne motive. Vedno iemlie v obzir tudi praktično stran s tem.v da navaja, kako moraio biti ooremliene do-tične prošnie za izvršitev zaprošenih zemljiškoknjižnih deiani. to kaže na nrednise zemljiškoknjižnega zakona. Nič mani obširno ni obrazložen nravilnik. H koncu ie oisateli priredil in dodal še večie število obrazcev za prošnje in rešitve v stvareh zemljiških delitev, pripisov in odpisov, tako da ie uporabnost kniige še večia. Tolmač, ki obsega s stvarnim kazalom 424 strani in velia okusno vezan 100 Din. ne bo zato dobrodošel le pravnikom, marveč vsakomur, ki ima posla z zemliiško kniigo nrav posebno tudi zemliiškokniižnim uradnikom Vsestranska vsebina in na lahko um^ivi slog sta naiboliše priporočilo za kniigo. Gorazdov učni zavod sprejme še nekaj gojen k. Pouk po priznano najnovejši in najuspešnejši učni metodi. Učni honorar jako zmeren. — Pojasnila in prijave: Nunska ulica 19. — Hčerke železničarjev in državnih nameščencev posebne ugodnosti. 11766 * »Mladi stražar«. Izšla ie te dni 1. številka priljublienega diiaškesra lista, ki sa ureiuieta znana književnika Rihard Kata-tinič Jeretov in Viktor Car Emin. Priporočamo "a mladini, ki bo našla v niem sodobno in leoo vsebino, zlasti o leootah našega meria in o dijaških letoviščih. Naročnina znaša celoletno 20 Din. List izhaia v Soii- tU' šolski oddelki za zaostalo deco. Prosvetni minister je odredil, naj se otvori- Iz Ljubljane u— Odlikovanja. V torek ie izročil s ori-mern -im nagovorom in čestitko c. mestn, načelnik dr. Dinko Puc učiteljicama gdč Mariji Detelovi in Mariji Grošlievi ter gg. šol. upraviteljem Janku Polaku. Stanku Legatu. Frideriku Reoovšu. Titu Grčariu in upravitelju centralnega šolskega vrta g. losiou Kobalu odliko-ania sv. Save. V ime-nu odlikovancev se ie zahvalil g. Polak in prosil mestnega načelnika, nai oošlie zahvalo na naivešie mesto. G. šolski nadzornik Grum pa ie odlikovance dobril k nadaljnjemu vztrainemu šolskemu in nacionalnemu delu. ... „„.,.„,. u_ Ameriška razstava slik Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo, dne 27. t. m. ob 11. uri se bo v Jakopičevem paviljonu otvorila zanimiva slikarska razstava. Naš priznani umetnik g. Božidar Jakac ki je prepotoval dobršen del Zedinjenih držav ameriških in med potjo pridno slikal, bo razstavil pod naslovom »Amerika« svoje slike in risbe z ameriškimi motivi Ta razstava bo brez dvoma ena najzanimivejših v zadnjih >e-tih. Zaprla se bo z 20. oktobrom. Opozarjamo občinstvo na ta dogodek v našem umetnostnem ždvljenjr. u— Iz gledališča. Drevi bo drama zaprta Tretia dramska nremiiera bo iutri zvečer. V Debevčcvi režiji <=e vorizori Cankarjeva drama »Krali na Betainovi«. V vlogi Kantoria nastopi g. Ivan Levar. V ostalih vlogah ga. Mariia Vera. Mira Danilova. Šaričeva Gabrijelčičeva in Rakarieva ter gg Krali. Debevec Cesar. Gregorin. Danes Sancin. Potokar. Plut. Jerman in Ju-vanec. Predstava ie izven abonmaia. V nedelio ob 16. bo onera gostovala v K*—niu. u_ Koncerti. Vse oriiatelie zborovskga petia rmozariamo na prvovrstni koncert, ki bo drevi ob 20. v Filharmonični dvorani. Kvartet Kedrov uživa svetovni sloves, glasovno ie prvovrsten, niegova ubranost na tako dovršena, da si no soglasni sodbi vseh glasbenikov ne moremo predstavljati dovršeneišega četveroglasnesra netia. Občinstvo vabimo, da ne zamudi! izrednega užitka. Predorodaia vstopnic v Matični kniigarni. Na raznolago so še različni sedeži. — Violinist Karto Runel bo imel letos dne 5. oktobra svoi koncert v veliki union-ski dvorani. Na klaviriu ga bo soremlial konservatorist Lioovšek. — Prv' simfonični koncert letošnie sezone bo 9. oktohra v unionski dvorani. Dirigiral bo skladatelj L. M. Škerianc. u— Danes Drevlus v Matici. ZKD bo predvaiala danes ob 14.15 film ki nam ore-dočuie eno naivečiih in no vsem svetu znanih vohunskih afer: nroces proti francoskemu kaoetanu Drevfusu. Na podlagi m-dicii ie bii Drevfus obsojen in orcnan na Vražie otoke. Trpljenje tega moža in nie-govo rehabilitacijo nam oredočuie film. katerega priporočamo v ogled. V glavnih vlogah sloviti umetniki: Fritz Kortner. Grete Mosheim. Oskar Homolka. Hemricli George. Albert Bassermann in driifi. _Pred-stave v Matici ob delavnikih ob 14.15 in v neieil0G°ozdovniki, nocoj je" ob 19. v areni Narodnega doma sestanek. Obvezen je za vse zato se ga udeležite polnostevilno. One, ki so v taboru slikali, prosim, naj prinesejo kopije svojih slik s seboj, da iib bodo videli vsi. Z modrim nebom! _ _ u_ Dela v novi tramvajski remizi v Zgornji Šiški se bližajo koncu. V glavnem so dovršene žc tudi vsa dela v delavnicah, ki so urejene zelo moderno. Prostoru kjer bodo počivali vozovi, so zelo široki tn svetli, tako da se bo os ob je vseladje kre-talo, kakor v stari remizi ob Zaloški cesti. Tudi upravno poslopje tik ob cesti je že popolnoma urejeno, zunaj tudi ze pre-pleskano in so samo še v lotranjosti na delu mizarji in pleskarji. u_ prvi dar za stradajoče oo suši. Ne- arijo. Bolnika so spravili v bolnico. Tja sc prepeljali tudi zidarja Antona RJharda ki je na neki stavbi na Dobrovi padui^ z odra in si zlomil levo nogo. — Anica Sr šenova. 11-letna hčerka posestnika iz Dvo rij pri Cerkljah je predvčerajšnjim pasla v bližini doma krave. Tam okrog oa ^c prišli neki lovci, izmed katerih jc -den streljal na fazana, a ponesreči zadel malo pastiričico v glavo, povrh pa obstrelil tudi kravo. Sršenovo, ki ima v g avi več «iber so prepeljali v bolnico. — Dušak France, sin zidarskega pomočnika, star šefe 4 leta ie doma pri starem očetu v Gnrdi-ških Lazah v okouci Litije zašel z roko v itroi. ki mu je zmečka - an u— Hlače gor hlače dol. Stavbinski delavec Janez se je pošteno napil. Gostil ie tudi tovariša Martina, naposled pa sta v dalmatinski kleti ugotovila, da sta suha. Odšla sta ven, stopila na starino m se oglasila pri stannarici Karohni Moharje* vi. Kupila nista rnčesar. vendar pa Janez ni bil tako pijan, da ne bi mogel stisniti pod suknjič par modrih hlač, ki so visele za vratmi Bratca sta odšla in si je Janez v neki veži ukradene hlače oblekel. Tak je šel nato k sosednjemu starinarju Zajcu, hlače snet slekei in jih hitro prodal za 20 Din Okradena Moharjeva ie iasled= nji dan hlače izsledila in policija išče zdaj samo še Janeza. u_ Tatvina v kavarni. Z nastopajočim mrazom so se pričeli ogledovati tatovi za površniki, ki iih nailagije kradejo v kavarnah in gostilnah. V sredo zvečer je postal žrtev takega tatu zastopnik upravnika Narodne banke g. Fdo Štiglic. Tat mu je od* nesel iz kavarne Emone sivkast dežni plašč, vreden 800 Din. u— Zasledovani. Varnostna oblastva išče-io brezposelnega stnigaria 26-letnega Jo-sina Lanip;ča. ki ie ukradel te dni Pni Per-čičevi v Florianski ulici različno otteko. vredno nad 600 Din. Dalie sta zasledovana dva mlada tatova koles, ki so iu že dalie časa opazovali, a iih niso mo \ m a— Še je cas, da se abonirate v gledališču na dober sedež. Rok za prijavo novih abonentov poteče v «ob>to, 26. t rn. Ker jc mariborski gledalski abonma ze'o poce- jo oddelki za nezadostno razvito in po- jmenoVan železničar, ki ie videi bedo^ore Unkl^Mn A 5n olpor- V S3VSki lianOVini: I . . , . I___nn Ctlči i I habljeno deco, in sicer: v savski banovini: v Zavodu za gluhoneme v Zagrebu, oddelek za gluhoneme; v Zavodu za slepe v Zagrebu, oddelek za slepe: na ljudski šoli v Samostanski ulici in v šoli na Ivkavčevi ulici v Zagrebu po en oddelek; v dravski banovini: v Zavodu za slepe v Kočevju _________ prostorih: Ljubljana, i omanova * . oddelek za slepe; dalje na osnovnih šolah j "niiaauusai »uu. bo nd_ Tam dobite program Jadrana, kakor tud. v Trbovljah, na Jesenicah, v št. Vidu nad •«> vktobra v istem prostoru •%-se informacije gled vpisa na univerzo m Ljubljano, na Viču. v D. M. v Polju m na -eo J dbi - oreizkušeni »Ce« meto vstopa v akademske domove. pomožni šoli v Mariboru, povsod po en ^^ se iezika nailažie in nai * Popravljanje naših ladij v inozemstvu. oddelek. • . 51 Šolnina za ves tečaL ki bo ...... Pogrešan rudar. Iz Trboveli ie ze ored 1 - tkeni nastopilo z javno, prireditvijo. ^ Tovariši — abiturijenti! Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran vas vabi. da vstopate v njegove vrste. \ piso= vanje ie vsak dan od 10. do 12. ure v društvenih prostorih: Ljubljana, Tomanova j. bivalstv* v kraiih. ooustošenih no suši. ie orinsel v pisarno obl. odbora RK 100 Din za straduioče. Iskrena hlava plemenitemu darovalcu. . ... , - u— Esperantski tečai se otvori brezplačno z ooskusno lekci.io v torek 29. t. m. v šentjakobski šoli. kier se bo obenem vrsi- \ Splitu se mudi že nekoliko dni generalni direktor državnih železnic Dragoliub Bla-roievic. da se informira o razloeih. zaradi katerih lastniki naših ladii nošiliaio ladie v popravilo v inozemstvo zlasti v italijanske Inke akoravno obstoii možnost, da se popravila iz vrše v naši državi, zlasti v Snlitu. kier imamo dobro nreieno ladiedel-nico. Zaradi takega postoonia ie ostalo vp nvinrro naših de^vrpv brez nns'n.. . * Novi grobovi. V ljubljanski bolnici sta umrla ? Josip Krav ogel, železniški uradnik in s. Mak so Planko. vozopisec državne železnice. Pogreb prvega bo jutri •ob 14 rtrugeza pa ob 16. izpred bolniške mrtvaške veže k Sv. Križu. — V Mariboru je v sredo umrl v starosti 47 let tvorul-čar perila g. Franc Verflni k. Pogreb bo danes ob pol 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — V Spodnji Desnici pri Kranju je po daljšem bolehanju včeraj umrl g. Jakob U d i r. posestnik in industrije«:, star 68 let. — V šoštanju je umrl v "starosti 82 let g. Blaž Vegel. oče trgovčeve soproge ge. Ivanke Senieeve. Pokojnik je služboval kot paznik v predilnici Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Liubllan? 24. septembra 1931 Številke za označbo kraia oomenijo: 1. čas ooazovania 2. stanie barometra. 1 temneratura. 4 relativna vlaga v 5 smer in brz:na vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta oadavin. 8. oadavine v mm. — Temperatura: orve številke pomenijo nal-v'5in druire nain;žio Liubliana 7. 762.0 2.1. 84. NNE10. —. • Maribor: 7. 