UDK UDC 915.3:312.5:323.325.005 SOCIALNA IN EKONOMSKA STRUKTURA MEŠANIH DELAVSKO-KMEČKIH GOSPODINJSTEV NA KMEČKIH GOSPODARSTVIH* (Problem mešanih gospodinjstev v Sloveniji) M arijan K l e m e n č i č * * Uvod Po zad n ji vo jn i so b ila vp livom in d u stria lizac ije p o d v ržen a sko ra j vsa p o d ro č ja v S loveniji, posebno z a ra d i m nožične u p o rab e p ro m etn ih sredstev za vsakodnevno po t n a delo. M ožnost dnevnega o d h a ja n ja n a delo v n eag ra rn e dejavnosti je pom en ila h k ra ti u v a ja n je novih ekonom skih in socialn ih odnosov v do ta k ra t povsem km ečko in n a sam ooskrb i slo­ neče slovensko podeželje . Zagotovljen redn i zaslužek, om ejen delovni čas, socialne ugodnosti itd . so p osta le m am ljive ne sam o za odvečno km ečko delovno silo, a m p ak tu d i za gospodarje s red n je v e lik ih in več­ jih posestev. K tem u so m očno p ripom ogle neugodne posestne razm ere z d robno p arcelacijo . H ite r p rem ik iz k lasične a g ra rn e v in d u strijsk o družbo je v tisn il svo jevrsten p e č a t n ad a ljn je m u razvo ju . Č ustvena navezanost n a zem ljo je b ivšem u km etu n arek o v ala , da je ob delu v to v arn i še vedno obde­ loval svojo zem ljo — seveda s s ta ro m iselnostjo , n a trad ic io n a len način in s p rim itiv n im orodjem . D anes zem lja velikem u delu b ivših km etov ne pom eni več v ir ekonom ske eksistence, p a č p a sredstvo dodatnega zaslužka in špeku lac ije . Problem polkmeta v jugoslovanski in posebej v slovenski strokovni literaturi Prob lem m ešane s tru k tu re gospod in jstev o b rav n av a jo raz ličn e z n a n ­ stvene d isc ip line : geografija , sociologija, ekonom ija, d em o g ra fija itd . U gotoviti m oram o, d a je p o jav sorazm erno slabo obdelan , posebno v * Poročilo je bilo predloženo na I. slovenskem dem ografskem sim poziju, ki ga je p rired il D em ografski in štitu t p ri Raziskovalnem centru Ekonomske fa ­ kultete Uhiverze v L jubljan i m arca 1974 »ob svetovnem populacijskem letu 1974«. ** Univ. as is ten t , O d d e lek za geografi jo , Filozofska fak u l te ta , 61000 L ju b l ja n a , YU, A šk e r ­ čeva 12, glej izvleček na koncu zvezka. osta lih rep u b lik a h . C. K ostič o b rav n av a p o lkm ete s sociološke p la ti in sicer n a p rim e ru okolice v eč jih jugoslovansk ih in d u s tr ijsk ih središč. P red m e t p ro u čev an ja m u je po lk m et ozirom a p o lp ro le ta rec v p rv i, tako im enovan i »garaški« fazi. Posebno v rednost d a je de lu bogato iz razo ­ slovje v raz ličn ih jez ik ih jugoslovansk ih narodov (14). S e rija resnejših ra z m iš lja n j o po lkm ečk i s tru k tu r i je b ila p rio b čen a v časopisu za ru ­ ra ln o sociologijo »Sociologijo sela«. J. K lau zer p o d a ja n a ta n č e n p re ­ gled k r ite r ije v p r i p o p isih gospod in jstev in k m ečk ih gospodarstev od 1. 1921 do 1. 1961. N a p o d lag i rezu lta to v pop isov p re b iv a ls tv a an a liz ira s tru k tu ro raz ličn ih tip o v gospod in jstev (5). P risp ev ek S. K rašovca vse­ bu je tem eljit p reg led s tan ja , razv o ja in p e rsp e k tiv m ešan ih gospo­ d in js tev po svetu (15). Z vzrok i p o ja v a in razvo jem m ešane s tru k tu re g ospod in jstev n a obm očju celotne Jugoslav ije se u k v a r ja S. L ivada . N a pod lag i rezu lta to v an k e te n a k a z u je n ek a te re zn ačilnosti m ešan ih gospod in jstev (19). T u d i L. Božič je p r iš e l do zan im iv ih ugotovitev o m ešan ih g o spod in jstv ih v Bosni. V loga de lav ca -k m eta v ra z ličn ih in d u ­ s tr ijsk ih p o d je tjih je p re d m e t raz isk av e I. P e riča (24). B. S tanci p o d a ja re z u lta te 750 a n k e tira n ih m ešan ih gospod in jstev v ra z ličn ih p red e lih H rv a tsk e . K lju b sorazm erno široko zasnovan i an k e ti so re z u lta ti — kot so p re d s ta v lje n i — p rece j skrom ni (27). Sorazm erno tem eljit p reg led vzrokov n a s ta n k a m ešan ih gospod in jstev v Jugoslav iji in n jih o v ih d a ­ n a šn jih zn ačilnosti p o d a ja V. P u ljiz (25). V ečja g o spodarska razv ito s t S lovenije in z n jo povezane posled ice v socialn i, ekonom ski, dem ografsk i s tru k tu r i in zu n an ji podobi p o k ra jin e , se o d raža jo tu d i v tem eljite jšem o b rav n a v a n ju prob lem ov m ešan ih go­ spod in jstev . Za boljše razu m ev an je razv o ja in p e rsp ek tiv e m ešan ih gospo d in j­ stev v S loveniji je pom em bno p o zn av an je procesov o b lik o v an ja in sp re m in ja n ja m ešan ih gospod in jstev v bo lj ra z v itih d ržav ah . T a k tem e­ lj i t p reg led je o p rav il S. K rašovec (16 in 17), k i p o d a ja vzroke n as tan k a , ko t tu d i oblike in štev ilčno s tan je m ešan ih gospod in jstev po svetu. S p lošna podoba in vloga p o lp ro le ta r ia ta v S loveniji, ko t označu je J. L evstik (18) m ešana g ospod in jstva , je p o d a n a n a po d lag i sp lošnega p reg led a m ešan ih gospod in jstev po svetu in re z u lta tih an a lize sto a n k e tira n ih » p o lp ro le ta rsk ih gospodarstev«. R ezu lta ti so zelo sp lošn i in ne pokažejo sp ec ifičn ih oblik , z a ra d i česar im ajo m an jšo u p o ra b ­ nost. Socialnoekonom sko p reo b razb o gospod in jstev o b rav n av a s sociolo­ škega s ta lišča M. G olob (2). Posebno pozornost posvečajo m ešanim gospodin jstvom slovenski geografi. M ešana g o sp od in jstva jim ne pom enijo c ilja raz iskave , p ač p a po t za razu m ev an je sp rem em b v p o k ra jin i, ki jih ta gospod in jstva povzročajo . Pom en in vloga m ešan ih gospod in jstev s ta po zad n ji vo jn i toliko n a ra s li, d a so p o s ta la eden od n a jm o čn e jš ih de jav n ik o v v p re ­ ob liko v an ju p o k ra jin e . T a v rs ta gospod in jstev p o s ta ja nosilec izredno pom em bnih