21 flevnta.
v mm t wmt a. hhr)> isu
XUV. leto.
.Slovenski Narod* vel Ja: v Ljubljani na dom dostavljen v opiavaBrvo prejemaš:
.  . K 24-    ,    ceJo leto......K »-
......12*—        pol leta........11 —
......6-—        četrt leta........ 550
.....■   2-—        na mesec......._ 1-00
telo leto . o) leta . etrt leta . ca mesec.
_________ ___ _ _ .Slovenski Narod- vetja po pošti:
fušera ti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po i ta Avatro-Ogrtko; za Nemčffo:
12 vin., za trikrat ali već krat po 10 vm. Pri večjih insercijah po dogovora. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserarJ itd. to je administrativne stvari
itevUka veli* 10 viaarfsv. -
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, rrcćnfiivei Ksancva šlica it 5, <v pritličju levo), telefon šL 34.
Ka pismena naročila brez istodobne vpcslatve naročnine se na ozira.
a at. sa.
celo leto. » poi leta . r
cetrt leta na mesec
K »~
• 13- -. 6 50 . 2-30
celo leto
K t*-
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem .glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica atl znamk* t pravni*: voi Hnallova aliea ŠL 9» (spodaj, dvorišče \zvo\ talslaa SL 3*
mm
stopnikov obstojal v blatenju slovenskega naroda in grdenju slovenskega jezika. Kakor je svoj čas celjski poslanec Pommer na historičnem izreku Ahtung na euk dokazoval lepoto slovenščine tako je danes posl. \Va-stian navajal razne Tajčmone mesto Deutschuanov v dokaz, da je pravzaprav cela slovenščina popačena nemščina, in sicer takorekoč uraduo popačena, ker se na Slovenskem rabijo najgrša sredstva tudi falzifieiranje matrik v »narodne namene«. Da je g. Wastian sam le pošteni slovenski »Boštjan« na to je v hipu pozabil. Za to pa ni po/abil poudarjati kako čne, tuda do sedaj pogreša dejanj in j iepo skrbijo Nemci povsod za Slo ven-
Državni zDor.
Dunaj, 25. jamtarja.
Izjava načelnika poljskega kluba dr. Lazarskega je danes predmet splošne pozornosti. Razlikuje se po svoji hladnosti in rezervira-nosti od običajnih poljskih oficijalnih deklaracij in baš radi tega je napravila tem večji vtisk. Poljaki nočejo biti vladna stranka, oni da so le stranka, ki stavlja interese države v prvo vrsto, poljskemu klubu se zdijo obljube nove vlade sicer prav sitnp<i-
šele po dejanjih hoče uravnati svoje stališče napram kabinetu. Posl. dr. Lazarski je danes v imenu poljskega kluba popolnoma formalno proglasil napram novi vladi politiko proste roke. Seveda z eno veliko ome-itvijo: Poljaki hočejo tudi v naprej brezpogojno glasovati za takozvane državne nujnosti.
Je zanimivo, kako razpada ona pičla večina, ki je v dobrih časih prejšnjega kabineta drla za Biener-thom čez drn in strn. Nemci »e obo-
ce — koliko dobrega jim n. pr. na Štajerskem izkazuje dežela, katero sovražijo iu jo s svojo obstrukcijo v napredku ovirajo, koliko kulturnega blagra se izliva rz »nemških« trgov in mest med slovenske kmete, in koliko gospodarske opore uživa u borni kmetic pri svojem nemškem sodežela-nu. Tam, kjer kmet od slovenskih hujskačev še ni pokvarjen, se tudi čuti zadovoljnega in z nemškim bratom vred obsoja svojo brezvestne zapeljivke. Dokaz je vele lepo se razvi-
je gradnja/ gališkik kanalov v resnici bila gospodarsko koristna, hočejo todi Busini biti za njo. Govorila sta še posl. Gorski in L u k a s i e-V i c z, na kar je bila seja zaključena, ne da bi bilo prišlo do volitve generalnih govornikov.
- »Slovanska Enota«.
Redakč-ni komite *Enote češkega L hiba«,kateremu je bila poverjena naloga, da uredi spremenjeni statut »Slovanske Enota« je imel danes popoldan sejo, v kateri je na podlagi pred lož i.e ga materijala spremenil in dopolni! stari statut te parlamentarne slovanske organizacije. V tem novem, danes v češkem redakčnem komiteju sprejetem statutu, je pred vsem poudarjan namen »Slovanske Enote«. V statut je bila namreč sprejeta določba, da bodi program »Slovanske Enote« bojevati se in končno poraziti germanizačni sistemski jevte* lesnjen v sedanji vladi. Sklenilo se je nadalje, da naj § 7. statuta »Slovanske Enote«, ki je določal, da so sklepi, ki so bili v njej sprejeti z 2/s večino
obvezni za vse člane, ki morajo gla-
ski socijalei sa torej še laste naslov pravih »vlad i novcev«. Prav značilen
ie ta razpad onega temelja, na katerem si je hotelo novo ministrstvo se-eidatj svojo bodočnost, od treh voglov stoji ■ •■ ien trdno in neoroajuo! Najmanjša sapica sedaj lahko prevr-?_e kabinet, najmanjša ueprevidnost mu podre postament in Bienertha si Človek v bodoče ne more drugače predstavljati, kakor plešočega med jajci...
Načelnik poljskega kluba je izrekel v svojem govoru tudi celo vrsto konkretnih zahtev, od katerih je orni po skorajšnji izvedbi programa za rradnjo lokalnih železnic vseobčega rospodarskegra pomena. Zlasti or-stro je poudarjal tudi poljsko zahtevo po skorajšnji izvedbi vodocettnih stavb, ter izjavil, da se Poljaki s samo obljubo ministrskega predsednika nikakor ne mislijo zadovoljiti. Besede >o vlišali — sedaj zahtevajo dejanj ...
V zbornici je danes nastopil tudi bivši mariborski,toda od Slovencev v Gradee pregnani poslanec W a s t i -2 n. Spominjal je na najlepše čase P o m m e r j e v e slave, one Čase, ko je glavni efekt južnih   nemških za-
popolnem inim in ljubezni.
Ta nekoliko temna fraza graske-
na v takih slučajih v zbornici pravico se glasovanja vzdržati.   Kakor se
ga poslanca je dragoceno priznanje; I na češki strani zatrjuje, je   T>iia ta
ničesar drugega namreč ne pove, ka kor, da je bilo pri ljudskem štetju mnogo tisoč Slovencev na Štajerskem vpisanih za Nemce!
Človek ne ve ali bi se bolj čudil drznosti, s katero priznava posl. Wa-stian od svojih nemško - nacijonalnih pomagačev in pristašev izvršen zločin ali hladnokrvnosti, s katero je zbornica sprejela to cinično izjavo. Vsekakor si je treba zapomniti, da se Nemci pred ministrsko klopjo smejo bahati s stvarmi, ki jih je včeraj moral notranji minister najostrejše obsoditi kot protizakonite in javnemu redu nevarne . . .
Od ostalih govornikov današnje debate, je tolmačil posl. Kadi 6 a k stališče klerikalnih čeških poslancev, posl. Lewiekij je tožil, kako neslo-vansko zatirajo Poljaki Rusine v Galiciji na kulturnem in gospodarskem polju. Preciziral je tudi stališče ru-sinskega kluba v -zadevi vodnih cest, ter izjavil, da želijo Rusini revišajo zakona iz 1. 1901. Šele če bi se pokazalo, da bi na podlagi izvršene revizi- 1
sprememba sprejeta s posebni m ozi-rom na željo Slovencev izraženo še pred božičem. Tako redigirani statut bo sef laj predložen obema jugoslovanskima kluboma. Če jih ta dva sprejmeta, se namerava reorganizacijo »Slovanske Enote« takoj izvesti. V »Zvezi Južnih Slovanov« je razpoloženje za nadaljni obstoj »Slov. Enote« jako ugodno — slovenski klerikalci pa vedno očitnejše kažejo, da jim cela stvar — smrdi. Verjetno.
Klerikalci in rentgatl v Dola proti slovenski tiskarni v Celin.
V C e 1 j u, 25. jan.
Dne decembra 1910. se je vršil občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic^, to je lastnice slovenske tiskarno   in   papirne trgovine v Celju
(Zvezna tiskarna in Zvezna trgovina). Pri tistem občnem zboru je bil po zaslugi dr. Benkoviča navzoč kot vladni zastopnik najstrupenejši sovražnik celjskih Slovencev, glasoviti »anitsvorstand«, dr. Ambrožič. Ta je imel med svojimi spisi nemško vlogo, v kateri zahteva dr. Benkovič od oblasti, da naj »Zvezo slovenskih posojilnic« razpus:tijo. Ko se je izvedelo na občnem zboru za to denuncijacijo, katero si je privoščil iz slepe strankarske strasti bojda slovenski državni poslanec dr. Benkovič napram last&iei največjega in najvažnejšega slovenskega podjetja v nemškem mestu Celju, je nastal nepopisen hrup. Vsi udeleženci, razun navzočih ^slovenskih« klerikalcev, so bili v dno duše razsrjeni in ogorčeni, da more slovenski poslanec napram slovenskemu podjetju v tako ogroženi točki kaj takega storiti! Sodilo pa se jc takrat, da oblasti ne bodo nasedle isti neutemeljeni in lažnjivi denuncijaciji, osobito ker »Zveza slovenskih posojilnic« v celoti kot tvrd-ka ni pasivna in ter temeljijo njene pravice glede tiskarne in papirne trgovine na pravomoćnih uradnih odlokih iz prejšnjih časov in ker društvo samo svojega delokroga ni nikoli prekoračilo. (To je namreč vzrok današnjega razpusta društva »Zveze slovenskih posojilnic« in zatvor jenja tiskarne in trgovine.) Knjigoveznica je posebno podjetje z lastno koncesijo, katere imetelj ni »Zveza slovenskih posojilnic«.
Pri tej priliki moramo opozoriti na dejstvo, da je »Zveza slov. posojilnic« nekaj popolnoma drugega ko »Zadružna Zveza v Celju«. Obe gospodarski podjetji nimata danes ničesar skupnega več. »Zveza slov. posojilnic* je bila ustanovljena od sedaj v Gorici živečega očeta slov. zadružništva Mihaela Vošnjaka pred skoro 30 leti. Ko je pa nastopil novi revizijski zakon, se je morala ustanoviti nova centralna zadružna organizacija za vse one zadruge, ki so bile do leta 1905 včlanjene pri »Zvezi slov. posojilnic«. Ustanovila se je sedanja »Zadružna Zveza v Celju« kot centralna organizacija štajerskih in izvenštajerskih denarnih in produktivnih zadrug; tej »Zadružni Zvezi« je odstopila »Zveza slov. posojilnic« svojo revizijsko pravico. »Zveza slovenskih posojilnic« pa si je izbrala drug delokrog. Ime si je sicer ohranila, pa le zaradi tega, ker se je na
njeno ime glasila tlskarniška koncesija. Merodajni krogi so se namreč bali, da bi utegnili drugače izgubiti spodnještajerski Slovenci prevažno tiskarniško koncesijo v Celju, kar je bilo pričakovati, ker je bil tiste čase pritisk Nemcev na Slovence zelo velik in Nemci dobro vedo, kake važnosti v narodnem in gospodarskem oziru je slovenska tiskarna v Celju. Od leta 1905. »Zveza slov. posojilnic« ni imela z zadružništvom prav ničesar opraviti, ampak je edino še vzdržavala in obratovala slovensko tiskarno in slovensko papirno trgovino v RotovŠki ulici. Ako so mnogokrat klerikalci in njihovi renegatski zavezniki zamenjavali »Zvezo slovenskih posojilnic« z »Zadružno Zvezo v Celju«, se je godilo to le s hudobnim namenom, da bi se škodovalo narodnemu zadružništvu na Spodnjem Štajerskem.
Danes predpoldan je izdal celjski mestni urad (ali sam ali na povelje od namestnije in ministrstva za notranje zadeve, kamor je šla Benkovi-čeva denuncijacija) odlok, s katerim se društvo »Zveza slovenskih posojilnic« razpusti. Istočasno je celjska policija zatvorila slovensko tiskarno in »Zvezno« trgovino v Celju. Mestni nrad celjski s svojim kron-juristom dr. Ambrožičem utemeljuje Svoj sklep s tem, da je »Zveza slov. poso jilnie« prekoračila svoj delokrog z izdajanjem političnih časopisov »Na rodnega lista«, »Siidsteierische Volkstimme« in »Narodnega Dnevnika«. Znamenito je, da se ista utemeljitev nahaja tudi v Benkovichevi ovadbi. Kakor si je podal velik katoličan dr. Benkovič v znani veliki tiskovni pravdi proti »Narodnemu Dnevniku« in »Narodnemu Listna roko s protestantskim odvetnikom dr. Zanggerjem proti slovenskim narodnjakom, tako je roval sedaj v zvezi s protestantskim presbiterjem dr. Ambrožičem proti slovenski tiskarni in edini narodni papirni trgovini v Celju. Kako perfidno in iz trte zvito je to utemeljevanje, kaže dejstvo, da »Zveza slovenskih posojilnic« sploh ni bila nikoli lastnica političnih časopisov. »Narodnega dnevnika« ni več, »Narodni List« izdaja »Narodna založba«, »Sudsteierische Volksstimme« pa poseben konzorcij. Oba izdajatelja nista z »Zvezo slovenskih posojilnic« v nobeni zvezi. Mestni urad celjski se ni niti informiral,   kdo   je   lastnik in izdajatelj
LISTEK.
Utoru ms o malo.
zgodovinski roman. Spisal Vladimir V e s e L (Da!je.>
»Kaj gobezdas?« ga je godr-ijaje prekinil Drganec,
»Res je res, pravijo celo, da .je r peric porodila kačo.«
»Zdaj je pa dosti,« se je ujezil Drganec in udaril s plosko roko po ignjišču, da je odletel pepel na vse ^trani. »Moja baba je iz tiste hiše, Vakor stara Ribičevka.«
^>Brez zamere,« je nadaljeval ;tarec ravnodušno, »pa je vendar res; sam na sebi izkušaš, star si že dosti, pa uganjaš take, kakor bi bil šele snoči zlezel.«
»Kaj imajo pri tem babo!«
»E no, kaj imajo? Ce napravi ma greh, ga imaš tudi ti, kar ona kuha, moraš pojesti ti, in odgovor boš dajal na sodni dan od njenega življenja kakor od svojega lastnega.«
»Imaš prav, pa samo, Če sem ji vaj zapovedal,« je ugovarjal Drganec.
»Ne boš!« ga je podučil oglja r. *Le pomisli, — ti si se uprl danes svojemu gospodarju, — danes še, ali pa jutri, bo občutila to tudi tvoja Laba.«
»Gospodar in bog sta dva!« se je
odrezal Drganec in naslonil na komolce.
»Dva sta, pa vendar je podobno,« je trdovratno trdil starec svojo.
Ni še izgovoril stari ogljar teh svojih zadnjih besed, ko se prikaže pri vratih visoka postava oboroženega Elahovega hlapca. Prebledel je Drganec in skočil pokonci, da podere zasledovalca na tla, sam pa pobegne v gozd. V tem hipu pa se prikaže v vratih še drugi hlapec. Nikjer ni bilo več rešitve. Majhno okno je bilo preozko, da bi ušel skozi nje, izhod pa sta mu zastavila hlapca, in bilo je pričakovati, da jih čaka zunaj še več.
»Vjeli smo tiČka!« se je nasmehnil kozavi, ki se je bil prikazal prvi v vratih, proti svojemu tovarišu.
»Turjaška zemlja je to!« je za-kJical Drganec vojšeakoma, »tu nimajo Šteberžani pravice nikogar zasledovati!«
Smejala sta se Drgancu oba hlapca v obraz, nista razumela, kaj jima ugovarja.
»Turjaki so tu gospodarji,« so je postavil sedaj stari ogljar, toda kozavi je le skomiznil z rameni in stopil k Drgancu ter ga prijel za desnico.
»Turjak, Aušperk !« je hitel ponavljati stari ogljar in mahal s pestjo pred nosom kozavega, »Nič ElaJ*, — Aušperk!« je silil v voj-ščaka, a ni mu mogel dopovedati, da kršijo pravice njegovega gospodarja.
Kozavemu Elahovemu hlapcu sta prišla še dva druga na pomoč, ko sta videla, da on sam ne opravi ničesar proti Drgancu. Zvezali so mu roke na hrbet, in da jim bolj gotovo ne uide, so mu dali še vrv krog vratu.
»Aušperk, Aušperk, nič Šteperk, nič Elah,« je ponavljal starček in hodil iz kota v kot, toda Elahovi hlapci so se njemu in njegovi jezi le smejali.
>Pusti jih, saj te ne razumejo,« jo malodušno opomnil Drganec, a komaj je izpregovoril te besede, že mu je priletela težka pest kozavega v obraz.
Umolknil je Drganec in povesil glavo. Oni trenutek, ko so mu zvezali roke na hrbtu, je bilo, kakor da ga je zapustila vsa moč. Topo je zrl prod se v tla in uiti poskusil ni, da bi raztrgal vezi. Z onim trenutkom je izginila tudi njegova srčnost. Udal se je popolnoma svoji usodi in le težke solze, ki so se mn ulile po licih, so pričale o njegovi potrtosti. Sunil ga je hlapec od zadaj pod rebra in potegnil je kozavi za vrv, ki mu jo je bil zavezal krog vratu, a Drganec se ni upiral, stopil je sa hlapcem na prag in se dal brez ugovora od-peljati.
»Moj kožuh!« se je domislil tedaj ogljar in s hitrim korakom stopil za odhajajočimi.
»Dobiš ga...« mn je odgovorilo iz teme, druge besede pa so sakrila ostudne kletve odhajajočih hlapcev:
»Moj kotah!« js tarnal ogljar is se umaknil zopet v hišo.
Poiskal je iz kota popotno palico in veliko torbo iz polhovine ter položil oboje na ognjišče. »H gospodu Turjaškemu pojdem se pritožit, kar so storili meni, so storili njemu. On jih že nauči! Še kožuh so mi pobrali! Na Turjak pojdem, ko se napravi dan!«
Ves raz vnet je hodil ogljar po izbi gor in dol, privlekel zdaj iz tega kota česna in kruha, zdaj pobrodil v drugem kotu po stari šari in se vračal vedno k ognjišču.
»Ni dobro, če se upre človek gosposki«, je modroval sam pri sebi »od boga je postavljena. Sveti Jovo to ve dobro, — in poslušati je treba gospodarje. Ce odločijo slabo zate, — dobro, — poslal je bog nad tebe to iz-kušnjavo, samo ne delaj po svoji neumni glavi.« Premislil je malo, cto-pil za ognjišče in se pripognil do tal.. Tam je odvalil velik kamen in izvlekel iz odprtine majčken lonček, do vrha napolnjen z drobnim peskom. Smejalo ae je starcu po vsem licu, ko ga je ogledoval od vseh strani. Poveznil ga je na ognjišče in s tresočo roko zravnal. Kovan denar različne velikosti se je zasvetil med kamenčki in odbral ga je ter zložil skupaj na majhen kup. Poiskal jo potem dolg platnen pas, vanj zavezal svoje bogastvo in se opasal ž njim po goleni telesu. Postavil je potem lonec zopet na svoje mesto in ga pokril s plosčnatim kamnom.