759.3. 7.6. 69. N-W4. 10. —. -Zagreb: 7 760.4. 4.3. 86. WSWl. 9 —. ■ Beograd: 7 758.4. 6.8. 76. WSW8. 10. dež. 3.4: Skoplie: 7. 760.2. 9.2. 67. W-i 10. —. —: Kumbor: 7. 761.3. 9.2. 75. N2. 1 —. —: So'it 7 758.7. 10.2. NE8. 4. 1. —. —: Rab: 7 756.4 12.6. 38. El. 2. —. —. Temperature: v Liubliani 11.4. 1.2: v Mariboru 11.4. 3.8: v Zagrebu 13.6. 2.8: v Beogradu 3.5. 4.9: v Skooliu 23.0. 8.1: v K um boru — 6-2: v Splitu — 7.9: na Rabu —. 8.0. Sobice vzhaia ob 5.48. zahaia ob 17.58: Krna vzhaia ob 17.21. zahaia ob 2.50. dnevi neznano kam izginil 38-letni rudar Anton Kranic. ki ie bil zadnii čas hudo vdan oiiači. Kranic ie zapustil ženo in net nenreskrblienih otrok. Žena ie oo niegovem odhodu našla doma nismo, v katerem ie no-vedal. da namerava izvršiti samomor. Po-rrešanec ;e boli maihne. čokate nostave črnih las in pristriženih brk ter ie bil pred odhodom oblečen v temene črtaste hlače in enak sukniič. * Justifikacija razbojnika Medica. V Si-beniku ie bil nredvčeraišniim obešen raz-boinik Todor Medic. Ostal ie do zadniega nenavadno miren. Dopisnika zagrebških »Novosti«, ki ga ie oosetil v njegovi celici, ie prosil, nai izroči zahvalo zagovorniku in sodnemu osobiu. Ziutrai ie oooil čašico ca-ia. potem pa ie sodnemu predsedniku m državnemu oravdniku iziavil: »Jaz sem nn-nravlien. lahko gremo!« Krvnik riart iz ba-raieva ie izvršil svoio dolžnost. Po ooteku 12 minut ie sodnemu predsedniku snorocil. da ie pravici zadoščeno. S tem ie bila končana žalostna historiia posledniega_ planinskega razbojnika v našem Pr^o--- * Optimist ima uspeh tudi dandanes, če ne bo čakal brez dela in tarnal nad slabimi razmerami, temveč pridno delal in z za* upanjem gledal v bodočnost. Pri tem mu najbolj pomaga dobra zrnata kava ^ein lova ki zvišuje telesno in duševno moc -n ne pusti, da bi človeka premagala slaba volja. Julio Meinl, import kive, ustanovljen 1862. * Dame, gospodje! Zimsko garderobo najhitreje zlika, sčisti. posije, ustavi podlogo, modernizira, obrne, suknjam napravi nov ovratnik (baržunast), častnikom, uradnikom renovira uniforme itd. Vallet Expres, Liubliana. Stari trg 19. Likanje 18 Din. Po obleko pošljemo in dostavimo. Dežeianom Z obratno pošto. * Obleke in klobuke kemično Fi«!, bar* va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. I L VAŠE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, — Maribor. Ljubljana I I 1 traiala približno 4 mesece znaša 60 Din. za dijake 40 Din in se mora olacati v - ''Vplsovannje vajencev mehaniško-tehnlške stroke bo 30. t. m. od 14. do 18. v šoli na Ledini. Dne 1. oktobra se prične ob 14. redni nouk. Razpored vaiencev in druga navodila so razvidna iz razglasa v šolski veži. . , , u— Ljubljanska strelska družina obvešča svoie članstvo, da bodo v nedelio dne 27. t m in 11. oktobra strelske vaie na vojaškem strelišču. Začetek ob 8.30 Dne 18. oktobra oa priredi liublianska strelska družina strelianie za nagrade. Strelci. Dnora-vite se za tekmovanje! Pogoii in program tekmovalnega streliania so strelcem ns razoolaeo ori strelskih vaiah. u— Vpisovanje v tečaje za ritmično gimnastiko in ples telesno-kulturaega društva Atena do v soboto, 26. t. m. od pol 18. do en četrt na 20. v beli dvorani Uniona, kjer se dobe vsa pojasnila. Sprejemajo se prijave za ritmiko za otroški tečaj, za nara-ščai in odrasle, za plesne tečaje za deklice, za moderne plese začetnike in družabni P u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra v nedeljo 27. t. m. ob 4. popoldan »Gašperčkov junaški čin«, pravljično igro v šestih slikah v Narodnem domu, vhod iz Bleivveisove ceste. ... _ « u— Prvi dar za stradajoče po suši. Neimenovani železničar, ki je videl bedo pre- I bivalstva v krajih, opustošenih po susi, ! je prinesel v pisarno oblastnega odbora j RK 100 Din za stradajoče. Iskrena hvala plemenitemu darovalcu! u— Razne žrtve nesreč. Delavec Joso Nekič, uslužben pri regulacijskih delih Ljubljanice na Grudnovem nabrežju, je prišel včeraj donoidne Pri delu pod neki voziček, ki mu je zlomil desno nogo. -Brezposelni tesarski pomočnik Martin Ce-rar, doma iz Drtije je padel včeraj popoldne na ulici po tleh. Sprva so menili, da ie fant. ki se ie šele nadavno vrnil od vo-;akov, alkoholiziran. zato so ga spravil na policijsko stražnico. Tam pa ga ie pr« gledal zdravnik in ugotovil, da trpi za ma- ni, je letos zanimanje občinstva zelo veliko in priporočamo čimprejšnja prijave. -Otvoritvena predstava bo v četrte«, 1. oktobra in bo premijera dela vel kega Slia-kespearjevega sodobnika Ben Jonsona »Vol pone« v režiji J. Koviča. - V gledališko šolo za plese se še sprejemajo novinke, ki imajo veselja do plesa. a_ Opozarjamo že danes na veliki oras torij »Samson«, ki Ca bodo izvajali 3. ok= tobra v unionski dvorani mešan zbr.T m pomnožen orkester Nar. železnicarskega glasbenega društva »Sloga« iz Ljubljane ter naši najboljši solisti-umetniki (ga Lov« šetova. sopran, ga. Škerlj-Medvedova alt, g. Gostič, tenor in g. Rus, bas). Lične kniižice oratorija po ceni 5 Din in vstopnice po običajnih zmernih koncertnih cenah se že dobe v predproaaj, v trgovinah Holer in Brišnik. a— Zasebni in avtonomni nameščenci. Na ustanovni občni f-bor Društva zasebnih in avtonomnih namefencev v Mariboru, ki se bo vršil v soboto 26. t. m. ob 20. v mah dvorani Narodnega doma. ponovno ooozar-iamo vse nameščence. Na zborovanju bodo podali zanimiva poročila tudi funkcionar^ Zveze društev privatnih nameščencev iz Liubliane. Vsekakor pa nameščence zelo zanimaio poročila o delovanju naših soci-ialnih zavodov tako Pokojninskega zavoda za nameščence in Trgovskega bolniške-s in podpornega društva iz Liubliane od predstavniKov teh zavodov. Da bo občni zbor res dostoina manifestacija stanovske-$ra ookreta nameščencev, dokazuje veliko zanimanie. ki vlada med vsemi nameščena Zaal! žeiezničarski shod, ki ga sklicuje Ujedinjeni savez železničarjev Jugos.avije, se bo vršil v ponedeljek. 28 t m. v veliki i dvorani »Uniona«. Na dnevnem redu je poročilo tajnika transportne federacije v Amsterdamu ter poročilo o položaju železničarjev Obravnaval se bo položaj ki je nastal po zadnjih redukcijah in se bo raz-motrivalo, kako bi se izboljšal po ozaj delavstva, ki je zadnje čase prišlo deloma do 30 odst. znižanja svojih prejemkov. a— Zborovanje mariborskih pekov. Za včeraj ob 15. je maribors-ka Zadruga pekov sklicala zborovanje svojih članov v Emeršičevi gostilni. Načelnik Horvat ie po- ročal o deputaciji, ki je bila v Beogradu zaradi maksimiranja krušnih cen in ji je načelnik kabineta obljubil, da bo vlada vse potrebno ukrenila. Načelnik Horvat je na-lalie poročal o sedanjem skrajno težavnem položaju pekovske obrti. Daljša razprava se j- razvila glede kolektivne pogodbe s pomočniki. Ko je zastopnik Delavske pekarne -ijasnil, da se ie tudi Zveza pekovskih pomočnikov brzojavno obrnila na vlado z zahtevo po reviziji naredbe glede krušnih cen, je bila odpoved pogodbe cd- godena. . . ' . a— Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini graščaka dr Alfonza Zabea v Fab pri Mariboru Poravnalni sodnik je dr. Franc Kovea. poravnalni upravnik pa odvetnik dr. Slavko Fornazarič a— V zadružni register je vpisana Spioš* na kmetijska agrarna zadruga v Sv. Marjeti na Dravskem polju, r. z. z o. z. a_ Nov most pri Betnavi. Na cesti pri Betnavskih lipah »e gradi nov betonski most. Zaradi del je cesta do nadaljnjega zaprta za promet z avtomobili in težkimi vozmi. a— Cirkus Fischcr je razpel svo;e šoto-rišče v Magdalenskem parku in zbuja mnogo radovednosti. V večernih urah je pro* menada skoro mrtva reke ljudstva pa se valijo proti koroškemu ko'odvoru. Pri trans* portu živali v Magdalenski park je ušla ena zebra, ki pa so jo kmalu ulovili, in senzacije z eksotično živaljo je bilo konec. a— Sneg pri Ruški koči. V bližini Ruške koče na Pohorju imaio že več dni sneg, ki sicer ni posebno visok, vendar pa vpli» va na hlad io vreme v mestu in okolici. a— Požar pri Pesnici. Včeraj popoldne okrog 14. je izbruhnil pri posestniku Matiji Kodriču v Dobrunju pri Pesnici požai, ki ie uničil stanovanjsko hišo in tudi gospodarsko poslopje. Notranjost hlevov in živino so rešili. Požar so slednjič udušv mariborski gasilci. Vzrok ognju 'e bil ba.:e slab dimnik. Škoda znaša okrog 30.000 denarjev. . a— Mali Karamboli. Mesarski vajenec Vincenc B. iz Nove vasi ie v torek na ct -sti pred kavarno Oriient zaradi orenaeie vožnie na nepravi strani ceste podrl na t! i 67 letno služkinio Antoniio Sos;č. ki se ie poškodovala nri oadcu na tTiavi. 4 litri mleka. ki ga ie nesla v kavarno, so se zlili d;> ulici. — Ključavničarski pomočnik Maks jVL oa se ie v torek zvečer oroduciral kot ši fer in ie na tovornem avtu vozi! cirV'^1 materiiai oo Jadranski ulici v Magdalenski park. Pri nrevozu čez prr.go ie zade! s previsoko naloženim materialom v odo; i zatvornico in io zdrobil. Seveda io bo p i- Laa_ Nezgoda. Tovorni avtomobil m. t-nega stavbam in/. K-Firanna se je v rek 22. t. m. zvečer " Bras-ern ei v bhi ni fostilne Brudermanp na no-i cesti, ki l' /i k Sv. Križu, prekucnil in padel v jarek. 1 klicali so na pomoč mariborske gasilce, n so vozilo dvignili in ga prepeljali v Maribor. Avto se ie močno poškodoval m bo.; ) stala popravila 10.000 Di i. a_ Policijska kronika i)d srede na če trtek zaznamuje poleg nekaterih etičajnih prijav 3 aretacije: Jožefa 3. ie »piva, rz Zagreba bo priredilo ob 7-letnici svojega obstoja velik izlet vsega svojega članstva v nedeljo 4. oktobra na Lisco kjer je posavska podružnica SPD na Zidanem mostu postavila lep planinski dom. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah. Za Celjane in bližnje sosede se dobijo izkaznice za polovično vožnjo pri g. Omerzi pri tvrdki Košir na Kralja Petra cesti. V primeru slabega vremena se bo vršila proslava na Lisci v nedeljo 11. oktobra. e— Kdor ne bo do nedelje obnovil srečk, mu bodo prodane drugim interesentom. Na razpolago je še nekaj novih polovičnih in četrtinskih srečk. e— Obrtna nadaljevalna šola prične zopet z rednim poukom v nedeljo i. oktobra. Ves obrtni naraščaj iz Celja in okolice naj se zbere ta dan ob 8. zjutraj v risalnici n. nadstropja mestne osnovne šoie. Novinci in novinke naj prinesejo s seboj šolsko naznanilo. Kino Ljubljanski «fvor Telefon 2730 Premiera! V • foci Daiaiaike Jaques Catelain — Gina Manes Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cone 4 in 6 Din 9BSBB38SSS srednje postave, oblečen v karirast jopič, [ veda odškodnine ne ho. — Pred Trzinom e— Jesen in prvi pečen kostanj se pojavita pri nas običajno ob istem času. Z nastopom jeseni smo letos dobili tudi prav občuten mraz, ki kar noče izginiti. Včeraj dopoldne je termometer še vedno kazal komaj 5 stopinj Celzija. Na hribih okrog šmartna v Rožni dolini je še včeraj ležal sneg. Prvi kostanjar je že postavil svojo pečico ob vogalu starega okrožnega sodišča. e__Ljubljanski vrvohodci, znani trije mladi Ježičani, so včeraj dopoldne ob veliki navzočnosti celjskih in okoliških radovednežev obojega spola napeli med poslopjem starega okrožnega sodišča in med Radakovičevo hišo pri mestnem magistrata močno žico, nad njo pa drugo žico z električnimi žarnicami. Pod žico so razpeli široko močno mrežo, ki pa najbrž ne bi dosti pomagala, če bi kdo od trojice padel z žice. Prva predstava ie bila ob veliki udeležbi občinstva snoči. predstave pa bodo vršile še drevi, jutri m v nedelio zvečer vsakokrat ob 20., v nedeljo pa tudi še dopoldne ob 11. e_ Smrten izid rudniške nesreče. Poročali smo, da je 17. t. m. pritisnil stroj v hudojamskem rudniku pri Laškem 23-letnega rudarja Franca Fermeta z Gornje Rečice s tako silo oh jamsko steno, da je Ferme obležal na tleh z zmečkanimi kostmi v bokih Fermeta so takoj prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je kljub vsem naporom zdravnikov, da bi ga rešili, včeraj podlegel hudim poškodbam. e__Aretiran doIgoprstn!k. Celjski policiji se je včeraj posrečilo izslediti in aretirat! 28-letnega delavca Miho špitalarja »d Sv. Pavla pri Preboldu, ki ga zasleduje celjsko okrožno sodišče zaradi raznih tatvin, špitalar je star znanec policije in sodišča, saj je odsedel zaradi prevroče ljubezni do tuje lastnine že več daljših zapornih kszni. Nedavno je že pade! v roke pravice, vendar se mu je posrečilo, da je pobegnil iz zapora. e__mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočno filmsko ocereto »Flirt« z Ramonom Novarrom v glavni vlogi. f-? S^ovMsitera^a prt— Turistovski dom na Urški gori bo od 'nedelje 27 t m dalje zaprt. Izjemoma bo tudi letos odprt in oskrbovan samo še na dan 21. oktobra. Nova indust-ija. Pred kratkim je začela pri nas obratovat' prva jugoslovanska tovarna orodja za rezanje, prebijala '•■» v t iskala. Ker je to edina tovarna te stroke na vsem Balkanu, jo cenijo kot veliko pri« dobitev za naše mesto, ker bo vsaj malo ublažil? krizo brezposelnosti. Srf_ Tvrševa proslava je združila v So« kolskem 'domu preko 120 Sokolov, ki so se med deklamaci jami. zvoki orkestra in raznimi nastopi spominjali velikega ustanovit el i a slovanskega Sok jlstva. Z Jesenic S— lz društev. V počastitev spomina bazoviških žrtev bo priredila p odru" ":ca »So-če» v nedeljo žalni dan. Ob 10. lo v kapelici na pokopališču sv. maša, h kateri vabi »Soča« članstvo vseh društev ter vse jeseniško občinstvo. — Akademski krožek ho imel v soboto ob 20. v salonu restavracije Tancar redno letno glavno skupščino. — V nedeljo bo na športnem igrišču v Kurii vasi nogometna tekma med starima rivaloma Bratstvom in Svobodo. s_ Pobalinstvo. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani zlikovci izruvali na šetališču ob Prešernovi ulici vse klopi, ki jih je pred kratkim namestilo Olepševalno društvo. Deloma so jih postavili pokonci, deloma znosili na glavno cesto Orožništvo je zlikovce deloma že polovilo, ter jih čaka za grdo početje zasluženo plačilo. Sumljiv tip se je klatil zadnje čase v parku Hrenovici na Jesenicah Bil je ter je skušal izvabit: raz:u mladdctna dc kleta s slaščicami in darovi v goščavo. s_ Kino in publika. Te dni se je v kinu »Radio« na Savi odigi-al krasni film »Se-viljski pevec«, zajet po romanu, ki ga je pred kratkim objavljalo »Jutro«. Vse predstave so privabile od blizu in daleč toliko ljudstva, da je bila dvorana redno napolnjena do zadnjega kotička. Grajati pa se mora, da se dvorana nikoliki prej ne odpre kakor natančno ob uri, ko bi se predvajanje imelo že začeti, tako da vlada v malem vestibulu taka gnječa, da se človek ne more preriniti do blagajne. Iz Kamnika ka— Osebna vest. Iz Kamnika je bil prestavljen v Krani 6reski načelnik dok« tor Fran Ogrii V Kamnik pa je prispel sreski načelnik Voušek iz Maribora. ka_ Koncert »Gorenjcev« je bil v soboto v Kamniškem domu in sta sodelovala oper na pevka Ribičeva in na klavirju konserva-lorislka Novakova. Spored je bil malce predolg. zato točke niso bile glede na kratek ras"' študiran ja dovoli dobro izvajane. Pozornost je vzbudila ca. Ribičeva z .Vijolico z Montniartra« in >Madame Butterfly«. Drugi soli so bili slabi Koncert je vodil neumorni pevevodja Gorenjcev« g. G. Cerer. Obisk ie bil povprečen. ka— Za povzdigo teniškega športa. V soboto so imeli Kamničam na belem polju z »Ilirijani« v Ljubljani črn dan Pri po> setu v Kamniku sta vsaj dve zmagi nad Ilirijani rešili čast domačinov, to soboto pa so proti mladi ten šfci sekciji nastopili »kanom« Ilirije: inž. Novak. GoTjup. gdč. Svoboda, Marta Premelčeva. Koželj, Stojan. Najboljši re/ultat je 6 : 3 in 6 : 2 za inž Novaka, k' ie igral proti Rajku Kosu. Kamničani so bili na prijetnem večeru z »Iliriiani" iT »Villacher-i«. Znani športnik Valter Stuzzi je razpisal dvoje daril za klubsko prvenstvo, ki se je nato v nedeljo pričelo. ka— Cestna dela. Kakor smo že pisan, delajo od Trzina do Mengša prav uspešno na cesti, ki jo bode razš;rili na 8 m Po« sestniki so bili pripravljeni odstopiti proti odškodnini del nj:v Pri merjenju pa so po karti uvideli, da ie vse. kar so vzeli, prav za prav stara širina ceste. Zato 6e- napravijiiju nov mo»t Pšato. preložiti pa oodo tudi na Duplici pri Kamniku pjt iz Mengša na Duplico, tako, da bo stik i/och cest nekoliko pre' kakor sedaj. Iz Krškega kr— Pomoč kmetovalcem. Ker je bil krški sre2 po elementarnih katastrofah v poletju najbolj prizadet, 6e je s strani sreskega načelstva v Krškem ukrenilo vse. da se prizadetim krajem nudi pomoč Za občine, ki so bile po toč prizadete, --e bo v najkrajšem času iz banovinskega bed-nostnega sklada nabavilo semensko ž'to. ki se bo razdelilo v srezu med 18 prizadetih občin po velikosti škode. Določeno je ia Veliko Dolino 58 q, Čatež 51 q. Sv Križ 47 q, Cerklje 15 q, Kostanjevica 20 q. Krško 14 q. Raka 24 q. Bučka 16 q. Stude, nec 22 q. Boštani 19 q. Radeče 16 q. Št. Jur'j pod Kumom 3 q, St Rupert 18 q, Trebelno 16 q, Tržišče 27 q, Šmarjeta 13 q. Škocijan 16 q. Št. Janž 30 q. skupno torej 425 q, kar bo nedvomno toplo pozdravljeno od strani naših poljedelcev. kr— Kolo je bilo ukradeno krojaškemu mojstru zopot znatneje okrepil, kar se smatra ket posledica izboljšanja položaja angleškega funta šterPngn. na katerega je lira precej vezana. London ni notiral. Na zagrebškem efektnem tržišču seje Vojna škoda dalje okrepila in ie zabeležila zaključke: za aranžma po 295, 294, 296, 300. •289. 301, 305. 293. za kaso po 295 in za december po 303. kar pomfeni razmeroma živahen oromet. Dalje sta se zaključila 7% Blair no 52 (včeraj po 50i in 7°/» posoiilo Držav-iie hipotekarne po 02. Od zasebnih vrednot imajo zaključke: Polio po 52, Union banka po 147. Jugo no 67, Liublianska kreditna no 120. Praštediona po 957.5. Srpska po 1S8, Slaveks po 25. Šečerana Osijek po 170 in Vevče po 110. Trbovlje so zabeležile višje tečaje brez zaključka. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2274.75 — 2281.59, Bruselj 784.47 - 786 83, Curih 1100.25 do 1103 55, Dunaj 792.16 - 794.56, Newyork 5630 49-5647.49. Pariz 221.97-222.63, Praga 167.23-167.73, Trst 288.79 -289.69. Za grel). Amsterdam 2274.75 — 2281.59, Dunaj 792.16 - 794 56, Bruselj 784.47 do 786 83 Milan 288.79 — 289.69, New-York kabel ' 56 4149 - 56.5849. Ne\v-York cek 56.3049-56.4749, Pariz 221.97-222.63, Pra-,ra i67.230167.73. Curih 1100.25-1103.5,3. " Curih. Zagreb 9.03, Pariz 20.15 London '0 New York 512.50, Bruselj 71.40, Milan Madrid 46. Amsterdam 207.25, Dunaj 72,' Stockholm 136, Sofija 3.70. Praga lo.l70, Varšava 57.40, Budimpešta 90.025. ' Dunaj. Beograd 12.51 - 12.55, Berlin London 28.95 - 29.05, Mi]an 35.9o - 36.^ Nev. vork 709.95 - 712 45 Para 28.101 do 28 20 P-a^a 21.035 — 21.11 o. Curih 138.00 do 139.10f dinarji 12.44 - 12.52. Efekti. . Ljubljana. S jo 7-rma'j.ska 115 blago, Na- Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodilu za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revml, protinu, tshia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno. Izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo ln vzemite, j-redno ležete spat, mlačno Kopel j z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečin-*)) vzemite košček sladkorja 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pii potenju pod pazduho, pot f-aju nog, rok ali telesa umijte znojen-e dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žgsi > dobite v vsaki drogeriji, lekarni in coliSi trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—. /arojte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DKOŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Kmetijska razstava v Krškem V dneh 18. do 20. oktobra <-e bo v Krškem , - ...... - - ■ - "ila kmetijska razstava, na kateri se bodo žila sladkor. Tz Osneka poročaio: Tnkaišma - ---- —•-----j tvornica sladkoria je izdala obvestilo, da razstavili poljedelski, sadjarski, vinogradniški. vrtnarski pridelki in njih predelave, orodje in druge kmetijske priprave domačega proizvoda. Vse bo razstavljano v prostorih telovadnice meščanske šole. Kot podporo razstavi za nagrade je kmetijsko ministrstvo odobrilo 15.000 Din. Razstaviti se bodo mogli naslednji proizvodi, ki jih navajamo po skupinah: A. Poljedelski p r o i z v o d i: a) Žito; Vse vrste