posegov v p rosto r. N jihov n ač in m iš ljen ja , re a g ira n ja , n j i­ hov odnos do zem lje, nač in iz rab e ta l, p ro d u k c ijsk a u sm erjenost v km e­ tijs tv u itd . zah teva jo , da jih pob liže spoznam o, da b i bolje razum eli velike sprem em be v iz rab i zem lje. Š tu d ije so nam reč pokaza le , da m o­ ram o raz lik o v a ti m ed m ešanim i gospod in jstv i več tipov , od k a te r ih se vsako n a svoj n ač in u v e ljav lja v p ro s to ru in m u sp rem in ja fiziogno­ m ijo. S p o zn av an je sp rem em b v s tru k tu r i m ešan ih gospod in jstev po d ru g i s tra n i pom aga p re d v id e v a ti nač ine izrabe zem lje v bodočnosti. Posebno pozornost posveča m ešan im gospodin jstvom V. K lem en­ čič, k i d a je n a jb o ljš i p reg led s tan ja , razv o ja in k a ra k te r is tik m ešanih gospod in jstev v S loveniji. N a po d lag i rezu lta to v p o p isa p reb iv a ls tv a 1. 1961 in ocene Zavoda za s ta tis tik o SRS za 1. 1966 p o d a ja regionalni razvo j m ešan ih gospodin jstev , n jihovo število in delež zem lje, k i jo im ajo ta gospod in jstva v svojih ro k ah (9). V. K lem enčič sm a tra m ešana g ospod in jstva ko t e lem ent reg ionalne s tru k tu re in istočasno ko t in d i­ k a to r s to p n je in in tenzivnosti ra z k ro ja k lasičn e a g ra rn e s tru k tu re . Loči p e t tip o v reg io n a ln ih s tru k tu r , k i odgovarja jo p e tim razvo jn im fazam ob lik o v an ja in d u s tr ijsk e d ru žb e (8). P ra v tak o je V. K lem enčič p oda l enega od re d k ih poskusov k la s if ik ac ije m ešan ih gospod in jstev v Slo­ v en iji (10). N a jtem e ljite jš i p ris to p k osvetlitv i p ro b lem atik e m ešanih gospod in jstev v S loveniji pom eni v sek ak o r raz isk av a V. K lem enčiča iz i. 1971 (7), k i na osnovi te ren sk ih op azo v an j in s ta tis tičn eg a g rad iv a u g o tav lja dve faz i v g ib an ju s tru k tu re m ešan ih gospodin jstev . Poseb­ no v red n o st p ro u č itv e pom eni n a pod lag i sondne an a lize izv ršen a ra z ­ isk av a m ešan ih gospod in jstev v p o d ro č jih z raz lično socialnoekonom sko in dem ografsko s tru k tu ro , n a po d lag i k a te re je iz raču n a l število ak tiv n e km ečke delovne sile, ko t tu d i ugotovil n jeno starostno s tru k tu ro . P re- s la jan je km ečkega p re b iv a ls tv a v S loveniji v zad n jih dveh d ese tle tjih p ro u ču je J. M edved, p redvsem z v id ik a n a rav n eg a p o ten c ia la in n e ­ ugodne posestne s tru k tu re (20). Poleg om enjen ih raz isk av se posam ezni raz iskovalc i do tik a jo p ro b lem a m ešan ih gospod in jstev v sk lopu te m a t­ sko š irš ih a li p a reg io n a ln ih p ro u čev an j (11, 12, 21, 22). K lju b so raz­ m erno b ogati l i te ra tu r i p a še nim am o zn an stv en ih del, k i b i p o d a la m odel razvo jnega c ik la m ešane s tru k tu re gospod in jstev v slovenskem p rosto ru . Opredelitev pojma mešane strukture gospodinjstev D v o jn a zaposlitev je tem elj vsem razm iš ljan jem o »polkm etu«. S to ugo tovitv ijo soglašajo v b is tv u vsi av to rji, č ep rav se n a p rv i pogled zdi, da n e k a te ri om eju jejo p rob lem n a posam ezn ika (16, 18, 27). V o kv iru gospod in jstva , k i im a v la s ti a li v n a jem u zem ljo in jo ob­ delu je , p r ih a ja do raz ličn ih povezav z n eag ra rn o d ejavnostjo izven km ečkega g o spodarstva in s tem do raz ličn ih deležev dohodka iz ag ra rn e in n eag ra rn e dejavnosti. Izven km ečkega posestva so lahko v n eag ra rn i d e javnosti redno zaposlen i vsi a k tiv n i č lan i gospod in jstva , le del n jih . a li p a sam o eden. A nalogno tem u laliko redno dela n a dom ačem p o ­ sestvu večina a li le del a k tiv n ih članov gospod in jstva , lahko p a so u d e ­ leženi p r i obdelav i zem lje sam o po končanem delu v n e a g ra rn i d e ­ javnosti. R az iskave so p okaza le , d a zaposlitev članov gospod in jstva ni n a jb o ljš i k r i te r i j za u v rščan je gospod in jstev v posam ezne tip e , p ač p a je to izvor dohodka. G lede tega so m n en ja av to rjev raz ličn a . V. K le­ m enčič u v ršča m ed po lkm ečka g o spodarstva tis ta , n a k a te r ih so go­ sp o d a rji a li od rasli č lan i gosp o d in js tv a zaposlen i izven k m e tijs tv a in h k ra ti sodelu jejo v k m etijsk i p ro izv o d n ji (9, str. 20). S. K rašovec po ­ s ta v lja ko t k r i te r i j redno dvojno zap oslitev d ru ž in sk eg a p o g la v a rja (15. str. 5). P r i pop isu p re b iv a ls tv a 1. 1961 je odločal izvor dohodka gospo­ d in js tv a o tem , a li sp a d a m ed km ečka, m ešan a ali p a m ed nekm ečka gospod in jstva. P oložaj po stan e še bo lj z ap le ten če pogledam o k rite rije , n a pod lag i k a te rih u v ršča jo s ta tis tičn e službe posam ezn ih d ržav gospod in jstva v k a tego rijo m ešan ih . V ZDA in ZRN so p rev ze li defin ic ije , osnovane na tržnosti k m etijsk e p ro izv o d n je ozirom a n a deležu dohodka iz k m e tij­ s tv a glede n a celotne d ru ž in sk e dohodke. S ta tis tičn a služba v ZRN sm a tra za po lk m ečk a g o spodarstva tis ta , k a te rih p ro izv o d n ja p o k riv a m an j ko t 50 % celo tn ih d ru ž in sk ih dohodkov. F ra n c ija in B elg ija upo ­ š te v a ta p r i o p red e litv i delovni čas, k i je b il p o ra b lje n v km etijs tv u . Podoben k r i te r i j im ajo n a N izozem skem (23, str. 7). V p ra k s i ob ičajno u p o rab ljam o za g o sp od in jstva z dvojno zap o ­ slitv ijo članov ozirom a z dvojno vrsto dohodka iz raz m ešan a gospo­ d in js tv a . S tem v zvezi p r ih a ja do v rs te n e jasnosti in netočnosti p r i u p o ra b i izrazov gospod in jstvo in gospodarstvo . P rv i pom eni d ružinsko sk u p n o st s skupno p o trošn jo , gospodarstvo p a je p ro izv o d n a fu n k c ija g ospod in