o * • '-v^.*"5.--'-V*-- ■ ¥ Trstu. y trtrttk avgusta Izhaja viak dan zjutraj, tudi ob nedelja* in praznikih. — Uredmštvo: Bica sv. FrančiSka Asiškega št 20, t jiadsta. — Dopisi naj se poSiljajo JrednlStva. — Nefrankirana pisma s« fce sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, T irdaiateil to bdeovornl urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij listf »tdinotftt*. -—Tif« tiskarne .Edinosti". — telefon uredništva !n uprave štev. >{l-57. - Naročnina znaSa: Za telo leto K 40--, Ppl leta K 20--. trt fcesece jK IO--, z* nedeljsko izdajo za celo leto K 8'— pol leta K 4-—. 4- Pos&iaezna Številka v Trst« in okolici: 10 vinarjev. EDINO Posamezne Številke zastarele 20 viu. Oglasi trgovcev in obrtnikov /nj» vin; osmrtnice, zahvale., poslanice, vabila, oglasi denarrtlfi zavodov wn p' §0 vin; oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2'—" Mali oglasi po S vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. -* Plačuje se izključno ie upravi .Edinosti5*. — Uprava iri inseratni oddelek & nahajata v ulici sv. Frančiška As. št. 20. Poštnohranilnični raiun 3t. 841.652. ■ - - Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. r*t. r j n MIM ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se javlja: f>ri Nei-vesj so se italijanski poizvedovalni oddelki poizkušali ustaliti na vzhodnem bregu Piave. BiH so uničeni. Sicer na več krajih topovski bo|. _ V Albaniii nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 21. (Kor.) Veliki glžvnl stan iavHa: J . Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Pri Neuve Berquimu, MervHlu *ri južno Lysa so v spređnfem ozemlju naše nove črte ostavljeni pehotni oddelki na več krajih odbili angleške sunke in delne napade. Strojnice in topništvo so prizadejal! sovftžnrku pri tem občutne Izgine. Pehotni boji na obeh straneh Scarpe in severno Ancre. — Armada generala Eoehna: Severczapadno Roya fe že od 9. avgusta na žariščih borbe boiuio-čr se divizija, obstoječa iz ganfnili in saških rezervnih polkov, odbila pcr.ovne močne napade sovražnica In uleia tekom lastnega sunka v sovražne črte več mož. Med Avro in Gšso ie nsrastel topovski boj opoldne do velike stie. Na obeh straneh CrapeauinesnUa, severno in južno Lasig-nya in na višinah Jugozapadno Noyona je izvršil sovražnik ponovno moČr.e]še napade. ki so se razbili v našem ogislu ali v protrsunku. Na boiišču med Ancro in Avro smo po poročilih čet uničiii od 8. avgusta dalje nad 503 sovražnih c-klopnjakov. Med Oisno in Aisno se ie pričel včeraj že par dni pričakovani, dne 18. In 19. avgusta z močnimi napadi uvedeni novi prodorni poizkus sovražnika. Po iako močnem topovskem stopajevanju eo^ predli beli in trni Francozi z^dai zjutraj, v globokih vrstah in podpirani od številnih o-klopr-iliJicv, na 25 km široki fronti v napad in vdrli mestoma v naše spredjie črte. — O-cli poldne ie bil prvi naval sovražila ; v pehotnih boj^h gostojank^ v c^i Csik^it—idlm Phrnncouita—Ve-zu^enin—Pommlesr^ Krepek protinapad nemških lovskih polkov je pesnil začasno na greben itfvlgnya prodrlega sovražnika r^azaj na Eleux. Co pozn'Ii večernih napadle naše postojanke zapadno in severno Cor-1 Ameriški kongres in mirovno vprašanje. Hussarekova ustavna reforma. n ona in na južnih pobočjih Sasso Rosso. NaSa po-1 CURIH, 21. (izv.) »Corriere della Sera« poroča PRAGA, 21. (Izv.) »Venkov« poroča": sadka ie po srditih bojih sovražnika ustavila, na- J \z Newyorka. da je ameriški kongres le z maj- j Ministrski predsednik baron Hussarek je glo došla ojačenja pa so izvršila protinapad, po- imo večino sprejel predlog, da se morajo even- i izjavil včeraj načelniku »Češkega Svaza«, tisnila sovražnika nazaj, ujela veČ.moZ in mu pri- tualni mirovni predlogi sovražnika predložiti v j pofcđ. Stanjeku, da se peča sedal Z revizijo zadejala težke izgube. Angleški poizvedovalni od- j razpravo konsresu. delki so ujeli na asiaški visoki planoti par mož. Naše baterije so bile v dolini Lagarine jako delavne. Francosko uradno poročilo. 20. avgusta zvečer. — Južno Avre smo po srditem boju zavzeli Beauvraignes. Včeraj smo ujeli tekom prodiranja med Matzom in Oiso 500 mož. Vzhodno Oise so napadle naše čete zjutraj nemške črte na fronti 25 km (od Baillya do Aisne). Kljub sovražnemu odporu smo dosegli na južnem krilu južni obronek gozda Ourscampa in dohode v Carlepont in Caisne. V sredini smo zasedli Com-bray in Plerancourtdelle in se ustalili v nižini severno Vassensa. Na desnem krilu smo zasedli 4 vasi. Napredovali smo na vsej fronti približno 4 km in ujeli nad 8.000 mož. Število pri,teh zadnjih dogodkih od 18. t m. napravljenih ujetnikov med Oiso in Aisno znaša 10.000. Angleško uradno poročilo. LONDON, 20. (Kor.) Reuter poroča, da je deseta francoska armada pod Manginom danes zjutraj med Oiso in Aisno na fronti 10 milj Še enkrat prešla v napad. Napredek je dober. Dosežena je bila največja globočina 2 milj. Napredovanje se vrši na visokem ozemlju, ki so je osvojili Francozi koncem zadnjega tedna. To obkolje-valno gibanje bo glasom Reuterja Nemce najbrže prisililo, da se umaknejo do Chemin des Damesa. klh. Prodorni poizkusi sovražnika so se kljub br*4ZvbzIrni zastavitvi sil Izjalovili prvi dan bitke z najtežjimi izgubami. Bolni letalci so uspešno sodelovali pri odbijanju napsdov. V ponoćnih poletih so napadala naša brodovfa v napadalnem oaemlju gosto masfrane iia®ž»retnike v vaseh, na proga?! in uSoaii uspešno z bombam! In strojnicami. BEROLIN. 