»Ne satasjsv ostati ie,« je premišljeval pri tsjfc nafrm dshu »Pridejo
lahko šo nazaj in za vselej je po mojem bogastvu.« Kadarkoli se je odpravljal stari Tomažek na daljšo not, vedno je jemal s seboj svoj zaklad, ker se je bal, da ga kdo v njegovi odsotnosti iztakne ali pa celo kaka vešča začara, da se izpremoni v sani pesek. Petkrat po pet velikih belih tolarjev si je bil prihranil v svojem dolgem življenju in ta denar je hotel obrniti v prid svoje duše. Sveti Jovo, ki je vedel edini za njegovo bogastvo in za skrivališče, kjer je imel shranjen Tomažek denar, je pošiljal večkrat v hosto pogledat ali stari og'jar še živi. Večkrat mu je tudi že prigovarjal, naj izroči svoj zaklad njemu, pa stari ni hotel vedeti ničesar o tem. pretežko bi se bil ločil od svojih prihrankov.
Tudi sedaj, ko se je opravlja! na pot na Turjak, je vzel svoje bogastvo s seboj in skrbelo ga je edinole to, da ga kdo na poti napade ali pa, da ga izslede Elahovi hlapci :n mu vzemo denar. Za svoje življenje se ni tresel toliko, kakor da izgubi zaklad in se mu potem no izpolni njegova .srčna želja, da bi oskrbel svoj dušo po snr-ti. Sklenil je tedaj, da »rr * na Križno goro v kapelico prenočit. Kanelico m cerkve so bile namreč zavetišče, 1 a-mor ni smela seči posvetna roka, kn-mor so se smeli zateči celo največji hudodelci-in kjer so bili vami prod svojimi zasledovalci. Tja je bil namenjen Tomaž>V.
obeh časopisov, ki ae dama tiskata * »Zvezni tiskarni«, katere od trgovinskega ministrstva potrjena koncesija omogoča in dovoljuje pač tudi tisk političnih časopisov. Saj se je tiskal v iati tiskarni celo več let uradni list celjskega okrajnega glavarstva. Neumevno je torej postopanje mestnega urada celjskega napram tiskarni in trgovini. Vodilo je Benkoviča slepo sovrašvo proti narodnim podjetjem, Ambrož i ča pa poleg istega nagona še maščevalnost napram »Sudsteieriachc Volksstim-me«, ki mu je delala prebridke ure.
Od prizadete strani so se uvedli takoj potrebni koraki, da se ta nezakoniti čin nasilja in plod klerikalno-renegatskih intrig razveljavi. Ce je še pri naši vladi količkaj pravičnosti, bode morala svoj korak preklicati in zaveznikoma Benkoviču in Ambrožiču povedati, da se jima je ta le Husarenstuck (mestni urad ni pri svojem odloku niti dovolil začasnega odloka do rešitve ugovora) ponesrečil. Ako bi se to stanje vzdržalo, bi ne nastala le ogromna škoda podjetju samemu, temveč bi stalo naenkrat prilično sto ljudi brez kruha in zaslužka v najhujšem zimskem mrazu na cesti. To bi imelo hujše in daleko-sežnejše posledice, ko si dr. Benkovič in Ambrožič danes predstavljata. Celjski in vsi spudnještajerski Slovenci so si danes gotovo solidarni v obsodbi Benkovičevega najhujšega prokletstva vrednega čina, k! je doslej v naŽJ deželi gotovo edin in nezaslišan. Saj vemo vsi, kako težko in trudapolno je bilo delo ustanoviti in vzdržati v nemškem Celju narodno tiskarno. In ves trud in prizadevanje spoštovanja vrednih narodnjakov hoče uničiti — dr. Benkovie. oseba, ki gotovo ni vredna, da bi zadnjemu slovenskemu poštenjaku na Spodnjem Štajerju odvezala jermene na čevljih. Svarimo klerikalce, da bi sledili dr. Benkoviču na tej poti! Imajo v Celju hotel »Pri belem volu«, istotam klerikalno papirno trgovino, ki sta odvisna od milosti celjskih narodnjakov! In Nemci bodo tudi s primerno hujskarijo skrbeli za to, da ne bodo jemali ugleda samo naprednim, temveč vsem denarnim ?avodom, ki so na Sp. Štajerskem v slovenskih rokah! Kdor bo trpel škodo, naj se obrne na »narodnjaka« dr. Benkoviča, to voljno orodje istotako »narodne« spodnještajerske duhovščine. To. kar se je sedaj zgodilo v Celju, naj pouči spodnještajerske Slovence, kam nas ženejo slovenski politiki Benkovičeve pasme.
Politična kronika.
Hrvaški sabor je v torek zvečer «jb pol 7. svojo sejo zopet nadaljeval. Predsedoval je podpredsednik P a -p r a t o v i ć, ki je predlagal: Sabor vzame odklonitev izvolitve v ogrsko-hrvaški državni zbor od strani koalicije na znanje, ki je ionnelno rešena, vendar se jo pa odkaže odseku petnajstih članov, ki naj se na predlog poslanca Lorkoviča izvoli, da preišče kršitve nagodbe od strani Ogrske. Poslanec Pribičević smatra za nedopustno siliti poslance k temu, da obdrže svoje mandate. Ban pa hoče s tem samo prikriti svojo blamažo, bicer bi pa moral dr. To-mašić iz hvaležnosti voliti v delegacijo krščanske socijalce in pristaše seljačke stranke. Ban Tomašič je na to izjavil, da mora koalicija sprejeti izvolitev. Posebno velja to za poslanca M o d r u š a n a, ki je bil vsled vladnega vpliva izvoljen v sabor. Vsled te izjave je nastal velikanski krik in ropot Krščanski so-cijalci so vpili, naj Modnišan takoj odloži svoj mandat. Dr. Schwarz je zaklical koaliciji besedo »reverz«. Poslanec Pribičevič mu odgovori: »Ne lagajte!« Reverz ne eksi-stira. Na kar je dr. H o r v a t h pod častno besedo izjavil, da mu je nek član koalicije pod diskrecijo priznal, da obstoji reverz. Dr. P o p o v i ć meni, da se Horvatova izjava nanaša na nek pogovor, katerega je dr. Horvatu nedvomno napačno razumel. — Govornik mu je le omenil, da se morajo vsi člani delegacije zavezati, da bodo solidarno nastopali. Na to je izjavil poslanec S u p i 1 o, da so mu štirje poslanci potrdili, da eksistira tak reverz. Imena teh poslancev hoče povedati pred posebnim odsekom. Ta posebni odsek naj sabor izvoli v to svrho. Tak reverz po njegovem mnenju ni niti parlamentaričeu, niti moraličen, ker omejuje neodvisnost in prosto voljo poslancev. Po tej izjavi je nastal zopet vrišč. Poslanec B u d i s a v 1 j e v i 6 je izjavil s častno besedo, da Supilo ni govoril resnice. Koalicija je zahtevala, naj Supilo govori pred celim narodom in imenuje imena, ne pa šele pred odsekom. Poslanec Modnišan je nato zavračal bana ter ga vprašal, kako more ban, ki mora varovati svobodo .volitev, vplivati na volitve. Nato je sabor sklenil, da vzame na znanje izjavo delegatov, vendar jo pa odkaže posebnemu odseku, ki naj p tem odloči, ali naj delegati svoje mandate iz-
I vrirajejo ali ne. Koalicija kltte, da je 1 to — škandal! — V včerajšnji seji je
poslanec Za t Inka interpeliral zaradi prepovedi letnih semajev, kar
zelo škoduje interesom ljudstva* Izvoz v Avstrijo, ki ji js sjgvaiaejši vir dohodkov, je popolnoma onemogočen. Poslanec Stj. B a d i 6 sakliče: »To so zakrivili le dunajski šidjel« Poslanec Z a 11 n k a meni, da je vse-kako tega kriva Avstrija in posivija vlado, naj dela na to, da se ne bo delalo ovir isvosu sivine is neokusen i h krajev. Največ so pa zakrivili kralj, veterinarji, ki niso nič drugega nego birokrati. Poslanec Š u p e r i n a je interpeliral zaradi volilnih imenikov pri volitvah v komitatne kongregacije. — Začetkom seje je prišlo do konflikta med časnikarji in saborskim kvestorjem dr. Salavarijem. Časnikarji so zahtevali prepise interpelacij, ki so bile naznanjene. Kve-stor je to zahtevo zavrnil, čeprav je v vseh parlamentih navada, da dobe poročevalci prepise interpelacij. Za zadevo se je zavzelo hrvaško časnikarsko društvo«
* . •
V bosanskem saboru se je nadaljevala debata o postno hranilničnem zakonu. Poslanci Grgjič, Berkovie in Somoghv so govorili zoper vladno predlogo, edini poslanec Fischer je izjavil, da hoče glasovati za vladno predloga Po zaključnem govoru referenta je bila generalna debata končana. Poročilo, oziroma predlog finančnega in pravnega odseka je bil sprejet z vsemi glasovi proti enemu. Ko se je glasovalo o resoluciji posl. dr. Mandiča, v kateri se vlada pozivlje, naj respektira avtonomne pravice dežele, je prišlo do burnih prizorov. Za resolucijo so glasovali vsi Hrvati in mohamedanci. Srbi so proti glasovali.
t m
Turško • bolgarska pogajanja o
trgovinski pogodbi 60 prerušena. Bolgarski poverjeniki so v sredo odšli iz Carigrada. 28. t. m. se naj začne carinska vojna, če ne bo prišlo končno vendarle do sporazuma. Navzlic temu, da so se bolgarski delegati vrnili, hočejo se enkrat poskusiti konflikt poravnati in s tem preprečiti carinsko vojno. Bolgarka vlada hoče za slučaj carinske vojne zahtevati od sobranja dovoljenja, da podvoji že itak visoke tarifne postavke avtonomnega carinskega tarifa.
Si
Kakor priprava za bodočo evropsko vojno izgleda vprašanje o utrditvi holandskega mesta Vlisink. S to utrdbo se hoče Holanska braniti proti pomorskim napadom tujih velevlasti. V londonskih protinemških krogih so mnenja, da se bo holandsko obrežje utrdilo na željo cesarja Viljema. To željo je cesar izrekel pri svojem zadnjem obisku pri kraljici Vi-Ijemini. Misel podpira tudi holand-ska kraljica - mati Ema, ki je navdušena prijateljica Nemčije. Proti nameravani utrditvi se pojavlja silni odpor v javnem mnenju Anglije, Francije in Belgije. Tam naglašajo, da bi utrditev Vlisink pomenjala zrušitev neutralitete ustja reke Šelde. Vlisniki so važni vhod za napad Belgije in Holand^ke, pred vsem v slučaju vojne Nemčije proti Franciji in Angliji. Francija in Nemčija un mogli bi izvesti svojih vojnih priprav. Če bo se ohranila nevtraliteta Belgije in Luksemburskega. Neutralitete bi ne mogli ohraniti niti >edaj, če bi vmes posegla kaka druga, nevtralna država. Francoska armada bi mogla prodirati skozi Belgijo in doljno Reno. Na progi Kolin ob Rem-Pariz bi mogli angleška in francoska armada z uspehom združeno operirati. Angleži bi poslali svojo armado čez ustje Šelde do Antverpna, od tam pa Čez Bruselj na pomoč Francozom, ki bi prodirali ob reki Maasi proti Ahnu. Nemški armadi bi precejšnje ovire delale francoske utrdbe na severovzhodni meji francoski, predno bi mogla prodirati v notranjo Francijo. Za to je za Francijo in Anglijo velike važnosti, da je ustje reke Šelde dostojno t. j. da so Vlisinki neutrjeni, kajti utrditev tega inesta bi onemogočila francosko - angleški sporazum za slučaj vojne. Francoski zunanji minister Pichon je prosil sig-natarne države za varstvo belgijske neutralitete (Avstrijo, Nemčijo, Anglijo, Rusijo, Belgijo in Holandsko), naj preiščejo, Če odgovarja namera, utrditi Vlisinki, neutralitetnemu dogovoru. »Temps« skuša dokazati, da bi utrditev Vlisink pomenjala pristop Holandske k trozvezi. Poročilo »Daily Telegrapha«, da bi utrditev Vlisink povzročila izstop Francije, Anglije, Rusije in Belgije iz haagske konference in ondotnega razsodišča, smatrajo v Berolinu za pritisk, s katerim se hoče ustrašiti javno mnenje. Iz Amsterdama poročajo, da si ho-landska vlada prav nič ne želi, da bi se v to zadevo vmešavale tuje države. Holandska vlada je sprejela v celera obsegu predlogo o utrditvi morskega obrežja in mesta Vlisink. Parlament pa pred mescem julijem ne bo sklepal o predlogu.
Papeža n* agaja veš v Rt*«, . rtjs rasna časnikarska poročile, »Revne nonvelle d* Evrope« prinaša zopet to vest, da appež popolnoma resno na to misli« izseliti se is Vatikana. Driavni tajnik je predlagal sa slučaj, da pepel ne opusti te misli, kot rezidenco F i nasad ni n v Švici Papež je pa baje izrecno izrazil zeljo, da bi se rad naselil v starem grada lourdske božje poti. O tej stvari je poročevalec govoril tadi z neko osebo, ki je v najožji zvezi v Vatikanom. In ta oseba je zatrdila, da so bili v vatikanskih krogih Ae v zadnjem času mnenja, da bi ae v tem ozira dalo govoriti a francosko vlado. Tako hn-do menda še ne bo. Po naših mislih bi se papež precej nerad ločil od vatikanskega luksusa. Eno bo pa skoraj res, da je namreč papež jezen na rimskega župana Nathana in na svobodomiselno prebivalstvo rimsko.
S Portugalskega poročajo, da pristaša bivšega kralja doma Migu-ela ne bodo nikdar poskušali s silo si osvojiti portugiški prestol. Dom Mi-gnel bo čakal, da ga pokliče ljudstvo. •    • •
Revolucija v Mehiki se vedno bolj razširja. Mehikanske čete so bile večkrat poražene. Voditelj revoluci-jonareev Ortega je premagal vladne čete pri Ojinagi, ki so imele 150 mrtvih. Insurgenti so si osvojili Casa-grande. V več provincijah je še vedno ustaja. Položaj je nedvomno zelo resen in nevaren. Cenzura je kar najstrožja.
a
Japonski zarotniki so bili v torek obešeni. Justifikacija je trajala od osmih zjutraj do treh ponoči. Posta vili so samo ena vešala, na katera so obešali zarotnike enega za drugim. O obnašanju delinkventov molče vladna poročila. Vendar je pa javnost prepričana, da so ravnotako pogumno umrli, kakor so poslušali svojo smrtno obsodbo. Japonske oblasti niso ugodile niti poslednji prošnji soproge dr. Kotoka, da sme še enkrat videti svojega soproga. Za obsojence je morala biti zadnja pot pod vešala strašna, ker so morali ure in ure čakati v ječi.
Štajersko.
Iz Maribora. Slovensko gledališče. V nedeljo 22. t. m. se je vprizori-la prvič štiriđejanska Nestroveva burka »Danes bomo tiči« (Einen J ux will er sich machen.« Obisk je bil razmeroma manjši nego navadno. Kako je to, da ni več tistih, ki si želijo v predpustu vesele zabave? Saj je bil to glavni namen, ki ga je hotelo doseči dramatično društvo, ko jo postavilo imenovano igro v svoj reper-toir. — Izborni igralci - komiki so pripomogli, da se ni izjalovilo stremljenje našega društva, kajti igra sama je le zbirka več ali manj dovtip-nih prizorov, ki ščegečejo vsak za sebe in silijo k smehu, v celoti pa vendar ne utegnejo vsakogar zadovoljiti. Napaka je pač pri nas posebej še dolgost predstav, ki 90 je krive mnoge izpremembe, zlasti pa dolgost odmorov. Pri zelo zanimivih igrah še to laže prenaša občinstvo, kadar se poglablja v igro od prizora do prizora, toda pri lahkih Nestrovevih burkah ni tiste napetosti in pazljivosti. Tehničnemu odboru izražamo željo občinstva, da naj krajša odmore, za kolikor je le mogoče. Dvojica »tičkov« jo bila izborna. G. Berlič — obenem režiser — je živel v vlogi, za kakršne ga je mati rodila (Matijček, trg. učenec), in primeren drug mu je bil g. Majer (sotrudnik Bobek) v krepki živahnosti, podjetnosti in neusahljivem mladostnem humorju. Kako si je ta dvojica pomagala iz čudnih zaprek, kako se je znala prisrčno radovati in smejati, to je bilo vabljivo in je podržalo tudi čemerneje goste do konca igre v nalezljivem smehu. — Njun tekmovalec za uspeh igre in za-dovoljnost občinstva je bil dr. H. (hlapec Melhijor), »najklasičnejši« izmed vseh hlapcev, kar smo jih videli. Druge vloge so manjše in deloma nehvaležne, kar velja o g. Savinu (trgovec Plaveč), čegar zmožnosti znamo bolje ceniti v drugih igrah, g. Weixlu (krojač Poskočil), g. Rusini ml. (Mirko Drugovič), gdč. Z. varovanka Maričks). g. Planinškovi (hišna Jera), gdč. H. (gospa Globočniko-va), gdč. Posebovi (gospa Ostrožni-kova), g. C. (gdč. Cvetkova) itd. Kratko vlogo je imel dr. Jm (hišnik) ; jako naravno je igral voznik (1), ki je menda zares tudi po poklicu fiaker, in tudi Majerhold, ki je-kazal svojo ključavničarsko spretnost kot policaj in tolovaj, gdč. Savinova (služkinja Lizika) m gdč. H. (Fim-ca). — Glasbeno društvo je izpolnilo častno svojo dolžnost v odmorih!
P. P.
Za predsednika statistične centralne komisije bo imenovan, kakor poroča graška »Montageseitnng«. že prihodnje dni znani greški statistik prof. dr. Miscblsr. Ust dostavlja, da bi se Čehi opirali imenovanja prof. rUuebberga v Pragi aH dvornega
svetnika Wieserja na Dunaja, zato da pride vpoštev edini Mischler. Kolikor nam je znano, se zavzemajo planinski Nemci za kandidaturo prof. Mischlerja že od prvih vesti, da bo dr. Meyer postal finančni minister. Na slovanski, osobito slovenski strani je to ostalo popolnoma neopaženo. Kakor, da bi Mischler bil popolnoma neznan in kar je glavno, nepristranski nemški statistik. Ali smo popolnoma pozabili na njegove strupene, germanizaciji južnoštaj. Slovanov služeče članke po graških listih in po glasilih »Sudmarke« in »Schiilvs-reinat Mož nas je s pomočjo ral 1 jenih in umetno postavljenih številk blatil in nas poniževal v kulturnem in gospodarskem oziru, kjer je le mogel. Ali ne vemo, kolika važnost se v naši mnogonarodni Avstriji polaga bas na prigoljufane številke ljudskega štetja in druge »avstrijske« statistike in pustimo mirnega srca, da pride na Meverjevo mesto , prijatelj »Sudmarke« in »Scbulvereina« Mischler! Pa — se ve, to so malenkosti!