jstva . Pako raz lik u jem o tr i tip e gospod in jstev : nekm ečka, m e­ šan a in k m ečk a gospod in jstva . V sako od teh p a lah k o ž iv i n a km ečkem gospodarstvu . P rvo je že izgubilo stik s km ečk im delom in našlo v ir p re ž iv lja n ja izven km ečkega ob ra ta . M ešana g o sp od in jstva u s tv a rja jo večji a li m an jš i del v irov za p re ž iv lja n je izven k m etije , v e n d a r so še bo lj ali m an j vezan a na k m etijsko pro izvodn jo . K m ečkim gospod in j­ stvom pom eni zem lja ed in i v ir p re ž iv lja n ja . R azum ljivo je, da im a v sak a od teh k a teg o rij gospod in jstev d ru g ačen odnos do zem lje in za v sakega posebej je značilen poseben n ač in izk o riščan ja zem lje. V večje težave p ridem o , ko hočem o po im enovati č lan a m ešanega gospod in jstva . F rancoz i u p o ra b lja jo iz raz »ouvrier-paysan« , v zad n jem času posebno »a lte rnan t« , A m eričan i » p art-tim e farm er« , P o lja k i »chlop- robotn ik« , H rv a tje » se ljak -radn ik« itd . (O tem v p ra š a n ju obširno p iše S. K rašovec (16). S lovenska strokovna l i te ra tu ra pozna celo vrsto iz ­ razov za dvo jne zaposlence: »km et-delavec«, »delavec-km et«, »pol- km et«, »po lp ro letarec« . Po našem m n en ju u s treza iz raz p o lkm et, k er v an j lahko v k ljuč im o tak o delavca ko t uslužbenca, o b rtn ik a itd . Mešana gospodinjstva v procesu razkroja klasične a g ra rn e strukture in oblikovanja industrijske družbe M ešano gospodin jstvo je re z u lta t in d u s tr ijsk e dobe. In d u s tr i ja je z veliko ko n cen trac ijo delovnih m est n a enem k ra ju in z razvojem p ro m etn ih sredstev om ogočila km etu , d a se je n a raz ličn e načine posluževal ugodnosti, k i m u jih je n u d ila zaposlitev v in d u s tr iji, a si obenem o h ran il eksistenco ko t po lkm et. T a p rv a faza je b ila znač ilna za dežele v Zahodni E v ro p i v dobi zgodnje in d u stria liz ac ije . P o jav »ga­ račev« im am o dobro p r ik a z a n v od ličn i m o nografiji o S p o d n ji A lzaciji (3). Z izbo ljšan jem socialnega po lo ža ja de lavca in z u v a jan jem m eha­ n izacije v k m e tijs tv u je p riš lo do nov ih ob lik m ešan ih gospodin jstev , k a te rim je pom enil dohodek iz k m e tijs tv a sčasom a v ir za izbo ljšan je s ta n d a rd a . S. K rašovec m eni, d a je vzrok za n as tan ek m ešan ih gospo­ d in js tev p re m a jh n a velikost posesti, k i ne m ore p rež iv e ti d ružine, zato si m ora del članov, a li p a vsi, p o m ag a ti z d o d a tn im delom v n eag ra rn i de javnosti, ne d a bi jim dohodek od tega d ru g eg a de la zadostoval (16, s tr. 9). Podobnega m n en ja je tu d i S. L iv ad a : p re m a jh n i dohodk i iz k m e tijs tv a in onem ogočanje po lne zaposlitve n a gospodarstvu sta g lav ­ n a razloga za o p u ščan je k m e to v an ja ko t ed inega p o k lica (19, str. 28). T ak a trd ite v je točna za p rv e faze ra z k ro ja a g ra rn e d ru žb e (p ri nas n ekako p rv ih 15 le t po zad n ji vo jn i), m edtem ko se je s lik a danes m očno p o p estrila , sa j se u v ršča jo m ed m ešan a g o sp od in jstva tu d i tis ta , k i bi po logiki m ora la b iti km ečka. V lite ra tu r i sta lno sledim o trd itv i, d a je po lk m ečk a d e javnost sa ­ mo p re h o d n a e ta p a , k i t r a ja bo lj a li m an j dolgo in je neke v rste »sito« m ed km ečko in in d u strijsk o d ejavnostjo (23, s tr. 25). To je sta tičen v id ik in je povsem n asp ro ten d inam ičnem u, po k a te rem m ešane s tru k ­ tu re gospod in jstev ne sm atram o k o t enostaven socialni odnos, a m p ak ko t ak tiv en elem ent v razvo jnem procesu. D okaz za to trd ite v je ob­ stoj m ešan ih gospod in jstev po vsem svetu , tu d i v gospodarsko n a jb o lj ra z v itih p o d ro č jih , k je r celo n a s ta ja jo vedno nova. Podobno smo na G oren jskem o d k rili t ip e m ešan ih gospodin jstev , k i so se p rilag o d ila vsem zah tev am in d u strijsk e d ru žb e in bolj spom in ja jo n a poseben, čisto sam osvoj tip gospod in jstva , ko t p a n a p reh o d n o obliko m ed km ečkim i in nekm ečk im i gospod in jstv i (6). R az like v razv o ju a g ra rn e in n eag rar- ne p ro izv o d n je so p riv ed le do ob lik o v an ja m ešan ih gospodin jstev , k a ­ te r ih gospodarstvo je — m erjeno z našim i ekonom skim i k aza lc i — m an j uč inkovito . Zato m nogi ekonom isti g ledajo n a to v rsto gospodar­ stev ko t n a neizogibno posledico »družbe obilja«, ozirom a jo sm atra jo ko t razkošje bogate ekonom ije (23, str. 26). In d u s tr ijsk a d ru žb a uve­ lja v lja v gospodarstvu nov zakon : specia lizacijo . T a zakon m ora v e lja ti tu d i za km etijstvo . V p rv ih fazah u v e lja v lja n ja in d u s tr ijsk e dobe je dv o jn a zaposlitev zag o tav lja la d ru ž in sk i sk u p n o sti eksistenco, k a r p a n i več p rim e r v k asn e jš ih razd o b jih , ko je v a rn o st zaposlitve zagotov­ ljena . K m ečka g o spodarstva z m ešan im i gospod in jstv i p o s ta ja jo p reveč m eh an iz iran a glede n a pov ršine , k i j ih obdelujejo . V I ta li j i n p r. feo po lk m etje z n ad 10 ha zem lje bo lj m eh an iz iran i ko t k m etje z enako veliko posestv ijo (23, str. 22). O bsto j in n a s ta ja n je nov ih m ešan ih go­ sp od in jstev celo v in d u strijsk o visoko ra z v itih d ržav ah raz lag a jo ra z ­ iskovalci z raz ličn im i m otiv i: p red n o stjo la s tn iš tv a , navezanostjo na zem ljo, ekonom skim i koristm i, k i j ih n u d ijo o b jek ti n a posestvu itd . Razvoj in stanje mešanih gospodinjstev v Sloveniji V pogled v štev ilčno s tan je m ešan ih gospod in jstev v S loveniji, n j i­ hovo reg ionalno razp o red itev in delom a v n jihovo n o tran jo s tru k tu ro , je bil m ožen šele n a po d lag i rezu lta to v p o p isa iz 1. 