21. (Kor.) Večerno fiOročilo. V Flandriji delni boji zapadno Kfcmnela. Severno Ancre so se močni, na Široki fronfi v smeri Đapauma izvedeni napadi Angležev rasfcili ob težkih izgufeah. Nov prodorni poizkus Francozov med Oiso in A i? no se ie izjalovil. J J a Prvi generalni kvartirmojster pl. Luaeneorft BOLGARSKO. SOFIJA, 19. (Kor.) V kolenu Čeme in juziio Hume je bilo sovražno topovsko streljanje od časa t?o časa srdito. Na S* ba-tenie so uničile sovražno municijsko skla-oišce v vasi Maiaiiag. Vzhodno Vfli dai ja je biio obojestransko topovsko delovanje s kratkimi presledki precej srdilo. V nižini p< ed našimi postojankami severno Ta-hiijskega jezera patiniitti spopadi. TURŠKO* CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnega sta-na se noreča: Ponoči so Angleži po srditi topovski pripcavi napadli naše postojanke v obalnem ozemlju. Močna sovražna pehota, ki je prodirala proti našim postojankam pod zaščito močne lastne artiljerije. ie bila po rioi«ott afciem boju z ročnimi granatami in z bajoneti povsod odbita. — Obdržali smo povsod lasine postojanke. Izgube sovražnika so jako velike. V noči od 19. na 20. t. in. so sovražni letalci napadli Carigrad. Povzročena ni bila nobena škoda. Par italijanskih podanikov je biio lahko ranjenih. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 20. avgusta. — Včeraj, zgodaj zjutraj, so po srditem topovskem streljanju številne sovražne sile j-l«*«. »i .m l ■ee« PODLISTEK. Pusioievcevi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. 1XVI. Janus. Raphael je prebil strašno noč. Strahovite sanje so mu motile spanje. Videl se je med dvema orožnikoma na obtožni klr^i; pred porotniki. Pred njim so sedeli resni sodniki; nad njimi je viselo razpelo in v ušesih so mu zvenele strahovite besede: ponarejevalec je. Zastonj je zatrial: nedolžen sem, kajti moj zločin, če je zločin, ni škodoval nikomur. Toda nihče ga ni poslušal, obsojen je bil. Nato se je videl v rdeči jetniški halji in je čutil na svojih nogah težko verigo, na katero Je bil priklenjen. Klical je na pomoč, sedaj grofa de Sallucesa, sedaj barona de Mauberta, toda otfa sta odgovarjala s porogljivim smehom. Te strahovite muke so trajale do desetih dopoK ttae. Tedaj ga !• zbndH Acajon, rekoč: Z RUSKIH FRONT. STOCKHOLM, 20. (Kor.) Kakor poroča »Poli-tiken« iz Moskve, je ljudski komisar Kedrev predsedniku izvrševalnega odbora v guberniji Vologdi naznanil sledeče: Položaj naših čet pri Arhangel-sku je popolnoma zadovoljiv. Angleži in beli gardisti imajo le malo čet na razpolago. Poizkus nasprotnikov, da bi nas odrezali od cneške železnice, se je izjalovil. Naše čete so tudi tamkaj vrgle sovražnika nazaj. Sedaj pripravljajo sovjetske Čete odredbe, da potlačijo tudi upor v Ar-hangelsku. Isti Ust poroča iz Moskve, da so po poročilih iz Rostova sovjetske čete s pomočjo bredevja osvobodile Temr:uk in pregnale kozake m bele gardiste, ki so pobegnili proti Tamanskaji. MOSKVA, 20. (Kor.) Glasom ^Izvestij« ceni v Moskvo došli bivši Član murmanskega brodovja Popov sile entente v murmanskem ozemlju na 30.000 Angležev, 800 Francozov, 5000 Srbov in 300 ruskih ubežnikov. V Murmanu se nahajajo ansleška linijska ladja »Glory« in 3 rušilci min, v Pečengi ena angleška, ena francoska in ena ameriška križarka. PETROORAD, 18. (Kor.) Del garnizije v Krasnem Selu z dvema poveljnikoma na čelu, se je uprl in namerava prodirati proti Petrogradu. Uporniki so se sedaj zopet pomirili. PETROGRAD, 18. (Kor.) V Saratovu se je sestal izreden revolucijski odbor ozemlja ob Volgi s polfiomočjo za več gubernij. MOSKVA, 20. (Kor.) Člani protirevolucijonarne organizacije, ki so poizkušali zavesti v Kczanu prebiyalstvo k uporu, so bili aretirani. Vstaja socijalnih revolucionarjev levega krila v Orši je bila potlačena. Radi kolere ?e bil promet na jekaterin-skl progi ustavljen. MOSKVA, 17. (Kor.) Murmanska fronta: Naši oddelki so zasedli ob reki Onegi vas Kurgasovo. — Južna fronta: V smeri Kamjebina smo odbili napad sovražnika na vas Orehovo. — Vzhodna Češko-slovaška fronta: V smeri Alapajevska spopadi poizvedovalnih oddelkov. Naše čete so zopet zgradile 34—35 verst od Alapajevska oddaljeni raestrelieni železniški most. V smeri Lisvenska smo zasedli vasi Mihlevo, Krutoj, Log in postajo Kornovišče. Sovražnik se je umaknil v Kurniš. Vsled poškodovanja železniške proge se je zasledovanje ustavilo. V smeri črte Krasno—Ufimsk smo se po trdovratnem boju umaknili do Klenov-skaje. Pri vasi Kirigišanskajl se vrše bojL V ka-zanskem ozemlju se vrše srdite borbe brez vidnih uspehov. Otvorili smo srdit ogenj na Vire in progo v Ohotnišajo in prodrli do postaje Viri. Na ostalih frontah nobene izpremembe. ŽENEVA, 21. (Izv.) »Journal de Geneve« poroča iz Moskve, da znaša Število ob Volgi operi-rajočili Cehov in njihovih zaveznikov 80.000, število boljše viko v pa 150.000 mož. Japonci v Sibiriji. VLADIVOSTOK, 20. (Kot^V Nlkolajevslni ob Amurju je bil v varstvo japonskega prebivalstva izkrcan oddelek japonskih mornariških čet. Srditi boj med Čehi in boljševiki na fronfi ob Usuriju se je končal z umikom Čeških sprednjih oddelkov. Mirovna akcija francoskih socijafistov. 2ENEVA, 21. (Izv.) »Journal de Geneve« poroča, da pripadajo francoski socijalisti za predstojs-če zasedanje francoske zbornice veliko mirovno manifestacijo. Aretacija poslanika Litvinova. 