Iz Maribora. Pritožbe o nasil-stvih pri ljudskem štetju se množe do neskončnosti. Nemški posestniki se kaj javno hvalijo, da so napravili toliko in toliko Nemcev več. Na primer posestnik Primus! O ljudskem štetju v Mariboru se nam še poroča: Iz nemško-nacijonalnih informiranih krogov smo izvedeli zanimive vesti. Na mestnem uradu so se silno preplašili po prvem pregledu popisoval nih pol, kajti priznalo se je izmed 31.000 12.000 prebivalcev k slovenskemu občevalnemu jeziku. Komisarji so dobili tajne instrukcije, kako naj po možnosti skrčijo to Število, ki je pokazalo v sramotni luči krvno moč mariborskega nemštva. In komisarji zares izpolnjujejo jako vestno to nalogo, kajti javilo se je že toliko škandalnih slučajev o samovoljnem in brezobzirnem nasilju od strani komisarjev, da sploh ni mogoče, da bi uradna statistika v mariborskem mestu mogla obveljati. Gradivo se izroči na pristojnem mestu in tudi poslancem, katerih skrb je, da naj se anulira štetje mestnega urada in naj ga izvede še enkrat okrajno glavarstvo samo. Izmed mnogih hiš, iz katerih so došle pritožbe, navajamo sledeče; Večinoma delajo komisarji po teh-le vzorcih: 1. 2eno vpraša, če zna gospod nemški. »Seveda, da zna,« »Torej občevalni jezik nemški!« (Na prim. slučaj Krepek, Luthergus-se Nr. 5.) 2. Gospodinjo vpraša, kako govori z dijaki. »Slovenski, včasih rudi nemški.« »Also deutsch!« in prečrta »slovenisch«. (Slučaj v isti hiši.) 3. »Vi ste uslužbeni v mlekarni. Mlekarna je nemška, also Umgangs-sprache deutsch.« Po sili prečrta in popravi. (Slučaj Fiirst, istotam.) 4. »Dienstsprache,« južna železnica je nemška, »also deutsch«. (Do 30 slučajev.) In tako naprej. Bojimo se pa, da bo ostalo na stotine slučajev prikritih. Vse zavedne Slovence prosimo, naj poročajo o krivicah in nasiljih, ki so jih počenjali njim in njihovim znancem hišni posestniki in komisarji, da pokažemo c. kr. oblastim pravo sliko tistega štetja, ki je v sedanji obliki bolj paskvil ko statistika. Pritožbe oddajajte pri e. kr. okrajnem glavarstvu ali pa v slovenskih odvetniških pisarnah ali pa v ljudski knjižnici v Narodnem domu, odkoder se pošljejo na pristojno mesto.
Iz Trbovelj. (Pravoslavni po. greh.) V soboto je tukaj umrl pri podjetju »Šuligoj« uslužben delavec Mirko Marko v ič, pravoslavni Srb iz kraljevine. Njegovi prijatelji, katerih dela tukaj blizo sto, so mu priredili pogreb in so poklicali brzojavno iz Zagreba pravoslavnega duhovnika, prota Mihajloviča, Po dolgih cerkvenih običajih so mrtveca spustili v jamo, kamor so metali denarje in blagoslovljeno pšenico, pomešano z oljem in soljo. Ves obred se je vsem Trbovtjčanom zelo dopa-del že zaradi molitev v srbskem jeziku. Končno pa je prota Mihajlovič govoril posmrtnico in marsikomu so se po rosi le oči ob njegovem krasnem govoru. Končal je govor: »Bratje, ne žalujte in tugujte; poročajte ženi in otrokom rajnega Mirka Markoviča, da naj bodo potolažni, kajti on ne spi v tuji zemlji, ampak on spi v bratski slovenski zemlji, ki ga je sprejela kakor mati v svoje naročje.«Mi nismo kaj takega navajeni od naših duhovnikov in istinito nas je ganilo do solz.
Is Trbovelj. V zadnji »Straži« se neki blagoslovljen — mogoče tudi neblagoslovljen — dopiaunče zaganja v naše Sokole, ker so se udeležili bakljade na čast novoizvoljenemu gospodu županu. Očita jim pijačo zastonj, to pa iz same ljube krščanske nevoščljivosti. Povemo pa bratom čnkom na uho, da ima trboveljski »Sokol« vedno toliko denarja v hranilnici, da si lahko vsaki dan kupi sodček piva, ne da bi drugih prosil na dovoljenje, kar se je tudi pri županovi slavnosti zgodilo. Kar se pa tiče pretepa v čnkovskem gnezdo, vulgo »Društveni dom«, naj pa le gotovi nadftoksrjl zapomnijo si, da ne bodo
nikdar več izvabili z njihovim akovi* kanjem naših fantov v to gnezdo in jih potem zahrbtno napadali in s tako premočjo, 40 čukov proti 3 Soko-* lom. To je junaško. Brez orožnih listov revolverje. Sploh se pa lahko stari Čuki, ki imajo že sivo perje — sramujejo, da se pretepavajo, kakor kaki gorjanci po gostilnah. Doma ima vsak, še tako kilav pes korajžo. Našim ljudem pa dajemo dober svet: ogibajte se tega prostora kakor kuge, kajti, kdor se med otrobe meša, ga svinje požro. č'e bode pa kdo javno iskal prepira, kakor se to od strani čukov godi, ta bode tudi javno skupil. To besedo, prosimo, v preudarek.
•    Iz Rečice pri Mozirju. Naš —m
g. kaplan Rop je imel ali še ima baje razmerje z nekim »fajn« dekletom v naši fari. Ne trdimo, da bi bilo to razmerje posvetne in grešne narave; ni bilo amor, ampak prava krščanska caritas, katera jo dovoljena vnetim dušnim pastirjem kot Kristusovim namestnikom napram prav pobožnim Marijinim hčerkam. Neki nevošljivec ali celo konkurent, ki tiči baje v fi-nancarski uniformi, najbrže kot grešen človek ni prav razumel vnetosti dušnega pastirja Ropa do oboževane Marijine device. G. Rop je od njega ali morda od drugih dobival eno grozilno pismo za drugim. Zato se je oborožil s puško risanieo in si kot surogat za telesno stražo nabavil gro-mozensko hudega psa. Ker se s celo zadevo ukvarjajo orožniki in sodne oblasti, bomo dalje poročali po rezultatu preiskave. Gosp. Rop —in, posel z ženskami, in najsi že bode potem na podlagi amorja ali caritatis, je sila nevaren. To veste še iz dijaških let — in marsikdo ne gre drugič na led. Vaši zelo zabavni zgodbi se smeje cela Zgornja Savinska dolina, najbolj pa hudobni mozirski liberalci.
Nemškutar — častni občan v slovenski občini? V občini Brebrovnik nad Ormožem sta se vpisala dva občana pri ljudskem štetju za Nemca, oziroma sta priznala nemški občevalni jezik. Prvi je upokojeni major J a n ž e k, ki si je pri vojakih menda ogulil slovensko kožo in jo zamenjal s nemško. Žalostno je, da ga hoče občina Brebrovnik izvoliti za častnega občana. Cisto slovenska občina n^m-škutarja, ki si še povrh tega ni pridobil za njo nobenih zaslug. Vsaj mi ne vemo za nje. Drugi »Nemec« v Bre-brovniku je, »mesar« Zapel-Hani. Radovedni smo, s kom občujeta ta dva Nemca pri nas nemški? Naj &e izvedejo tudi pri njima po vzgledih nemških občin postavna določila!
Plojev protikandidat bo pri prihodnjih   državnozborskih volitvah kakor se govori, »Kaplan und Gross-grundbesitzer« Stuhetza pri Sv. Miklavžu nad Ormožem (I).
Iz Dola pri Hrastniku nam poročajo, da so prišli na sled fridolinstvu med tremi šolarčki I. razreda, otroci treh najhujših klerikalce v v fari. Dotični pobožni možje bi se naj raje brigali za vzgojo svojih otrok, kakor pa za agitacijo proti poštenim, narodnim možem. To so ginljivi sadovi »katoliške« vzgoje v rodbinah.
Iz Žalca, Kmetijskt podružnica žalska je v odborovi seji dne 22. januarja t. 1. sklenila sledeče: Podružnica pozdravlja in se pridružuje akciji čeških hmeljarjev proti nereelne-mu postopanju nekaterih hmeljskih prekupcev, kateri oškodujejo hmelj-sko trgovino, osobito v ogromni meri hmeljsko produkcijo s tem, da ponujajo in prodajajo hmelj pivovarnam predno je še ta obran in se je postavil na trg. S tem se pritiska na umeten način na razvoj hmeljskih cen, zlasti v začetku sezije in je s lem postopanjem najbolj prizadeta Južna Štajerska, ker se sezija v teh krajih najprej začne. Podružnični odbor priporoča hmeljskemu društvu v Žalcu, kot poklicanemu branitelju interesov hmeljarstva, da bo zastopano na tozadevnemu protestnemu shodu dne 2. svečana 1911 v Žatecu.
Iz Konjic Dne 24. decembra je umrl v Lukanjah pri Konjicah konjski hlapec Jože V o d e n i k, U6lužbeu pri nekem lesotržcu. Dasiravno se je govorilo, da je Vodenika zastrupila njegova žena, so ga vendar brez pomislekov pokopali. Sedaj pa je državno pravdništvo odredilo, da se Vodenika izkoplje in preišče.
Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so imeli vendar štajercijanci shod, dasi so ga že enkrat iz strahu odpovedali. Shod se je vršil kot društveni shod tiskovnega društva »Štajerc«. Graški »Tagblatt« pravi, da je shod sklical »Štajere-Aus-schuss«. Radovedni smo, ali sme to tiskovno društvo prirejati politične shode? Shoda se so udeležili slovenski klerikalci in so imeli skoro veČino; vkljub temu so imeli štajercijanci dovolj poguma izriniti vodje opozicije na shodu pod kap. Na shodu je govoril Linhart in se je sprejela tudi resolucija proti obstrukciji v Štajerskem deželnem zboru. Poročila o 500 zbranih štajerskih »kmetih« so prost švindel. Klerikalci so imeli kasneje pri Arnnln po § 2. shod, na kojem je bilo mnogo navdušenja.    Čudno se
nam zdi, da ni bilo na štajeTCijanski
shod niti Roškarja, niti duhovnikov, siti znanih klrikalnih kolovodij is Maribora. Gospodje, pokažite enkrat pogum tudi nasprotniku v obraz! Ne dvomimo, da bi se dalo doseči pri Sv. Lenartu potem lep poraz štajer-eijancev. Ali pa imajo klerikalni vodje samo takrat korajžo in pogum, kadar^ se gre proti slovenskim naprednjakom t
Drobne novice.   J e z u t t j o v fr r a d c n.     Jezuitje   so   kupili v Gradcu zemljišče nekdanje rafinerije za sladkor med Henrikovo in &nber-tovo cesto. Mislijo tam postaviti po Kalksberškemu vzorcu vzgojevališče za dečke. — TJ m r 1 je v Gradcu upokojeni ravnatelj graške plinarne in elektrarne     inženir   Oleovnik. —■ Uboj. V Ptuju je napadel pred gostilno »Stadt Wien« neki VenneŠ iz Zabjaka posestnika Zemljariča iz Za-bove. Zabodel ga je z nožem v glavo, in ko se je hotel napadeni braniti, ga je še udaril po glavi. Vermeša so zaprli.— Ukradel   je župniku Al. Cilenšku v Poljčanah 331etni pekovski pomočnik Vitman iz Litmerka pri Ormožu lodnovo suknjo in telovnik med tem. ko je služil župnik mašo. Tudi v šoli je Vitman ukradel nekaj manjših stvari. Tatica so zaprli. — V Maribor pridejo od 1. marca do 15. septembra pijonirski rezervisti 4. pijonirskega bataljona v Os-jeku na vaje. Ta odredba je posledica kolere v Osjeku in bližnjih podonavskih krajih. — Višja realka v Brucku ob Muri. Naučno ministrstvo je dovolilo otvoritev petega razreda na realki v Brucku ob Muri. Sedaj   ni   za popolno realko nobene ovire več.
Šmarje pri Jelšah. Na ob&iem fcboru tukajšnje moške Ciril-Metodove podružnice leta 1900 sprožila se je misel, ustanoviti žensko podružnico imenovane družbe; v drugi polovici leta 1910 je vedel o tem že tudi nekaj povedati »Narodni Dnevnik«, in kakor sedaj vse kaže, bode podružnica ustanovljena o svetem Nikoli. In naj še npa kdo trditi, da šinarski trg ne napreduje.
Iz Velenja. V sobotni številki Slovenskega Naroda« se je poročalo, da je bil postavljen za trg Velenje nemški števni komisar Zingler. Resnici na ljubo bodi povedano, da je imenovani števni komisar bil določen od okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradcu za kraja Stara vas in Pevje, a ne za trg Velenje. V občini Velenje se je naštelo 31. decembra 1910 2606 ljudi, izmed katerih se jih je prijavilo 16% z nemškim občeval-nim jezikom. Slednji prebivajo v trgu Velenje, Stari vasi, Pesjem, kamor pripada premogokop D. plem. Lappovih naslednikov, ter po ena rodbina v Sp. Šaleku in Paki.
Od Sv. Barbare v Halozah. Učiteljsko zborovanje se bo vršilo dne j6. februarja in ne 9., kakor je bilo poročano.
Iz delovanja nemsko-nacijonal. nega sodnika. Poročali smo že, da je bil neki Slovenec na nemškutar:-ki postaji Pragcrsko »poleg navade stare« nemškutarskih kulturonoseev surovo napaden in tepen, potem pa pri sodišču v Slov. Bistrici še obsojen. Železniški uradnik Baeder. ki je izzival in žalil slovenskega potnika in dal pretepsti, je bil pa oproščen. Slovenjebistriški sodnik, ki je izdal to razsodbo, skrbi sam za to, da se mu posveča večja pazljivost. Zgoraj omenjenemu Slovencu pošilja trdovratno nemške pozivnice. Pošilja jih navzlic osebnim protestom. Končno je segel po zvijači: poslal je nemško pozivnico v kuverti s slovenskim naslovom. Mora biti posebne vrste možakar ta e. kr. sodnik. Morda bi se ga vendar dalo kurirati. Treba bi le bilo, da bi mu poslanci na primernem mestu ušesa navili.
Maribor. Vabila na veliki ples, ki g:a priredi »Slovanska Čitalnica« v Mariboru dne 2. svečana, so se že razposlala. Zanimanje za ples je med Slo ven ei v Mariboru in okolici veliko. Ako bi se bil pri razpošiljanju vabil kdo pomotoma prezrl, kar se pri velikem številu naslovov lahko zgodi, naj blagovoli se prijaviti pri odboru.
Roditeljski sestanek v Središču. Z ozirom na zahtevo, izražene v § 120. šolskega in učnega reda, priredi središko učiteljstvo dne 29. januarja t- L, prihodnjo nedeljo popoldne ob 4. v šolskih prostorih v Središču, prvi roditeljski sestanek.
Učeniki ter obenem nasprotniki sv. pisma, V prvi Mojzesovi knjigi stvarjenja, poglavje 19., od 1. do 26. vrste, pripoveduje sv. pismo: Prišla sta dva angelja v podobi mladih, zalih mož proti večeru v mesto Sodoma, ter sta v hiši gostoljubnega Lota prenočevala. Proti noči pa so vsi možje, mladi in stari istega mesta, Lotovo hišo obstopili, ter si ta dva tujca nenaravno oskruniti poželeli. Zato si ti pohotni nesramneži predrzne jo Lota iz hiše ven poklicati ter od njega zahtevati, naj jim oba moža takoj predstavi. Lot pa jih svari in reče: Bratje, za božjo voljo vas prosim, na  storite gnusne krivice nad
tarna tajam«, namesto tak vam Jani, 6stndi težkega srca, moji mladi hčeri na razpolago, da ls potnikoma prizanese te in se samo naravno grsii.Pa ti svinjaki pohotneži hočejo Lota ustrahovati ter posiloma v hišo udreti. Zdajci pa udarita moža-angelja vas hudobneže tako a slepoto, da noben več ne vidi in duri ne najde. Potem ukaže ta tujca Lotu, naj on s ženo in hčerama ta kraj zapusti, kajti nenaravna hudobija vseh mož v mestih Sodome in Gomore je do nebes pri-kipela, zato naju bog pošlje, da vse te kraje uničiva. Ko je bil Lot s svojimi na varnem, pustil je bog žveplo in ogenj deževati, da je bila nadaleč vsa okolica ljudi, živali in rastlin pokončana, itd. piše Mojzes, tako uči sv. pismo, in tako se razlaga in svari na leci grozovita, zo-pernaravna hudobija. Pa ravno med tistimi svečeniki se dobe možje, ki se v tej gnjusobi sami najgrše in najčešće pregrešajo. Njihovi tovariši-uredniki pa, ki vse te nesramnosti zakrivajo, utajijo, svinjarije zagovarjajo, jih nedolžne predstavljajo ter s tem strast in hudobijo še bolj širijo in potuho dajejo, a oznanoval-ce takih zločinov, njih obravnav in kazni po lopovsko napadajo, so vzorni možje! prt — »Slovenca«, »Slo« venskem Gospodarja« in »Straži«.
Sokolski ples v Žalcu obeta prijateljem Sokolstva letos še več zabave, kakor lani. Ne samo, da bo za goste skrbljeno z najboljšimi krepčili, — kajti postreglo as bo z okusnimi jedili in najbolj žlahtno vinsko kapljico — ampak v posebnem koncertu bo zda t no pomnožena harmonija c kr. pešpolka št. 17 iz Celovca proizvajalo najlepše slovanske skladbe, kar bo ljubiteljem glasbe gotovo izreden užitek in prav; uvod za veseli ples. Ker se je iz sosednih krajev odzvalo veliko prijateljev vabilu društva, opozarjamo, da bodo na razpolago vozovi in udobna prenočišča, vendar pa odbor »Sokola« prosi, da **e mu tozadevne želje nemudoma javi, da bo na nje točno pripravljen. Kdor ni prejel vabila, naj to blagovoli oprostiti in društvo nemudoma o tem obvestiti.
Kcroiko.
Lepe šolske razmere. Šolo v neki vasi blizu Št. Vida ob Glini so morali te dni zapreti. Značilna za koroško šolstvo pa so naslednja dejstva, Eno-razredna šola v tej vasi je bila nastanjena v stari podrtiji v hiši, kjer je imel cerkovnik v pritličju hlev. Pretekli petek se je udri del poda šolske sobo v hlev in šolo so morali zapreti. V tej vasi imajo sicer že davno sklenjeno, da bodo zidali novo šolo, do sedaj pa ni živ krst mislil na to, da bi se ta sklep tudi resnično izvedel in menda tudi zdaj, ko se jim je *ola podrla, ne mislijo še zidati novega poslopja. Sklenili so namreč, da bodo podprli tla šolske sobe in potem bo zopet dobro za par let, dokler se hiša ne zruši popolnoma in pokoplje ood seboj otroke.
Primorjto.