1961. O cene Zavoda za 5 G eografsk i vestn ik 65 s ta tis tik o SRS za 1. 1966 n am n u d ijo izredno koristno g rad ivo za p r i ­ m erjan je s ta n ja m ed obem a razd o b jem a ozirom a om ogočajo u g o ta v ­ lja n je p rem ik o v v n o tra n ji s tru k tu r i in reg iona ln i ra z p o re d itv i m ešan ih gospodin jstev . V p e tle tn em razd o b ju , od 1. 1961 do 1. 1966, se je število gospod in jstev povečalo za 9 %. T a p o ra s t gre n a ra č u n p o v ečan ja š te ­ v ila nek m ečk ih gospod in jstev . Š tevilo k m ečk ih gospod in jstev se je zm an jša lo sk o ra j za desetino (— 8,9 %), m edtem ko je u p a d lo število m ešan ih gospod in jstev v tem p e tle tn em obdob ju k a r za če trtino . P o­ d a tk i govorijo o tem , da je p roces socialne in ekonom ske p reob razbe gospod in jstev iz km ečk ih v m ešana, teh p a v nekm ečka, v tem ra z ­ dob ju p re še l v drugo , lahko b i rek li zak lju čn o fazo. P r im e rja v a s tru k ­ tu re k m ečk ih gospod in jstev in gospodarstev pokaže , d a je štev ilo k m eč­ k ih gospod in jstev še vedno to likšno , da se iz n jih re k ru tira jo nova m ešan a gospod in jstva , v e n d a r sam o v določenih p o d ro č jih . D elež m e­ šan ih gospod in jstev n a k m ečk ih g o spodarstv ih , k i je 1. 1961 zn aša l 47 %, se je n am reč v 1. 1966 p ovečal za 5 %. L. 1961 je bilo od sk u p n eg a štev ila gospod in jstev v S loveniji p e tin a km ečk ih in p rib ližn o to liko tu d i m ešan ih (19 %). Čez p e t le t se je delež k m ečk ih gospod in jstev zm an jša l za 3,5 % (na 17,7 %), delež m ešan ih gospod in jstev p a za še e n k ra t to liko (na 13% ). Geografska razporeditev mešanih gospodinjstev G ib an je š tev ila m ešan ih gospod in jstev v razd o b ju 1961— 1966 po ob­ č in ah SRS p r ik a z u je V. K lem enčič. M ed obem a razd o b jem a se je z m a n j­ šalo število m ešan ih gospod in jstev za več ko t če trtin o n a obm očjih občin v L ju b lja n sk i ko tlin i, n a N o tran jsk em , v p rim o rsk ih občinah , na K rasu , v S av in jsk i, M islin jsk i in M ežiški do lin i te r okoli M aribo ra in M urske Sobote. P o v ečan je štev ila tega t ip a gospod in jstev p a izk azu ­ je jo n a jb o lj n e razv ite občine severovzhodne S lovenije (L endava, L e­ n a r t, O rm ož in Š m arje p r i Jelšah) te r občina Id r ija . G lede n a stopn jo socialnoekonom ske p reo b razb e a g ra rn e d ru žb e je V. K lem enčič ra z ­ delil slovenski p ro sto r n a tr i obm očja: 1. p o d ro č ja z n izk im deležem k m ečk ih (pod 20 %) in m ešan ih go­ sp o d in js tev (do tre tjin e ) n a km ečk ih gospod arstv ih v 1. 1966. Proces sp re m in ja n ja k m ečk ih gospod in jstev v m ešan a je zak lju čen , m edtem ko se m ešan a gosp o d in js tv a n a k m ečk ih go sp o d arstv ih še vedno sp re ­ m in ja jo v nek m ečk a ; 2. p re h o d n a p o d ro č ja z več k o t 20 % k m ečk ih gospod in jstev na km ečk ih go sp o d arstv ih in z v ečan jem štev ila m ešan ih gospodin jstev m ed 1. 1961 in 1. 1966; 3. p o d ro č ja z več k o t 20 % km ečk ih gospod in jstev 1. 1961 in 1. 1966. G lede n a to, da ta p o d ro č ja obenem izk azu je jo posebne socialno­ ekonom ske in dem ografske procese, lah k o sk lepam o, d a ob likovan je m ešan ih gospod in jstev n i izo liran po jav . Za p rv i tip je zn ač iln a k o n c e n tra c ija p reb iv a ls tv a , in tenzivnost gospodarskega razv o ja , m očna u rb a n iz a c ija itd . Poleg obsežnejših p re ­ delov G oren jske, lju b ljan sk eg a obm očja, ožjega p asu v Z asavju , obsež­ ne jšega obm očja okoli C elja , zgorn je D rav sk e doline in zahodnega dela Z gornjega D rav sk eg a p o lja (do S lovenske B istrice), so o sta la p o d ro č ja tega t ip a om ejena n a m ed seboj še nez raščen a p o d ro č ja v okolici z a ­ poslitven ih cen trov (v jugo zah o d n i Sloveniji) a li p a sam o n a nepo­ sredno okolico zap o slitv en ih sred išč (v vzhodn i S lovenjii). V t re t j i t ip sp a d a jo p o d ro č ja gospodarskega in dem ografskega n a ­ zad o v an ja in izu m iran ja . V ečja p o d ro č ja tega t ip a so n a G oriškem , v Posavskem h rib o v ju , n a k rašk em svetu D olen jske in N o tran jske , flišnem p o d ro č ju P rim orske (B rkini, za led je K oprskega p rim o rja ) in v C e rk ljan sk o -Id rijsk em h ribov ju . K ot za p o d ro č ja tre tje g a t ip a je tu d i za p o d ro č ja p rehodnega, d ru ­ gega tip a , zn ač iln a p re v la d a a g ra rn ih elem entov v z u n a n ji po ­ dobi p o k ra jin e . N a p o d ro č jih tega t ip a n a ra šč a število m ešan ih go­ spod in js tev n a ra č u n zap o slo v an ja n e k v a lif ic iran e delovne sile izven k m etij. A g ra rn a p ro d u k c ija se ek stenz iv ira . N ajobsežnejši pasovi tega p o k ra jin sk eg a tip a so v S lovensk ih goricah, v okolici P tu ja in L en arta , v P o m u rju , n a K ozjanskem in Sotelskem , v G orišk ih B rd ih in Škofje- lo ško -C erk ljan sk em h rib o v ju severno od Id r ije (9, str. 40—41). Podobno deli M edved slovenske občine v šest tip o v g lede n a deleže km ečk ih , m ešan ih in nekm ečk ih gospod in jstev n a km ečk ih posestvih. N ad 60 % km ečk ih gospod in jstev n a km ečk ih gospod arstv ih izkazu je jo gospodarsko n a jb o lj n e razv ite občine su bpanonskega de la Slovenije. N a jv eč ji delež m ešan ih gospod in jstev n a km ečk ih gospodarstv ih (od 55 % do 62 %) ob n izkem deležu čistih km ečk ih gospod in jstev (22 % do 35 %) je značilen za p o d ro č ja okoli s ta r ih in d u s tr ijsk ih sred išč , ki že sto le t v p liv a jo n a socialnoekonom sko p reob razbo km ečkega p re b i­ va lstva . To v e lja za občine V rh n ik a , L ju b lja n a -š išk a , L jub ljana-B ež i- g rad in L jub ljana-M oste , R ad o v ljica , T ržič , H ra