2ENEVA, 21. (Izv.) Agence Havas poroča, da bo angleška vlada zastopnika bolj5ev!5ke vlade v Londonu, Litvinova, aretirala. — Na dvorišču stoji kobila, ki so jo pripeljali za gospoda vikomta, in v predsobi je trgovec s konji, da ga je gospod vikomt naročil za ta čas. — Dobro je, — je dejal Raphael in vstal. Pet minut pozneje je bila Ofelija plačana in je stala v vikomtovem hlevu. Nekoliko pred poldnevom je prejel pismo od barona Mauberta, ki je glasilo: »Ljubi sin! Moja odsotnost je bila krajša, kot sem mislil Iz-početka. Vrnil sem se pred eno uro. Pridi tako) k meni; govoriti moram s teboj. Baron de Maubert« Raphael je odšel takoj k baronu. — Včeraj si me pač zelo preklinjal, — je pričel baron. — Jaz vas preklinjal! — je ponovil RaphaeL — Najbrž si me smatral za človeka, ki dela slabe šale, — je nadaljeval baron, — kajti pismo, ki ti je obljubljajo pettlsoC frankov In ni bilo v njem niti bellča^l moral smatrati za mistifikacljo. Bil Se nisem niti tri ure od Pariza, ko sem nakaznico, Id sem jo hotel dati tebi, naid v listnici Masarykovi posetl pred odhodom v Evropo. STOCKHPLM, 21. (Izv.) Prof. Masaryk je pred svojih odhodom v Evropo posetil v Washingtonu predsednika Wilsona, vojnega ministra Bakerja, zunanjega ministra Lansinga in znanega poljskega pianista Padarewskega. DR. SCLFOV GOVOR O POLITIČNEM P0L02AJU. BEROLIN, 20. (Kor.) Tajnik državnega kolonialnega urada dr. Solf je izvajal dalje v svojem govoru, da kratka zgodovina nemških kolonij kaže, da ni vodila Nemčija niti v Afriki niti v Južnem morju agresivne politike. Mi ne stremimo za nobenim nadvladjem, ampak hočemo izenačenje med kolonijami na podlagi, da naj kolonijalna posest odgovarja gospodarskim silam evropskih narodov, kakor tudi v zgodovini dokazani vrednosti do varovanja zaupanih jim drugopoltnih narodov. One države. Ki so r.a tem načelu spoštovale človeštvo tudi v drugokožcih, so si pridobile moralno pravico, da postnne?o kolonijalna vlast. To pravico si je pridobila Nemčija pred vojno. — Osvobodilna kretnja, češ da je aneksija nemških kolonij bogu dopadljivo delo, je Balfourjeva blas-femija. Njegov govor naj bi le opravičeval roparski nagon angleških imperijalistov. Sovražniki pač nočejo miru na podlagi pogajanj. Kakor po vsakem začasnem uspehu, so postali ententni narodi ošnbni tudi sedaj. Zato so spravili zopet stare vojne cilje na dan, ki so jasno začrtani v še ne odpovedanih tajnih pogodbah. Balfourjev govor moramo smatrati kot poziv nemškepiu narodu, naj v petem vojnem letu zopet združi vse svoje sile. Naj nas Balfotiriev govor nikar ne moiil Brani se z ostrim pogledom proti grozeči, četudi še jako oddaljeni mirovni možnosti. V vseh deželah obstojajo tedaj središča evropske vesti; v njih se pojavlja neka?, kakor izpoznanle. da se zamore pot na prosto najti le tako, ako se vojujoči se narodi prično zopet zavedati svojih skupnih nalog. Tisoči so padli tn trpeK v prepričanju, da bo iz vseh trpljenj nastal boljši svet, ki bo jamčil potomcem mir in varnost, narodom pa med seboj dobro voljo. Zmagoviti pohod teh skupnih ciljev je siguren. Balfour sa zamore sicer zadrževati, ne pa zaustaviti. POLJSKO VPRAŠANJE. Princ Jauusz Radzivii na Dunaju. DUNAJ, 20. (Kor.) Kakor poroča poljski tiskovni urad, je prispel knez Janusz Radzivii, načelnik političnega državnega oddelka v Varšavi, danes dopoldne na Dunaj in je bil sprejet od članov poljskega zastopstva na Dunaju. Jutri dopoldne bo konferiral z zunanjim ministrom grofom Buria-nom, nakar bo sledil njemu na čast prirejeni za-jutrek. Knez Radzivii je zaprosil za avdijenco pri cesarju Karlu, ki se bo vršila najbrže v četrtek. Potiski uradni list o odločitvah v stavnem stanu. VARŠAVA, 20. (Kor.) Zadnja številka uradnega lista poljske vlado prinaša komunike, v katerem se ugotavlja, da o priliki navzočnosti ravnatelja državnega oddelka princa Radzivila v nemškem glavnem stanu niso bile sklenjene nobene načelne odločitve. Zlasti nikakor ne odgovarjajo dejstvom od nekaterih listov razširjene vesti, češ da da so delegati poljske vlade predlagali več kandidatov za poljski prestol. ustave, ki jo hoče tudi izvesti. Izdelanih bo tozaidevno 7 načrtov. Vlada in davčne predloge. DUNAJ, 21. (fzv.) Vlada se nahaja; glede položaja v finančnem odseku v jako žalostnem položaju, ker ji manjka v odseku večina. Od 52 članov jih ima na svoji strani le 23. Potovanje ministra Honiacna v Galicijo in Ukrajinci DUNAJ, 21. (Izv.) Minister za javna dela, vitez Homann, je ppvabil predsedstvo ukrajinskega kluba, naj ga spremlja na njegovem predstojećem potovanju po vzhodni Galiciji, ki je izvrši skupno s finančnem ministrom in ministrom Galeckim Ukrajinci so odkloniti povabilo z motivacijo, da bi njihovo spremstvo pomenilo priznanje pollskega ministra Galeckega za ministra cele Galicije. Finančni položal monarhije. DUNAJ, 21. (Izv.) Po novi statistiki je dc sedaj 25 milijard bankovcev avstro-ogrske banke v prometu. Namestnika |>aron Coudcuhove f in baron Fries na Dunaju. DUNAJ, 21. (Izv.) Češki cesarski namestnik, baron Coudenhove in primorski namestnik, baron Fries Skene, se mudita na Dunaju. Pomilcščenie bose&s&ih velelz dajalcev. DUNAJ, 21. (I-zv.) »Arbeiter Zeitung« poroča: Cesar je z Odlokom z dne 29. julija pomilostill 14 Bošnjakov, ki so biti v banjaluskem in sarajevskem veleizdaj-niskem procesu obsojeni na večletno ječo. Vprašanje Izmene vojnih ujetnikov med Avstro-Ogrsko in Italijo. BERN, 20. (Kor.) Danes je bila v parlamentarnem poslopju v navzočnosti zveznega predsednika Calonderja in podpredsednika Miillerja otvor-iena konferenca med zastopniki avstro-ogrske in italijanske vlade glede vprašanja izmene vojnih ujetnikov. Pred sestankom parlamenta. Izpremembe v kabinetu. DUNAJ, 21. (Izv.) Danes zvečer je prispela v zbornico vest, da bodo izvršene izpremembe tako v avstrijskem, kakor tudi v skupnem ministrstvu. Sedanji finančni minister baron \Vimmer bo imenovani za skupnega finančnega ministra, torej tudi za Bosno in Hercegovino in postane s tem tudi član skupnega ministrstva. Portfelj finančnega ministrstva je bil ponuđen ravnatelju Bodenkreditanstalta dr. vitezu Reischu, nekdanji trgovinski in finančni minister, baron Spitzmiiller, pa postane guverner avstro-ogrske banke. Ravnatelj dr. Reisch je bil pod Bilinskim sekcijski načelnik finančnega ministrstva, kjer je vodil oddelek za direktne davke. Nato je stopil v službo