ozimine in jare pšenice, ječ- Pozivamo lastnike naši':: srečk, da jih pravočasno obnove. Žrebanje se bo začelo dne 21. t. m. in bo trajalo ves mesec. Izžreoane številke bomo redno objavljali v »Jutru«. Nekai neobnovljenih srečk ie na razpolago in bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za male dobitke, srečke zamenjavali, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke Zadružna hranilnica r. z. z o, z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 se sladkor podraži od 22. t. m. Rafiniram kristalni sladkor stane odslei 12 35, v stožcih 12.85. v malih stožcih 1315. kockasti v zavojih po 50 in 5 kg 13.85. v zavoiib po 25 kg 14. v pra%u 13 85, v zavojih po ni sladkor v vrečah 13.35 Din za kg. Temu ustrezajoče se bo podražil sladkor tudi v trgovini na drobno — Poizkus gojenja pivovarskega ječme na. Hmeljarska zadruga v 2alcu je naba vila za svoje člane večjo količino Czerma-kovega ozimnega pivovarskega iečmena za letošnjo setev. Ker sta zemlja in lega Savinjske doline zelo ugodni za kulturo ječmena snloh, je uspeh te nove sorte prav verjeten Če bo pokazal novi ječmen odPčno kakovost, bo v korist ne le Savinjski dolini, temveč vsemu našemu gospodarstvu, ker moramo sedaj za boljša piva uvažati pivo-varniški ječmen iz Češkoslovaške. = Za sadne trgovce. Kljub večkratnim opozorilom, da si naj preskrbiio pravočasno potrdilo (uverenje) za izvoz sadja, je število sadnih trgovcev, ki si potrdila niso pre-i skrbeli, veliko in sedaj imajo pri izvozu j sitnosti. Zato jih ponovno opozarjamo. ! Prošnjo za potrdilo (uverenje) za izvoz sve-! žega sadja je nasloviti na Centralno komi sijo za izvoz sadja (voda) pri ministrstvi! trgovine in industrije v Beogradu Prošnja mora biti kolkovana s 5 Din in priložen mora biti kolek 20 Din. Prošnji je priložiti-1. izkaz (prepis) o protokolaciji (trgovci * sadjem lahko prilože občinsko potrdilo n protokolaciji. potrjeno s strani prvostopnega upravnega oblastva; 2. našteti ie treba vrst« sadja, ki ca hočejo izvoziti n(rnčn» i»*>«'1r» infcnllra »o nr»* lolavo). v aafetku priloge je navesti .točno rodna 5000 blago; industrijske vrednote: N.šice 680 blago, Guhnann 105 do 110, Slaveks 20 do 25, Slavonija 200 denar, Dra« . vi 192.5 do 200, Sečerana Osi jok 165 do j 175, Brod vagon 60 blago, Vevče 110 do 118, T,is 35 blago, DubrovaEka 300 blago, Jadranska 460 do 4S0, Ocean i a 190 blago, Trbovlje 185 do 200. Peograd. Investicijsko 60—67, begluške 46 zaključek. Vojna škoda promptna 307, 3::,! zaključka, za november 312. 305 zaključka, za december 315, 30.5 zaklj., 7"-« Biu r 56, 57 zaklj., Narodna 4200 — 4500. Hmelj Žalec, 24. septembra. Tišina na našem trži.-'u traja dalie. Spričo dejstva, da se cene v Žalcu stalno dvigajo in so dosegle že S Kč (okroglo 13.50 Din), ne silijo hmeljarji s prodajo, ker so uverjeni, da bo tudi prt nas kmalu nastopilo živahno povpraševanje po preostalih prvovrstnih zalogah našega goldinga. Blagovna trzisca LES + Ljubljanska borza (24. t. m.). Tendenca za les neizpremenjeno slaba. Brez zaključkov. ClTO 4- Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet 62 vago-nov. Pšenica: baška, potiska, 81 kg 240 zaključek. Vse ostalo neizpremenjeno. -i- Budimpcštanska tcrmmska borza (24. L m.). Tendenca za pšenico mirna, za ostalo stalna. Promet sreden. Pšenica: za marec 11.58—11.59. Rž: za marec 11.60 do 11.62. Turščica: za maj 13.63—13.64. Javni nastop Sckola Velenje Tidna vera gore premika. In naše zaupa-, n^ da mora dobra stvar uspeti, je premaknila ob ake in 8. septembra le posta; lep dan, dan našega nastopa. Pozdravih smo prihaiajoče goste iz v.seh br. društev v okolici in veselih src zrli na množico, ki je vsenaokrog obdajala vzorno urejeno ►elovadišče. ki -e nastalo v Velenjah v pr« vi vrsti ob velik podpori državnega rud« nika In naša vrla rudarska godba, poznana po svoji navežbanosti. je napravila lep koncert pred telovadbo Čast in priznanje vsem njen;m članom, saj so pri celi pn« reditv; sodelovali brezplačno i 1 tako podprli sokolsko stvar prav izdatno m zelo požrtvovalno. ^ .j Pro"ram je pričel točno z nastopom de-ce _ drvarčkov in peričič. da je telova dišče kar mrgolelo raznobarvnih rut-c m živih iesen-Kih šopkov na prsih dečkov Aplavz občinstva je bogato nagradil trud vaditeljev in dece- ponosno so odkoraka!' po dovršen* va'ah Po'no priznanje pa ore tudi vsem ostalim oddelkom Dr^n-: vaje domače ^rste fežke vaje gostov sko-k; naraščaja Dreko konja, vaje na gredi domačih naraščainic. rajanje dece m zlasti k nočna točka članske 16 torice z veabo ».Naprej zastava Slave!« vse je bilo izvajano prav dobro Še nekai številk: nastopilo je d-ce "0. moškega naraščaia 28. larascamic 27. članic 70 in članov 80 Te'nvadni de! je bil absolvir3n izredno točno in po stro-kovn< strani prav zadovo! ju joče. kar je nemala zasluga vsega č^nstva in prednja^ škega zbora društvs k: telovadi šele od marca dalie Nastop ie bf obenem proslava 10'etne-«a vladanja Ni Vel. kraMa AMčego'eg fera ie tehnično 'n kom lvnatorno jačja od Atene vendar pa bo te/k o uspela proti rutmiranejši Atem' isc nolpg tprtf, ooslužuie tud; svo'? fizične premoči" Tekma se vsi na igrišču Ilirije ob 1.0. >0 donoldne. Vstopnina je iz pros pagandnih ozirov nizka. Službeno iz Odbora za delegiran je sodčkov. Delegiralo se kot sledi za 27. t m.: Y LMibH-mi ASK Primorie : TSSK Maribor .odredi f>1bcr za delegiranic nri JNSu fre-izer-n Dolinar") Jadran : ASK Primorje II g. Zurcn Slovan : SK !!'rija II g Lu-ke*ič. SK Reka : SA' V«tafcar g. Abčan. ■2SK Hermes rez. • Domžale fnoizkus-fna"! g. Virf;c. — V Mariboru SK Železni-grr : «sV SvoV.oH.-t <» Ochs _ V Cel;u At-7ef,-i- sj^ - SV »li'iii g dr Planinšek- — V nom-5a1'b r>'«V : SK Svoboda Vič fi R^skvar •_-V--. Rakeku SK Wonvk': SV V^rotan « M-VVovec — V TVW-1jnh 5,'< n-1-rr.i • SK Rftie riredi v nedcMo ob r>r;1-Vj -prvenstvene ko1e=ar=ke dirke Triglavskem pododbora izlet kolesa ric v in motoejkl?sfov pa Vrhniko. Od->.-J tneno oV. 1*> ir->r-ft klubskega Inkala Kolesarska dirka »Perun*«- v Mariboru. Kh'h kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru nrirecli v nedeljo ob 9 med--khjhsko r1:rko na pro^i Maribor^Ha idina-R;i**e.Mir'"br>r Snorrd dirke je: Sepi">r,-i.-1rova cesta ^4 do sobote dne ?-f i ti-: no=a-enodo^or.b. nimaio ftnrt-ie nrivio", s'llča:ll vreme- p.-, rli-i.-fi nreloži na prihodnjo nedeljo dne 4 nktohra Nai J ,v Tftlrtnnrpi Bogojinn. 23 septembra V nedeljo mi je šolski upravitelj Kreps v Odrancih razkazal novo šolo. Da. česar Sobota še nima. to gradijo revni in pridni Odrančam Hnonadstropna in vsem novodobnim potrebam vzgoje in pouka odgovarjajoča šola ie že pod streho V kras kra ju in v ponos bo našemu ljudstvu in naši upravi. Že danes jo obiskujejo tudi novinarji in šolniki savske banovine. Hvala in priznanje gre pridnim Odran-čanom Največ truda je nedvomno žrtvoval g. upravitelj Krens Umetnost ie napraviti iz reveža — mecena. In g. Krepsu se fe to posrečilo. Kolikokrat se je čulo iz početka: »šola — ta. ta nas bo uničila!« In zooet: »Ha. naš školnik si gradi palačo!« Toda »školnik« ie pri seji razložil: »Sam potrebujem v šoli le par nedi prostora, vse ostalo je za vašo deco Prratelji. lahko bi počival, delam pa močno in mnogo za vas. hvala'« — Razumeli so ga in ga hvalijo in -pnd^šfl jo _ I ;,,.V,o7ni dela in razumevnia je treba pnkarit; naSemu kmetu ;n šel bo za svo'i mi učitelit Le tako bo za Odranei prišla Sobota, Bogojina in drugi lepi prekmurski kraji. V- C Bloke, 20. septembra. Imeli smo prvi sestanek tujsko-promet-nega odseka za Bloke. Sklical ga je župan Stanko Lenarčič. Prisostvovalo je lepo šte vilo Bločanov. ki so sklenili mnogo važnega. V prvi vrsti je treba tujca pritegniti z zmernimi cenami Naša planota ne zaostaja v lepoti za drugimi marsikatero še presega, dasi ni bila označena — ali pa vsaj zelo siabo — na letov,čcn: karti letošnje tujsko-prometne razstave. Naša planota sliči Rakitni, je zelo zdrava in zaznamuje malo smrti za jetiko V poletnih mesecih ima izredno milo podnebje in suh zrak. V seliščih vladata idila in še stara romantika, zdaj civilizacija k nam šele prodira. Pokrajina sama nudi celo vrsto zanimivosti v folklorističnem in prirodnem pogledu. Pri nas so še ohranjene stare šege in navade, še celo besedni izraz ni do dobra raziskan. Ljudje so prijazni in go stoljubni. Pristna narodna rekla in dovtipt še niso izginili Priroda ni tipično notranjska, temveč je nekak prehod med Dolenjsko in Notranjsko Ima v sebi združena kar dva lepotna prirodna tipa Nizki, goli griči, vmes doli ne in zopet kos gozda, brezov gaj zvit potok, star mlin razdrapano skalovje, prijazna vasica s cerkvico, vse to nudi neka ko pravljično nastrojenje Bloška planota je svet sam zase Je nekaj nrirodno učinkovitega Spominja nas tistih lepih akvarelov .ki so dičili nekdaj velike stene gro-fijskih soban in pomirjevali s svojo krasno harmonijo od zunanjega sveta razdraoane živce Skozi vse leto se barvni od'enk; kar prelivajo in v z'mi preideio v bel diamant. Naša pokrajina je za one. ki hočejo miru in lepih izprehodov Megle ne bodo videli nikdar Ceste so tihe. Sirene ne tulijo. Le včasih je smeh bolj močan, zakaj v tišini umreti nočemo Tokrat najde v priletni domači družbi tudi tujec svojo zabavo. Kadar zapiha burja in voglari okoli hiše s svojimi veličastno ubranimi glasovi. je malo več šuma. To je živa romantika. Novice iz prfcške pietronol? Ljutomer. 22. septembra 'Br. dr. Stojan, predsednik dramskega odseka našega Sokola se poslavlja, ker odhaja na 6voje novo mesta v Celje.