s tn ik in R avne n a K o­ škem (20, str. 14). G ib an je štev ila m ešan ih gospod in jstev pom eni samo del kom pleks­ ne p reo b razb e m alih km ečk ih gospodarstev s km ečk im i gospodin jstv i. R azlično dolgo in raz lično in tenzivno u č in k o v an je v rste socialnoekonom ­ sk ih de jav n ik o v v raz ličn ih ekonom skih , d ru žb en ih in p riro d n ili sre­ d in ah ob lik u je zelo raz ličn e tip e m ešan ih gospodin jstev . P ro u čev an ja te v rste so p o k aza la , d a je sp rem in jan je km ečk ih gospod in jstev v m e­ šan a in te h v n ek m ečk a po tek a lo n en ačrtn o , k a r se seda j z las ti kaže v m ajh n em štev ilu m lad ih km etov. S p o n tan o st p rocesa je povzroč ila v p o k ra jin i težke posled ice (opuščan je obdelave zem lje, p re ra šč a n je km e­ tijsk ih p o v ršin s travo , grm ovjem , gozdom itd .), p redvsem p a velike p ro ­ blem e za p rih odnost. Starostna struktura aktivne kmečke delovne sile v mešanih gospodinjstvih S taro stn e s tru k tu re ak tiv n e km ečke delovne sile m ešan ih gospod in j­ stev ne m orem o a n a liz ira ti ločeno, tem več le v k om pleksu p ro b lem a­ tik e sta ro stn e s tru k tu re celo tnega k m ečkega p reb iv a ls tv a . 5' 67 Po an a liza li V. K lem enčiča (7, str. 19) je k a r 4 4 % ak tiv n e m oške km ečke delovne sile s ta re jše od 60 le t in le 11 % s ta r ih od 20 do 30 let. P o ložaj je n a js lab š i v gospodarsko ra z v itih p o d ro č jih , k je r je skoraj po lovica km etov s ta re jš ih od 60 let. P ri ženskah s ta oba deleža n iž ja (36 °,o ozirom a 8 %). A k tiv n a ženska delovna sila je m ob ilne jša od m o­ ške in v večji m eri zap u šča zem ljo. V gospodarsko n e razv itih p o d ro č jih je — ob stalnem p a d a n ju de­ leža m lad ih km etov — opazno p o večan je deleža do 30 let s ta r ih k m e­ tov v m ešan ih g o spod in jstv ih n a ra č u n z m a n jša n ja deleža v km ečk ih gospod in jstv ih . To je znak , d a se k rep i dnevna m ig rac ija , k a r p r in a ša novo socialnoekonom sko d ife ren c iac ijo tu d i v p rom etno n a jb o lj odm ak­ n je n a po d ro č ja . V gospodarsko ra z v itih in p reh o d n ih p o d ro č jih so d e ­ leži km etov po sta ro stn ih sk u p in a h do 50 le t p rib ližn o enak i. P o d ro b ­ ne jše raz isk av e n am p okaže jo še bo lj zan im ivo sliko. Že n a ozkem p o d ­ ro č ju vzhodnega de la G oren jske smo ugo tovili zn a tn e raz lik e v staro stn i s tru k tu r i a k tiv n ih km etov ko t posledico raz lične socialnoekonom ske p reo b razb e k m ečk ih gospod in jstev (6). Iz ločili smo tr i značilne s ta ­ rostne tip e a k tiv n ih km etov: 1. h rib o v sk i tip , značilen za n ase lja v v iš jih legah in n a D o b rav ah S laba po lov ica a k tiv n ih km etov živ i v m ešan ih gospod in js tv ih in iz k a ­ zu je sorazm erno ugodno starostno s tru k tu ro . K m ečka gospo d in js tv a im a ­ jo celo 35—40 % km etov m la jš ih od 40 le t in sko ra j to liko s ta re jš ih od 60 let. P reo b razb a k la s ičn ih km ečk ih gospodarstev je v g lavnem k o n ­ čana. Izob likova la so se m lad a k m ečk a g ospod in jstva , k i p a so še obre­ m en jen a s štev ilno ostarelo delovno silo. 2. R av n in sk i tip , k je r je delež o stare lih ak tiv n ih km etov zelo visok, sa j doseže 42 %. V k m ečk ih gospod in js tv ih je veliko m lad ih km etov. D o b ra po lov ica ak tiv n e km ečke delovne sile živ i v m ešan ih gospo d in j­ stv ih . M ešana gosp o d in js tv a d o ž iv lja jo m očno k rizo , sa j s ta v n jih k a r dve tr e tj in i od vsega n ad 50 le t s ta reg a ak tiv n eg a km ečkega p re b iv a l­ stva. 3. O bm estn i tip izk azu je staro stno p iram id o z jasno tendenco s ta ­ ra n ja . K a r tr i č e tr tin e o sta re lih km etov je v m ešan ih gospod in jstv ih . T u d i podoben p rim e r iz V ipavske doline dokazu je , d a m ešan ih go­ spod in js tev ne m orem o o b rav n av a ti izo lirano , a m p a k ko t del reg io n a l­ ne s tru k tu re . V n ase ljih Č rn iče in R av n e v S red n ji V ipavsk i dolini je b ila 1. 1969 do b ra po lovica a k tiv n e km ečke delovne sile v m ešan ih go­ sp o d in js tv ih ; v k m ečk ih g o spod in jstv ih je bilo k a r 53 % in v m ešan ih 47 % s ta re jš ih od 60 let. Pod 40 le t s ta r ih km etov je b ilo v k m ečk ih go­ sp o d in js tv ih 24% , v m ešan ih p a celo sam o 19 %. K m ečko gospodin jstvo je im elo p o p rečn o 3,5 članov, m ešano 4. Š tevilo k m ečk ih gospod in jstev se je v razd o b ju 1961— 1969 zm an jša lo za 40—60 %. To je g roba podoba dem ografske in ekonom ske s tru k tu re p o d ro č ja z d robno posestno s tru k ­ tu ro (61 % km ečk ih gospodarstev im a m an j k o t 5 h a zem lje in le 9,5 % n a d 10 ha). P osled ica ostare lo sti km ečkega p re b iv a ls tv a in m ajh n eg a š tev ila č lanov v gospod in js tv ih s ta posled ica m očnega iz se ljev an ja v šestdese tih le tih . Po tem ra zd o b ju p a se h itro poveču je število m ešan ih gospod in jstev ko t posled ica zapo slo v an ja v novo n as ta lih in d u str ijsk ih sred iščih , p redvsem v N ovi G orici in A jdovščin i (13). Šolski p rim e r socialne in ekonom ske p reo b razb e k lasične ag ra rn e d ru žb e v S loveniji je T u h in jsk a dolina. V spodn jem delu doline, p rom etno dobro povezanem s K am nikom , je p roces sp re m in ja n ja km ečk ih gospo­ d in js tev v m ešana že zaključen^. L. 1969 na jdem o m ešana gospod in jstva na km ečk ih o b ra tih vseh velikostn ih sk u p in ; polovica vseh je živela n a posestv ih z n ad 10 ha, č e tr tin a p a n a k m e tijah , k i so im ele 5 do 10 ha zem lje. V h rib o v sk ih vaseh je slika p es tre jša . M očnejši, lahko rečem o k a ta s tro fa ln i d eag ra rizac iji h rib o v sk ih vasi, lahko sledim o po 1. 