Bodenkreditarcstal-ta, kjer je sedaj že par let. Posreči sem se vrnil preje, da morem popraviti svojo zmoto. Tu, dragi moj sin, denar. — Hvala vam stotera, — je odgovoril Raphael, — ne veste, kakšno uslugo ste mi napravil prav tokrat 0 — Res? Tem bolje. Toda kaj ti je, sinko? Videti si nekam potrt. Ali se ti ie v moji odsotnosti zgodilo kaj neprijetnega? — O, — je pošepetal vikomt, — skoraj se vam ne upam povedati. , — Raphael, — je odgovoril baron resno, — ali sem morda, ne da bi vedel aH hotel, izgubil tvoje zaupanje? * — Ne mislite tako, gospod baroni — ie dejal živahno RaphaeL — Zakaj pa mi potem ne poveš vsega? Ce ti mi je treba priznati kako abotnost ali pogrešek, saj veš, da sem prizanesljiv---- — Prav imate; in povem vam tudi vse. Povedati pa moram it naprej, da je moje priznanje zelo važno. — Odpuščam ti že vnaprej; govori torej! *_____ (D«tie) mM se ]e oztframil In Hm križa rflčsne! »Živel Prešeren — živela Jugoslavija!« — »Novice« dne 18. avg. 1918. »Živel Prešeren — živela Jugoslavija!« Pod takim kričečim in bobnečim naslovom ie napisalo gla'silo dra. Sustersiča svoje poročilo o ravnokar odšumelih ljubljanskih slavnostih. Ali reisničneje povedano: naslov v »Novicah« je bil ckat vsklikov množice pred Prešernovim spomenikom, ki jo je ročeno glafsilo hotelo smešiti in zasramovali kot družbo od vina razgretih glav, pijancev — kakor smo to zabeležili že včeraj. Nu, to nai bi že bilo, kajti ni izključeno, da je poročevalec »Novic« videl v»so množico v razpoloženju, y katerem se je nahajal — on sam! Ali »Novice« so zagreSile še nekaj drugega veliko hujšega: v svečanostnem tre-notku, ko sfe je pripravljal čin velike zgodovinske pomembnosti, ko se je narod naš uvrščal v kolo zavestnih in zrelih narodov, in pred licem gostov, so »Novice« skušale smešiti tudi veliki dogodek sam in ga omalovaževati. Še več: sedanjo orijentacijo v slovenski politiki ki je pridobila narodu resničnih, res zvestih in zanesljivih sobojevnikov, s katerimi nam je skupen najviši interes — skrb za naš obsta: nek in razvoj in za našo veljavo v državi — skušajo »Novice označati kot pogubno in vale nanjo krivdo, da nismo prišli do svojega slovenskega narodnega ujedinjenja, do združene Slovenije. In kako utemeljujejo »Novice« to svojo obdolžitev? Prešeren, Jugoslavija, Avstrija, ententa, Čehi, boljševiki, Poljaki — vse to da se meša v eno samo veliko narodno »opojnost brez resnosti, brez razumevanja, brez »sodbe, brez prevdarka.« — Potem napravlja Šusteršičevo glasilo malo ekskurzijo v zgodovino leta 1848 ter citira iz groba Prešerna in Vraza. Pravi, da seje postavil prvi na čisto sloven. stran; dočim je hotel drugi spojiti Slovence in Hrvate v en jezik In potem tudi v skupno politiko, torej: »v čisto Isto razmerje kakor danes«. Na to konstatuje, da se Vrazova ideja ni uresničila. Slovenci da smo šli svojo pot: naš gospodarski, politični in književni razvoj je bil »odvisen od politike na Dunaju, hrvatski pa od Budimpešte, srbski od Belgrada! Zmagal da je torej Prešeren!« To da se je najbolje pokazalo 1. 1848. vzrok, je bila posledica. Slovenci niso od* klonili tedaj edinstva s Hrvati kljub svotf zaostalosti v razvoju, marveč radi nje! Sicer pa opravljajo »Novice« jako nehva* iežno delo: odpirajo vrata, ki — niso za-* prta. Kar pripovedujejo iz časov Prešerna in Stanka Vraza so zgodovinska dejstva, ki jih poznamo vsi. »Samo nekaj kažejo uredniki »Novic« pri tem: da pozabljajo, da je mlnolo od tedaj sedem desetletij in da se ie narod naš v tem času, sicer počasi aH konstantno razvija! in napredoval ne le kulturno, ampak tudi v političnem dozorevanju! Evolucija v njegovem mišljenju in čustovanju od tedaj do danes je velikanska, tolika, da tako hitrega razvoja — seveda raz-merno — nima beležiti morda noben narod v državi. Ta evolucija, ta-naš razvoj in napredek, to naše politično dozorevanje ie ravno dovedlo do velikih dogoditov, ki so se odigravali te dni v Ljubljani. »Novice« pravijo, da so tedanji zastopniki Slovencev prišli do svojega sklepa po razmotrivanju tedanjega položaja. In Ie znano re>snico pišejo, ko menijo, da natura non facit saltus — da narava ne dela skokov. Ali, naglasili smo že, da je od ted^) minolo sedem desetletij, bogatih na delu in razvoju našega naroda in na velikanskih spremembah v naši državi. Kakor so tedanji zastopniki uravnavali svoje postopanje po tedanjem, tako je dolžnost sedanjih voditeljev naroda, da je urejajo po sedanjem položaju! Po mnenju »Novic« pa naj bi naša narodna politika kljub vsemu razvoju in vsem spremembam ostala pe-trefakt leta 1848.! In mi bi vprašali »Novice«, naj nam povedo iz zgodovine: kateri narod je padel z neba — že zrel? Mari naj bi zato,-ker nismo bili v letu 1848. Še tako dozoreli, kakor smo danes, naša politika tudi danes bila nezrela in brez kontakta z dogodki vse te dobe?! Vsak narod — tudi tisti, ki jih moramo danes čislati kot najkulturneje — je uravnaval vsakodobno svojo politiko" po sodobnih razmerah. Mari so se Nemci vsikdar tako zavzemali za svoje narodno edln-stvo, kakor so danes? Trebalo je torej, medsebojnih bojev In tudi sovražnosti stoletij, predno je mogel Bismarck dovršiti svoje veliko delo — nemško ujedinjenje. Tudi z Italijo — da citirartio dva 1110* gočna kulturna naroda — ni brlo drugače. Razkosana je bila na razne države in pod razne dinastije, ki so se trle med seboj. — Končno pa je vendar-le prodrla v narod misel narodnega edinstva, prišla je velika epopeja in minolo stoletje te prineslo narodno ujedinjeni — sjedinjeno Italijo. Ali, Cavour, Garibaldi, in kakor so se že imenovali tedanji veliki možje Ilakje, niso si* lili nazaj v ideologijo razcepljenega italijanskega naroda od nekdaj. Dr. Šusteršič in njegovo glasilo pa