Gospodarske stvari. Priprava uovih poljedelskih mašin je tudi raenjšim posestnikom inogoča! Iz ljutomerske okolice in pa iz savinake doline smo lani poizvedeli, da so si tamošnji kmetovalci neke vasi kupili: mlatilnico. To je bilo modro postopanje! Noben lnisleč človek ne more reči, da so raznovrstne mašiue, kojib sedaj vedno več izmislijo, izumijo in naredijo, za nič in zastonj. Marsikateri go^podar je morebiti še neveren z glavo kitnal, kedar je na razstavab, n. p. v Mariboiu, v Ptuju, y Gradcu ali celo na Dunaju gledal umetue 8ejaluice, mlatilnice, senokosilnice, to je: mašine za sejanje, mlaSenje iu košenje, potem lepe pluge, nove brane in valjnike, vitla (binte), motike, sesaljke ali pumpe (ventilje) za gnojnico, uovošegne stiakalnice (preše). Vendar brž, ko je videl ove mašine umo in natančno delovati, mu je vsa nevera zginila. Sprevidel jc, da bobeuheimski plug bolje brazdo rcže, kakor njegov stari leseni žtrcel, in da umetna mlatilnica več opravi, kakor njegovi težavni cepci. Ali kaj pomaga vse to videti in vedeti, če pa denarjev ui, da bi se takib mašin zamoglo nakupiti? Se ve, da potem vse nie ne poruaga! Ali kar je p osameznemu nemogoče, to doženejo zdrnžene mo.i. V pojasnenje podamo vzgled nemakih kmetovalcev! V neki srenji na Nemškem je se pogovorilo  in zedinilo 40 menjših posestnikov, sosedov, v po-  sebno družbo za nakupovanje novejšib poljedel-  skih maain. Vsak je vložil 10 gld. Tako so na- brali 400 goldin. V prvem letu so nakupili 3 hohenbeimske pluge, 2 pregibni braoi z železni- mi zobovi, 1 plug za osipavanje, 1 razrušnik  (ekstirpator), 1 sejalnico, s ktero se široko seja, 1 brazdar, mnogo železnib in jeklenib lemežev. Potem so določili, kako, v kateri vrsti se zamore vsak družbenik nakupljenega orodja posluževati, da ne bode krega in prepirov. Kedar ujih sami niso potrebovali, tedaj so tudi radi na posodo da- jali; za porabljenje pa so računili od pluga 15 kr., od brane 10 kr., itd. na dan. No, in kaj so ti kmetovalci s tem opravili? Jako veliko! Ze samo v prvem letu je se 50 oralov zemlje preoralo in povlačilo boljse, kakor poprej. Više 180 oralov tidega zemljišča so z razruanikom razlamali in izrahljali ter uja rodovitnost pomnožili. Za posojilo so nabrali toliko, da so zamogli za vložene denarje izplačati 4 °/0 obresti. Glejte! koliko zamore ljuba edinost! Kmetovalci bi si v ninogib rečeb zamogli pomagati, ako bi se združenja bolj poprijemali! Nekatere sreuje imajo še lastnega premoženja. Ali bi se ue dalo vsaj nekaj porabiti na razloženi na5in? Vsaj bi sienjam bilo na korist! Onoj iz rastlin (zeleni gnoj). I. Vsi rastlinski deli, ki pridejo v prst, s 5asom zgnjijejo in dajejo tako brano in snovi rastlinam, ki za njimi rastejo. Ta razkrojitev v prsti se pa toliko hitreje godi, kolikor bolj se rastlinski deli namešajo z živalskim gnojem ali z drugimi rečmi, ki hitro gnjijejo ali gnjilobo pospešujejo. Tako slama v gnoju prej strohni, kakor pa, 5e se sama podorje, mebka slama prej ko trda, ta zopet prej ko listje; trdi les pa potrebuje v to več let. Iz tega tedaj vidinio, da se tudi brez živalskega gnoja hranivne snovi za naše rastline v zemljo spraviti zamorejo, da so njim gnoj. Hlevski gnoj tedaj ni druga, nego množina raznih rastlinskib ostankov v drobu živali zdrobljenih, namocenib in razkrojenib. Te zadnje tri lastnosti so poglavitni vzroki, da gnoj bitro svojo mo6 pokaže. — Če tedaj travnato plan ali deteljišče, mesto da ga pokosimo in kot seno živini položimo, Je podorjemo, tako smo te snovi prej pod zemljo in v prst spravili, kakor pa, 6e bi bile kot hrana živini služile. Splob pa ta gnojitev ni tako močna in hitra, kakor s blevskim gnojem. Kajti ukanil bi se, kdor bi mislil, da je tako pognojena zemlja na branivnih snovih bogatejša postala. Od kod bi bile pa te tudi