^ Z njim odhaja tudi zvesta igralka in odlična pev* ka našega odra, njegova soproga. Zato prredi dramski odsek obenem poslovilni večer ter bo uprizoril v soboto 26. L m. Cankarjevo znamenito 'gro »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, v skoro isti zasedbi kakor pred nekaj leti. Bratje in sestre se naj udeleže predstave v polnem številu zaradi odhajajočega brata ;n njegove soproge kakor tudi zaradi leoe in zanimive igre. V nedeljo je podružnica vinarskega dru-/ štva priredila v hotelu Zavratnik strokovno predavanje, ki so se ga udeležili številni vinogradniki. Sreski kmetijski refejent g. Jakob Žnidarič je v obširnem predavanju svaril pred prezgodnjo trgatvijo ter opisal vse potrebne priprave in ukrepe za trgatev in pravilno kletarjenje. Popoldne pa se je vršil sadni, obhod po Babincih jn Noršincih ki ga je priredila sSadj. podružnica. Žal da se ga je udeležilo le malo sadjarjev in nič kmetske mladine iz obeh vasi. Videti je. da je v drugih občinah našega okoliša mnogo več zanimanja za to vedno važnejšo panogo našega kmetijstva. Sreski kmetijski referent pa jc mogel ugotoviti, da je v Babincih in Noršincih zemlja za sadjarstvo man: ugodna kakor v hribih ter da uspevajo tu poleg domačih le nekatere pomološke sorte kakor bobo-vee, šampanjka, gdanski robač in tudi še mošancika Obrtno trgovsko društvo je zborovafo po triletnem presledku ob pičli udeležbi članstva, ki jo je v glavnem zakrivila predolga doba mrtvila? Vendar je društvo leta" 1929 priredilo lepo uspelo obrtno razstavo. katere računi se bodo zdaj v kratkem likvidirali. Gmotno stanje društva je dobro, ker je dobra podlaga za nadaljnje živahnejše delovanje. Novi odbor 'e sestavljen takole: g. Teodor Verbmg, predsednik, g. Pero Veselič. namestnik, g. Rafko Marš. tajnik, g. Rudolf Pušenjak. blagajnik; gg Karba Kari, Fric Šumak, Jože JelovšeClvan škrajnar. Prelog Jožko in Milavc Jože, odborniki; gg. Skerman Ivan in ilanžel Andrej, namestnika. / Pred kratkim je imela naša občina čud-/ne jetnike. Redar je namreč zaprl več gosi. ki so se vedno pasle po nasadih na Glavnem trgu, kar je bilo sicer zelo idilično. toda vendar prevaško Lastnika lepih ptičev sta j;h na večer iskala po vsem mestu, drugi dan sta iih dobila na občini, ko sta odrinila za vsako glavo 5 Din prenoč-nine. Ministrstvo financ je odobrilo samostojne občinske takse in davke, znižalo je samo davek na pse od 20 na 10 Din ter. črtalo davek na umetne brezalkoholne pijače Pred kratkim se je vršil v občinski pisarni sestanek interesentov za ustanovitei-vodne zadruge, ki bi naj na ozemlju občin Ljutomer Cczanjevci, Noršinci in Stročja vas :zvedla nujno potrebno in že dolgo projektirano regulacijo Sčavnice in Glo-betke ter njenih pritokov, s čimer bi bila zmanjšana nevarnost čestih poplav. Po uvodnih besedah sklicatelja g. Zemljiča sta mženjerja gradbene sekcije v Mariboru, gg. Fugina in Mursa pojasnila interesentom ustroj in delo vodne zadruge ter vprašanje članskih prispevkov in subvencij, katerih se mora samo zadruga nadejati. Precej interesentov je nato podpisalo pristopno izjavo, del njih pa še omahuje, ker se boji plačil. Treba bo posebne pojasnjujoče akcije po prizadetih občinah, da bodo interesenti spoznali veliko korist, ki jo bo prinesla regulacija naših vodotokov njim in vsem, ki bodo pri njej zaposleni kot delavci in vozniki. Drevesa so sklonjena do tal, po vratovih jih gladi burja, jim češe lase in pi-skajoče odletava od gladkih polj, dokler se ne ujame v hišah in plane v grič Bloška burja je znana prirodna nagajivost sredi naših živih lepot. Od časa do časa sc sprosti tam od Krima nekje. Potem plane v jesen in prinese zimo. Takrat so pri nas smučarji. Ti so utrjeni in burje va;e-ni. a za našo se morajo še posebej pripraviti, zakaj močna je, da bi jih gnala v hrib. To je že marsikateri poizkusil Ko odje-nja, je pokrajina globoko v sneg udrta in v prečuden mir zasanjana. Komaj, da sc vidijo vasi. Vse je gladko do gozdov in posameznih borovih skupili. Sneg je zmrznjen, s prši.čem pokrit in le ozke smučine kažejo nezvožena pota. Vsepovsod sc križajo in vriskanje pada z gričev v dolinske senco. Ljudie ljubijo zemljo. Obdelujejo jo od jutra do večera, a ljubijo jo tudi pokrito s snegom. Sleherna hiša hrani smuči s starimi letnicami — to so domače svetinje —. ki jih neradi izreče tujcu. Očetje jih imajo od pradedov, matere od prababic ;n sinovi jih bodo dobili in hčere, da se * nedeljo zasmučajo k Službi božji. To je v krvi. od davnih dni. Mogoče od takrat, ko so pni prebivalci bili tu. Zdajle, v jeseni, bi uživali tisti posebneži, ki liubijo vtis težke mračnosti. Posebno v oblačnih dneh. Priroda jc tako strnjena z oblaki, da ^e ji niti normandijske jeseni ne dajo primerjati. Naš svet je treba pogledati in občutiti. Gore in morje ne dajo vsega. Tudi za vsakega niso Gore iščejo senzacij, morje denarja. Kras pa je tih in v sebe vdan. Ima mehko srce in umetniško dušo. Liudje filozofirajo, kakor ruski kmet. Priroda sama jih je nagnala k temu. Dolge zime so v znamenju modrovanja. Zanečki so .polni starih in mladih. Modra beseda sodi današnii materijalisHč-ni svetovni nazor. V bodočnost si slika polno slnbib stvari. Tuiec, pridi, da tudi ti pomodruješ po uspeli smuki z originalnim Bločanom! dalje sreskemu načelniku g dr. Josipu Hu-badu iz Celja, k! se ie udeležil slavnosti. žalskemu županu g. Rudolfu Lorberju, načelstvu JGZ s tovarišem Josipom Turkom na čelu in starosti žalskega Sokola g. Seni-ci za nj"ihove pozdrave pred občinsko hišo. Zahvaljujemo se tudi čast. g. Miroslavu Ra-Laju, ki je daroval sv. mašo na prostem v drevoredu in blagoslovil prapor. Obenem bodi izrečena zahvala tudi gdč. Zuževim, ki so pred svojo hišo krasno uredile oltar. Iskrena zahvala gre nadalje g. šolskemu upravitelju Rajku Vrečerju in učenki Zu-pančevi za prisrčne pozdrave pred šolskim poslopjem, kar je ganilo vse navzoče do solz. Najtoplejša zahvala se pa izreka požrtvovalnim kumicam gospom grofici Firmiano-vi. dr. Ločniškarjevi in Karčičevi, ki so s kumovanjem najbolj počastile naše gasilno društvo, kakor tudi -žalskim gospodičnam za krasen mlademu ptpporu darovani trak. Lep utis je" zlasti zapustila pri sprejemu g. bana pred občinsko hišo- in šolskim poslopjem navzočnost šolske mladine in p. n. uč'--teljstva iz Gotovelj, Griž, Petrove in Žalca, za kar bodi vsem izrečena naša najtoplejša zahvala za njihov trud. Končno se zahvaljujemo še g. Francu Piklu, ki je dal vse prostore v stari pivovarni brezp'ačno na razpolago, da so zamogle naše vrle dame v krasno dekoriranih šotorih pripomoči k gmotnemu in moralnemu uspehu prireditve, za kar bodi njim in pa vsem gostom izra žena posebna zahvala. Radio in nase učiteljstvo Ljubljana, 23. septembra. V vsej dravski banovini ima 27 osnovnih, 10 meščanskih in 3 srednje šole svoje radio-aparate. 51 upraviteljev osnovnih šol in 1 ravnatelj meščanske šole imajo lastne radio-aparate. Med osnovnošolskim učitelj-stvom je 238 radio-amaterjev, med meščan-, sko šolskim 17, a na srednjih šolah je lo profesorjev radio-amaterjev. Učencev, ki imajo priliko poslušati doma radio, je .v osnovnih šolah 432, v meščanskih 148, v srednjih šolah pa 69. ,' V soboto se je vršila tretja seja odseka za šolski radio pri sekciji JUU in so bih sprejeti naslednji sklepi: Počitniški učiteljski tečaji o radiu naj se vršijo povsem samostojno. JUU naj posreduje, da se uvedejo po možnost tudi na učiteljišču posebna ure' za pouk o radiu. V založbi Učiteljske tiskarne izideta v kratkem dve knjigi in sicer Niko Kuret: »šolski radio« ln An-dreo Leopold: »Uvod v radio-tehmko«. Odsek ni mogel založiti teh knjig, ker nima nikakih denarnih sredstev in je tudi sek-cijski odbor JUU vezan na. proračun, h 1. novembrom začne izvajati radio Ljubljana program šolskega radia, ki ga izdela odsek. Ta program se bo oddajal v početku po eno ali dve uri tedensko izmenoma dopoldne in popoldne. Radio Ljubljana ima pripravljen program za Levstikovo proslavo, ki ga bo pa oddal že ta mesec. OdseK naprosi Radio Ljubij-ano, da prevzame ho-noriranje šolskega radia, dokler se ne najdejo drugi viri. Lep zgodovinski pevski večer v Kočevju Kočevje, 23. septembra. V počastitev sponv.na in dela skladateljev Jurija Flajšmana, Miroslava Vilharja, Davorina Jenka in dr. Custava Ipavca jc priredilo Glasbeno društvo v Kočevju v soboto zvečer v dvorani hotela Trst pevski večer, na katerem jc društveni moški zbor pod vodstvom svojega pevovodje g. učitelja Mirka Trosta prednašal 12 pesmi omenjenih skladateljev. Za uvod je bilo po g. Trostu sestavljen no izčrpno predavanje o njihovem delu in pomenu za našo glasbeno literaturo. Nato ie moški zbor (16 pevcev) najprej zapel. Fiajšmanovi 6koro ponarodeli »Triglav« in »Pod oknom« ter M. Vilharjevi »Po jezeru« in »Mlatiči«. Na petju sc je takoj opazilo, da je zbor nanovo sestavljen, glasov* no dobro zaseden in dobro naštudiran. Živahne »Mlatičc« je moral na gromek aplavz poslušalcev ponoviti. Po odmoru je bilo na sporedu 5 D. Jenkovih skladb, in sicer »Lipa«, »Tiha luna«, »što čutiš Srbšne tužni«, »Strunam in Molitev«, končno pa 2 dr. G. Ipavčevi »Oblaček« in »Slovenec sem«. Torej same znane ali po-narodcle pesmi iz prvih početkov našega glasbenega razvoja, ki so Slovencem budi= le narodno zavest v dobi najreakcijonar-nejših režimov avstrijskih vlad. Globoko so ukoreninjene v srcu naroda še danes Kot spomin na takratne žalostne čase suženjstva. Lep odjek v današnjo svobo* do in uedinjeno državo Jugoslavijo. Tudi drugi del sporeda je moški zbor Glasbenega' društva absolviral pazljivo, sledeč intcncijam svojega pevovodje. Stare melodije s priprostimi harmonijami so tudi v poslušalcih vzbudile prijetno raz* položenje. Nekatere harmonične neskladnosti (padanje I. tenorja, nečista intona-cija I. basa, nekoliko robustno prijemanje II basa) bo pevovodja z vestnim šolanjem zbora v bodoče prav lahko odpravil, tem lažje, ker vladata v zboru sloga in veselje do petja in izpopolnitve izvajanja. Posebej jc treba poudariti dejstvo, da v zboru sodeluje hvalevredno lepo število akademikov, ki so drugi dan vneto sode* lovali pri slovenski maši v Kočevski cerkvi. Zbor Glasbenega društva je tudi tam zapel mogočno Davorin Jenkovo »Moli« tev«. Spremljal ga je spretno na novih, izvrstnih orglah g. V Kuntarac. Edina temna stran prireditve je bil slab obisk in prav po zaslužen ju jc na k on« certu naA^oči skladatelj in pevovodja Hu-badove župe g. Zorko Prelovec, ki je za* stopal organizacijo in prinesel zboru njene pozdrave ter pozdrave našega pevske« ga očeta g. Mateja Hubada, povedal, da pičli poset koncerta, ki je pevovodjo in pevcc stal mnogo truda, ne dela časti kočevskim Slovencem Naj bi resno stremljenje, trud in idealizem svojega zbora vsaj nagradili s svojo navzočnostjo. Pcv-cev naj pa ta brezbrižnost in malodušnost someščanov ne oplaši. Vztrajajo naj pridno naprej in naj priredijo čim prej tako lep koncert kakor je bil 6obotni. P. Iz življenja na dežel' GORNJA RADGONA. Od vseh 39 političnih občin gornjeradgonskega sodnega okraja so bili te dni odobreni od okrajnega sodišča tudi volilni imeniki ostalih 10 občin, ki so bili prvotno zaradi nepravilnosti vrnjeni v popravo. Skupno število vseh volilnih upravičencev gornjeradgon-skega sodnega okraja je 4727 ter je razdeljeno na posamezne politične občine: Apa- Z žlico se koplje grob so dejali Kimljaoi. Eni jetlo mno^o, drugI neredno. Zaradi tega trpe organi za prebav« hrane, žtvci iD srce. Tem napakam je izpostavljen vsakdo. ALPINAC-čaj tKimags, da te napake nimajo hujših posledic. Okusa zelo dobrega, se pije »ALPINAC« po jedi ali na večer — pred no ležete spat, uameato kave ali običajnega čaja. Dobiva se r lekarnah in drogerijab. ; Depo: TRIFOLJUM-drogerija — Beograd če 123, Boračova 145, Črešnjevci 173, Črnci 150. Drobtinci 113, Galušak 112, Gornja Radgona 345, G rabe 64, Grabonoš 86. H rastje Mota 103, Ivanjci 147. Ivanjševci 115. Kapela 98, Kraljevci 57. Konjišče 65, Lut-verci 77, Murščak 1/6, Nasova 99. Negova SS, Očeslavci 129. Okoslavci 13S, Orehove! 