bi hotela, naj bi za nas Slovence veljala za vse čase orijentacija iz davnih dob z »Združeno Slovenijo« ob popolnem loče-nju od današnjih naših sobojevnikov s severa In juga! Ker ie bilo lem 1848. tako, pa bodi še danes! To ie začetek in konec modrosti Susteršičeve politike. In čudno naključje je, da bi taka poHUka Slovencev: odgovarjala tudi £eljam in načrtom onih tam gori. Ali, da se razumemo: ne morda zato, ker bi nam res hoteli dati slovensjco ujedinjenje, fmpak namen je ta, da bi i tako politiko mamiH naš narod in ga odvračali od sedanje orijentactfe, od cilievv za katerim mora stremiti po vsem seda* njem stanju stvari, ako hoče živeti in u-spevati. Nič nam nočejo dati — ne le no zjedinjene Slovenije, marveč niti ne skromne narodne avtonomije v kronovinah, kjer smo v manjšini — ampak le mamitt nas hočejo, kakor je Šusteršičevo glasilo hotelo nedavno mamiti naš narod z nami-gavanjem, da bi morda Zjedinjeno Slovenijo kmalu dobili, če ne bi bila slovanska politika ubrala sedanjih poti. »Novice« nai nam za božjo voljo razjasnijo zagonetko. Same pravijo, da so se v letu 1848 naši odločili za politiko odvisnosti od Dunaja;-tudi po tem se je slovenska politika — četudi so bili nameni tedanjih voditeljev recimo čisteji. nego so Šusteršičevi, — g;-bala v istih smereh; a dolgo časa sem je bil vsernožen vodja slovenske politike on — dr. Šusteršič! Slovence je torej osrečevala »nezmedena« politika, politika >čistih pojmov«! Bili smo torej »Dunaju« na uslugo. To dejstvo nas stavlja pred vprašanje: ko smo torej pošteno zaslužili naklonjenost in zaupanje onih tam gori, zakaj nam niso naklonili slovenskega ujedinjenja, ali vsai nacijonalne avtonomije v deželah, kjer smo v manjšini?! Zakaj dopuščajo neusmiljeno, da nam nasprotniki ogrožajo našo posfcst, naše na-cijonalno življenje, in nam ne privoščijo niti svobodnega diha?!! Ta dejstva vidi narod naš, vidijo jih tudi ko se Slovenci niso odločili za Jugoslavijo. _ —^ -----*------ »pijanci« in zato vsklikalo »Živela Jugo- ampak za Slovenijo. Pod tem pojmom da «0 si Slovenca predstavljali v glavnem upravno celoto vseh dežel, v katerih prebivajo Slovenci! , , - ^ , Naravnost klasična, — ker priča, da le zmeda v glavah urednikov *Novic« velika, — je nastopna izjava: »Zanimivo bi bilo zasledovati vzroke, ki so dovedli tedanje slovenske politike na Dunaju do njihovega sklepa. Dualizma takrat še ni bilo, naš jezik takrat še zdavnaj ni bil tako razvit kot književni jezik kakor je danes in vendar oapoveđ edinstvu! Zakaj?« Zakaj? Odgovor je lahek. Uredniki »No-jdc« zamenhileio oohne. Kar označaio kot slavija«! tudi pred spomenikom Prešerna* ki bi ga — moža iz 1. 1848. — hotele »No« vice« citirati iz groba kot pričo za svojo — nesodobno,-sedanjemu čustvovanju in sedanji politični zrelosti naroda na« sprotujočo politiko. AH narod se je vzdra« mil in križa račune dru. Susteršiču In njegovim zaščitnikom. !n prebujeni, pra^ vičnosti svoje stvari zavedujoči se narod more gledati s prezirom na taka zasmehovanja/in omalovaževanja, s katerimi so hotele »Novice« skaliti jasne trenotke in oskruniti vnemo naroda za svoje ideale in cOiei - Sna tt. V fak 4k* ZL šrgust* »H Poslanca Maftaflm la Formaotk % (redita ž©W **roća. Iz Prage se poroča: Ogorčenje češke javnosti in srditi napadi tenkih listov na posi. Maštalko !n prof. Pormaneka, kakor se kaže. ntso ostali brez uspeha. Oba imenovana če?ka poslanca bosta namreč preklicala svoje izjave gieJe sdložitve državnozborskega mandata. Tako poroča »Venkov« na podlagi nekega poročila Maš talkinega glasila. da je slednji piekUcal svoj odstop., prof. Formanek pa naznanja, da se za svojo osebo nikakor ni pehal za mesto v ministrstvu za ljudsko zdravstvo. Ki mu tudi ni bilo ponuđeno. Italija radi jadranskega problema v dveh taborih. Dolgotrajni razpor, ki je vladal med italijanskimi politiki slede vprašania politike Italije napram jadranskemu problemu, se je razvil v zadnjem Času v očiten boj. Italija se ie razcepila v dva tabora. Na eni strani stoje oni, ki stavljaio v očigled vedno manjšim izgledom zmage nad Avstrijo vse svoje nade v narodnostne spore v Avstriji, ki naj bi povzročili razpad habsburške monarhije, na drugi strani pa so treznejši elementi, ki s strahom opazuiejo nevarnost, ki nastaja za Italijo vsled preporoda slovanskih narodov, zlasti pa jugoslovanskega, v monarhiji. Prvi iabor je pod vodstvom znanih italijanskih listov »Coinere deila Seri« in »Secolo«, drugi pa pod vodstvom zunaniega ministra Sonnina in njegoveRa giasila r-Giornale d' Italia«. Boj obeh sku- st remi jen jih. Odpor proti Sonmnovi poli-tiki postaja vedno večji in *Corriere deiia Sera- že kar odločno zahteva njegov odstop. Novi nemško-ruski dogovori. *Berliner nemško-ruskir- katerega H itMl nI tod pokojnik nobene Šolske naobrazbe hi da si je vse, kar je znal, pridobil z lastno marljivostjo, ker nimajo Slovaki nobenih šol, kjer bi se za- mogli izobraževati. Profesor se je moral radi teh besed zagovarjati pred sodiščem v Banjski Bisrici. Bi! je sicer oproščen, ker je govoril resnico in ni imel pri tem nobenih tendencijoznih namenov, toda državni pravdnik je viožii vzklic. To se je zgodilo 1. 