prišle? S podoranjem zelene zemlje se le to povraSa, kar se njej je prej vzelo. Res sicer je, da nektere rastline svoje korenine globoko v tla poganjajo in od tod svojo hrano na-tse potegujejo, ktero potem v stebla, perje itd. napelujejo. Če se toraj rastline z globokimi koreninatni za zelen gnoj porabijo, postane zgornja prst njive bogatejša hranivnih snovi, pa le za to, kar se je globokejsim plastim njenim prej odtegnilo. Od mnogih strani se trdi, da rastline svojo hrano tudi iz zraka jemljejo in tedaj ž njo zemljo pri podoranju obogatijo. Vendar to le deloma velja. Rastlina živi res tudi o kiselcu in ogljeni kislini, ki sta v zraku. Ali ravno te hranivne snovi so v zraku v obilnosti najti in se toraj ne raorejo k tistim hranivnim snovim pristevati, ktere moia kmetovalec svojim njivam povraSati. K tem poslednjim pripadajo v prvi vrsti kalijeve soli, fosforova kislina, soliterjeva kislina in amonijak. In ravno izmed teh sta le zadnja dva, ki se tudi v zraku, pa le pičlo, nabajata. Vrh tega pa je dokazano, da se te snovi po listju rastlin ali celo ne ali pa le v prav mali meii sprejemajo. Potem takem, kar je bilo dozdaj povedano, bi se tedaj lahko mislilo, da zelen gnoj nima nobene vrednosti. Pa to ni tako. Zelen gnoj je za mnoge razmere velike vrednosti, kar bodemo pozneje povedali. Okusno sočivje. Ce v marsikterem vrtu rabarbaia s krasnimi listi po zelenih tratah o6i vrtnarjev in tudi drugih Ijudi na se obra5a, tako jih je gotovo le malo, ki ved6, da ta lepa rastlina tudi izvrstno prikuho podaja, ki je ravno tako uježua in okusna ko špargelj, kterega pa po ranogovistni porabi dale5 presega. — Naj se že v putrovi omaki ali kot salata, naj se kot prikuha s cukrom in začimbo ali pa kot kompot na mizo postavlja, zmiiom podaja ta rastlina jako prijetno jed. Listi, dokler so še mladi in ne trdi, ee potrgajo; vendar tako, da se gnni5 ne poškoduje; poteua se listova širina med stebli in rebiovjeoi tako izvzame, da stebla in rebrovje samo ostane! Ta se potem po potrebi v daljše ali krajše dele razrežejo, lupijo, operejo in se ž n.jimi splob tako ravna, kakor z drugira so5ivjeni. Posebuo nježua je salata iz njib, 5e se kakor endivija v male sopke povije in v klet položi. Če se pa kdo boji, nasledka, kterega ima rabarbara v medicini, tako naj se le pomiri. Tisto mo5 ima rabarbara le v koreninah, pa ue v steblih. Gornji del rastline je te mo5i popolnoma prost. — Rabarbara se iz semena zareja, trpi več let, 5e se po zimi z listjem ali trstjem pokriva. Najbolj nježna in tudi najizdatnejša sorta je tista, ktero imenujejo nAngleško kraljico". P. L. Ne redite več živine, nego nje morete prav prerediti! Napačno je preveč živine rediti. To kaže sledeč ra5un! Mislimo si, da se je 100 centov sena 10 repom tako pokrmilo, da je ta živina pri svoji piejšni teži ostaia. Tako se je seno jedino le za to potrošilo, da so se te živali pieživele. Knietovaleu se je le razmerno picle nmožine gnoja vrglo, druga pa ni5. Če se pa število živine za polovico zniža in njej pokrmi ravno tista množina sena, toraj 100 centov v tistem času 5 živin5etom, tedaj bi 50 centov sena v to služilo, da se kaj pridela. Po tem na5inu se dobi ve6 in boljšega gnoja, vrh tega pa še nad 300 funtov mesa in loja. Tako krmo v višo vrednost spraviti tisti ne bode mogel, ki srojej živini ne more obilno pokladati. Kako pa je še le tedaj, 6e se, kar se le predostikrat zgodi, žirini le pusta in suba klaja brez mo5i in soSnosti poklada! Gotovo se bode pri taki klaji živina sbujšala in mnogo na svoji prejšni teži zgubila, ker se mora uboga živina od lastnega že nabranega mesa in masti, ki jo ima v telesu, rediti. Tako živino rediti je napa5no, ker je drago in nekoristno. Toraj še enkrat kličemo: ne več živine rediti, nego se nje more tudi dobro in izdatno prerediti.