Iz popotne torbe. Na reški progi sta še dve postaji s samonemškimi napisi. Ti postaji stojita v sredi Ćićarije, kjer ni niti enega Mamca 100 km na daleč. Pač žalostno, da se javni zastopniki ne pobrigajo in puste javno sramotiti lep hrvaški jezik. Te postaji sta: Sapjane in Jurdani. Ko ni hotela Južna železnica na jrostaji Matulje - Opatija postaviti hrvaških napisov, bili so ponoči vsi napisi prebarvani s črno barvo. To je izvanredno hitro pomagalo. Danes stoje hrvaški napisi v sredi, torej na prvem mestu! Zdramite se vendar prizadete občine in odpravite postavnim potom madež, ki celemu svetu kaže vašo narodno mlačnost!
Mornariški poveljnik v II. či-novnem razredn. Iz skupnega budge-ta, ki se jo predložil 24. t. m- v Budimpešti, je razvidno, da je bil pomaknjen šef mornariške sekcije admiral Montecuccoli v II. Činovni razred, kar pomenja toliko, da je admiral prišel v činovni razred ministrov. Grof Montecuccoli je prvi šef* naše vojne mornarice, ki je dosegel to povišanje.
Nezgoda pri delu. 47)etnega pomožnega delavca Antona Božiča je udarilo, ko je izpraznjeval v Trstu voz z gramozom, korito tako na levo stegno, da so ga morali težko ranjenega prepeljati v bolnišnico.
Poskusen samomor. 2dletni trgovski agent Peter Aicher, stanujoč v Trstu na Vodovodni cesti šL 22 si je porinil v momentanem nervoznem razburjenju nabrušeae škarje v prsi ter se tako hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Samomor pomorščaka. Na tor-pedovki it-28, ki leži v Trstu ob pomolu Sv. Jožefa, se je obesil včeraj zjutraj 201etni pomorščak Jožef Su-berl na sprednji jambori. Sicer ga je straža na krovu takoj odrezala in so poskušali ga zapet oživiti* vendar pa ss ni posrečilo mu dati napet življenje. Truplo so prepeljali v mrtvas-
f>>»sjra va nič s
nesljivega.
UmrL V Rovinju js umrl v torek deželni poslanec inženir Bsnnsai, provizorični predsednik istrska trgovske zbornice in predsednik paro-plovne dražbe »Istria-Triests«.
Dnevne vesti.
+ Is deželnega odbora. Pogajanja z g. dr. Jelinekom, da bi prevzel mesto ravnatelja pri deželni banki« so se razbila, ker je Jelinek stavil pretirane zahteve. — Mesto sekunda-rija v deželni bolnici se je podelilo dr. Juliju Polen. — Pavšalirana mo-starina v Radečah dovoli se zgolj le tovarni, vsem drugim se odkloni pavšaliranje. — Martin Matjašič in Davorin Vukšinič imenujeta se v cestni odbor metliški. — Distriktnim zdravnikom na Brdu imenovan je dr. Konstantin Konvalinka. — V ku-ratorij za trgovsko šolo se pokličejo: Ivan Kregar, Karel Polak ml., Son-van Pran Ks., Marenčič Rajko, Fran Zoreč, Hugon Eberl. »Zadrugi ljubljanskih gostilničarjev« se za zadnji kuharski tečaj ne dovoli ničesar, češ, da so bili tečaji tudi za farovške kuharice, katerih pa dežela ne more podpreti in podpirati. — Grozno maščevanje : Neka istrska obligacija je bila z 2000 K izžrebana. Deželno knjigovodstvo je predlagalo, da bi se ta vsota naložila v kreditni banki. To se je odklonilo ter sklenilo, da se 2000 K naloži v nemški »Kreditan-stalt«. Velikansko! —
-f Kravja kupčija med vlado in med klerikalci cvete Čedalje lepše. Vsak dan dobe klerikalci kako napitnino, vsak čas dosežejo kaj za svojo stranko, da lepo molče, če vlada slovenskemu narodu kako krivico stori. Dobili so zdaj tudi dovoljenje, ustanoviti občinsko hranilnico. Več let se je vlada z vso silo branila, dati to dovoljenje. Vlada je rekla, da take hranilnice ni treba, ker je dovolj hranilnic v deželi; vlada je rekla, da občinska hranilnica ne bo kos svoji nalogi in da jamstvo par kmečkih občin nikakor ne zadostuje. Več let se je vlekla ta stvar, ne da bi bili klerikalci mogli vlado pridobiti. Naposled pa se je vlada vendarle vdala in podkupila klerikalce s tem, da jim je dala toli zaželjeno dovoljenje. Občinska hranilnica je ustanovljena, vsaj na papirju in njen predsednik je dr. Ivan Šusteršia.—~«
+ Duhovniki in gospodarski zavodi. Govorili smo že o papeževem dekretu, ki prepoveduje duhovnikom sodelovanje pri denarnih in sploh gospodarskih zavodih. Ta dekret je v veljavi. Tudi na Kranjskem je še v veljavi, četudi je.škof obljubil, da pojde v Rim in se bo s papežem »dogovoril«, da bo svoj dekret preklical. Toda: dekret je še v veljavi in človek bi mislil, da bodo vsaj duhovniki imeli toliko spoštovanje do poglavarja katoliške cerkve, da se bodo ravnali po njegovem ukazu, dokler je v veljavi. Pa nekateri teh duhovnikov se vražje malo menijo za papežev dekret. To se je pokazalo dne 2vk januarja, ko sta bila v ravnateljstvo nove občinske hranilnice izvoljena tudi kanonik Šiška in kaplan Traven. Und der Konig absolut, \vena er unsern Willen tut!
-f Klerikalno ženstvo za klerikalno časopisje. »Slovenec« je snoči priobčil kot »posnemanja vredno« sledečo notico: »Kaj doseže živahna agitacija, so pokazala blejska dekleta. Od hiše do bise so šle nabirat naročnikov na »Domoljuba« in dosegle so, da se je število naročnikov v tej župniji podvojilo. Na Vačah so isto-tako dekleta dosegle, da se je število naročnikov na »Domoljuba« letos tam skoro početvorilo. Podobno se poroča tudi iz drugih krajev. Tako delo je res posnemanja vredno in zasluži očitno pohvalo.« — Pri klerikalcih deluje za razširjenje klerikalnega časopisja tudi ženstvo. A kdo kaj stori za razširjenje naprednih listov. Koliko je naprednega ženstva! Koliko več ugleda in vpliva ima napredno ženstvo in kako lahko bi kaj storilo, da bi se razširili napredni listi! Kdaj bomo mi v položaju, o naprednih dekletih zapisati kaj takega, kakor »Slovenec«!
+ Radi sokolskega naraščaja se prav po nepotrebnem huduje včerajšnji »Slovenec«. Svojo jezo stresa zlasti zategadelj, ker ponekod še vedno obstoje sokolski naraščaji kot poseben oddelek sokolskih društev. »Slovenec« pravi, da je deželni šolski svet prepovedal telovadbo sokolskega naraščaja pri sokolskih društvih. To je res. Prav tako res pa je, da ta prepoved še al stopila v veljavo. V dotični naredbi deželnega šolskega sveta js namreč črno na belem, da js preti tej prepovedi svobodna pritožba na eaateo ministrstva Is Ja ima ta pritožba edlaiHas> moč* Pritožna proti prepovedi dežsV naga šolskega svete ee je vložila m naučno tninistretvo, potemtakem j*--
pri nhiHHh drnJtvfli
ministrstvo is-
svetal Prodno je torej »Slovenec« jel rsntačiti radi sokolskega najpaššaj« ter ss pri tem sklicevati na naredbo deželnega šolskega sveta, naj bi bil raje prečita! dotično oblastveno naredna
+ Kako as vsgojnje naša mladina? Zgled, kako se vzgojnje naša mladina, nam nudi slučaj, ki se je nedavno tega prigodil na mariborski gimnaziji. Bilo je pred božičem. V tamošnji stolni cerkvi so imeli pro-povedi nemški jezuitje. Vse te propo-vedi so bile prepojene nemškega duha. Dokaz tega je dejstvo, da je eden izmed jezuitov v svoji propovedi s prižnice govoril med drugim tudi tole: »Deutsche Manner und Prauen, tnget Sorge dafiir, dass ihr reeht viele Kinder haben werdet,denn sonst werden in eiuigen Jahrzehnten nicht mehr Deutsche, sondern Sobne einc anderen Nation die Herrschaft aus-uben«. Da vzpričo takih govorov nihče izmed zavednih Slovencev ni hotel zahajati k jezuitskim propove-dim, je jasno. Vkljub temu, da je bilo znano, da so te propovedi namenjene samo za Nemce, je katehet tamkajšnje gimnazije Kociper ukazal tudi slovenskim dijakom, ne samo da morajo zahajati k tem propovedi m, marveč da morajo iti tudi k tem jezuitom k spovedi. Dijaki so se molče uklonili temu ukazu, samo gojenka 4. slovenskega razreda S. P. si je upala ugovarjati, Češ, da jezuitje v svojih propovedih govore večinoma samo o politiki, a da je učencem gimnazije po disciplinarnih predpisih politika prepovedana. Da je bil ta ugovor stvarno utemeljen, če tudi morda s stališča brezpogojne pokorščine dokaj smel, je treba vsekakor priznati, vendar pa to katehetu še ne daje pravice, da bi smel zaradi tega učen ko zmerjati in psovati, kakor je to storil katehet Kociper, ki je kakor besen jel nad gojenko kričati: »Vi, smrkoiinka, ki nimate pojma o politiki, vi, ki niste vredna, da bi polju bili tem možem zaveze na njihovih čevljih, le počakajte, bom vam že po svetil.« In mož je šel ter spravil gojenko v disciplinarno preiskavo. Tako se vzgojuje dandanes naša mladina, zato se ni čuditi, da v mladem naraščaju vedno bolj ginevajo značaji, saj smatrajo naši vzgojitelji kot svojo prvo nalogo to, da mladim ljudem zlomijo tilnik, jim vzamejo vsako samostojnost in preustroje v prave pravcate mameluke.
-f- Osebna vest. Arhitekt Jožef Plečnik na Dunaju, je imenovan za profesorja v VIIL činovnem razredu na umetno - obrtni šoli v Pragi-
-f Odlikovanje. Gozdarski svetnik v poljedelskem ministrstvu Et-bin S c h o 1 lm a v e r, je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Josi-povega reda.
— Milijonska zapuščina. Pokojni postni tajnik Desiderij Zebal, ki so ga včeraj pokopali, je zapustil lepo premoženje. Govori se, da znaša ujegovo imetje 950.000 K, pri čimer pa še niso všete obresti. Ker je umrl brez oporoke, pripade njegova zapuščina v pretežnem delu njegovim najbližnjim sorodnikom. Eden izmed najbližnjih sorodnikov je sluga pri tukajšnjem deželnem sodišču gosp. Bogataj. Toda zglašajo se tudi še drugi sorodniki, ki vsak pravi, da je s pokojnim Zebalom v najbližnjem sorodstvu. Pokojni Zebal je služboval v Trstu, a je moral predčasno v pokoj, zakaj, nam ni znano. Svoje veliko premoženje jc podedoval po svoji sestri, ki je živela v Egiptu. Sestri je zapustil to imetje ueki egiptovski bogataš. Pri pokojnem Zebal u so našli v njegovi blagajni 100.000 K v gotovini, vse ostalo imetje je imel naloženo v hranilnici. Rajnki je bil izredno štedljiv, da, ta štedljivost je semtertja mejila že na skopuštvo. Govori se, da je često zvečer doma štel srebrnike in zlatnike, ki jih je imel shranjene v blagajni, ter se naslajal ob njih zvonkljanju. Ljudje, ki so bili po bližje znani s pokojnikom, so mnenja, da je skoro izključeno, da bi ne bil zapustil nobene oporoke, Češ, da je bil silno natančen in da je hotel imeti vsako stvar v čim največjem redu. Gospodje, ki so prijateljsko občevali z Zebalom, pravijo, da se je večkrat izrazil, da bo nekaj svojega premoženja zapustil v narodne'' namene. Koliko je na teh vesteh resnice, je seveda težko dognati.
— Pojasnilo. Z ozirom na notico, da je bil pokojni g. Makso Veršec uradnik dr. Ivana Susteršiča in da je ustanovil »Ljudsko posojilnico« in
več klerikalnih Raifeiseaovk, se nas prosi konstatirati, da pokojni Veršec ni bil nikoli uradnik dr. Ivana 8u-steršiča, marveč js bil samo tajnik »Ljudske posojilnico«, ki jo js prav tako ustanovil, kakor mnogo drugih tudi naprednih zavodov na Slo-
v Ljubljani s* mojster in TeiejaJ Ta**
- Umri js Keriovski cesti hiinl pneetlnH ar. P. v wlI
23Ietna
v kočevski okraj pristojna natakarica Marija Ješelnik, je bila v neposredni bližini Ljubljane zaposlena pri neki gostilničarki. Začetkom tega meseca je po naročilu gospodinje v Ljubljani sprejela plačilo 155 K 82 v, denarja pa ni izročila gostilničarki, temveč ji je rekla, da bo dolžnik poravnal svoj dolg z računom od februarja. Pred nekaj dnevi je zapustila Ješelnik službo in pustila svojo ppselsko knjižico svoji gospodinji. Ze 24. januarja pa je dobila gostilmčarka od nje pismo, v katerem ji piše, da je sprejeti denar izgubila in da ji bo celo vsoto z obrestmi vred povrnila. Natakarico so izsledili v Stopanji vasi in jo izročili okrajni sodniji.
Iz ŠL Jerneja. Sprejmite gospod urednik »Slov. Naroda« moj dopis in ga blagovolite uvrstiti v vaš cenjeni list. Čutim se poklicanega, da pišem nekolrko o naši krasno uspeli fantovski veselici, ki se je vršila v nedeljo 22. t. m., v gostilni g. Iv. Rezlja. Ta veselica je bila sicer prva, kar so jih še kdaj priredili šentjernejski fantje, a tako dobro obiskana, da so bili vsi prostori nabito polni. Prihitelo je mnogo fantov iz okolice in tudi drugih gostov; okrog 30 pa je bilo Vrhpoljskih fantov, skoraj do malega vsi, kar je tu najbolj upoštevanja vredno. Čast jim! Prišli so pa tudi Belocerkovčani, med njimi g. Zorko ml. iz Družinske vasi, ki nas je bodril in navduševal, da se naj tesno združimo in postanemo složni, kar bo dalo znamenje, da se bodo spojile veri med Šentjernejeani in Vrhpolj-čani. Bodi jim izrečena na tem mestu najsrčnejša zahvala. Došle Vrh-poljčane je v imenu šentjernejskih fantov prav prisrčno pozdravil tov. g. J. Brulc, ki je rekel med drugim: Prišli ste med nas, da pokažete svoj ponos, da hočete pogumno korakati z nami naprej in ne nazaj. Nato so zaorili iz vseh grl živio-klici in ko so še zapeli pesem: »Hej Slovenci« je množica številnih fantov ob splošnem navdušenju odkorakala v reser-virane prostore. Predno pa so vstopili v sobane pa jim je lOletna deklica v imenu šentjernejskih deklet podarila šopek cvetlic. No to se je pričelo, veselica, tako neprisiljena, kakor še nobena druga. Toliko živahnega \-eselja in navdušenja je bilo med fanti in gosti, da je moglo zadovoljiti vsakogar. Posetili so veselico v obilnem številu tudi gostje, zlasti dame in gdč. so nam delale zabavo pri ple-_su. Ko se je otvoril ples »dame volijo« si se mogel vedno vrteti tako, da je vsak z največjim zadovoljstvom odobraval njih tako veselo razpoloženje. Zabava je bila tako priprosta, a obenem tako vesela, da smo rajali ob zvokih godbe poskočnih valčkov in polk do belega dne. Za vse predpriprave je skrbel aranžer tov. Brulc in ob veselici zasledoval z največjo opreznostjo, da se je veselica tako redno in častno izvršila. Zato mu izrekamo za njega turd in požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo vsem častitim Šentjev-nejskim damam in vri i m gospodičnam za poset in za njih prijaznost z vsakomur in dalje vsemu si. občinstvu, ki je počastilo v tako častnem številu našo veselico. Pred vsem pa se zahvaljujemo bratskim in vrlim fantom Vrhpoljskim, ki so se pokazali ob tej priliki tako ponosne in prijateljsko navdušene. Želimo, da bi se zopet kmalu kot bratje mogli radovati med seboj. Upamo, če ho šlo tako naprej, bo napočil kmalu čas, ko se bomo združili in postali družabni v našem javnem življenju ne glede na to, če nekatere to v oči bode.
Iz Selške doline. Ker je zadnje čase postal naš slavni dr. Krek zelo popularen, zlasti kar se tiče drastičnih izrazov, dovolite, da tudi jaz dodam pikantno zgodbico iz naše doline. Dr. Krek se je namreč začel baviti z naravoslovjem, in sicer je pričel pri stvarjenju človeka. Ovrgel je Kri-stusov nauk, da smo vsi po božji podobi ustvarjeni, ovrgel Darwina in druge take mislece in izrekel te - le duhovite besede:   Vprašal je nekoč moža iz višjih hribov: »Ali veste, kako je nastal ves železniški rod?« — Mož ga radovedno pogleda,   on pa nadaljuje: »Nekoč je bil hudič v Mar-tinjem vrhu, tam je naredil en velik d . . k, iz tega njegovega odpadka so se zaredili črvi, ki so lezli, lezli po hribu navzdol v dolino in čujte, iz teh črvov so nastali Zeleznikarji.« — Ko bi to govoril   kak liberalni doktor ali profesor, bi ga sežgali na grmadi, Češ,   bogokletno   govori in krivo vero uči. Dr. Krek pa je seveda blagoslovljen in tudi njegove besede so svete,   četudi govori o črvih in hudiču. Klerikalcem je samo čestitati na takem možu! In sedaj nastane vprašanje.: Kaki črvi pa so klerikalci, ki- so tega moža volili ponižno in vdano sa častnega občana trga Železniki?
kaflšee aa Laneovess pri Radovljici. To je bilo vrvenja zadnjo nedeljo na prekrasnem eankališča aa Laneovem. Sanka sa sankami so drvita pa lepi strini cesti aavtdat prati Savi, žaaski svat ja
snoval z moškim; vmsa pa vaselo smejanje in kričanje is stoterih nst. Saj jc pa tudi lepo to sankališčs. Prav od Pustega grada se vije po precej strmem bregu v mnogih manjših in večjih kurvah široka cesta proti Savi. Ker je cesta skozi n-skoz v senci in dobro izvožena, je sankališče gladko, ker je še dosti snega in tudi varno. Neumorni lancov-£ki župan je dal napraviti posebno pešpot za sankače in gledalce, da se ne bo treba umikati in bo vožnja po-polno m a varna. In sedaj pomislite. Solnčen zimski dan, kakršen je le na Gorenjskem mogoč, krasno sankališče, prekrasen razgled na Radovljico in za njo stoječe Karavanke, kako se kopljejo v solnčnem svitu; kaj takega nimaš kmalu. Če sam nimaš sank, se nič ne boj. Krepki domačini te naloži na svoje ratiee in te drzno popelje v dolino. Če ti bo zmanjkalo dobre volje, ti jo bodo zopet oživeli veseli in razposajeni Bovčani, ki že zdaj pripravljajo za nedeljo svoj prihod. Kdor bo pa pasel samo svoje oči na pestri sliki in ga bo začelo v pete zebsti, naj se pa obrne do Piže-ve mame, da mu pogreje premrle ude z dobro pijačo in mu podloži upali život z okusnim podložkom. — Torej vi, ki imate kaj korajže in vam preseda odurna megla, lc k nam v solnčni svit in veselo zabavo! Nedelja naj bo naša!