1918 po Kristovem rojstvu na Ogrskem, kjer vživajo baje nemadžarske narodnosti popolno enakopravnost. Ceško-poljsko-jugosiovanska zveza. — Splitska »Nova Doba« pozdravlja radostno pristop Poljakov k poljsko-iugoslovan-ski zvezi. Poljski narod je povsem sličen nam, je istega mišljenja, istih želja, iste volje. Ali, sodili smo ga krivo, ker smo ga sodili po politiki njegovih poslancev. BHI smo drug drugemu tuji. Tako se je moglo zgoditi na konferencah v Krakovn, da se je stavilo vprašanje, zakaj da smo mi Jugoslovani sovražniki poljskih aspiracij. — Danes pa vedo Poljaki, zakaj so se naši ljudje odvračali od njihove politike. Sedaj razumejo, da so bili oni indirektno proti nam. ne pa mi proti njim. Sedaj je na nas, Ja jih razu nemo in se jim približamo. Potrebujemo -drug dragega. Poljaki obžalujejo, da jih identifikujemo s predstavitelji politike poljskega »Kola«. Njihova narodna organizacija nima zveze s Kolom. Nc smatrajo za svoje ljudi tistih, ki ne gredo s Cehi in Jugoslovani. Javno mišljenje sili poštene člane &cla, da pristopijo k eesko-poljsko-jugosiGvanski zvezi. Dolžnost naša je. da moralno jačiroo poljski narod. — V.:ia nam je fronta, pa naj nam bo tu J i bor-ta skupka, skupna obramba, skupni navali in skupna taktika. Ceško-poijsko-jugoslovanska zveza ni več domišlja, marveč Je pozitivna pridobitev poslednjih mesecev. Ustvarjeno je. v kar n^smo verovali, a nismo verovali, ker se nismo poznal'. Čim smo se približali drug drugo- iti a Tagblatt« piše k novim . ... , f. dogovorom: Kakor smo izvedeli, je princ- mu, smo spoznah, oa smo deli ene narav- sel levite iz Moskve nekai predlogov c j ne celote, ki se ceiudj razaeljena, vendar manjših izpremembah novih nein5ko-nrc- bori za isto misel, za isti ideal, kih dogovorov. Sicer iz tega še ni mogoče sklepati, da so v Moskvi že predeli ves materiial, vendar pa obstoja možnost upanja, da bo pogodba podpisana ze v kratkem. V ostalem je pač samoobsebi umij ivo, da Nemčija v trenotku, ko so skupno s sovjetsko vlado podaja gieoe ureditve raznih v brest-Htovssri pogodbi še nerešenih vprašanj, nikakor ne more atamana, generala Krasnova. da bi s posredovanjem v Berlinu mudečega vojvode Nikolaja Leuchtenberga pridobi:-nemško vlado za svoje cilje, zamogla qo-seor uspeh. Nemčija in v tem so edini vsi nemški listi vseh smeri, nima nobenega interesa na tem, da bi se zapletla se bon v notranje boje. ki se vrše sedaj v Rusiji. Že v slučaju, ako bi posredovala na ko-risi boljševikom, ne bi imela pričakovan nobenih razveseljivih posledic in zato je Še tem manj misliti, da bi se spuščala v pogajanja ž njihovimi nasprotniki. Učenka Pollakov na Ijab^ianske«! kongresi? in NesncL Slovaki kongres, ki se je vršil zadnje &n v Ljubljani, je Nemce, kakor ie soditi po njihovih listih, silrio vznemiriL Ne morda toliko radi navzočnosti Cehov in jugoslovanskih goltov na posvetovanjih, kajti nad temi so ?:e tako obupali, ampak predvsem t adi udeležbe odličnih zastopnikov poljskega naroda, ki so se postavili z vso odločnostjo v vrste češko - jugoslovanskih bojevnikov in proglasili z nami svojo popolno £o!klarnost v boiu za uresničenje naših upravičenih stremljenj. Nemce je očiyidno s*rah, ker so se pričele odpirali oči sedaj tudi Poljakom, ki so jih toliko časa izrabljali — za neznatno odškodnino — za svojo umazano politiko. »Neue Freie Prepise« objavlja besedilo brzojavke, ki jo je poslalo ->Kok> •poiskie* dr. Korošcu povodom ljubljanskega kongresa, podpisano od predsednika kluba. dr. Tertib in pravi nato: -Iz tega poročita je razvidno, kako slabotni ■ temciji za večino, ki bi se zamegia sestaviti iz Nemcev hi Poljakov, vidi pa se tudi, kako močni so že vplivi Vsepoljakov na sedanje vodstvo zborniškega kiuba. V dolgih desetletjih svoje ustanovitve ni šel Poljski klub nikdar tako daleč, da bi na-glašai skupnost z onimi strankami, ki 50 nasprotnice zveze* z Nemčijo In nasprotujejo naši zunanji politik . Kake misli ima pri tem Poljski klub. ni mogoče razkritL Ali hoče dejanjski podpirati politiko, katere končni cilj je ustanovitev samostojne češke in jugoslovanske države? To ljubimkanje s strankami, ki vodijo politiko razkosanja Avstrije, poljskemu narodu gotovo ne bo koristilo in tudi ni pripravno za olajšanje delovanja parlamenta.« sNe-ue Freie Presse« je pri tem seveda pozabila povedati, kaj je vzrok vedno pri-srčnejšemu zbliževanju slovanskih strank v Avstriji in vedno gostejšim vrstam ob-sovraženega slovanskega bloka. Vse to je le posledica vedno nasilnejšega sistema, ki bi kratkomalo napravil rad Avstrijo za podružnico Nemčije, kjer bi imeli Slovani pobirati le drobtinice, ki bi padle z bogato obložene nemške mize. Odlikovanja. Cesar je podelil zlat zaslužen križec na traku hrabrostr.e kolajne poštnim višjim oficijalom Štefanu Brauna. Josipu CasielUzu in Henriku R!»c-sija r-ri tržaškem postnerr: ravnateljstvu. Cspcviia — Ortvorsieber. Ves! o tem fcr:r:Liiu Z. cesarskem komisarja, ki vodi sedaj občicske pesle občine tržaške, s katerim je prepovedal va-Dkim načelnikom, da se nc smejo podpisovati kot i>vaški načstetk!*, marveč kot >capoviJa« ali P" »ortevorstekerc: ta vest nam je došla sicer od povsem zanesljive strani, vendar jej nismo povsem zaupali, ker se nani ie zdela pregorostasna. naravnost neverjetna. Pričakovali smo kakepa oporekanja hitrega pojasnila aH popravka od ene a!i druse strani. Takega popravka ni od nobene strani. Vsi molčijo. Sedaj moramo verjeti tudi io neverjetno? t. Tem radovedneji smo, kako fcl g. komisar — če bi ga mogli mi pritisniti ob zid. kar pa ne moremo v sedanjih časih — utemeljeval in opravičeval to svojo odredbo? Z etnegrafičnimi razmerami? Kako vraga, ko je okolica prek in prek slovenska, izvzemši par krajev v spednji ckoHci, ki se takr, rekoč pretakajo v mesto in imajo zato tud: neka? italijanske, a prav nič nemške primesi, razun Skednja, kjer pa ie par Nemcev le fhfKtniTsjoč elcircnt. ki danes je, a jutri 72. ni. Najenostavneja log5 V a in najelententarne;? pravičnost bo torej priznavala, Ga gre slovenskemu živ-Pn v naši okolici, če že ne iriđjočnost, pa vsai prvenstvo. O. komisar pa mu v svojem termami ne priznava niil enakosti z nemštvo-n in itaiijan-stvem. — Ali bo opravičeval g. komisar svojo odredbo 7. vršijo poslov, ki jih imajo vršiti z drugimi