1961, ko je bilo v ro k ah č istih k m ečk ih gospod in jstev še n ad polovico km etij z n ad 10 h a zem lje. M edtem je ta delež p a d e l v 1. 1969 n a 10 %. M lada delovna sila sk o ra j n i več v k lju č e n a v delo n a zem lji, posebno v čistih k m ečk ih gospod in jstv ih (26). A tra k tiv n o s t sred išč z n eag ra rn o d ejavnostjo im a odločilno vlogo p r i o d v ija n ju socialnoekonom skih procesov n a podeželju . K olikor bolj je neko ag ra rn o n ase lje p rom etno povezano s sred iščem n eag ra rn e de­ javnosti, to liko večje sprem em be v n o tra n ji s tru k tu r i in zu n an ji podobi p o k ra jin e doživlja . Posledice om enjen ih socialnoekonom skih sp rem em b v s tru k tu r i km ečk ih gospod in jstev se od raža jo v k u ltu rn i p o k ra jin i. P re ra ščan je n jiv v trav n ik e , trav n ik o v in p ašn ik o v v gozd ozirom a g rm ičevje itd . vodi m ars ik je v deg rad ac ijo k u ltu rn e p o k ra jin e . S to p n je škod ljivosti te ­ ga procesa še ne m orem o p ra v oceniti, k e r še n i dovolj raz isk av te vrste. Tipi mešanih gospodinjstev M ešana g o sp od in jstva izk azu je jo zelo heterogeno s tru k tu ro ; m ed n jim i so velike raz lik e v s ta ro s tn i s tru k tu r i članov , n jih o v i izobrazb i, k v a lif ik a c iji itd . K m ečka g o spodarstva z m ešanim i gospod in jstv i se ra z ­ liku je jo m ed seboj po velikosti, p ro izvodn i usm erjenosti, različnem od­ nosu do zem lje, raz ličnem deležu d ohodka iz a g ra rn e in n eag ra rn e de­ jav n o sti itd . Potem , ko se k m ečk a gospod in jstva socialno p reslo jijo v m ešana, še vedno n a d a lju je jo s k m etijsko pro izvodn jo , ki p a se raz lik u je od p ro ­ d u k c ije km ečk ih gospodin jstev . K m et posveča p rv o sk rb gospodarskem u poslo p ju in k m etijsk i m ehan izaciji, šele na to s tan o v an jsk i zg radb i, m ed­ tem ko po lk m et n a jp re j in n a jv eč v lag a v s tan o v an jsk i in osebni s ta n ­ d a rd , šele na to v km etijsk e stro je. K m etijsk i s tro ji v ro k ah p o lkm eta niso zn ak njegovega zan im an ja za k m etijsko p ro d u k c ijo , za n jeno ra z ­ š iritev in in ten z ifik ac ijo . R az iskave n a G oren jskem so pokazale , da po lk m et le v zd ržu je k m etijsko p ro d u k c ijo in ne v id i v n je j d a ljš ih p e r ­ sp ek tiv , zato tu d i ne v laga v gospodarska poslop ja . N a posestv ih z nad 10 ha je k m etijsk a p ro d u k c ija k m eta in ten z iv n e jša od polkm etove, k lju b enako velikem u in enako m eh an iz iran em u posestvu. K m ečka gospodar­ s tv a z m an j ko t 10 h a zem lje pom enijo ed in i v ir p re ž iv lja n ja le še o sta ­ relim km ečk im gospodin jstvom , k i so p r is ilje n a v z tra ja ti p r i s tarem n ač in u k m eto v an ja . N asp ro tno p a kažejo m ešana gospod in jstva na km ečk ih gospod arstv ih z m an j ko t 10 h a zem lje velike raz lik e v nač in u iz rab e zem lje, usm erjenosti k m etijsk e p ro d u k c ije , op rem ljenosti s km e­ tijsko m ehan izacijo itd . Z an im an je za km etijsk o p ro d u k c ijo in n je n a p e rsp ek tiv n o st n am n a k a z u je ta bodoče p rem ik e v socialn i s tru k tu r i k m ečk ih in m ešan ih gospodin jstev . N a p o d lag i raz isk av e m ešan ih gospod in jstev v izb ran ili n ase ljih v zhodnega de la G oren jske smo m ešan a gosp o d in js tv a ra z v rs tili v več tip o v in sicer n a osnovi deleža dohodka iz a g ra rn e ozirom a n eag ra rn e dejav n o sti (6). 1. M e š a n a g o s p o d i n j s t v a s k m e t i j s k o p r o i z v o d ­ n j o z a s a m o o s k r b o . Zem ljo obdelu je jo o sta re li s ta rš i, le ob času delovnih kon ic jim p risk o č ijo n a pom oč otroci, k i p re težn o živijo še dom a. V elikost km ečke posesti zn a ša m an j k o t 5 h a v rav n in sk em in m an j k o t 10 h a v h rib o v item svetu. N ač in obdelave je še trad ic io n a len , km etijsk e p ro izvode p a p o rab ijo dom a. G ospodarsko poslop je p ro p a d a , p a tu d i s tan o v an jsk i zg rad b i posvečajo le m alo pozornosti. C esto si o troci zg rad ijo hišo n a v rtu . T a tip gospod in jstev je sorazm erno štev ilen , sa j j ih je od 15 do 40 % od sk u p n eg a š tev ila m ešan ih gospodin jstev . 2. D e l a v s k o - k m e č k a g o s p o d i n j s t v a . N a posestvu , k i n i m an jše od 5 ha, opustijo s ta ro p o lik u ltu rn o po ljedelstvo in se p re ­ usm erijo n a m lečno govedorejo a li p a n a p rid e lo v an je iz raz ito tržn ih k u ltu r . K m ečko delo sloni n a sred n ji generac iji, k i si skuša o la jša ti delo z n ak u p o m laž je k m etijsk e m ehan izacije . K m etijske p ro d u k te p ro d a ja jo neposredno konsum en tu in km etijsk im zad ru g am . D ohodek iz km e­ tijs tv a gre n a jv eč za dvig osebnega s ta n d a rd a , m ed tem ko se v km ečko gospodarstvo v večji m eri ne in v estira . 3. K m e č k o - d e l a v s k a g o s p o d i n j s t v a . K m ečka posestva v la s ti teg a t ip a m ešan ih gospod in jstev so v e lika , dobro m eh an iz iran a , k m e tijsk a p ro d u k c ija p a je u sm erjen a v h rib o v item svetu v živ inorejo , v n iž in ah p a v p rid e lav o k ro m p irja . N a zem lji sta lno dela jo n ad 50 le t s ta r i č lan i gospod in jstva , k i jim občasno pom agajo otroci. K ot p r i d ru ­ gem tip u je tu d i p r i tem m eh an izac ija n am en jen a z m a n jša n ju fiz ičn ih nap o ro v p r i km etijsk em delu. 4. M e š a n a g o s p o d i n j s t v a z i z r a z i t o t r ž n o k m e ­ t i j s k o p r o d u k c i j o . N a teh sred n je velik ih posestv ih se u d e js tv u ­ je m lad a in često k v a lif ic ira n a delovna sila. G ojijo p redvsem solato, zgodn ji k ro m p ir, zelje, čebulo itd . K m etijsk a p ro d u k c ija je zelo in te n ­ z ivna in im a