Nezgode. V Koprivniku v okraju Radovljica, se je sunil 8 let stari posestnikov sin med igro s škarjami v desno oko in se težko poškodoval. — Petletni kajžarjev sin Jožef Rudolf iz Hotederšice pri Logatcu je padel doma s peči in si zlomil levo roko. — Neokretno je ravnal vajenec Franc Roš v Novem Vodmatu s ilobertovo pištolo ter se ustrelil v desno roko in se težko poškodoval. — V lesnem oddelku papirnice v Vevčah je padel tram tvorniškemu delavcu Pavlu Debevcu na levo nogo in mu jo zlomil. — V Podgorici je izpodrsnilo dninarici Apoloniji Dra-gar na zamrzli cesti in si je pri padcu težko poškodovala desno nogo. — ITletni posestnikov sin Jožef Ovse-nek se je igral v Kovoru pri Kranju s flobertovo pištolo in si težko ranil desno roko. — Ko je izprožil posestnikov sin Valentin Kovic iz Kresnic dinamitno netilo, je prišel ravno v tem trenotku zraven posestnikov sin Ivan Mahkovič, ter je odnesel težke poškodbe na desni nogi in na enem očesu
Dirka na sankališču v Bohinjski Bistrici. Dne 2. februarja t. 1. prirede športni krogi iz Trsta, Gorice, Kanala in Tržiča dirko na bohinjskem sankališču. Program je razdeljen na štiri dele. 1. dirka za dame, enose-dežne sanke 800 m. 2. Dirka junior je v enosedežna 1200 m. 3. Dirka senior-jev enosedežne 1800 m. 4. Dvosedežna dirka (en gospod in ena dama) 1200 metrov. Za vsako dirko razpisana so tri darila. Najzanimivejša dirka bode točka, 3 v kateri je razpisano tudi prvenstvo. Natančnejši program nam je obljubljen. Na čast dirkačem priredi =e na predvečer v veliki dvorani hotela Triglav športni ples s sodelovanjem c. kr. vojaške godbe št. 47.
Stanislav Mankorski iz Seattle v državi Washington, agent »Patterson Land Companv« namerava v kratkem oditi v Evropo nabirat našelbni-kov za Ameriko. Prišel bo po tem poslu najbrže tudi k nam. Mankow-skemu se očita, da je pregovoril nekega Simona Dudka iz Galicije, da je prodal svojo domačijo ter si v Ameriki kupil novo posestvo. Pri tem pa se jo izkazalo, da je novo posestvo docela neprikladno za obdelovanje, vsled česar je Dudek izgubil celo svoje premoženje. Enakih slučajev je Mankowski zakrivil še več. Kjer bi se pokazal, ovaditi ga je nemudoma e .kr. politični okrajni oblasti.
Ilirska Bistrica šteje po zadnjem ljudskem štetju okoli 900 prebivalcev in 152 hiš.
Poškodbam je podlegel. V Hari-jah v sodnem okraju Ilirska Bistrica je umrl dno 24. januarja posestnik Jožef Hrovatin vsled težkih notranjih poškodb, katere je dobil na Reki, ko ga je voz cestno železnice oodrl in nekaj časa vlekel s seboj.
Ljudsko Štetje v Hrastniku ni izpadlo posebno ugodno: Poznal se je zlasti v steklarni in kemični tovarni hud pritisk na vslužbeno delavstvo. A naj govore številke! Napisalo se je 3260 oseb, od katerih jih je z nemškim občevalnim jezikom 353, s slovenskim pa 2917. Od teh 353 Nemcev je pravih Nemcev okoli dvajset, vse drugo je prodano in podkupljeno blago. Tužna nam majka! K Hrastniku se še šteje del občin Dol in Sv. Krištof, ki segata prav do sredine. Teh prebivalcev je tudi par stotin —-slovenskih seveda, tako da šteje Hrastnik čez 3500 prebivalcev, od katerih je naznanilo slovenski obče-valni jezik okoli 3100.
Ahnicd v Ljubljani. Suoči M je pri mestni policiji kot brez sredstev /glasil 261etni Turek Ahmed Said iz Soluna. Turčin pravi, da je prišel peš iz Italije, da je bil preje matroz tsr hrepeni zopet po morju. Govori tur-
ško; francosko, nekaj angleškega, italijansko in nemška. Tu je v zadnjih letih drugi slučaj, ki gm je doživela ljubljanska policija, da ee je zglasil tudi Turek brez sredstev. ZAhmedom se je vsaj lahko govorilo. Prod isti pa js zablodila semkaj neka mlada Turkinja, lahko as reče, prava krasotios. Bila je čedno oblečena, lepega stasa, zelo mirnega, pokornega obnašanja, a obraz ji js pa bil pravi haremski sijaj. Ahmed js v jezikih naobraien, le-ta je pa govorila samo turško. Ahmed je vse, toda njegova prednica je bila pa zelo izbirčna. Marsikaj se ji je ponudilo, toda mahnila je z roko in odklonila. Ponudil se ji je bil med drugim tudi kruh in pokazalo sirovo meso. In čudo! Hlastnila je po njem in ga a svojimi belimi zobmi naglo pripravila želodcu v pretres. Kakor njegova prednica, tako bode tudi Ahmed imel priliko zopet videti svojo domovino.
Aretacije. V zadnjih 24 urah je policija aretovala 10 oseb in sicer je bila prijeta zaradi prepovedanega povratka 361etna Ivana Grmekova, Nadalje vsled istega prestopka areto-vana 26*letna slaboglasna Ivana Sliko va iz Maribora, ko je šla po Stritarjevi ulici s svojim oboževalcem 231etnim hlapcem Antonom Ocepkom iz Krašnje, kateri je istotako moral s stražnikom. Navedenec je še z nekim svojim prijateljem prejšnjo noč na-hrulil nekega domov idočega poštnega uslužbenca iu ker se je ta postavil v bran, sta ga še vrgla ob tla in ga začela obdelovati. Kot tretja moč je bila zraven tudi nočna tica Šlikova. Nadalje je bila na južnem kolodvoru aretovana neka 231etna žena ključavničarskega pomočnika, koje mož je že v Švici, ker sta vzela za 460 K msbljsv na obroke ter jih potem prodala za 150 K. Za možem jc hotela z denarjem tudi žena, a se je ujela. Zaradi ix>stopanja so bili aretovani nek brezposelni zasebni uradnik, nek natakar in nek dninar. Nadalje so bili aretovani trije prijatelji jeruša, ki so si bili postlali kar na ulici, a jim je policija preskrbela varnejše prenočišče. Nekateri so bili oddani sodišču, proti drugim se je postopalo po policijskih naredbah, slednji so bili izpuščeni pa na prosto.
Vreče se unele. Ko je suoči okoli a/4 na 10. pripeljal po Stritarjevi ulici izvošček Ivan Ahlin, je opazil da gore na stojnici pri frančiškanskem mostu kostanjeve vreče. Takoj je ustavil ter začel gasiti. Prišel je na lice mesta tudi stražnik, ki je s pomočjo organa zavoda za zaklepanje in straženje preprečil, da ni poleg vreč zgorela cela stojnica.
Vmešavanje v aretacijo. Ko sta včeraj popoldne dva stražnika v Stritarjevi ulici aretovala nekega pi-jančka, ga jc začel nek za njim idoči hrvaški delavec hujskati k uporu. Ker le ni miroval, sta varnostna organa še njega predstavila k uradu, in ker je napovedal napačno ime, so ga utaknili v zapor.
Sulca sta ukradla snoči v Frid-lovi restavraciji dva individua ter tra odnesla izven mestnega poroerija. Sulc je tehtal 5 kg. Poskrbelo se je pa toliko, da dobita oba za Fridlovc-£-a sulca še »žolco«.
Ukraden je bil v Sneberjih posestniku Franu Lovšetu voz in dve konjski opravi (komata). Pozor pred nakupom!
Svetilka se je ubila sno nekemu krojaškemu mojstru, baš ko jo je prižigal. Že z gorečim petrolejem je padla na tla. kjer se je razbila, petrolej pa je hipoma začel goreti Ogenj ho pogasili domači.
Neotesana nagajivost. Minuli teden je nek neznačajnež na Franco-vem nabrežju nekemu ribiču z verige odtrgal zaboj, v katerem je imel za 7 K piškurjev.
Pobegnil Je v ponedeljek zjutraj dne 23. t. m. 14letni trgovski vajenec Albert Hribar, doma iz Trboveli na Štajerskem, učil se je pri tvrdki M. Orehek v Ljubljani. Komur je kaj znano o njem. se prosi, da javi mestni policiji v Ljubljani.
Izjrubljeno in najdeno. Natakarico Marija Rabičeva je izgubila bankovec za 20 K. — Pismonoša Blaž Podbevšek je našel konjsko odejo.
HflrOdnBlSSDT ~
Družbi sv. Cirila in Metoda v korist se jo zavarovala rodoljubna ga. Marija Jonko v Bovcu pri »Prvi češki« za vsoto 500 K. — Gdč. Lojzi-ka Mastnakova v Brežicah je poslala 8 K in povedala v verzih, kje jih jc dobila: »Na dan sv. Štefana nam bila je prilika dana, smo v Slogonsko se podali, se v mali družbi pri Rada-noviču zbrali, smo pili in peli, se dobro imeli, se prav radovali, družbi pa 8 K nabrali.« — V gostilni pri »Perkotu« je nabralo veselo omizje tržiških Slovencev 6 K in tako prijetno in koristno praznovalo imendan g. Toneta S. — Hvala iskrena!
Žensk« in moška podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Kranju priredita dne 1. februarja v Sokolovi telovadnici veliko vssslios »Kmečko gostijo«.
IHdiaJalea sv. Cirile te Mitaaa se obalna Jsssaisa ima dne 12. februarja ob 3. popoldne v restavraciji pri Sokolu svoj občni sbor.
Is Mane, Oselenela vejica tuk. moške podružnica C. M. družbe priredi dne 3, februarja (na 8večnioo) v prostorih Polajeve restavracije a sodelovanjem pevskega društva »Zori-slave« in »Dramat. kluba« zabavni večer a petjem, igro, šaljivim prizorom in plesom — nič izrednega sicer, ničesar v pompozneni slogu, ker je odbor že vsled u bežnih lokalitetnih razmer utesnjen, vendar pa z namenom nuditi cenj. udeležencem nekaj zabave.
Druitveno naznanila.
Opozarjamo na sobotni VI. čitalnični plesni večer. Kakor že naznanjeno, se bo prireditev vršila v vseh čitalničnih prostorih ljubljanskega Narodnega doma. Začetek točno ob 8. zvečer. Torej 28. t. m. vsi čitalni-čarji k družabnemu večeru!
Slovenskega lovskega društva III. redni občni zbor s običajnim sporedom, se vrši na Svečnico ob 2. popoldne v restavraciji g. Josipa Schreva na južnem kolodvoru v Ljubljani. Po društvenih pravilih je treba za sklepčnost eno tretjino članov. Ce bi jih ob 2. še ne bilo, se vrši uro pozneje izredni občni sbor, ne glede na število udeležencev. Vsak, na občnem zboru navzoči član more zastopati 5 nenavzočih članov. Na občnem zboru se bo razpravljalo več važnih stvari, zlasti o lovski centrali, ki naj bi se bavila s prekupovanjem divjačine. Odbor prosi svoje člane, da naj se občnega zbora udeleže v kolikor mogoče velikem številu, zlasti apeluje na člane s Štajerskega, Primorskega in Koroškega, katere prosi, naj se med seboj dogovore, koga pošljejo v odbor, ker morajo po pravilih biti v odboru zastopane vse sloveu-ske dežele. Kdor namerava priti na občni zbor, naj pride že v sredo zvečer na veliki lovski ples, da tako združi prijetno s koristnim.
Veliki lovski ples. Kdo še ni slišal teh besed! Gredo v vseh slojih, pri starejših in mlajših, od ust do ust kot brzojavka, ki bo tvorila v zgodovini posebno poglavje. Kdor pa je tak, da je s smolo v najožji zvezi, da res še ni slišal pripovedovati, oz. da še ni čital o vršitvi velike pred-pustne veselice, ki jo priredi Slovensko lovsko društvo dne 1. februarja v vseh gornjih prostorih Narodnega doma, naj postoji, ako mu je usojeno prebivati v Ljubljani, malo pred pošto in slišal bo lahko na lastna ušesa, da se najmanj vsaka druga družba šetalcev pogovarja o tej prireditvi. In vi vsi, ki ne vdihavate ljubljanske megle in ljubljanskega prahu, pa postojte v svojem kraju na trgu za trenotek ter poglejte na kak vogal in zvedeli bodete, da se vrši 1. februarja v naši stolici nekaj, česar še ni bilo, nekaj popolnoma novega. Da bo ta prva prireditev slovenskih lovcev vspela kar najboljše in najlepše, nam daje zadostno garancijo na eni strani damski odbor pod načelstvom ge. Franje dr. Tavčarjeve, na drugi pa dekoracijski odsek, stoječ pod poznatim vplivom prvih moči na slikarskem našem polju. Iz teh zadnjih je sicer težko spraviti kak povoljen odgovor, toliko so nam vendar blago volili povedati, da bodo vsi prostori ozaljšani z zelenjem in razno lovsko opremo — med Jcojo ne bo nedostajalo različnih prebivalcev naših gozdov, ne rogov naših gozdnih in alpskih rogatih živali in ne drugih okraskov iz stanovanj lovcev. — Dunajska lovska razstava v miniaturi — menda . . . Posebno raično in mikavno hoče olepševalni odsek opremiti paviljone, kjer bo mnogoštevilni damski odbor podajal okrepčila, cvetke in lovske spominke. Baje bo vsak paviljon zase tvoril umetniško dovršeno celoto ... Če povemo, da bo v vsakem slika ali sličica, predstavljajoča kak šaljiv ali resen doživljaj iz življenja lovcev, nismo povedali več nego vemo zaenkrat somi. Za slučaj pa, da se nam posreči izvedeti še kaj, sporočimo že hs pravočasno. Tudi se sliši izza kulis, da bo izšel ta večer »Šaljiv lovski list« s članki in drugim prvih naših humoristov — lovcev. Tcžkoče jim dela baje le-to, da ne morejo dobiti odgovornega urednika in da nek pesnik nima časa, stresti iz rokava lovsko navdahnjenih »gštancelnov«. Cel odbor Slov. lovskega društva z najrazličnejšimi odseki dela torej na to, da bo našel vsakdo ne le kar najboljše za pogasi-tev žeje in lakote, marveč tudi na to, da bo našel vsak, kdor se udeleži tega večera, kar najvišje animirano sa-bavo. Vsakdo — brez razlike naj se smatra vabljenim, da pride 1. februarja ob 8. zvečer v Narodni dom. Toaleta bodi poljubna, najpriklad-nejša pa je lovska, planinska ali pa športna.
Trgovski plesal veoeek, Kakor smo se poročali priredi plesni odsek slov. trg. društva »Merkur« dne 4. februarja t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma«, plesni vaooric. Pri rs* ditslji so si stavili se nalogo pod vse-
e
ti ves pserslmu, da bo ta prireditev vredna dosedanjih plesnih prireditev našega društva, ki so postala Jako priljubljena. Vabila se bodo razposlala še ta teden. Ksr pa je pri največji pazljivosti popolnoma izključeno, da 'bi se kakega prijatelja naših prireditev ne prezrlo, usojamo se vse dotidnike, ki bi vabila tekom tega tedna ne dobili najuljudneje prositi, da zahtevajo vabila pismeno ali ust-meao pri društvu. Vstopnice se bodo prodajale v trgovinah gg. Gričar & Mejač, I. Samec V. Petričiča nasl. in Ivan Kostevc, dobile se pa bodo tudi na večer prireditve pri blagajni. Pri plesnem venčku, čegar čisti dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva, bo svirala slavna Slovenska Filharmonija. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Kot vsako leto so tudi letos prireditelji oskrbeli za krasne redeča dame (damska darila). Za prireditev vlada živahno zanimanje, ter po tem sklepajoč upamo, da bo udeležba velika in bo vsakega posameznika zadovoljila.
Cerele franco»illyrien si je ua občnem zboru dne 20. t m. izvolil tale odbor: dr. Valentin K o r u n, predsednik; Jožef Reisner, tajnik; gdč. Vera VerŠec, blagajni-čarka; gdč. Marija W i r g 1 e r, arhi-varka. Nedavno ustanovljena društvena knjižica šteje približno 80 del najmodernejših francoskih pisateljev, društvena blagajna ima čistih K 349*57. Po končanem dnevnem redu se je vršila prisrčna odhodnica dosedanje blagajničarke, ge. dr. Fer-jančičeve.
Telovadno društvo Sokol v Dom. Žalah priredi plesni venček dne 19. februarja 1911. Ker je to prva prireditev, ki se vrši v dvorani novega Sokolskega doma, se je nadejati obilne udeležbe, h kateri vabimo vse bližnje in daljne prijatelje našega društva.
Kamniški »Sokol« priredi na nedeljo, dne 5. svečana, kakor smo že poročali, svojo I. društveno maska-rado pod naslovom »Eno noč na Japonskem«. Vse priprave za to prireditev so v najboljšem teku in zajamčena je zabava. Vsakdo torej, komur je procvit kamniškega »Sokola« mar ter komur je do neprisiljene zabave, posetil bode gotovo ta dan omenjeno prireditev. Zanimanje za maskarado je v mestu in v okolici zelo živahno. Svoj poset obljubili so tudi Ljubljan-čanje, ki se ob enaki priliki pokažejo zelo naklonjene kamniškim narodnim društvom. Veliko število mask vseh vrst priglasilo je že svojo udeležbo. Na trgu »Suki Snki« nudila se bode starim in mladim lepa prilika okušati čar valčka v japonski noči. Plesne in koncertne točke proizvaja si. mestna godba kamniška, ki se že sedaj prav pridno uri v izvirnih japonskih komadih.
Telovadno društvo Sokol v Kamniku. Društveni redni občni zbor se vrši v soboto dne 28. prosinca t. 1. v društveni telovadnici točno ob 8. zvečer. Spored: 1. Nagovor predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo načelnika. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Volitev odbora: staroste, podstaroste, načelnika, 6 odbornikov, 3 namestnikov in 2 pregledovalcev računov 7. Volitev 6 delegatov na župni občni zbor. 8. Volitev 2 delegatov na občni zbor S. S. Z. 9. Slučajnosti. Na zdar!
»Sokol« ua Jesenicah ima v nedeljo, dne 29. t. m. ob 2. uri popoldne v restavraciji pri »Sokolu« na Jesenicah svoj občni zbor.
Sokol v Trebnjem priredi svojo predpustno veselico s plesom dne 5. februarja v gostilniških prostorih g. Alojzija Pavlina.
Gasilno društvo v Postojni priredi dne 29. t. m. v prostorih hotela Ribnik veselico s plesom.