oblasti, morda vojaškimi? Tudi v tem slučaju (ki bi rnti pa mi nc priznavali veljavnosti) bi bila odrečb:* neopravičena in kričeče krivična. V tem siuča^n bi g. komisar velel načelnikom: tej ia tej oblasti pišite tako in tako. siccr pa bodite svobodno svaški načelniki« in pojte ljuthtvu na roko v njegovem jeziku! V resnici pa vaški načelnik; niti r*«o nositelji kake občinske oblasti, ker ta je v T«-stn. Oni so le nje organi, funkcionarji, ki imajo nalogo, da posredujejo med občino in domačini prebivalstvom. A to le po ogromni večini slovensko. Se svojo odredbo je pritiral g. komisar absurd do skrajnosti, ki nas ogorča tem beli, ker so sicer visoki gospodje silno užaljeni, če ?:m kdaj očitamo m 4elu. Gospode caiorie m tej ia sn strani so O^Dscski 4kti sstso zspwMi. Z M* strostjo iastreba aonio »siti, 4» prid« t javnost čim man'e, po čemer bf si iRoghi ustvariti pravo sodbo o pomembnosti DaNjansUh dnL Cenzor aa Sušaka 9e tozadevni Članek v torkovi številki »Primorskih Novin« obdržal za-se vsega od prve besede do zadnje. Pardonira! je edino naslovu »Ljubljanski dnevi«. Ob enem je oblast na Reki prepovedala prodajanje tega lista po vseh trafikah, Slepci menijo, da s tem, da poedinemu listu provzročajo materijalne škode, nduše glas naroda in čustva v srcu njegovem. Krepko posegajo gospodje v vrteče se kolo. ali uverjeci naj bodo, da ga vendar ne zaustavijo. Tržačan meni: kar je v barki je v barki I Prav gotovo pridejo časi, ko se bodo morali odločiti za drugačne smeri, in ki pokažejo da najslabši režimi so tisti, ki so mali v velikem in veliki v malem. Oglas naUečaia. Na pokrajinskom računarskom odijelu u Poreču ispražnjeno je mjesto perovodje u XI činovneir. razredu (početna plača 1600 kruna, odšteta za stan 520 kruna, više ratni doplaci) sa pravem prelaza u X. činovni razred. Natjecatelj1 treba da prikažu molbu najkasnije do 25. kolovoza 1918, tajništvu Zemaljske Upravne Komisije Margroiije Istre u Poreču priloživši isprave, ko.^e pokazuju: !. pripadnost austrijsku; 2. bespri-konvi ponašanje; 3. čvrst tjelesni uzgoj; 4. posvema ICiiie poznavanje zemaljskih jezika kao što i njemačkoga i konačno 5. da su dobrim uspjehom navršili jednu nižu srednju školu. šahovski turnir v Košicah. Na šahovskem turnirju. ki se je vršil ta mesec v Košicah na Ogrskem in ki se ga je udeležilo 12 šahovskih mojstrov, je dobil prvo darilo Reti. drugo dr. Vidmar, naš rojak, tretje in četrto Breyer in Schlech-ter. Izvedenec za knjigovodstvo. Tržaško deželno sodišče je imenovalo uradnika mestne blagajnice, Jakoba Vitiarl pok. Lorcnca, za sodnega izvedenca z.a knjigovodstvo. Imenovanec je bil že zaprisežen. Dvajseto razdeljevanje tobaka za mesta Trst. Danes se prične novo razdeljevanje tobaka za mesto Trst. Vsak lastnik tobačne izkaznice dobi 12 K tuhačulk izdelkov pri naslednjih tebakarnah: 1 do 153 ul. C. Ghega 2: 154 do 306 tri. Geppa 23; 3G7 do 459 ul. Coniinerciale 14: 460 do 612 ul. Conti 40; 613 do 765 ul. Piccardi 2 A; 7do 918 Pia piccola 2; 919 do I C*71 ul. Torrcnte 41; 107? do 1224 ul. Cologna 6 A; 1225 do 1377 nt M cd: a 15; 1378 do 1530 al. Boroevičeva 57; 1531 do 1683 uL S. Martin 9; 16S4 do 1836 P. S. Frau-ces.rc 8; 1837 do 1989 ul. Lloyd 9; 1990 do 2142 uL Amaiia 16; 2143 do 2295 ul. Beccherie 23; 229v> do 2448 riara prosta luka pomol I.; 2449 do 25C i Pizzza vecchia 3; 26(C do 2754 u!. S. A5ar-co l; 2755 do 2907 uL Solirario 6; 2908 do 3050 j |g JA ul. Coroneo 7; 3061 do 3213 vi. Fameto 20; 3214 | 9; 3367 do 3519 ul. Serfc- j---JI ta M. O- Id ate sMtii pred h& bila h i 1 Ima tatvina. — RetfCdi Marija, stara temni 1« let te Bar-kovdS, le nkradla prijateljici TavCar EmflOI Iz zaprte omare 2200 K. Bila je aretirana in so Jo takoj vtakufli v luknjo. — Olgi B]eker v ul. For-nace ]e bilo ukradeno za 450 K perila. Pollclfl bo torel te) tatici lako težko priti na sled. DAROM. — Za poprave v baziliki sv. Justa ste darovale nadalje v roke g. namestnika tržaška podružnica Avstrijskega kreditnega zavoda 1500 K in tržaška podružnica Anglo-a v sirijske banke 1500 K. — Uradniki čistilnice olja K 6T82 za Rdeči križ. t Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, v imenu tudi ostalih sorodnikov, da je naša ljubljena in nepozabna hčerka ŠTEFANIJA v nežni mladosti 3 let, po dolgi in mučni bolezni, danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek, 23. t. m., ob 3. uri pop. iz hiSe žalosti Vrdela 975. TRST. 21. avgusta 1918. Žalujoči starši: Dragotki in Marija Merkaža. Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso 47. Češko Bifdjevičfca Restavracija (Bosu-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne poste.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. LI C-C-L m so ra&najc g»o S vte* H — Csb&S« tiskana £ s a S zrtaša 60 *lsar|»vr« hroi^ev u;o!«t na drobno in debelo se dobi pri Rudolfu. Malalsnu na Opčinah «K>9 pnstrciDiea, poltena, od 8—i«, dobi kosilo iii i- ačo. Raffiuerin. gtev. 2, II. 2610 do 3366 uL Beccherie fon ic ne 14; 3520 do 367? u!. Navali 47; 3673 do 3S25 ui. Fonfanone 22; 3H26 do 397S uL Scalinata 3; ?979 do 4131 cl. Riborgo 1; 4132 do 42S4 ul. S. Giacorao in M. 22; 4285 do 4437 uL Acguedotto 57; 4438 do 4590 o3. Media 41; 459! do 4743 ul. Ma!-cr.nton 14: 4744 do 4896 nI. Chiozza 13; 4S97 do 5049 ul. Isiimte 4; 5050 do 5202 ul. Corcneo 24: 5203 do 5355 ul. Tigor 10; 5356 do 550S ul. Hos-setti 33; 5509 do 5661 ul. Tesa 3; 5662 do 5S14 nI. Acc;uedotto -14; 5S15 do 5967 Campo marzio 4; 59C3 do 6172 ul. Poste 1; 6173 do 6377 ul. Molin-grande 34: 6378 do 6552 ul. Settefontane 34; 65S3 do 6757 uL'Staziooe 3; 678S do 6992 uL MoHn p:c-co:o 14; 6993 do 7197 ul Istituto 2S; 719S do R v:- Tegetthoii 10; 74113 do 7607 Kjsrbola Zgor.j ližillažalivl 161: 760S do 7€32 uL Oirao 21; 7813 do 8017 aLi TcJo -Tž-Barrlera vecchia 25; S01F do 8222 P. d. Legna 3; J Jggg ^ frizerja iu sufierko nsstavi ^^fiUlIS^^U .Slovensko rledališ- o- xa ^ zjJ^o 1318 -19L Ogla-iti se je med pol osmo in i:-jt. dvorcc. Kuučič Jc Paraičič. Trst, ul. Alaic.' lica 10, Iti. od 2.S0 do 5 pop. 2S12 Vm V^i nI. Squero nuovo 3. kupuje ia H^lisli llii^fcl fr d3ja vreče vsak« vrste, vinske. oljnate in petrolejske sode ter plačuje po 11 a i višjih duevnih cen ali. Išče kupee in s« dobro pliča. 