Otroci cvetice
Otroci so cvetice. Mlaiiost je i*as evetja v člOTežkem življenji. Otrošfco srce in am sta evetora, ki hranita v sebi aajslajše nade za čas in veCaost. Na otročjem obrazu ris& peresca uponosaa, katerih življenja vroSi poletai čas še iiij zatrl.
Otročje življenje je prekraseu vrt, v katerem cvett prežlahne evetice: nedolžaost, mir, blagfiat, sreča ia zadovoljnost. Blagor mu, kdor biva v tem rrtu, kdor sme trgali te cretke, uositi ja na srci, kdor sme okuSati ead teh cvetic! In ali aij dete? ki ame bivati v tem vrtu, ki sme spletati iz tet prežlahnih cvetic rajski vencc, in si ga posaditi na glavo! Nežae so te eve-tice, — obfiutljivo je otrožko bitje! Najinaujši vibar lehko uaiči te dragocene cvetice v otročjem srei ter ostrupi njihovo pravo notrauje J.ivljenje, kakor tudi neiSna ere&a upogne svojo glavico pod pretečo silo mrzlo, neasiciljeue noSi in — premiie. Viirnfga zatisja torej \a sbbnega nugoTaujii je treba otroku, M je iapostavljen vsein Tihaijem iHovuškega iivljenja — kakor skrbni trtnik slabotno cvetico priveže h koliiikii, da jib ne omaje iu ne podrš nemili vibar, da jili ne zaduši iu es izpodkoplje uuvamo, slabo ieU3C*e.
OtTOci hrepenž po railosti in razveseljevanji, k&kor cvetice po jntranjej rosi in Jnči izpod nebes,
In ali nijso otroci jednako uveticam ljubimci Sloveka, ki je mdostuo in skrbno nosi na Ijubefih pvsihf
A kak6 lehko z\eni tudi otrok — ni<5 drugače, kakor cvetiea, katero požreana narava s svojo kos6 brez Suta poseče. ln f.e, leii tak otrok bled, v angeljskej lepoti na jnrtraSkem oilni, kakor odpailli cvet ua zelsuom, npo-oosnem niahu, pla*a uže ujegova duša v svelili nebesih med augeljcki, k&tere imemije av. Ambrož ntiebe9ke cveliee."
In ali ue vidim okrog sebe otrofiičev, vse — kakor cvetice, v raznovrstoih barvah iu oljlikali? Jaz tu ne mislim toliko na podoljo ia raz^itek njUiovega teiesa ali na vrsto njihovih oblačil, inarreč na razližnost Bjihote rolje, njihovih zmožnosti ui nagčnor. Id Se bočeiu vaaeega po tej razaovrstnosti iinenoTati, inisliin, da je uioram zaznamovati z imeni cvetic.
In tako iinenuJMii Sistega, nedolžncga otroka', lepo rbelo lilijo" — po-nižnega in dobrega, pohlenio nvijolico-< — pobožno dets piimerjam ngore68J ijubezoi'', — maščevaliio ukopriri", — bojnie ntrepetiiki" — iu tafco dalje, dokJer nij ves iuienik dobrih iu sliibih lastiiosti sestoTljen.
A tudi ovetice sootroci. — Le poglejmo je, kako stokajo iu jokajo, kako se smejejo ia talujejo, kako se zibljejo ia igrajo, kako zalujejo in uuii-rajo — vse najdeS tak6, kakor v otroškera življenji.