Sokol v Ilirski Bistrici je priredil v nedeljo 22. t. m. veselico v prid Sokolskemn domu. Obisk je bil izvanredno velik, jasen dokaz, kako priljubljen je Sokol v vseh slojih prebivalstva. Med tujci smo opazili tudi brate Sokole iz Št. Petra na Pivki. Po preteku treh let, igrali so zopet igro »Trije tički«. Igrali so prav dobro, živahno, s pravilnim tempom, igra — posebno v drugem dejanju, seenično zvezana z velikimi težavami za mali bistriški oder! Tudi petje pod vodstvom g. Kurenta je splošno ugajalo. Pevsko društvo, ki je spalo dve leti, vrlo dobro napreduje, to smo doA^olj jasno uvideli, pri pesmi »Spoved«. Tudi materijalni uspeh Sokolske veselice je razveseljiv, nabralo se je okoli 330 kron! — V nedeljo 29. t. m. ima Sokol letni občni zbor v hotelu Tomšič v Ilirski Bistrici.
Narodna čitalnica v Vipavi je na
občnem zboru 18. t. m. v odl^ov izvolila naslednje gospode: predsednik Mirko Paulin, podpredsednik Anton Boječ, tajnik Ivan Metelko, knjižničar Bado O rum, blagajnik Ivan Može, preglednika pa g. Evgen Sfiligoj in g. Frane Poman.
»»Sokol« t ftt. Petru na Krasa priredi dne 2. februarja t 1. v prosto, rib »Narodne gostilne« veliko plesne zabavo.
A kad. teka. društvo »Tabor« v Gradcu priredi svoj III. redni občni •bor v torek, dne 31. t. m, v društvo* mh prostorih (Schonaugasse 17, L
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju ima svoj občni zbor 28. t. m. Lokal: XVIII. okraj vogal Karl-Beckgasse in Schopen-hauerstrasse 55.
Akad« društvo »Ilirija« v Pragi ima dne 28. t. m. svoj občni zbor. Lokal: Taborska 14. I.
Prosveto.
Slovensko deželno gledališče. Danes se poje drugič (za par) nova velika opereta »Baron Trenk« Srečka Albinija. — V soboto drugič (za par) legenda »Tujec« Jeroma Jeroma. —
V nedeljo popoldne ob 3. opera »Ca-rostrelec«, zvečer ob 7. opereta. — V torek opereta.
Razgled po slo^njKem svetu.
— Za rodbino slovenskega avia-tika Rusjana so nabrali v Belgradu že 5000 dinarjev. Cim pošljejo svoje prispevke še častniški zbori posam-nih garnizij v notranjosti Srbije, bodo Rusjanovi roditelji pozvani v Bel-grad, da se jim osebno vroče nabrani prispevki. Pripominjamo, da je bel-gradska mestna občina prispevala za Rusjanovo rodbino znesek 250 dinarjev. — Umestno bi bilo, da bi se goriški Slovenci primerno zahvalili bratom Srbom za ljubezen in sočutje, ki so je izkazovali njihovemu nesrečnemu rojaku Edvardu Rusjanu.
~ Bolezen bolgarskega politika. Iz Sofije poročajo, da je opasno obolel bivši bolgarski minister in eden najuglednejših bolgarskih politikov Dragan Cankov. Bolezen je tembolj nevarna, ker je Cankov že zelo star — blizu 80 let. Dragan Cankov je bil vse svoje življenje navdušen Slovan, zlasti velik prijatelj pa je bil ruskega naroda. Na lanskem slovanskem kongresu v Sofiji, ki se ga je vdele-žil tudi Cankov. je nasvetoval zbranim slovanskim delegatom, naj bi proglasili ruščino kot mednarodni slovanski jezik.
— Izredna skupščina »Matice Hrvatske« se je vršila preteklo nedeljo v Zagrebu. Skupščine sta se udeležila tudi predsednik »Slovenske Matice« profesor dr. Fran Ilešič in intendant belgradskega narodnoga gledališča Milan Groll. Skupščina je po poročilu društvernega tajnika dr. Bazale soglasno odobrila z »Matico Dalmatinsko« sklenjeni sporazum. Po občnem zboru se je vršila enketa glede negovanja in purificiranja hrvaškega jezika.
— Milijonsko darilo ruskega bankirja. »Golos Moskvi« poroča, da je dobil predsednik gosp. društva v Tiflisu od bankirja Džamgarova v Moskvi pismo, v katerem le-ta sporoča, da je podaril za ustanovitev knietsko-gospodarskesra inštituta na Kavkazu 250.000 rubljev asi 625.000 kron in svoje veleposestvo v jelisavet-polski gubemiji, ki je vredno 1 milijon rubljev ali dva in pol milijona kron. Džamgarov je torej daroval za ustanovitev omenjenega instituta skupaj 3 milijone 25.000 kron.
— Avstrijski general — navdušen Jugoslovan. Iniciativo za izdajo jugoslovanske enciklopedije je dal, kakor je znano, vpokojeni avstrijski generalni major Marko Crljen, ki je v to svrho takoj položil 20.000 kron in jih izročil »Jugoslovanski akademiji« v Zagrebu. Crljen je sestric in naslednik pokojnega srbskega juua-ka generala Hrvatoviča, ki mu je zapustil lepo premoženje. Te dni je bil general Crljen v Nišu, da proda nekaj tamkaj se nahajajočih podedovanih zemljišč. Crljen je del teh zemljišč prodal delniški družbi niškega kopališča za 56.000 dinarjev. Ta denar bo podaril »Jugoslovanski akademiji« v Zagrebu. Ostanek svojega velikega premoženja pa bo zapustil za razne človekoljubne in kulturne jugoslovanske ustanove.
— Slovanski ples v Belgradu. Preteklo soboto se je vršil v Kolar cevi dvorani v Belgradu veliki slovanski kostumni ples, ki ga je priredil Rusko-srbski klub. Udeležilo se ga je nad 1000 ljudi iz uajodUčnejših belgradskih slojev. Navzoči so bili med drugimi: kraljevič Gjorgje, princ Pavle, ruski poslanik Hartvig z vso svojo rodbino in s člani poslanstva, bolgarski poslanik Tošev z gospo, nemški poslanik pl. Reicheuau itd. Ples je otvoril kraljevič Gjorgje z gospo Timotijevičevo, soprogo pravosodnega ministra. Prva točka je bila seveda   srbsko narodno kolo.
V poročilu »Tribune« Čitamo o tem slovanskem plesu med drugim tudi to-le, kar <bo morda naše čitatelje zanimalo: »Nam Srbom najsimpatič-nejši narod slovanski — Slovence je nan% predstavljala ta večer gospica Milana P. Mijatovičeva. Gnsplea je to pot Šele prvič vstopila v družbo iu imela js srečo, da je bil njen kostum najlepši in najtateresantnejii as vsem plesu. Na glavi je imela kapico,
ss^ss^^an^an^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^aMa^a^aVa^a^ala^a^a^a^a^aVal
visoko kot turban,  okrašeno i sla-
tom, Slovenci jo imenujejo sv bo. oblečena je bila v svileno krilo višnjeve barve, spredaj predpasnik, okrog života pas in verižica, preko bluze svilena pestra ruta. Vse skladno in harmonično,   z eno besedo_
najlepša pojava . . . Gospodje so se vrlo malo kostumirali. Zabeležiti je vredno edino dr. N. Županića v lepi slovenski narodni noši. Široka bela srajca, preko ram vržen kratek suknjič, pester telovnik z okroglimi srebrnimi gumbi, nagelj na klobuku, visoki škornji — pravi Slovenec . . .«
Književnost.
— Neue astronomisehe Entde-ekung. To je naslov knjigi, ki je med astronomi vzbudila veliko zanimanje. Pisatelj Herman Haupt dokazuje v njej, da rabi zemlja le 262/3 dni, da pride okrog meseca, zemlja in mesec da prideta v 346 dneh okrog soln-ca, zemlja, mesec in solnce pa v 18 letih in 11 dneh okrog centralnega solnca. Cena K 360. Dobiva se v »Narodni knjigarni«.
Izpred sodili
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Pomota.   Nedavno se je Alojzij
Kazbergar pogodil z nekim Šego za gramofon in stojalo. Pogodila sta se, da bo dal g. Razbergar Segi nov gramofon in stojalo, starega pa bo s stojalom vred vzel nazaj. G. Razbergar je res dostavil Šegi nov gramofon in stojalo na dom, staro stojalo in gramofon pa je vzel. Naenkrat pa je -t.il pred tukajšnjo okrajno sodnijo +ožen, da si je prisvojil stojalo, ki je bilo zarubljeno. Obtoženec je seveda stvar pojasnil, da on ni vedel, da je stojalo zarubljeno, na kar je bil oproščen.
Neopravičeno ravnanje. Urarski
pomočnik iz Rožne doline J. B. je naročil pri tvrdki Bial & Freund na Dunaju fotografičen aparat, vreden okoli 60 K. Ker ga ni imel s čim plaćati, ga je tvrdka rubila, Pri tem pa aparata ni dobila več pri njem, temle zastavni listek, ker je bil B. aparat že zastavil. Vsled tega je bil B. obsojen na 3 dni zapora.
Nepoštenost. Nedavno je dal Matevž Zalar Jožefu Petriču dva čopa divje koze (Gamsbart), da mu jih iz-pere in lepo priredi. Kmalu potem je Petrič Zaiarju poslal manjši čop, vreden 10 K, večjega in lepšega, ki je bil vreden 40 K, pa ni poslal, temveč ga je zastavil pri Feliksu Trojarju v Bohinjski Bistrici za 10 K. Vsled tega nepoštenega dejanja je bil Petrič obsojen na teden zapora, poleg tega pa mora plačati Zaiarju 40 K odškodnine.
Obdolžeua zakonska dvojica. Xe-
dnvno smo poročali, da sta stala pred tukajšnjim    okrajnim   sodiščem za-i  ijska Valentin in Katarina Kuga, obtožena da sta nekemu Tomcu kradla različne stvari, kakor: deske, kole, vreče, komat itd. Razprava se je vadi zaslišanja   novih   prič preložila, daljevalo se je 24. t. m. Priče niso gle tatvine potrditi. Tudi Kuga in crova žpna obdolžitve odločno zanikata.   Vsled   tega  sta   bila oproščena.
Brezbrižnost.   Nedavno je vozil Miklošičevi   cesti   Juri Klensar. Ker je imel v neki hiši opraviti, je ,
stavil, ga pustil s konji na cesti ter šel v hišo. Ker ga precej časa ni bilo iz hi o se konji naveličali čakati in [peljali voz naprej. Lahko bi se bila pripetila kaka nesreča, ker so se konji sami brez voznika sprehajali po ljubljanskih ulicah. Vsled te brezbrižnosti jc bil Klensar obsojen na 12 ur zapora.
Ribja lovca, Jakob Osmek, po-sestnik pri Mariji "Devici v Polju in Frane Nemec, posestnik v Zg. Kašlju, sta nedavno lovila ribe v lovišču Vevške papirnica Pri tem poslu ju je zasačil lovski čuvaj Jože Strah in ju naznanil. Možakarja prosita */:a mil^tno godbo, posebno ker nista nič ujela. Obsojena sta bila vsak na 24 ur zapora.
Ruzne stvari.
* Polom duhovskega zavoda. V
riorenci so duhovniki leta 1908 ustanovili duhovsko banko, imeno »Ban-ca del Clero d i Fironze«. Predsednik te banke je bil nadškof. Dve leti je delala ta banka in prišla je na kant. Nadškof je hitel v Rim in je papeža prosil za pomoč. čeŠ, da je treba saj pol mili.l°na kron, da more banka likvidirati. Papežev zaupnik, ravnatelj klerikalnega zavoda »Banca di Roma« je bil poslan v Florenco, da stvar preišče. Študiral je in študiral in končno prišel do spoznanja, da je neba žrtvovati dva milijona kron, če naj bo duhovski banki v Florenci omogočeno mirno likvidirati. V Vatikanu so pometi i po vseh blagajnah, da so spravili skupaj dva milijona. Res* prava sreča je, da ljudje še toliko darujejo za papeža, za misi* jone in za duše v vieah. Tako vsaj
? papež lahka kaj odriaa, tndsr as jc bati, da bi kakega Škofa in nekaj ko-rarjov zaprli. Pape* je torej plačal
ta dva milijona, banka je likvidirala« papež je pa zaradi tega tako hud, da je štiri izmed prizadetih duhovnikov suspendiral.
* Zopet škandal v Vatikanu. Is Rima se poroča, da jc bil dragi poveljnik papeževe telesne straše, polkovnik Pfvffer, odslovljen. Govori se, da je prišel Pfvffer v nemilost, ker je živel skrajno rasnsdano, od druge strani pa se zatrjuje, da je bil zapleten v neke nečedne denarne operacije.
♦ * Zopet eden. No Ogrskem so aretirali lazarista Jožefa Konigs-bergerja iz Gradca, ki je kot misijonar v občini Etyek med spovedjo zlorabil nekega malega fanta in mlado deklico za svoja svinjarska poželjenja,
* Umor in samomor. V nekom hotelu v Zižkovu, predmestju Prage, je ustrelil 201etni sedlar Groimus svojo enako staro ljubico Ano Sach in nato samega sebe. Vzrok je bila ne-
' srečna ljubezen.
* Proti bolezenskemu spanju. V Londonu se vrše sedaj konference zdravnikov in profesorjev o bolezenskem spanju. Referati so razdeljeni po narodnostih.
* Pristaniški pomol se je po-greznll. V Nantesti se je pogreznil v soboto pristaniški pomol v dolžini 80 metrov in v širini 20 metrov. Pomol je bila lanska vodna katastrofa izpod-kopala, vendar pa ni bilo videti na zunaj nobenih poškodb. S pomolom je izginilo tudi več železniških vozov in veliko dvigalo. Škodo cenijo na 600.000 kron.
* Vagon živega blaga. V Cen-stohovi so ustavili na žele?niči vagon z mladimi deklicami, ki so bile namenjene čez mejo v Hamburg in od tam v Ameriko v nočne lokale. Kupcevalca, ki je spremljal te deklice, so zaprli, deklice same pa pošljejo nazaj v njih domovino.
* Blaznež. V ponedeljek se je oglasil nek tujec pri angleški banki in je oddal blagajniku neko pismo. Ko je ta pismo prebral se je obrnil do tujca z besedami: »Vi tedaj trdite, da ste najstarejši sin kraljice Viktorije.« Tujec pa je odgovoril: »Plačajte mi takoj milijon funt šterlin-gov sicer izgubite vi in š> nekaj oseb življenje.« Mirno in v prepričevalnem tonu mu je odgovoril blagajnik: »Gotovo se bo zgodilo kraljeva visokost!« ter je poslal blazneža na policijo namesto k glavni blagajni. Ko je tujec to zapazil, je potegnil revolver ter hotel ustreliti. Stražniki pa so to preprečili in ga uklonili.
* Strahovite sirovosti. V Boznu 60 prišli na sled strahoviti sirovosti. Sneha je imela že leta svojo slaboumno taščo zaprto v neki sobi. Sosedi so začeli sumiti, da ni vse v redu, ker je prihajal iz te sobe neznosen &inrad in naznanili so zadevo policiji, ki je našla starko vso v blatu in polno mrčesov in črvov. Prepeljali so jo v bolnišnico, nečloveško sneho pa so oddali sodniji. — V Regensburgu je zaklal potnik za stroje Anton Grassi svojo mater, ker ga je kregala zaradi njegove pijanosti. Prerezal ji je z nožem žilo - odvodnico na stegnu. Ko se je Grassi iztreznil, se je sam javil policiji.
* Kuga, V Pekingu so se pojavili zopet novi slučaji kuge. Zbolelo je 5 oseb. Mesto, v katerem stanujejo inozemei, preskrbujejo zelo marljivo z živili. Zaprli pa bodo ta del mesta proti vsakemu prometu šele če bo skrajna sila in se mora to 24 ur preje naznaniti. — V Charbinu umre vsak dan kakih 300 oseb. — V Cif u je zbolelo v ponedeljek 12 oseb, v Tientsinu pa je umrlo 14 oseb za kugo. Kuga se strahovito hitro širi proti jugu. — Iz Pekinga prihajajo vesti, da beže inozemei v gručah proti morju. Cesarska palača je z vojaštvom zastražena. Proti Fuidsiati-nu, glavnemu mestu Tarbina so odšli vojaški oddelki pod vodstvom angleških zdravnikov, ki imajo nalogo, da požgo okužene dele mesta. Vojaštvu se postavljajo na njega poti močni oddelki oboroženih domačinov v bran, tako da je večkrat primorano rabiti orožje. Boj proti kugi ima tak značaj, kakor bi šla vojska proti vidnemu sovražniku na vojno.
* Podmorski čoln v stiskah. Vsak se še spominja grozne smrti, ki je dohitela moštvo uekega japonskega podmorskega čolna, sedaj bi se bilo isto skoro zgodijo moštvu nemškega podmorskega čolna št. 3. V pristanišču v Kielu, se je potonil čoln, k«r se je napolnila vsled neke poškodbe ena celica z vodo. Takoj je prišla na mesto nesreče adja za dviganje »Vulkan« iu ves kran cesarske ladjedelnice. Podmorski čoln je imel kisika sa^ mo za 48 ur, moštva pa 30 vojakov in l^omorščakov. Združenemu delu se je potem posrečilo dvigniti podmorski čoln toliko, da so mogli rešiti 27 oseb iz čolna, samo trije pomorščaki, ki so bili v stolpu, se nahajajo še v čolnu, upajo oa, da rešijo tudi te, prodno jim zmanjka kisika.
Odlok
veUavljan. Zvona tiskarna in trgo-viaji v Celja sonet odprti. Celje, 2e. januarja. Včeraj popoldne sta se podala predsednik Zvese ak>v. posojilnic del. posl. dr. Kuko-vec in odbornik dr. Koderman v Gradec k namestniji, da kar najenergičnije protestirata proti ukrepu mestnega urada celjskega glede zatvorit-ve slovenske tiskarne in papirne trgovine v Celju. Namestili j a je na to snoči telefoničnim potom zaukazala celjskemu mestnemu uradu, da mora takoj zopet dovoliti nadaljno obrato-j vanje v tiskarni in trgovini, dokler se vloženi rekurs proti razpustu Zvese slov. posojilnic ne reši. Da pa ta rekurz ne bo brezuspešen, izhaja iz včeraj poslanega (zgoraj priobčene-ga op. ur.) članka. — Razburjenje je bilo snoči med naprednimi celjskimi Slovenci toliko, da so se v klerikalnem hotelu »pri belem volu« bali za okna v prvem nadstropju, kjer se nahaja dr. Benkovičeva pisarna.
Dr. Denkovič proti slov. podjetjem v Celju.