2589 se išče za matematiko IV. realne simnazije. Naslov: BaikovJje Bo- 25C3 8223 do £427 ul. Peste 3; 812S do S632 Cazezo -1 od piva ia vina kupuje Hot.l Balkan. Piazsa C5aserma. 2502 Belvedere 1; 8633 do 8*37 ul. Boschetto 14; ^! f ft,,,ai|!XM|| zmožna detailue trgovine jesvin do 9iJ42 Pass. S. Audrea 36: 0043 do 9247 ul. S. j ^SfJUUlUili ske stroke ter z dobrimi rofercn Marco 26; 924S do «?452 ul. Acqutdotto 29; 9453 S c^ici se išč«. Ponudbe pod „Trgovsko podjetje* do «757 ul. S. Nicolo 34; 975S do 9962 uL L. Ber- 1 na Ins. odd. Kdinosti. *** mu Sama ns debelo. Levi. Tr=tw ulica S. Kicolo 19. Raznovrstno bla^o za preprodajalce. — Jakob 3147 Belici is HKtoije tfru« sprejmeta proti dobremu plačila. Pojasuila Acr-uedotto 45. gos^ibia. 2608 Kupujem vsako množino nini 2; 9963 do 10167 ul. Orologio 4; 1016S do 1037? P. Cavana 3; 10373 do 10577 ui. Muda vecchia 5; 1057S do 10782 ul. Solitario 16; 107*3 do 109S7 P. S. Car"o 1; 109S* do 11192 P. S. Lncia (kiosk); 11193 do 11397 nI. Brrriera vecch a ?; 1139S do 11602 uh Torrcnte 9: 11603 do 1IS07 v.l San:«3 11WS do 1201? t??- Stadion 10; 12013 do 12217 ul Lmraretto vccchio 44; 12213 do 12422 ul. Foscolo 15; i?423 do 12627 Carbola Zgornja 52; 22628 do 12S32 ul. M. Tereziie 7; 12833 do 13037 Carbola Zgornja 5S2; 13038 do 12242 u!. ?. Oico-mo 4; 1324^ do 13447 ul. Miramar I; 1344S do 12552 uL Amalla 32; 13653 do 13857 nI. 5; 13^53 do 14062 Riva Orurniđa 20: 140^3 do H267 uL S. Michele 43: 14268 do 1-4472 P. C. -scriT?z 6; 14473 do 14677 ul. Olulia 34; 14678 do 14*^2 rJ. Marije Terezije 42; 14853 do 150S7 ul. Ršbcrso 20: 1508S do 15292 uL Barriera veccliia ™pl^t K t^Tl SODO P«, K stekl^lca s,^- Mercafo veccbio 4; 15906 do 16112 ul. S. SOia-stiano 3; 16113 do 16317 ul. C. Gbega 8; 16318 do 16522 ul. Montorsino 5; 16523 do 16727 P. Giu-| Destilerija in rafinerija VLADIMIR ARKO, Zagreb, Vlaška ui. 116 kega Izolanskega ^iFOŠKA mesert") jsepptna 4; 16728 do 16932 ul- B. CeDini 1; 16533 j *****\99 Poljski čuvtH ! do 17137 dL S. Caterina 2; 17138 do 17342 ul. j prOlSa takoj tvrdka J. Parčioa & C. V Tršo organi, ki i™** ščititi interese stovenskesa catz 14; 17343 do 17547 ul- Cavana IS; ^^ dOj^ ^^^ V. Gaetano Donizeiti it 1. "hmetovaka po okolic!. Tudi oni so izključno do- 17752 stara prosta luka pomoJ II.: 1775^ do | macini, Slovenci. Naravna posledica teh dveh dej-1 ul- S. Oiovanni 2; 17958 do 18162 ul. Tom 1. stev ie. da poljskim ćuvajem sinži v občevanin s j 16163 do 18367 ul. Acque 12: 18368 do lSo72 ul^ slovenskim Ijudstsom izkliučno !e slovenski ie- Cavana 14; 18573 do 18777 ul^J^f™; i zik. Ko pa sc je svoiečasno predloiila bivšemu do i<^79 ul. Ed. de AiAct. 9: 188^) do 18981 n!. S. komisarju skromna in po danem stanju stvari na-j M are o 27: 1*982 do 19083 ul. Fabio Severe 2, ravnost nara\ua prošnja, naj bi se poljski čuvaji naše okolice zaprisegali v slovenskem Jeziku, je g. komisar to prošnjo odurno odkionH z motivacijo, ki je tako kričeča, da jo moramo tu oveko-večiti v označbo in ne na čast vladnega knrsa. Odbrusil je: Mari mislite, da bon okolico — s*o-vcnizlral?! Proslavil sc je ta g. komisar, meneč, da more krajem, ki so slovenski, groziti — slo-venlzacija. Na to razkritje naj bi si vzel patent! Ali šalo na stran. Kurs je tak, a redki so biro-! 190-i do 19185 ul. Mclic a vento 4; 191S6 do 192S7 ::!. Molin a vento 66; 192S8 do 193S9 ul. Do-nnia 27: 19390 do 19645 n'.. Rivo 44; 19646 do 19901 drž. železnice; 19902 do 20157 Corso 1; Dobrozsana urama in zlatarna L mi i Trsti, m dan mitnice štev. 3. Bogata zaloga osakoorM ar ter raznih zlaterdn. Dežema postovalnln za uhfti obleke na PiHnorskem Javlja sledeče: Da#se olajša občinstvo izročevanje oblačil izročenih popravljainici obleke ▼ nI. Economo §t 2, podružnica na Korzu il IZ, katera sprejema vse poprave In pr -redbe moških in ženskih oblek in slična dela ob delavnikih od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. Delavnica, ustanovljena v prid občinstva, izvršuje vsa dela hitro, točno in po zmernih cenah. Zicfcrnlcii^Cs. Pmo o ^ip ..... v Trstu se je preselila na Corso 15 v bivšo zlntarn«co O. ZercowIt^ 5. FTglio. Velika izbera srebrnih Jn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i i d* Cene zmerne. Cene zmerne. it k" iMslf Hdlfflsn rs 0pMi3g5 ima na razpoiago totm 6e!o In fmo vino _ po —..... Trst, VSa Cass^ di ms&zrmlo 3 f (lastno po^pja) Ite^ttal l«i va K 23,300.003. - f MLUAIiKB: D car.j Tegctholsu 7 > j Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Op^tr a J! SpUt, Slbennc, Zadar, I VLOHE NA KNJIŽICE 1 0 - 2 C — I od dneva vloge do dnavit vz-iiga. Jtontui da. c piačuje baaka sroje0*a Obreatovanjo vlcsr ra tekočem in ziroračuau p > aojjovora - A.kra r {eki in nakaznic ni vsa ia-ia iaoa trtilS i> KDPUJE IN PRODAJA: rrodnos.aa papirj« nate, obligacije, zastavna pfcina. prijortt«: 1 delnice, srečke, valute devi»e, pTomesa itd Daj* PREDUJME na vr^daođta© j>ar»irja la ležeče v javnih skladiščih. SAPE ' D0POSIT9 PROMESE.--ProAija aroftk razr^lae lcte- p r?je. Za-arovKnJo viiikovrstalh pajrrjev proti J kuriti revizija žreb.mja i. t. <1 S bresplafi io. Sta\*bni *kre lit. remb^in icrediti. TknilU nxri>čilA. -- >. MEHJAIjNIOA. — ESKO^TC MIMO Telefoni; li