122. Plitvica 196, Piitvički vrh 64, Podgorje 54. Police 172. Radenci 171, Rihtarovci 87, Segovci 69. Stanetinci 152, Sv. Jurij ob Sčavnici 134. Ščavnica 188, Šratovci 60. Ter-begovci 190, Vratja vas 49, Vratji vrh 4(\ Zbigovci 136, Žepovci 130 in Žibcrci 92. SV. PAVK L PRI PREBOLDU. V nedeljo 27. t. m. imamo v šoli sadno razstavo, ki naj slu/i predvsem v informativne svrhe. Vsakdo lahko razstavi svoje sadje, ki ga jc treba prinesti do petka v šolo, in sicer od vsake vrste po 5 do 8 komadov. V soboto pa pride g. Levstik iz Celja, ki bo sortam določi' imena, da bo v nedeljo v.a razstavi vsak sadjar lahko vedel, kakšne sorte ima in katere pri nas najbolj uspeva« jo. Tudi sosedje so dobrodošli! S Kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno solo pričnemo zopet v prvi polovici oktobra. La« ni smo imeli nad 70 udeležencev. Menda tudi letos ne bomo zaostali. — V osnovni šoli je nad 350 otrok, razen teh še 20, ki pa žal ne obiskujejo nobene šole, ker je po šolskem zakonu ukinjen razred za oddaljene. Ce bi imeli prostor, bi potrebovali še tretjo vzporednico, ker jc še vedno en razred prenapolnjen. Zadružni dom prav lepo raste. Če vreme ne bo nagajalo. bo v par dneh pod 6treho. Je to sad vztrajnega in marljivega dela našega delavstva. ki si v zvezi s Sokolom postavka lastni dom s prav lepo dvorano za telovadbo in stalnim odrom za gledališke pri* reditve. Radio Izvleček iz programov Petek. 25. septembra. LJUBLJANA 12.13: Plošče. — 12.45:. Dnevne vesti. — 13: Napo.ed časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Vegetarijanska prehrana. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Prenos violinskega koncerta iz Beograda. — 21.30: Pevski koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella. 22.15: Kon- cert na o.gle. — 22.45: Napoved časa ;n poročila. Sobota. 26. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13; Naj)oved časa in plošče. — 1S.30: Plošče. — 19: Ustroj materije. — 39.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20: Prenos iz Zagreba. — Napoved časa in jmročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Radio-orkester, — 10: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Zagreba. — Poročila in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Radio-orkester. — 20: Operi »Cavalleria rustieana' in 'Glumači«. — PRAGA 18.25: Pesmi s kitaro. — 19.35: Trio na dude. — > 20.05: .Poletna noč . — 21: Prenos iz Brna. — 22.20: Mešan program iz -Mor. Ostrit-. ve> _ BRNO 18.30: \Vagnerjeva glasba. — 21: Godba na pihala. — VARŠAVA 18: Koncert mladih talentov. — 20.15: Orkcv stralen koncert. — 22.30: Cliopinove skladbe. — 23: Godba za ples. — DLNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 15.50: Plošče. 17: Orkestralen in pevski koncert. — 19.50: Petje. — 20.25: Zabaven program. — 21.10: Arije iz pesmi. — 22.10: Lahka glasba. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 22.30: pjes _ KONIGSBERG 10.40: Operni orkester — 20: Opereta. — 22.30: Prenos iz Berlina. — M0HLACKER 17: Popoldanski koncert . -- 19.45: Komorni kvartet m Citre. — 20.30: Zabaven večer. —„22.50: Plesna "lasba. — BUDIMPEŠTA 19.45: Ciganska godba. — 20.30: Vojaška godba. — 9i 45• Klavirski koncert. — 22.40: Lahka glasba — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. - 20.10: Plošče, - 21: Opera >Norma«. Rajonske zastopnike iščem! Doseženo je Največja izraba kuriva s "popolno izrabo celotne kurilne ploskve. Peč za velike in največje prostore RAPID je patentirana DO prihranka na kateremkoli kurivu TEHNIČNI BIRO LJUBLJANA, GRADIŠČE 13 Telof. «70fi Veofo stanovanjsko -ar priporoča se naravni domači 228 malinovec tvrdke »Malina« d. z o. z. Ljubljana VII Medvedova c. št. 4. Po gasilskem prazniku v Žalcu Žalec. 22 septembra. Prostovoljno gasilno društvo v Žalcu si šteje v prijetno dolžnost izreči vsem, ki so pripomogli k tako sijajnemu uspehu' svečane proslave 50-letnice društvenega obstoja aajiskrenejšo zahvalo Posebno zahvalo pa izrekamo, g banu dr Dragu Marušiču, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad našo proslavo in je s svojo navzočnostjo povzdignil vso svečanost. Prisrčna zahvala gre na- Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očejom »Clavfen« je mast M r5 a M ■a o M Dobite T lekarnah, drog* rijab ali naravnost ti iyor-nice in glavnega »kladiSča Čuvajte «e pooaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar - Slsafc Novo«U ' l»«*««»1 Najaovcia sltlZinika pa-letna železna zelo praktika aložljiva oostelja s tapeciranim niadracom — praEtična ca v*ak» hito, hotele, sa putujuč« o»o-be in nočne »luibe. Sta< ne Din RazpoU. liara po {to m in ielezm-coni po povzeti«. Stiso kupim. 0 Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3006«. r ' 11756 MIKUŠ Mestni trg Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih __— palic-- E3 nr B3S Leiena »hiZiniba patentna selo praktična »lož-liiva postela « tapeciranim madracom. — Stane Dia m—. Brei posebnega obvestila. t Mestni pogrebni zavod Maribor Poljska patentna postela sloiljiva praktična aa touriste, vojake in z« {erijalne kolonije. Stant" Dia 354—. Liegettok! praktiiaa £a lelanie i« »edenie. Sta-ae Dia IM.—. Pa tem imam tisto fo-hano perje k< po Dia 48.— či»to belo. fosi« kg po Dia UL— ia či>< pah kg po Dia 2Se— L mozovrt. ZAGRF- flfc* JB. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma brat, svak in stric, gospod Frane Verdnik: tovarnar perila v sredo dne 23. septembra 1931 ob 21. uri, po kratki mučni bolezni, spreviden s tolažili sv. vere, v 47. letu svoje dobe, izdihnil svojo blago dušo > Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 25. septembra ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrezju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto dne 26. septembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. 11769 JVIaribor, Kamnik, dne 24. septembra 1931. ALOJZIJA VERDNIK roj. MLEKUŠ kot soproga v imenu vseh ostalih sorodnikov. 11769 O. Hanstein: Ali je kriva? Roman »Vsekako je iz tega vsega razvidno, da je bila stvar dobro premišljena in dobro pripravljena. Tu je imel nekdo svoje prste, ki je dobro poznal vse zakone.« »Tedaj misliš, da je 'e čden od njiju...« Soden je spet skomignil z rameni. »Morda nekdo od njunih pomagačev. Morda kdo od služinčadi.« »A kaj nam je storiti? Tukaj mora biti dober odvetnik zelo...« »Zelo previden. Za sedaj so stvari proti gospodični Guduli, čeprav lahko marsikdo dvomi o tem Zakaj, čd je bila ona kriva, tedaj je sama delala na to, da se to dejanje čim prej razkrinka.« »Ali veš ti za kakšnega odvetnika?« Soden je premislil. »Nekaj mi je na umu. Na tukajšnjem sodišču je nastavljen izredno sposoben kriminalist, komisar dr. Schluter. Stari gospod je sicer v zadnjem času nekoliko boiehen m sanjari o tem, da bi šel v pokoj, toda prav ta mož ima izredno oster pogled in morda bi se mu posrečilo, pojasniti zadevo in obvarovati sodnijo krive sodbe. To t* *amo uradnik, temveč v prvi vrsti fino čuteč io pameten člo-.r«k. Jod, vse bi bilo dobljeno, če bi ga mogel pozanimati za ta proces.« »Takoj poijdem k njemu!« »Počakaj, grem s teboj. Bržkone je zdaj doma in če bi sam irmel, te morda ne bi sprejel.« Vzela sta avtomobil m se skupaj odpeljala h komisarju. Stara ženica jima je odprla vrata. Dr. Schluter je bil videti kakih petdeset let. Bil je velik. Ime) je sive lase m sivo brado. Kbub svoji starosti se je držal pokonci, obraz je bil videti dokaj energičen m iz oči si mu bral, da je kriminalist. »Nu, dragi gospod Soden?« »Oprostite, gospod doktor, da vas motim v vašem miru, tukaj imam prijatelja...« Schluter ja vzel Eberhardovo vizitko in jo še enkrat prečita! in rekel: »Vi ste zaročenec gospodične Gudule We!lhornov2.« Eberhard se je začudil »Vi veste?« »To ni težko uganiti. V časopisih je stalo, da je gospodična Wellhornova na tihem z nekim grofom zaročena in vem. da je b') gospod Soden navzoč, ko so damo aretirali. Komisar Cesin mi je o tem natančno poročal.« »In... kaj mislite o stvari?« Dr. Schluter se je nasmehnil. »Da, dragi gospod Soden. Vi veste, da sem v očeh sodišča kakor tudi najbrže v vaših velik nejjvernik. Ce me vprašate — po tem, kar sem slišal doslej, sem prepričan, da je mlada dama nedolžna.« Eberhard je poskočil in veselo presenečen vzkliknil: »Gospod doktor? Res?« Schluter je zamahnil z roko. »To nič ne pomeni, gospod grof. Takšen sem, da se prepričam o krivdi obtoženca šele tedaj, ko slišim iz njegovih lastnih us»tpn- znanje. Poleg tega sem prepričan, da bi mlada dama s pomočo svoje izobrazbe gotovo bolj pametno ravnala ra da je ne b. Diio moči tako lahko odkriti. Zato aretacuo bi zadoščal lo .etm detektivski vajenec, ne pa moj odlični kolega Cesin.