Celje, 26. januarja. O priliki iu-tervencije pri štajerskem c. kr. na-mestništvu zaradi celjske zveze slov. posojilnic, tiskarne in trgovine, se je dognalo, da je res slovenski poslanec dr. Denkovič vložil lažnjiv memorandum, v katerem dolži »Zvezo slovenskih posojilnic« raznih neredno-sti in zahteva od vlade, naj društvo razpusti. Pomagal mu je pri tem predstojnik celjskega magistrata dr. Ambrož i č, ki je izdal uradno potrdilo, da so dr. Benkovičeve laži čista resnica. Ko se je na pristojnem mestu ta umazana sfera primerno osvetlila, je bila naredba celjskega magistrata takoj razveljavljena. Da se pa ne bi zadeve krivo razumelo, Še enkrat opozorimo, da imenovano društvo ni isto, kakor zadružna zveza v Celju. Imenovano društvo uima drugega delokroga, uego voditi obrat v lastni tiskarni, kn.i igro veznici in trgovini s papirjem. Vse kreditne posle in revizijo slovenskih posojilnic ima v rokah Zadružna zveza v Celju. Bližnji občni zbor društva zveze slovenskih posojilnic v Celju bode pa isto tako izkazal le znaten gmotni napredek. Ruvanje dr. Benkovica je naperjeno le zoper naoredno stranko in se je njegovim lažem žali bog vlada začasno na lini vsedla.
Poslanska zbornica. Dunaj, 26. januarja. V poslanski zbornici je govoril kot prvi češki agrarec Udržal ter poudarjal, da nova vlada ne zasluži zaupanja ne le glede narodnopolitičnega. inarveč -u-di glede gospodarskega vprašanja. Tako postopa vlada tu u i proti agrarni stranki krivično, kar se je posebno jasno pokazalo v proračunu. Za Udr-žalom je govoril zgornjeavstrijski krščanski socijalec Hauser. ki je kritiziral afero zdravnika v Riedavu. Nastal je oster prepir zaradi te debate in nemški poslanci so si začeli v ostrih besedah nasprotovati. Daues popoldne bo debata najbrže končana. Kot glavni kontragovornik je določen Kramar, kot progovornik pa poljski poslanec Kozlowski.
Slovensko vseučiliško vprašanje. Dunaj, 26. januarja. Danes dopoldne je bila pri na učnem ministru Stiirgkhu deputacija obeh jugoslovanskih klubov, sestoječa iz poslancev Ploja, Dulibića in Povšeta, da se informirajo o stališču vlade napram italijanski pravni fakulteti ter povedo zahteve Jugoslovanov. Iz nemških krogov se poroča, da se vlada ne upa dovoliti Jugoslovanom kakih koncesij, ki bi dale kaj upanja, da se uresničijo slovensko vseučiliško vprašanje. Nemci odločno protestirajo proti temu, da bi se dovolila Slovencem kaka docentura v Pragi ali pa v Krakovu. So pa Nemci zn to, da se da Slovencem kot nekaka koncesija nekaj olajšanj glede študij na zagrebški univerzi. Danes naučno ministrstvo pa tudi ni bilo v stanu v tem oziru ponuditi slovenski deputaciji kake koncesije. Ko se je deputacija vrnila so sklicali jugoslovanski poslanci ob 2. popoldne slovenski visokošolski klub na posvetovanje. I Dunaj, 26. januarja. Iz postranskega vira izve naš dunajski urednik, da je naučni minister Sturgkh deputaciji povedal, da vlada nikakor ne mpre dovoliti Slovencem docent ur niti ▼ Pragi, uiti v Krakova, pač pa bi se dalo govoriti o zagrebškem vprašanju reciprocitete, seveda tudi to le pod nekimi modifikacijami. Reciprociteta se zagrebškemu vseučilišču nikakor ne more prisnati, pač pa bi mogla vlada biti sa neke olajšave s tem, da bi as v Zadru napravila iz-praševalna komisija sa II. in III. pravniški ispit. To bi mogla biti največja koncesija, ki bi jo vlada mogla dovoliti v tem vprašanju. Po tej propoziciji vlade ps bi se ne dosegel ni-ti minimum, ker zahteva slovenski vseučililki klub in samo cheebi je umevno, de eeetopnflti v klubu ne
aerajo cogUiati e tem predlotora.
Tudi so Hrvati odločno proti tema, da bi se vpraianje reciprocitete izpitov na zagrebškem vseučilišču rešilo na ta način, da bi se ustanovila izpraševalne komisije za II. in III. ispit v Zadru. Ker je to poročilo prišlo, kakor že rečeno, iz postranskih krogov, seveda ni popolnoma zanesljivo. Vsekakor pa pade tudi v tem vprašanju najbrže še danes odločitev v velikošolskem odseku. Klerikalci in »Slovanska Enota«.
Dunaj, 26. januarja. Od klerikalne strani se poroča nemškim listom, da je Šusteršičeva skupina zelo malo pristopna češkim predlogom glede sanacije »Slovanske Enote«. Od klerikalne strani se delajo težkoče, posebno na ta način, da zahtevajo, da imej vsak klub samo po en glas. Tako bi imel potem enotni češki klub ravno toliko glasov, ka/kor Jugoslovanski klub. Številno razmerje med Jugoslovani in Cehi bi bilo potom kakor 2 proti 1, med tem ko bi ta češki glas zastopal 74 čeških poslancev, oba jugoslovanska glasova pa samo 36 jugoslovanskih glasov. Klerikalna impertinenca.
Dunaj, 26. januarja. V današnji seji železniškega odseka so slovenski klerikalci izrabili nenavzočnost poslanca Ivana Hribarja, da bi mu odvzeli dva zelo važna referata. Poslanec Hribarje referent o kranjskih železniških zvezah vobče in o zgradbi nove proge Vrhnika - Idrija še po-sebe. Predsednik železniškega odseka poslanec dr. Svivester je naznanil, da se je poslanec Hribar pismeno opravičil, da radi bolezni ne more prisostvovati seji, ter z ozirom na to odstavil Hribarjeva referata z dnevnega reda. Navzoča klerikalna poslanca dr. Benkovič in Jarc sta proti temu protestirala ter predlagala, naj se Hribarju ta referata odvzameta ter izročita kakemu drugemu poslancu. Poštenjaka sta seveda s svojim predlogom sijajno pogorela.
Malorusi proti vladi.
Dunaj, 26. januarja. Jutri se zglasi pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu deputacija nialo-ruskega kluba, da ga obvesti, da bodo Malorusi započeli proti vladi naj-ostrejšo opozicijo, ako ne bo izpolnila znane maloruske zahteve, predvsem, ako ne bo končno definitivno rešila vprašanje o ustanovitvi malo-ruskega vseučilišča.
O zasedanju državnega zbora.
Dunaj, 26. januarja. Poslanska zbornica bo danes končala razprvo o državnem proračunu. Nato bo zasedanje prekinjeno do 6. ali 7. februarja. Med tem bodo zborovali posam-ni odsek. V ponedeljek se prične zasedanje delegacij v Pešti. Avstrijska delegacija bo imela plenarno sejo v torek.
Srbski konzulat v Pragi.
Praga, 26. januarja. Srbska vlada osnuje tu svoj konzulat, ki bo zastopal ne samo srbske, marveč tudi Črnogorske gospodarske interese. — Konzulat bosta skupno vzdrževali srbska in črnogorska vlada.
Narodne dame
imajo jutri, v petek ob 5« popoldne sestanek v „Narodni kavarni" v svrho dobro* delne prireditve za „Domovino".
Gospodarstvo.
Kranjski zadružni inspektorat in Nemci.
2c dalj časa krožijo vesti, da hoče trgovinsko ministrstvo ustanoviti za Kranjsko poseben inspektorat za obrtne zadruge. S tem bi trgovinsko ministrstvo izpolnilo samo svojo dolžnost. Do zdaj se nas je namreč vedno smatralo kot nekako zlo, kateremu se ne more ogniti. Popolnoma naravno pa je, da slovenski obrtniki u u Spodnjem Štajerskem gravitirajo rajši proti Ljubljani, nego proti Gradcu, kjer Slovenci še nikdar niso našli pravice in zaslombe. Na Spodnjem Štajerskem je velika veČina obrtnikov slovenska. Nenaravno in nepravično bi bilo, če bi torej peščica nemških renegatov vodila vso obrtno politiko na Spodnjem Štajerskem ter ovirala direktno ali indirektno razvoj slovenskega obrtništva. Slovenske obrtne zadruge na Spodnjem Štajerskem so si že itak hotele ustanoviti samostojno zvezo ter se kolikor mogoče emancipirati od nemškega in nam Slovencem skrajno sovražnega Gradca. In če ustanovi trgovinsko ministrstvo v Ljubljani poseben obrtno - zadružni inspektorat, tedaj je popolnoma naravno, da delajo slovenske obrtne zadruge na Spodnjem Štajerskem na to, da se priklopijo kranjskemu inspektoratu, kajti štajersko - kranjska meja vendar ne more ločiti gospo darskih interesov kranjskega in štajerskega slovenskega obrtnika Slovenski obrtnik na Spodnjem Stajerv skem nikakor ne more pričakovati
pomoči od Štajerske deielne kajti glavni smoter vsega delovanja štajerskih Nemcev je — uničiti na Spodnjem Štajerskem obrt in trgovino, ki vedno bolj in bolj izpodrivata nemško obrt in trgovino, ki sta popolnoma na neopravičen način sago* 8podaril a na slovenskem gospodarskem polju in ki se živita edinole od slovenskih odjemalcev. %
Ta vest o priklopitvi slovenskih obrtnih zadrug na Spodnjem Štajerskem obrtno - zadružnemu inspektoratu za Kranjsko, je močno vplivala ua spodnještajerske Nemce in renegate. Znani državni poslanec Ein-spinner je začel na vso moč agitirati zoper to. V svojem listu in po raznih shodih vpije, da bi bila to največja nesreča za nemško obrtništvo na Spodnjem Štajerskem in prvi korak za ustanovitev centruma jugoslovanski državi.
Smešno je to početje Einspin-nerja in njegovih tovarišev. Kdo se meni za njihove nemške obrtnike? Slovenci imajo pa vendarle še toliko pravice, da bodo po svoji volji zastopali svoje lastne gospodarske interese.
Če bi slovenski obrtnik našel vj istini v štajerskem glavnem mestu nepristransko pomoč in oporo, tedaj bi prav gotovo znal to ceniti in vpo-števati. Dejstvo pa je, da ravno tisti* ki zdaj najbolj vpijejo in ruje jo zoper to, da bi se priklopile slovenske obrtne zadruge na Spodnjem Štajerskem kranjskemu inspektoratu, vedno hujskajo k bojkotu slovenskih obrtnikov in trgovcev. In če pravi posl. Einspinner, da je v interesa spodnještajerskega obrtništva, če slovenski obrtniki ne dosežejo tega svojega smotra, tedaj misli to v popolnoma nemško - nacijonalnem smislu, ki stremi edinole za tem, da gospodarsko uniči spodnještajerske Slovence. Naravno in opravičeno je torej geslo spodnještajerskih slovenskih obrtnih zadrug: Proč od Gradca!
— Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grain v torek in sredo, dne 14. in 15. februai*ja t. 1. Namen tečaju je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V torek, dne 14. februarja. Od 2. do 4. popoldne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznih krav. Molža. Stroški kravje reje. V sredo, dne 15. februarja. Od 9. do 11. dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napaka in pomankljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoldne od 2. do 1.: Prodaja smetane in presnega masla. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam in je želeti, da se ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor se želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Oddaljenim udeležencem plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za hrano.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka ? Ljubljani-.
Drašsi kini ssoajske Senc 26. januarja ISU.
■•Isibeal paslrjl-
4° '„ majeva renta .... 4*2° o srebrna renta .... 4 •/o avttr. kronska renta . . 4*/t ogr. „     . .
4*/* kianjsko deželno posojtlo 4» e ko. češke del. bank« .
ar« oko,
Srečke is L I Ml »/. ...
ti
n it ti
m
n rt »• i*
1
n n
tiske.....
semeljskc I. izdaje
m        H« m
ogrske hlpotečne .
dan. komunalne
avstr. kreditne • .
ljubljanske  .  . .
avstr. rdeč. krila
ogr. «i » • frf^fuiff  . . , ,
rorške.....
Ljabljanake kreditne banke Avstr. kreditnega savoda . Dunajske bančne drulbc . Južne šelesnke .... Državne idesalcc . . , •Mostu   • « . ■
Cekini Marka Franki Ure . RabJJI.
n tesani	HtfSfS
i 93*05	93 25
9710	97 3o
92 90	93 10
91 8o	92 —
96 —	97 —
9410	95 10
20950	2I550
309 —	315 —
166 50	16250
296 :0	30250
29025	296 25
253 75	259 75
.'38-	548 —
5ĆS-	£48 —
91 75	97 75
88-	94 —
57 50	(3 tO
37-	41 —
2Š9-25	26235
4S4-	488 —
676 —	677 —
563 £0	£64*50
116-	117 —
747* -	748 —
764 75	765 75
274--	276-
282*0	283-80
1136	1199
117*32»	11762'
9615	95-15
94 .'0	9465
253*75	254*50
Rani obi k mo Hi lili Mil Ml
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. januarja: Marija Mihaela Mohorič, hči strojarskega pomočnika, 1 leto, Streliška ulica 15.
Dne 23. januarja: Deziderij Zehal, c. kr. poštni tajnik v p., 74 let, Knaflova ulica 4. — Henrik Swalka. o. kr. nadgeometer, 43 let, Valvasorjev trg 6. — Roza Šušteršič, učenka, 14 let, Salendrova ulica 4. — Stanislava Smerdelj, rejenka ,13 mesecev, Streliška ulica 15. — Ana Modic, mestna uboga, 76 let, Japljeva ulica št. 2.
Dne 24. januarja: Anton Sorc, bivši hlapec, 76 let, Radeckega cesta 11.
Dne 25. januarja: Marjeta Mi-Jdavcic, zasebnica, 83 et, Radeckega cesta 11.   —   Ema Marta Prohlich,
bci pleskarskega mojstra, 11 dni, Hrenova ulica 17.
V deželni bolnici:
Dne 22. januarja: Mihael Raz-potnik, delavec, 26 let. — Josip Gros, posestnik, 47 let. — Ana Mezek, posestnik ova žena, 48 let.
Mnenje gospoda   dr. M. Sofronieffa
Sofija.
Gospod J. Serravallo,
Trst,
Vaše Serravallovo kina-vino z železom mi je zm.no že več let nazaj po dobrih uspehih, ki se jih z njim doseže tam, kjer je treba obuditi tek in povrniti rekonvalescentom moči. Še sedaj imam sueajev, ki to potrjujejo in nikdar ne zamudim prilike posluževati se njegovih ob-Davljajoeih moči.
Sofija, 21. oktobra 1908.
Dr. M. Sofronieff.
Proti prakajem. luskinam in izpadanja las
deluje najboljše priznata*
Tanno-cli nin tinta
za laso
katrrm   okreo&uje   laslsče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. •i neklrnlra z na % od oni 1 krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh  pre skušen h zdravil, medo. fHI, medicina! vin, ŠpecMali tet. najf ne Sin parfumov, kirurgi t ki h obvez, svežih mineralnih vod itd.
Det. Murna MIlana Leusteka
iLiubljam R»»l sva tasta it I.
poleg novoigraj enega Fran jožefovega
juhi', mostu 169
V tel lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagim fazne železnice, e. kr, tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani,
eiina slovanska i, ura za telaradce.
Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana n {}Mnm Ljubljana
Mestni trg IL JUilH Sv.
HeteoroloSKno poročilo.
otta*<l fficif tlak 73S-f m
	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm	S« = 2 i — — i	Vetrovi i	Nebo
25. ■ 2. pop.		744 1	-50;	si. jug	jasno
•	9. zv.	744 5	-73 |		oblačno
26.	i zj.	742 1	-66;		
I t f i
Srednja včerajšnja temperatura - 8*2*, . —2 1°. Padavina v 24 urah 0 0 mm
norm
Zahvala.
Tem potom izrekamo vsem prijateljem in znancem za častno spremstvo k večnemu počitku, in darovateljem krasnih vencev naši ljubljeni soprogi, materi, taSči in stari materi, gospe
URŠULI KOS
svojo najtoplejšo zahvalo. 346 V IDRIJI, 24. januarja 1911.
Rodbini Kos-KogovSek.
Tužnim srcem naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naJ dobri oče, oziroma stari oče tn tast, gospod
JERNEJ TAVČAR
■izar hi kftai aesestaik
danes 2b t m. ob ",10. ori dopoldne, previden s sv. zakramenti, po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. 34
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v petek, 27. t. m ob 7,4. popoldne v hisi žalosti Karlov ka cesta št 10 blagoslovili in nato na pokopališču prt Sv. Križu položili k zadnjemu p«, čitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri Sv. Jakobu.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1911. talnjoci ostali.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je naš pre-srčno ljubljeni sinček, ozir. bratec
Branko Josip
danes, dne 36 t. m. po kratki bolezni, v nežni dobi 14 tednov, preselil v
višave med krilatce.
Pogreb nepozabnega rajneega se vrši v soboto, 28. t. m. ob i. uri popoldne iz hiše žalosti na Jesenicah na farno pokopališče.
Prosimo tihega sožalja!
Jesenice (Gorenjsko), dne 26. januarja 1910.
Ur. Z. Koželj Ana Kotali
oče. mati. Ivko
353 bratec.
Zahvala.
Povodom bridke izgube naše ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete, gospodične
Rozkc Šušteršič
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem našo najtoplejšo zahvalo za zadnje spremstvo. Prav posebno se zahvaljujemo prec. gosp. dr. Valjavcu. salezijancu tu in č o. frančiškanu patru Regalatu za tolažilne besede in neštevilne obiske za časa bolezni. Vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov kakor tudi g. pevcem za ganljivo petje izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Bog poplačaj!
LJUBLJANA, 25. januarja 1911.
3-50 Žalujoči ostali.
(Peazfonistt imajo prednost) Ponudbe ▼ slov. in nemškem jeziku, poštni predal it. 62 * Ljubljani.
Velik lokal
v popolnoma novi hiši zraven cerkve, pripraven ra prodajalno ali lekarno, ss takoj Odda v Zagorju  ob Savi —
Po.ucibe na: Raza Hasoriok, Za-
gatjO Q» jjgjj it Min_349_
Učenko
poštenih staršev 278
sprejme v auatt|akramo trgovino
J. Fajcfgi v Vipavi.
Pozor trgovski sotrniniki!
V sredi mesta Ljubljane na jako živahnem prostoru, r koncesijami, MF" ae odda
trgovina
velike bodočnosti — Zadostuje kapital 4 —5000 K Takojšnje ponudbe pod »trgovec"
na uprav. »Slov. Naroda.« 3 8
Ugodna prilika!
prilika!
Ker misli podpisani svoj
Opustiti, hoče rHinske prostore in vodno silo oddati večjemu obrtnemu podjetju kakor n. p. mizarju, ključavničarju itd.
Natančna pojasnila in podatke pri Jos. Eogovšeku v Idriji. 347
Veliko presenečenje!