pogosto šp e k u la tiv n i zn ača j. M lad i in m obiln i po lk m etje p la s ira jo n a trg n a jb o lj k o n ju n k tu rn e k m etijsk e p rid e lk e in si s tem za ­ gotovijo sorazm erno visoke dohodke. Pogoj za obstoj tega t ip a m ešan ih gospod in jstev je zago tov ljen o dkup p rid e lk o v . N a jv e č k ra t so to to v a r­ n išk e m enze in gostinsk i o b ra ti. O b ra v n a v a n i tip m ešan ih gospod in jstev n a s ta ja n a d v a n ač in a : a) m ešan a g o sp od in jstva z več a li m an j še s ta rim načinom km eto ­ v a n ja p re id e jo n a p rid e lav o ene k u ltu re , k e r jih k tem u v zp o d b u ja m oč­ no p o v p ra še v a n je po določenem p rid e lk u ; b) n ekm ečka gospod in jstva , k i so b ila še p re d k ra tk im m ešana, se ponovno oprim ejo km etijsk e p ro d u k c ije , a sedaj ne več sta re po liku l- tu rn e , p a č p a iz raz ito tržne . V zrok za reag ra rizac ijo je v m ožnosti ugodne p ro d a je določenih k m e tijsk ih p roduk tov . S k lep Socialnoekonom ska p reo b razb a km ečk ih gospod in jstev je p re š la v zak lju čn o fazo. V slovenskem p ro s to ru se je izoblikovalo več tip o v dem ografsk ih s tru k tu r : a) v p o d ro č jih k o n cen trac ije p re b iv a ls tv a je p roces sp rem in jan ja km ečk ih gospod in jstev v m ešana že zak lju čen , p a tu d i m ešana v velik i m eri op u šča jo km etijsko dejavnost; b) v p o d ro č jih , k je r s tag n ira število p reb iv a ls tv a , se o d v ija in ten z i­ ven proces p re s lo jev an ja km ečk ih gospod in jstev v m ešana, ta p a se le počasi sp rem in ja jo v n ekm ečka; c) za p o d ro č ja , »odm iran ja« je zn ač iln a o sta re la km ečk a delovna sila, k i n im a m ožnosti n iti m oči, d a b i se p reslo jila . V m ešan ih gospo­ d in js tv ih živ i k a r po lovica ak tiv n e km ečke delovne sile. V gospodarsko n e razv itih p o d ro č jih dve tre tj in i ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a d e la ta v a g ra r­ n i de javnosti, od teg a živ i t r e tj in a v m ešan ih gospod in jstv ih . G ospodarsko ra z v ita p o d ro č ja im ajo sam o še dobro tre tjin o a k tiv ­ nega p re b iv a ls tv a zaposlenega v k m etijsk i dejavnosti. K m etijsk a de­ jav n o st na teh obm očjih je — v sa j po štev ilu ak tiv n e km ečke delovne sile — k o n c e n trira n a n a km ečk ih gospodarstv ih z m ešanim i gospod in j­ stvi, sa j d e la ta n a n jih k a r dve tr e tj in i a k tiv n ih km etov. K m etijsk a p ro ­ d u k c ija n a teh gospodarstv ih je vezana n a žensko delovno silo; n jen delež zn aša d o b rih 70 % ak tiv n e km ečke delovne sile v m ešan ih gospo­ d in js tv ih gospodarsko ra z v itih področij. Z em lja v vse večji m eri p re h a ja v roke m ešan ih in nekm ečk ih go­ spod in jstev , k a r se o d raža v zu n an jem izg ledu p o k ra jin e . Z em lja iz­ g u b lja svojo p ro d u k c ijsk o v red n o st v ro k ah nek m eta in p o s ta ja sredstvo špek u lac ij. Za obsto j in razvo j m ešan ih gospod in jstev v S loveniji je posebnega pom ena ra z p rše n a u rb a n iz a c ija , k i p o lk m e tu p r ib liž a od jem alca km e­ tijsk ih p ro d u k to v in s tem b riše s ta ro m ejo m ed m estom in vasjo , m ejo m ed p re težn o tržn im in p re težn o sam ooskrbnim gospodarstvom . V razv o ju m ešane s tru k tu re gospod in jstev — zlasti po d ru g i svetovni v o jn i — lah k o sledim o dvem a časovno raz ličn im a fazam a. V p rv i fazi se sp rem in ja jo č is ta k m ečk a g o sp od in jstva v m ešan a z a ra d i eksistenčne n u jnosti, sa j m a jh n a posest ne m ore p rež iv e ti vsega km ečkega p re b iv a l­ stva. D ru g a faza pom eni p reo b razb o m ešan ih gospod in jstev ; ta o p u ­ ščajo obdelavo zem lje in p re h a ja jo v n ekm ečka g o sp od in jstva a li p a in ten z iv ira jo p ro izvodn jo n a km ečkem posestvu in si s tem povečajo dohodke. S lovenska d ru ž b a je že p re š la p rv o fazo, tak o d a danes m e­ šano gospodin jstvo pom eni težn jo k bo ljšem u s ta n d a rd u . R az ličn i dem o­ g ra fsk i, ekonom ski, po litičn i in d ru g i razlog i so b ili vzrok , d a sta v posam eznih p o d ro č jih istočasno n a s ta ja la oba t ip a m ešan ih gospo d in j­ stev. P rob lem m ešan ih gospod in jstev je zelo zap le ten , sa j zd ru žu je p ro ­ b lem atiko dveh dejavnosti (ag rarne in neag rarne) in se o dv ija ob zelo zam otanem em ocionalnem o d ločan ju »pod eno streho«, v okv iru enega gospod in jstva. G ospodarsko n a č rto v an je in u re ja n je slovenskega p ro s to ra bo m oralo v večji m eri u p o štev a ti izredno o b ču tljive p rob lem e dvo jne zaposlitve , k i zadevajo velik del slovenske p o k ra jin e . Literatura — Bibliography 1. Božič Ljubo, Neke karak teristike m ješovitih gospodarstava u Bosni, So­ ciologija sela NI. 7—8. Zagreb 1965. str. 44—55. 2. Golob M atija. M onografsko testiran je ru ra ln ih stra tifikac ijsk ih procesov. In štitu t za sociologijo in filozofijo p ri U niverzi v L jubljan i, L jub ljana 1971. 3. Ju illa rd Etienne, La Vie B urale dans la P laine de Basse-Alsace, Essai de G eographie Sociale. P aris 1955. 4. Keber Štefan, Brkini, dipl. naloga, L jub ljana 1971. 5. K lauzer Ivan, S tru k tu ra poljoprivrednih i m ješovitih gospodarstava, So­ ciologija sela I, Zagreb 1963. str. 25—42. 6. Klem enčič M arijan, Sprem em be socialnogeografske s tru k tu re gospodinj­ stev kot fak to r preobrazbe agrarne pokrajine na prim eru naselij: Kovor, Voklo, Bašelj in Loka pri Tržiču, diplom ska naloga. L jub ljana 1970. 7. Klemenčič V ladim ir. M ešana delavsko-km ečka s tru k tu ra km ečkih go­ spodinjstev in km ečkih gospodarstev v Sloveniji. IGU. L jub ljana 1971. 