* Eberhard je prijel komisarja za roko m mu jo krepko stisnil. »Gospod doktor, sami ne veste, in tudi slutiti ne morete, kako me veselijo vaše besede. Prijatelj Soden mi je mnogo pravil o va*. AH ne bi hoteli vzeti stvar moje zaročenke v roke.-'« Komisar mu je mežikaje pogledal v oči. »Ali niste razveljavili svoje zaroke?« »Zakaj? Sam najboljše vem. da moja zaročenka tega m storila.« Dr. Schluter ga je veselo udaril po rami. »Prav tako Zaupanje je glavna stvar Sli bomo k svetniku \\ e-sendonku in ga vprašali. Odkrito vam moram priznati, da s^m imel že prej takšen namen, ker me je stvar zanimala.« »K tajnemu svetniku VVesendonku? Kdo je to.J« _ . »Šef kriminalnega oddelka na predsedmštvu, ki sem ga včeraj prosil za bolniški dopust. Na svojo pest ne smem ničesar ukreniti.« »Moj avtomobil čaka spodaj.« »Nu prav.« Peljali so se na predsedništvo; tajni svetnik je smeje se pozdravil Schluterja. »Nu, doktor? Pa ne da bi bili že zdravi?« »Vsekako sem na poti, da okrevam.« \Vesendonk je pokimal. »Gotovo bi se radi lotili slučaja Gudule VVellhornove?« »Da.« »Seveda ste prepričam, da je lepa Gudula nedolžna?« »Morda tudi to.« ^etie malin* oglasom i Zenitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek •Jutra«. fe plačaH še pristojbino Z— Din PrU ttojbine ie vposlati obenem t naročilom. Čekovni račun pri Poštni hraniirtfr' v Liubliani 11.842 — Telefon številka 2491 3492 Za o^ooor 2 D lil ® »namCafc SOCasloce tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista v podružnicah ,Jutra* v Aiawibt>ru, v r frCovetn mestu, v Hrbccljah in na Jesenicah, ki spre/emajo tudi naročila na male oqiase in inserate. GB2ESS M. [Dve rabljeni omari kupim. Naslov v oglasnem j odd. »Jutra«. 41677-7 Blagajničarko 1 Zastopnike i . . »amako, dobro račuuarico, I (zastopnice), tudi začetni- I Aparat popolnoma ^aio-stoju«. slo- I ^e. ra obisk privatnih I za trajno kodranje kupim. » isti in nemško kore- I strank JA prvovrsten pri I Naslov v oglasnem oddel spondentko, strojepisko I krojevalni učni pripomo I ku »Jutra«. 41680-7 »prejmuin takoj. Ponudbe I gftfc proti visok4 provizij' J---- pod »Blagajničarka« na iščemo. V poštev pridejo njvii kncfclfli Želod »■rasni oddelek »Jutra«. U. p(>iteni ajrnni ta UIVJ1. "" „ a ■!-■■ 1 I . >" - ! ' p,) najvišji eeni kupuj* n* 4.01.-1 | #topnlkl , bre.pr.kwmm J • drfvbril, V H nastopom. _ Za vzorec je I Robrmann v Ljubljani, treba položiti Drn 120.—. I 4<636 7 Predstaviti se je v petek septembra od 1. Na Bledu dam v najem veliko gospodarsko poslopja celo ali posamezne lokale. Primerja vsako obrt. garaže td. Dr. Kaučič. Bled. 41661-17 Dva soboslikarska pomočnika »prejm« Alojz Frantar, j ure pri H. Rari.ng, Kotel Stražieče pri Kranju. 41675-1 Pekarijo in trgovino prt farni cerkvi dam v na iem. Interesentje naj vpra šajo pri Jože Javornik. Studenec Ig 34. 41740-17 Ročni voziček Čevljar, pomočnik Vi j« sposoben prikrojena nja po meri. dobi stal-«ro službo pri Josip Pocra-čs»r, Kamnik. 4:681-1 | M:klič. Ljubljana vis-a-vis j iobro ohranjen, na 2 ali vne-ga kolodvora. I 4 kolesa, za te-Zo do 500 41547-3 [ kupi takoj Homan M.. Moste, Marenčičeva 3. 41609-7 1 Flektrične predmete prevzamem v komisijsko prodajo v večjem kraju Kopalno peč Slovenije. Ponudbo pori na drva kupim. škafar, "Garancija« na oglasni od I Rimska c. 16. 41709-7 .Mizarskega vajenca I neMi),>nir»Ga J. Kus.an, Kranj (Sloveni- p^pa*, jg ,»stonj - p! ja). 41683-1 j ntj, nnnlI iite ponj! 351 Prekajevalee Gosli poučuje i večletno prakso dob- me j bivši učitelj konservat-orlja. «t.o za. takoj. Ponudbe na | Studentovska ulica Si. 9/1. odd. jDobra m.K«. »Jutra« pod 41685-1 231 4 Prvovrstno pomočnico in vajenko sprejme modni salon Ravnikar, Gosposka 4. 4:652-1 Čevljar, vajenca 1 vs.n oskrba v hiši sprej-1 me Viktor Vovk, Pvcr pri j Ziižemberkti. 41656-1 Vijolino | poučuje član opernega or i kestra. Ponudbf na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Glasba«. 41747-4 Voz z diro i 1 zapravljivček. pulti ta I trgovino z marmornato I piušoo ter žele-?,no tehtni [ za 150 kg ugodno pro ; dam. Naslov v ojlasnem odd. »Jutra«. 41684-6 2 reg. blagajni dobro ohranjeni. 1 manjša j in 1 e 6 predali, po zelo | ugodni ceni prodam. Even tuelno tudt na mesečne I obroke. Posredovalcem pri mern-o provizijo Ponudbe pod »Blagajna« na oglasni odd. »Jutra«. 41437-6 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šeienburgova ul. 6. Vinske sode od 200 do 500 litrov, ka kor tndi hramne sode od 15 bi do 50 hi prodam, i Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 38445-6 Kuharica Dekle j Puhasto perje zdravo in mlado, z zna- 1 J)flto ft^hano ss po 4S njem nemškega jeziKa ^ mta tg ^ iščem za door-o namesče Ug ^ bel<> nje k otrokom v blizmi I lg0 D;o 6iit . Zagreba. Ponudbe na ogl. I . *h k sprava, spretna. oddel.k »Jutra« pod Štev. ja - ■ st. ^^ ju za restavracijo dobi l ,m< 4*6f>S-2 rroVoVIC. ZAGREB stalno službo začetkom ok____"r. BKUZOVJC. saukkm t. bra. Posebni pogoj: po- J C K ' ster.ost, treznost, snažnost I oODariCa in popolna zanesljivost. — | pridna in poštena, : zna Osebno nreds 120.000 Din privatnega posojila proti vknjižb^ na večjo hišo v Ljubljani in odplačevanju mesečnih obrokih. se šče. Ponudbe z navedbo obrestne mere na oglasni oddelek »Jutra« cod »Pri-atno lai.OOO Din«. 41732-16 Trgovski lokal v centru Jesenic odda Mulej, Jesenice, Krekov trg 2. 41019-19 na poz , Otroško posteljo odstaviti se je 1 njem neinscme isce službe. I med6ao, skoraj novo. pro iv »lužbodajnlca. I Nastop takoj. Naslov v I Naslov v oglasnem IN !slo» v o et as nem oddel logi. odd. »Jutra«. | »Jutra«. 41642-6 ku »Jutra«. 41657-1 |--------— Absolventinja j Motorno kolo i_"> IfiiJianee i me5{aQske Sl>le 8lnll>e I d. k. v.. popolnoma , . . I la v kako pisarno kot ta- j brezhibnem ftaniu. poceni »,-enke sprejmem. Naslov 5etn;^ de i,odru2- Več dnhro ohranie- Ylj 41711-I I >Jutr;l« v Novem me- I >cw UUUro uiimnjs I stn pod »Usmiljeno srce«. | nj|j zahojeV prodamo. Poi/rve 6e v trgovini Bata. 41721-6 41664-2 | Tipkarico , _ „ .. r ustnim strojem iščem za I I Tg. pOmOCnlK p»r tednov. Naslov v ogl. I mlad, dobro izvežban v 41712-1 | mešani stroki, želi preme- »dd. »Jutra«. Pletilje niti slnžbo. Gre tudi ne-I kaj mesecev brezplačno. sprejmem. Naslov v oglas. Naslov v oglasnem oddel-' 1 ku »Jutra«. rei.nerjeva SIII, vr. 15. I želi iti zdrava, samska Maribor. 41756-1 j mati. Ponudbe na podruž- I Ju tra«. 41735^6 Blagajnik »a točilnico dobi mesto takoj. Naslov v osr!aST,,,ni «dd »Jntra«. 41766-1 nico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dojilja«. 41755-2 I Lepa fornirana omara f?chnb1adkasten) s 4 pre dali poceni naprodaj. N3 lov se izve v oglasnem 41738-6 .Kuharica z dobrimi izpričevali ž.eli v kakem hotelu mesto kot druga kn-h-irica. Naslov se izve v podružnici »Jnira« v Celju. Dve omari ln nekaj moškega perila prodam. Naslov v oslas odd. »Jutra«. 4174S-6 Fiksum in provizijo Badiu>o potnikom obtsk rrvatnib strank Ljub Prodajalka z mešč. in trsov. nadal'e- Lepo lovsko zbirko in dobro ohranjeno žplezno 41760-2 | blagajno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju tra«. 41764-6 fcano in ok^i^o' mt*"vm I valno šolo. 18 let stara * izučena trg. mcš. blaga. „ .,.„- __vajena vseh gtvstil. in go- nudb, 0» oglasni oddelek I »podinjekrh del. želi name-Jj-.ra« pod šifro »Fiksum »titve. C-njene dopise nn JMerna-1H>%H4* ln provizija«. 39S77 -o Pomika caetopnika, v stroki z mož nega, ž« vpeljanega sprej jne stara žganjekuharija tvornica likerjev kuha- V Košič, | Ljutomer. Cven, poM* 4^edežni 41762-2 I menjam Avto prodam ali za za, 6-sedežnega Naslov v ogl. odd. Jutra 41731-10 Špansko steno »j« malino-vca itd. Ponud-1 in jedilno mrao takoj kn- ■ , ^ be na ogl. odd. »Jutra« I pim. Ponudbe pod »Span- I VlHOtOC »od »Žganje, malinovec«. I ska« na oglasni oddelek I oddam v najem. Naslov * 41716-5 I »Jntra«. 41673-7 I ogl. odd. »Jntra«. 41695-17 Knjige priporedne. romane — slovenske in nemške, kupim. Ponudbe 1 navedbo knjig n cen na oglasni oddelek Jutra« pod »Knjige«. 41725-8 Na dobro domačo hrano prejmem 1—2 gospoda. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41643-14 Jedilnica palisander, politirana, kompletna, moderna, naprodaj. Zarnikova ul. 11, Ljublja na. 41743-12 Moško in damsko kolo jrodam za nizko ceno. — Saslov pove oglasni od delek »Jutra«. 41704-11 Poslovni lokali na Dunajski ce-sti št. 29. nadst-r s 1. oktobrom na razpolago. Poizve se leto tam. 35905-19 Hotele. co«*flne kavarne restavracije in »1 notoče prodaja to daje v najem poal>vnica za gostil ničarstvo M S Pavlekovid. Zagreb. Ilica 1461 Infnr mic.ije proti poslani 5 Din znamki D''>«lj«nin franko. 213 19 Lokal za specerijo in kratko hlago oddam 15. oktobra. Dunajska C. 37. 41584-19 Bufet prodam na prometnem mestu periferije v Zagrebu z vsem inventarjem in s pokritim dolgim kegljiščem Stanarina 650 Din mesec tvo. Kegljišče donaša me ečno 4—^5 tisoč dinarjev č:-tega. Naslov v oglas odd. »Jutra«. 41567-19 Poslovni lokali na Dunajski cesti St. 291 so 9 t. septembrom oa razpolago- Poizve se ist-o-tam. 35905-19 Gostilno s posestvom in gospodarskim poslopjem prodam Hribar Fran«, Zaborst. Domžale. 41733-19 1. Stavbno parcelo v izmeri do 500 m5, cena do 16 Din. kupim v Zg. šiški ob Celovški cesti ali v Stezicah ob Dunajski cesti. Pismene ponudbe na oslasni odd. »Jutra« pod šifro »Bajta«. 41674-20 Parcela naprodaj med šolo in re-mizo v Zg. Siški. Poizve se v mlekarni. Orne tov a ulica. Ljubljana VIL 41741-20 Zakonca brez otrok iščeta meblo-vano sobo 8 posebnim hodom v sredini mesta b 1. ali 15. okt. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Solnčna«. 4172S-23a Opremljeno sobico snažno, s pečjo, išče s 1. oktobrom solidna gospodična. Plača 300 Din. Ponudbe pod Mfro »Sobica 975« na oglasni oddelek Jutra«. 41736-23« -sobno stanovanje centru oddam s 1. nov. 1 četrtletno najemnino Din 6000.—. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41638-21 StJrisob. stanovanje komfortno, pod Fivolijem >ddam » 1. novembrom — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 40757-21 Štirisob. stanovanje vsem komfortom. v nov vili pri Tivoliiu oddam s novembrom. Informacije trgovini Zupane. Wol fova ulica 6. 41624-21 oddajo Opremljeno sobo t3koj oddam. Gasilska ul. 10, Šiška. 416SS-23 Prazno sobo narketirano. posebni vhod, oddam boljži osebi s 1. oktobrom. Moste, Korošče va 2. 41689-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 41691-23 Opremljeno sobo lepo, oddam. Parket, eiek trika. Komenskega ulica 26/U, desno. 41692-23 Sobo lepo meblovano oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41693-23 Opremljeno sobo oddam blizu tobačne tovarne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41690-23 Solnčno sobo novo opremljeno oddam mirni osebi. Elektrika, poseben vhod, poljubno hrauo. Naslov: Riharjeva ul. 4 (Mirje). 41660-23 Sobo lepo oddam samo boljšemn solidnemu gospodu s 1. ok tobrom. Naslov v oglas odd »Jutra«. 40503-23 Ooremlieno sobo v vili blizu banske uprave oddam solidnemu stalnemu gospod ti. Naslov v oglas odd. »Jutra«. 41651-28 Sobico solidno in svetlo, ne dra go oddam s 1. oktobrom mirni gospodični. Naslov v otrl. odd. »Jutra«. 41649-23 Separirano sobo »vidam za ubežnico Zavrti Sketova ulica 5 podpri tličje. 41702-23 Opremljeno sobo strogo separirano takoj oddam za 200 Din meseč no. Naslov v oglasnem od delku »Jntra«. 41706-23 Lepo zračno sobo s posebnim vhodom električno razsvetljavo od dam takoj solidnemu go spodn. Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 41745-23 Enonadstropna hiša skoro nova, z balkonom lokal za trgovino, blizu farne cerkve, na prometnem kraju, ugodno napro daj. Poleg hi«e vodnjak, velik vrt za zelenjavo, drvarnica in pralnica. Poizve se natančneje pri lastniku A. Roppinu v Sv. Kri-iu pri Litiji. 41765-20 iščejo Dva gospoda iščeta lepo sobo s posebnim vhodom v sredini me sta za 1. oktober. Ponud be na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Zračna«. 41718-23a Gospodična išče sobo s hrano. Ponud be na oglasni odd. »Jutra pod »Zahteva plače«. 41742-23a oddajo Dvoje stanovanj 3 sobami, kuhinjo in vsemi pritiklinami oddam takoj Naslov v oslasnem »id »Jutra«. 41575-21 Podstrešno stanovanje sobe in kuhinje oddam stranki brez otrok. Naslov oglasnem oddelku »Ju tra«. 41700-21 iščejo Dve gospodični uradnici iščeta dvosobno stanovanje s kopalnico n.vrejši hiši. Ponudbe pod »Stalno« na ogl. .oddelek »Jutra«. 41387-21a Stanovanje ■2 sob iščem v bližini klavnice za 1. oktober ali november. Naslov v oglas odd. »Jutra«. 4l720-21a Stanovanje eno ali dvosobno iščem ra 1. oktober, eventuelno sa m o sobe. Ponudbe na ori oddelek »Jutra« pod »Bli zu Stadiona« 41734-21a Dijaka sprejmem v sredini mesta v vso oskrbo. Hutter. Tav carjeva nI. ll/H 41682-22 'tf / Mlad podjetnik inteligenten. želi resnega znanja z gospodično z več jim pr«moienjejn bodisi iz mesta ali okolice v svrho razširitve svojega obrata Samo resne ponudbe pod »Sreča« na oglasni odde lek »Jutra«. 41697-24 Vdova sama, stanujoča v Maribo ru. z opremljenim «tano varijem. želi resnega zna nja z kultiviranim. dobro situiranim starejšim gospo dom Ponudbe v' nemškem jeziku prosi pod »Usoda na podr. »Jutra« v Mari boru. 41749-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma Agilna, A. U.. A W 1931. Agilen in zmožen Boljše dekle. Blondinka 2, Brennerei. Bela. China. Ce Ije 33. C 2505. Čipke. Dve sobi 403/3 Dobra gospo dinja 1893. Dekle Dober sedlar. Dolg čas. Dobra moč 4. Dober prostor Do bra kuharica. Dober De klica. Dobra metoda Dru žinski sreča. Dober zaslu žek Dalmatinka Edino svojevrsten. Francoščina Fotogramofon. Garancija 15.000 Gospodinja 30—40. Gorica 1931. Galanterist 23 Gvmnazium Gremi;al na učenka Gorenjka. Hiš* 1 33. Harmonija. Izven Ljublja ne, Jesen 425, Jesen 111. Jesen, Jesen 300, Ikarut Isti, Inteligenten 951, Jesenski čar, I-zborna. Izurjena šivilja, Kot gospodinja. Kuharica, Kuharica 73. Kamniška okolica. Kavcija 5000, Kopališče, Kaučič Ivan. Koncem septembra 1931, Kaucija 50.000, Krompir, Letovišče, Ljubiteljica otrok. Ljubljanski grad 68, Lepo življenje, Lepi dom. Liebe. Moderna hiša. Maksimum 400 Din, Marljiva. Majhno. M od is tka. Mesečno 8W, Mlajša moška moč. Marljiva in pridna, Mirna, Mirna stranka. Marljiva in poštena, Mirna stranka 246, Mina, Madrac, Mlajša moč 25, Mesnica I, Na obroke, 1. november 500, Nastopim takoj. Novo življenje, Od-rastla družina, Odgovor 200, Osamljena, Obrtnik-vdovec, Origan, Primorka blondinka. Pomoč pri obr-tu, Plačam takoj, Poštenost, Prodam jo, Pisarna, Preslikano, Oktober, Plačilo v gotovim, Postrežnica, Poštni predal 87, Pošteno dekle. Poštenje, Podružnica, Pošteno srce — dobra gospodinja. Proti gotovini 39, Peč, Pomoč pri učenju. Plačam točno. Pomlad 31, Pek, Prakti-ka.nt. Prometna točka, Pomoč v hiši, Pridna in zanesljiva, Poceni, Polir, Radio, Redka prilika, Sreča 35730, Stroga tajnost, Sniek, Spretna računanca Strogo poštena. Selan A 100. Sotrpinka, Stadion, Simpatija, Sreča zanesljiva, Samostojna gospodinja Stalno dobra plača. Sreča zaželjena. Starejša gospa. Samostojen, Svetla soba. Sigurnost. Snažna 65, Soba 30. Snažna Sola Šiška 7, Tričlanska družina. Trezen strojnik, Trgovina 555, Trikot, Trgovec 24, Takoj Takoj 66. Tiha. Točna, Trd les. Usnjar. Uradnik, Uradnica. Učiteljica, Veselje do trgovine. Vinska trgovina. Vajenec. Veleposestnikov sin. Vestna frft-moč. Vesten in uslužen. Vestna kuharica. Va'va7or 160 Vijštr. Veselje do de la. Vajena vsega dela. Vse v hiši. Vera 20. maj. Zmožen 312, Zanesljiva 951 Zanesliiva oseba 99-">9. Za Zdrava. Zdrav kraj Zmožnost." Zelo poštena Zanesljiva moč. Zanesljiv r>nmočnik. vpeljan nr tikel. 214. 77 . 3010. 1?K>4 445. 202«. 43. 100.000. 1600 15.000. 19-leten. V podružnici Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma Eh-bar, Iščpm. Kurjač. Le pa bodočnost. Maksa Lau ko, Milano. Mlekarna. Na mizna jabolka. Nastop takoj. Snažna in zanesljiva. Srečna bodočnost. Trgovec 2931, Trgovec v dobri poziciji. Veleposestvo Večje mesto SI oveni ;e. Vestna v d"1ii VzgoiiteUica. Zanesljiva 60. Značajnost. Zvesta gospodinja. 15.000 Din. 41761-24 Elektromotor na vrtilni tok 110 voltov. 2 KS, dobro ohranjen kupi železarna in livarna A. Pogačnik, Ruše. 41663-29 Šivalne in pletilne stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, spet-ijalni mehanik. Ljubljana. Sv P>-tra cesta 47. 302-29 Stroji! Radi preureditve obrata prodam stroje. pot>olnoma ui^orabne. brezhibne. po najnižji ceni, in sicer: 8-40 po Din 650.—. 8-50 po Din 1300.—. 8-60 po Din 1500.—. Izvolite si osebno jgledati. gotovo boste našli stroj, ki bo za vašo porab« tak<- la izdelovanje noga vic. kakor vseh drugih pletenih predmetov. Pišite na naslov: Kati Vajt. Ce Ije. 305-29 Pletilne stroje skoraj nove, 10—:«. 36, 8—40 poceni prodam, dam tudi v zameno. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 41703-29 Pletarne! Singerjev Owerlock skoraj nerabljen, z motorjem in na nožni pogon izredno ugodno prod:tui. Si'meč. Strossmayerjeva 3, podpritličje. 41706-29 Objava. Kobila, Lipicanka 6 let stara, lepa in zdrava naprodaj. Naslov pove pu-kovnik Miloš Ožegovič, štab Dravske divizije, | Ljubljana. 39792-27 Kanarčka dobrega pevca, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 41703-27 Perutr.inarska farma Vič proda zdravo, dobro reje-no perutnino, za kuhinjo, kakor tudi pristne pasme ;a rejo po najnižjih cenah. 41770-27 Izjava Podpisana Amalija Ciz^i ni plačnica za Jožefa Ci-zel. 41606-31 Podpisana tvrdka izjavlja. da g. Josip Zaveršnik v Mariboru ni pooblaščen podpisovati se v imenu tvrdke, sprejemati kakc-šn.akoli naročila ali di-nar, Maribor, dne 23. septembra 1931. Vladisiav Ilič £ Jnsip Tichv. konc. elektrotehnično podjetje v Mariboru. Slovenska 16. Josip Tichv. 41752-31 IzguMjen? Kdor ie našel aktovko v Ljubijani sli " vlaku z vsebino raznih pisem na ime Miloš Roz:n. Trbovlje. naj ta takoj njemu brzojavno javi proti odškodnini 100 Din. 41705-28 reUitm 2059 Premog suha drva ■Mčnik B-iboričeva 4t 5 Slabi 10 kvarijo najlepši obraz. Neprijeten dub ust _ je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine. posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi. ki povzročajo gnilobo. Poskusite naiprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. S Chlorodont-ščstka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zeler^m omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta osrlas kot tiskovino (omot ne za'epiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. t Občina Ljubljana Mestni oogrebnt zavod Frizerke! Samostojen brivec 1 lastno hišo. 50-letnik. želi po ročiti dobro in simpatične frizerko poštenih staršev Tajnost za:amčena Dopise pod »Sijajna eksistenca, na -vglasni oddelek »Jutru. 41713-?5 Pianino dobro nhranjen. kupim Ponudbe z navedbo cene in znamke na ogl odd »Jntra« pod »Res prvovr sten«. 41600-26 mMzzm Lipov les kupim. Škafar. Ljubljana. Rimska c. 16- 41710-15 m Zimska jabolka štajerska, krasna, se do bi jo vsako leto v Javnem skladišča na Dunajski e. 41737-34 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Kr&usgel Jos p železniški uradnik dne 24. t. m. po dolgem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Bogu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 26. septembra ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. septembra 1931. 11767 ŽALUJOČA SOPROGA KRAVOGEL PAVLA t Občina Ljubljana Mestni oogrebni tavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod PLANKO MAKS vozopisec državne železnice dne 24. t. m. po dolgi mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Bogu zaspal Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 26 septembra 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 11768 V Ljubljani, dne 24. septembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja u konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi i LJubljani.