Mikdar vet v iivljeciu take prilike!
komadov samo K 4
Prekr. pozi. prec. ura na sidro z verižico, natančno idota, s 3 letnim jamstvom, mod. svilnata moška kravata, 3 ff. Žepni robci, mičen moški prstan s ponarejenim kamenom, mična elegantna damska nakitna garnitura i. s. prekr. kolje iz orieni. biserov, moderni damski nakit s pat. zapono, 2 e!eg. damski zapestnici, par uhanov s pat. kavljem, prekr. žep. toal. ogledalce, usnj denarnica, par manš. gumbov, 3 , double zlato s pat zapono, ve-leeleg. album za razglednice, naj! pogledi sveta, 3 šaljivi predmeti, vel. veselje mladim in starim, prakt. spisovnik za ljubavna pi-ma za moške in dame, 2 koresp. predmeta in še čez 5' 0 poratnih predmetov, pri hiši neutrp-Ijivih. — Vse skupaj z uro. ki je sama vredna denarja, stane samo K 4*20, Pošilja po povzetju ali denar naprej dunajska centralna 352 razpošiljevalnica
P. LUST, KRAKOV št. 520.
NB. Kdor naroči 2 zavitka mu priložim prima angl. britev*. — Za neugajajoce denar
nazaj.
Novo!     Seuzacijonalno! Novo! 6 Šelenburgova ulica 6
y?natomična poučna razstava.
Odprto od zjutraj do 9. V potek od 12. do 6. zvečer samo za dame.
Vstopnina 30 v, za vojaštvo
Za mnogobrojni obisk prosi
2S9
V.
podjetnik.
HOTEL „ILIRIJA".
V soboto, dne 28. januarja in pozneje ::    vsak dan v veliki dvorani ::
KONCERT
I. dunajske damske kapele „PORTUGAL"
Ta slovita kapela si je v vseh svetovnih mestih hipno pridobila srca vseh ljubiteljev pristne dunajske godbe. 345
Vstop prost Začetek ob 8. zvečer.
K obilnem« poaetn vljudno vabi
z velespoštovanjem
IVAN BRAČ1Č, ktteur.
Sanssouci
mm»mmU. sfctt p tac. mM   K 2*58
(Ki rir. biti Mačk. . . . K 2 25 Mi Danit TtTBt. spedilitcla . 1T-lanrui ntio, jriminbosialiteti 12-
Gennaro Osooinack, Gorica
.iHfcowina iampaalske klati.
3671 Embalaža gratis.
A. Feldstei
vljudno priporoča svojo 166
knjigoveznico
Radeckega cesta 12.
Bivša odgojitelj-c* in učiteltica vzame nekaj gospodičen ali deklic
D3
ter pod strogo nadzorstvo Konverzacija na domu se vrši menjaj** v slovenskem, nem. laškem in fran. jeziku Cene primerne. Stanovanje ?.dra^o in rrirno. Vpraša se m* BlefW6i80Vi cesti
it 20,"L nadstr., levo. 252
Bela stara vina, počenši od 48 X, cviček in crna
vina, siivovico, slavonsko rakijo
priporoča 254
.. En. Mmmi Belovar, Brvaaa.:.
se iščeta za pisarno dr« Staniča, od« vetnika v Gorici. Znanje itahianskega jezika ni neobhodno potrebno. Ponudbe direktno. 30S
Ctf ke brikete
in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo za^tom) rrtporoča po najnižji  ceni  „i/CŠkO Skladišče
premoga,11 Nova al. 3. v LJubljani.
4292
BlagojničcrKa
ob enem tudi izurjena prodajalka mešane strdke, zmotna obeh  deže nih
jezikov, žel' spremeniti svojo službo
najraje v m^to. Prijazne ponudhe naj se h'aeovolijo poslati pod „sreča ftt. 1911" poštno ležeče Litija. 323
Samostalna praktično izurjena
Kn]i$ouotiR
vešča slov. hrv. nemšk. io italj. je sika kakor tudi trgovske korespondence z lepo'pisavo in ki O's°duje dobra spri čevala išče službe. — B agohotne ponudhe na upravni^tvo »Slov. Naroda« pod „Vestna 1911," 322
prodaja io pola po po^ea povzetju' Iv. Bonač v Ljubljani,
Cena sliki 3 bron.
2730
Prodajalka j Uniforma
pridna, poštena in zanesljiva,
se sprejme kot voditeljica podružnica.
Biti mora najmanj 23 let stara. Katere so že poslovale samostojno z dobrimi   izpričevali,   imajo prednost
Sprejme se takoj pri 263
Antona Terbiio, trgovca v Sevnici ob Savi.
331
obstoječe iz lepega stanovanja, velikega hleva, skednja in pod
btrešja, se da v Zgornji Šiški takoj v najem. — Plačilni
pogoji in drugo poizve se pri županstvu v Zgornji SiŠki. Zgornja Šiška, 21. jan. 1911.
Ivan Zakcinik.
za uradnika kancelista, Jako lin
se ceno proda.
Ponudbe na Mar co Krubar, vdova e. kr. sod. ksneelista, Videm ob Savi, Štajersko. 205
Najbolj varno naložen denar je na posestvu.
Dne 27. Januarja 1911 se bode vršila ob 10 dopoldne v sobi št 16. okrajnega sodišča tu
prodaja enonadstropne hiše
z vrtom in lepo veliko verando
s krasnim razgledom, ulica na Grad
Št« 0. V hiši se nahaja mala proda* jalna in že več let obstoječa vinska trgovina. 325
Kdor bi imel veselje do hiše in kupčije, naj se sigurno udeleži prodaje.
I ppppppppp
■ Recite vsem damam, da
je
anot
najboljše in najfinejše toaletno milo, katero dela polt nežno in krasno.
I eieg. karton s 3 kosi velja 2 kroni in se prodaja w LJubljani i
Praw ČgSMM?, fifilflijsh usta B. Čvaočara, Sehobir^ava ufrt Eni) Bebrit, Prefereora altca Ft. Iflit. Mtstri trj fra Jeiafa, timski cista Iitos Kane, litovska aTua Aal Knijsv, SistM (t)
1 Krilit frmjska usti lesftovic S Meden. Jurfiuv trg T. Mescinger, Sv. Fatrar cesta litfij Gretidu Kitotarska ultu Vasi P2trit:L Mestai trg )vaa Fiui). Sv. Petra cesti.
i
Frn Sirk, Manje Terezije usta
V Gorici« iiaacE & tarmt.t.    V Kamniku s ADtn Saten. — TwH Brobeic n inu. y Trbow|Jah - |fM
v Postoji. Jemej kp|     y Trstus fekntiv PtKaiUr.
lzgotavlja edino
J. PILNAČEK, c M,«atdeu.nri Hradec Hralovć na Češkem.
Karta Seva;. Sv. Jafoba tnj Kg. Pk. R. Soioik. Maralo in i. §ivX Zaloška cesta A. Srabn. lzkfka usta latH uoi. ODoajsfca usta Jasif Sponi, Sv. Peni cesta Alt. Vertil, Tir^aOi tnj
V Kranju s l Kralje, — Pitif MajifiL      J. F. Potrato«.
V Zagorju ob Savi; Rntoff Ihta.
Kit
Pivovarna Mengeš
JULIUS STARE
lUlanoTfjeM kU 181«. Ustanovljeaa teta 1118.
Zaloga v Ljubljani,
Jfetelkove ulice štev. 19
priporoča svojo izborno riežano marftao, dvojno j SMvtao in bavarsko pivo t sodčkih in steklenicah.
Jelef« ito. 2M.       ^S>>_       Utfa !t«v. 248.
17
77
3135
795962
115
Sagrada Barber
MMtee krepćmjoto
- odrejatae pastUJa-
zhMtM Barter. itatKk* pi 7» » ■ 1M«. Lakariia „H«il. «•!•««, Danaj L, Oaang. 16.
Stopnice, balu-strade i. t. d.
Najnižje cene!
Kdor zida ali rabi cementne izdelke naj zahteva cene od
tvornice cementnih izdelkov ]& Cihltif
LfaMfama, BsMpta eesta M. iT, mpwM tepsMmlre «e|ai»lee.
Cevi, korita
1» t* d» 2809
Najnižje cene!
Razpis službe primanja Lokal v Idriji
v cesarice Elizabete javni bolnici v Novem mestu.
V cesarce Elizabete javni ženski bolnici v Novem mestu je oddati mesto primanja z letno plačo 3200 K, aktivitetno doklado 966 K in s pravico do šestih petletnic po 200 K.
Primarij mora b»ti doktor vsega zdravilstva io upravičen izvrševati zdravniško prakso v deželah, zastopanih v državnem zboru, dol&zati mon, da je avstrijski državljan, da ima fizično sposobnost za to službo In da je veŠČ obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, dalje da je služboval najmanj tri leta na kaki kliniki ali drugih velikih bolnicah in si pridobil posebno izobrazbo v kirurgiji in ginekologiji.
Imenovanje primarija se izvrši definitivno, postane pa Še le pravomoćno ako je imenovanje potrdil deželni odbor kranjski m mu je pritrdila tudi c. kr. deželna vlada v Ljubljani.
Prosilci za to službo vloženaj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje
do 2. februarja 1911
pri podpisanem zastopu.
Zastop zdravstvenega okrožja Novo mesto,
dne 24. januarja 1911.
343
najnovejše in najpopolnejše
/ sreBstvo za snaženje srebra in posrebrenje
z zajamčeno vsebino srebra za snaženje, izboljšanje ter posrebrenje srebrne posode, jedilne priprave, skled in đrngib predmetov iz aifenicla, novega srebra, medi, bakra. itd.
Najpopolnejše nadomestilo za galvansko posrebrenje.
fcuirpijivo za gospodstva, botel3, kavarne, restavracije iti. Kapro&j pt vseh Mj9k trgrvHHii z barfuin in fn«žtsTi]atnJia blagom ttfc Česa stefct 78 b ii 1 i
„SOLIN'S gesteraiso rszpočavallsče za Avatro-Ograko
DUNAJ, V. filargareteng&rtel št, 142. 34SS
m gMBMgasarc-gaHieas
Sl 111/ V. u.
LAS.
207
Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1888, 1889, 1890
in 1892, ki stopijo letes v naborna, ednesno črnovojna leta, naznanja:
1. da se bo dne
^-"^i oh 9~. um dop. vršilo žrebanje
v smislu § 32 vojnih predpisov^ I. del v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, L nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1890) in torej letos pridejo prvič
k: naboru.
2. da so od 23 januarja do 1. februarja imeniki onih mlsdeničev, kateri e;o letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremu na ?d. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zapro-im ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali
i atno naznani tukajšnjemu uradu.
3. da so od 23 januarja do 1. februarja v onu njenem uradu imeniki lačih in tujih, leta 1892 rojenih, letos v črno vojno stopivših mladec ičev na
ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni  magistrat v Ljubljani 9
dne 9. januarja 1911. 24 oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vfoie svetnik
Laschan l. r.
3van ]ax in sin
v Ljubljani
iSunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Eimzmh koles.
s-i*
S*«kdda».
mm
358
Šivalni stroji
ia rodbino In obrt*
Brezplačni knrzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
pripraven za obrt in trgovino,
se odda takoj v najem.
Ponudbe sprejema 319
irnitvs „Sokolski dom-1 v Idrill.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno tal*
mattaako vino 233
KOČ
najboljše srodstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 4-—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
primernih za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne ali trgovine. Več se izve pri i mej i tel j u
Josipu Perdanu v Ljubljani.
«y      MM      MM       MM       MW      MW   ' "VSS
• • V
umetni in trg. vrtnar
Ijobljana, Kolezijske nI. 16
izvršuje
I
1542 za razne prilike.
Delo umetniško okusno in po solidnih cenah.
*      cvetlice, cve
io
(hA, jabolka) itd.
NaroČila na deželo hitro   Is vestno.
v znanje
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti.
Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brozplatas tvrdka
K. ČAMERNIK
Specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
Cjnbljana, Dunajska cesta 9.
Kapajte te zahtevajte edine te
je najboljši.
0nu ntya pri Prvi dir, atol jjj fi ma m tekli i Majal hte ilia 8n. 4t
C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice**
LJUBLJANA ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA
— Kongresni trg št. 13.
največja, ujstarcjia in edina domača talka is izposojevalnica klatirjei io timm*
Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, Kakor: violin, citer, •tiiar9 taamtarie, harmonik, klarinet itd., najbolitih strun
(tudi VVdchcld) ter mnzikalij. Prodaja  na  Cmdovito majhne obroke tudi brez zadatja, tako, da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu „poletnu" ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste«   Dvorna   firma klavirjev Czapka, Holsl St Hoitsmann, Stelzbanune? in Koaler ter Hdrugtl in Hdtiuurj (arner. narm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam le jaz izklfncno edini te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno jamstvo. Popravila in u glase van t a klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno.        ssssr- lfalniija izposojevalnrni. -^asa 277
C. kr. avstrijske    <j£^  državne železnloa
Izvleček iz voznega reda.
Wel1«Yesi  od 1
Odkod is Llnhliana 0«*- zaL)
7"04 zjutraj. Osebni vlak s smeri: Tržit, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica* Trst, Celovec.
7-30 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št Jani, Radolfovo, Straia-Topiice, Kočevje.
0*I2 dopoldne.  Osebni vlak v smeri* |ese*
oice. z zvezo na brzovlak v Celovec Dunaj j. K., Line, Prago, Uraidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Sol n ograd, Monakovo, Kolin.
11-SO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
1-32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Radolfovo, St. Jan ž, Straia-Topiice, Kočevje.
3*3O popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
zvs6er. Osebni vlak v smeri: Iriič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solno*
grad. Monakovo, Inomost, Frankobrod Wiešbaden, Kolin, Diisseldorf, Vlissingen' Trbii.
7*40 iveder. Osebni vlak v smeri: Grosnplja St Jan ž, Radolfovo, Kočevje.
10*10 po n odi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst.
Odhod is MnblJana (državni kolodvor},
7*28 zjutraj Osebni vlak: v Kamnik. 20S popoldne: Meanec v Kamnik. 7*35 zvečer: Meša .ec v Kamnik.
11*— ponoči; iMešanec v Kamnik le ob ne« deljah in praznikih v mesecu oktobru.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČM, LJUBLJANA
Centralno pisarna in sKIadliie: Uegova ulico 6.
Telefon internrb. it 119. Telefon intemrn. it 120,
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke«
Prihod v Mnbliana Omzn ialstnto
7*14  z Ju t rs J:   Osebni  vlak iz  Jeseni v
zvezi na brzovlak iz Berlina, Draiiaa
Pra^e, Lin ca, M o na ko ve ga, Solno gradi Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Triića
a>B2 zjutraj: Osebni v jak Iz Kočevja, R*-
dolfovega, Grositplja, St Janža. 10M2 dopoldne: Osebni vlak iz TrbiZa,
Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena. Dusseldorta, Koiina VViesbadna, Frankobroda, Mona-kovega, Solnograda, Inomosta, Badgasteina, Beljaka.
If*20 dopoldne: Osebni vlak ts Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča.
2*&0 popoldne: Osebni vlak is Kočevia, Straže - Toplic, Rodolfovega, Grosuplja, St Janža.
4*17 popoldne; Osebni vlak is Trbiža, Ca*
lovca. Beljaka, Gorice, Trsta, fesente, Trtica. 6 38 ivoder: Osebni vlak ts Jesene. V zvezi
na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pra^o, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
85-15 zveoors Osebni vlak is Beljaka, Trbiis Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, TrStea.
OK>7 zve6er: Osebni vlak iz Koćeva. Stri!e* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št Jani t.
11*22 ponoOI: Osebni vlak is Trbiia, CCiOrca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic.
Prihod v LJubljano (državne zelesnloeV e**e zjutraj: Mešanec  is Kamntaa, 10*99 dopolde: Mešanec iz fOimnika. e*io sveder: Mešanec ts Kamni*a. IOSO po noči: Mešanec iz Kamnika Is ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobra.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednja evropejak«
Zastopstvo tat zaloga v 6orid: peter 6ni9cB & eomp., Stolni
—= trg št. 9. —
Zastopstvo u trst z okolco, 3strot Dalmacijo in JFnrlaaiJo: L Ungar, Trst, poitni prctaL
Godbo na lok
od 6 do 20 mož, dobro rutiranih moči, priporoča 300
Avg. Zorni6y
godb. konces. v Ljubljani, lil. Stare pravde štev. 3.
>-"- II I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
D.im*k. ai.vf.io. k mu««. Stritarjeva eliea štev. 2. ■■■■»»■» *—* —
Poarazales v SsUets, Celovca, Trsta i •krntije si ist vb« m Ostt TP (2
I Ztsst n prsnja stike ta ntnntst snirji nek m\ 0 »• •srn« sn
1
03
5
4
P. n.
U šojam se naznaniti, da sem poveril
zastopstvo za f jubljano in okolico
tvrdki Kmet & Slivar v Ljubljani.
Pisarna se nahaja na Marije Terezije cesti fita RKt a Slira ntach Mi zahpiiU lliu tvrfb Wh lat t MU
Štev. 8, zaloga pa v prostorih I. ljub- z      spoštovanjem 306
ljanskega skladišta Krisper & Tomažič, valjčni mlin Vitilrn Mairitf va,J{ni 0,110
Dunajska cesta, poleg Tdnniesove tovarne. ? Kranin-   f IIIKU i»»«jUIC v Kranju.
lokal
za trgovino se odda s 1. svečanom zraven   trgovine   Janko Če>nika,
-\ Lingarjeve ulice v Ljubljani. .\ Natančneje se poizve tam. 170
na Starem trgu št. 30 is je kakor navadno :s
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Iioon in Fani Pogačnik.
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
LSJ 151
.*. Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog li dvajset milijonov kron.
Zimska blago vseh vrst, kožuhovino in galoše proflaji po zelo znžanih ctn;h.
'k
BaV thv
■ ■k
zeriek
Mestni trg št. 24.
priporoča tudi veliko izbiro perila in možnega blaga g Zame in gospože.
i u
Kmetska posojilnica
rerjstroiaoa zadruga
ljubljanske okolice
i laflimi tetam m y       orajska cesta itn. 11
reglstrovsRa adniga i neomejeno zavezo
obrestuje hranilne 4 XI O/ br vloge  po čistih    « |2 |0
O/    brez odbitka rent-nega davka. .\
-©
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
juje na simni
po 5!brez amortizacije ali na amortizacijo  po dogovoru.
Telefon it«. 185 infsrurbati.
Račun:
pri avstr. pošt. hran. št. 828.40b pri ogr. pošt. hran. št 19.564.
Eskomptuje
trgovske menice. ' »
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-—
mm mm
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
Ljubljana
131 samo
Prevrneva ulita It. 1.
poročni prstani
v zlato, močni, na trpeznosti ne-prekosljivi, par od 7 S naprej.
pja zaioga »mi
Ml i Majda; jg ■ afl zasloni.
i
99
Drogerija in lotoiMiii.
Oblastveno dovoljeno -798
uređaja domaaii zdravilnih želi ter
strope? za lovske io \M\m namene. % Čvancara
v Ljubljani, Šeknburgova ul. 5
priporoCa svojo izbrano zalogo
čaja, nuna, konjaka, raznih esenc za izdelovanje rama in likerjev, redil ni h sredstev za ži iso, kemikalij in priprav za kemične laboratorije. Fotografskih potrebščin in aparatov.
Naročila se   izvršujejo   z   obratno pošt: Temna delavnica na razpolago.
¥ LJUBLJANI
se priporoča
v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov, računov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
Telefon štev. 85.
Telefon štev. 85.
■ i
TT=
I
lastni— !■ tisk »Naredaš tiskane«.
^4824937