8. Klemenčič V ladim ir, Mešovita s tru k tu ra dom ačinstava poljoprivrednih gazdinstava kao elem enat socijalnogeografskih procesa i transform acije po k ra­ jine. Zbornik na V III kongres na geografite od SFB J, Skopje 1968, str. 297—310. 9. Klem enčič V ladim ir. Problem i mešane struk tu re gospodinjstev in km eč­ kih gospodarstev v Sloveniji, G eografski vestnik XL, L jub ljana 1968, str. 19—50. 10. Klem enčič V ladim ir, Sozialgeographische Problem e der A rbeiter-B auern- S truk tu ren un ter besonderer Berücksichtigung der S ituation in Jugoslawien. M ünchner S tudien zur Sozial und W irtschaftsgeographie, B. 4, Begensburg 1968, str. 75—82. 11. Klemenčič V ladim ir — Jeršič M atjaž, T ransform acija Bistriške ravnine, K am niški zbornik 1967, str. 3—46. 12. Klemenčič V ladim ir — P ak Mirko, N ekateri elem enti gospodarsko-geo- grafskega razvoja Bakitne, G eografski vestnik XLI, L jub ljana 1969. str. 39—58. 13. Kosovel M agda, S rednja V ipavska dolina, dipl. naloga, L jubljana, 1970. 14. Kostič Cvetko, Seljaci industrisk i radnici, Beograd 1955. 15. Krašovec Stane, B udučnost m ješovitih gospodarstava, Sociologija sela 7—8, Zagreb 1965, str. 5—23. 16. Krašovec Stane, K splošnemu vp rašan ju km eta-delavca, Ekonomski zbornik V II 1., L jub ljana 1965, str. 5—65. 17. Krašovec Stane, Uloga se ljaka-radn ika u ekonom skom razv itku pod uslovima p ritiska stanovništva, Stanovništvo 2. Beograd 1966, str. 101—107. 18. Levstik Jože, P o lp ro le taria t p ri nas, Teorija in p raksa št. 3, L jubljana 1966, str. 368—378. 19. L ivada Svetozar, M ješovita gospodarstva u Jugoslaviji, Sociologija sela 7—8, Zagreb 1965. str. 25—43. 20. Medved Jakob, Sprem em be v izrab i zem ljišča in prešla jan je km ečkega preb ivalstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih, G eografski vestnik XLII, L jub ljana 1970, str. 3—30. 21. Medved Jakob, Sprem injanje agrarnega gospodarstva v gorskem svetu ob prim eru Mežiške doline, G eografski vestnik XXXVII, L jub ljana 1965, str. 103—122. 22. Medved Jakob — Gams Ivan, O jstrica nad D ravogradom , Geografski vestnik XL. Ljubljana 1968, str. 89-—114. 23. L ’A griculture ä Temps P artie l, Notes et E tudes D ocum entaires. N. 5 784, P a lis 1971. 24. Perič Ivan, Radnici-seljaci u industrijsk im poduzečiina, Sociologija sela 7—8, Zagreb 1965, str. 56—66. 25. Puljiz Vlado, M ješovita gospodarstva u socijalno-ekonom skoj strukturi našeg sela, Sociologija sela 29—30, Zagreb 1970, str. 92—104. 26. Rozman Bogomira, T uhinjska dolina, dipl. naloga, Ljubljana 1970. 27. Stanci Branko, Zaposlenost članova poljoprivrednih dom ačinstava u gospodarstvu i izvan njega, Sociologija sela 19—20, Zagreb 1968, str. 45—51. SOCIAL A N D ECONOM IC STRUCTURE OF PART-TIM E FAMILIES ON FARM ING ESTATES (Problem of P art-tim e W orking-Farm ing Structure of F am ilies in S loven ia) M arijan K l e m e n č i č (Summary) In the preface the au tho r characterizes in short lines developm ent of the socio-economic processes in Slovenian society th a t had caused quick dissolve of classic ag ra rian structu re of Slovenian society and th a t form ed a new type of fam ilies — so called m ixed fam ilies (part-tim e w orking-farm ing fam ily on fa r­ m ing estate). D efic ien cy of literature treating a w ide problem of socio-econom ic struc­ ture of part-tim e fam ilies is not the effect of neglecting of this phenomenom , but the result of late consciousness o f problem s connected w ith the part-tim e far­ ming. The author em phasizes a great engagem ent o f geographers in researching w ork of part-tim e fam ilies. In the th ird chapter the au tho r tries to choose the most convenient defi­ nition for so called m ixed families. The structu re of fam iliy ’s income is p ro ­ posed by au tho r as a definition criterion for the part-tim e fam ily. A short description of socio-econom ic processes in w ell-developed areas of W est Europe is a topic of the fourth chapter. The author gives an interesting view of som e foreign authors w ho consider the part-tim e fam ilies as a »luxury of rich econom y«. C haracteristics of part-tim e fam ilies and the ir regional expansion are trea ­ ted in the fifth and the six th chapter. Between 1961 and 1966 the process of the socio-economic transform ation of farm ing fam ilies had come to the last phase. P art-tim e fam ilies are only a p a rt of w ider regional structure, and the ir charac­ teristics coincide w ith fundam ental dem ographic areas in Slovenia: area of dem ographic and economic concentration; area of dem ographic and economic stagnation; area of dem ographic and economic decay. In the seventh chap ter the au thor analyses the age structu re of ag rarian w orkers. More than 70 % of active peasant w orkers in well-developed areas live in part-tim e families. Fem ale w orkers are the en tertain ing element of ag ricu ltu re production in part-tim e families. F our types of part-tim e families, as the au tho r has established them for well-developed ag ra rian area of E ast Gorenjsko, are represented in the eight chapter: — part-tim e fam ilies w ith self-m aintenance ag ra rian production, — part-tim e w orking-farm ing fam ilies, — part-tim e farm ing-w orking families, — part-tim e fam ilies w ith specialized, m arket orientated ag ra rian p ro ­ duction. There is a difference betw een part-tim e fam ilies and farm ing fam ilies especia lly in treating of agrarian production; farm er is prim arily interested in im provem ent of farm -building, in am elioration of farm ’s econom ic base. On the other hand, part-tim e fam ilies treat their agricultural land as a resource of exp loitation , as a m eans of im provem ent their fam ily econom ic situation. In the last chapter, the au thor doubts w hether part-tim e fam ilies m ean a short phase only betw een farm ing and non-farm ing families.