240. številka. Trst v četrtek dne 22. oktobra 1903. Tečaj XXVfi! „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. un rop. — Naročnina znaša: za vse ieto 24- K. ra no2 leta 12 K. za četrt leta S K in za en mesec JI K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe urez pni ,f.ene naročnine se upravniitvo ne ozira Po tohakarnah t Trna se prodajajo posamične -.erilke po 6 itot 3dtć.); izven Trsta pa po 8 at. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega dmstva „€8inost" za primorsko. V : dim tati je moč ! Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Posiann. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokooisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12. Avstrijski problem. H. Težava, ki ne dopušča avstrijskemu problemu do povoljne razreš tve, je torej v tem, da avutrijeki državniki nikakor nočejo nastopiti tiste pot;, na k&t>ere j:m kaže narava, bitstvo ta naše države. Mesto da bi dovajali zavlačevalno. Mesto da bi posvečali vse Bvoje problemu do razrešitve! A prosile v to, da najdejo način d e fi n i t i vn ejtot'p tacega avstrijskega državnika z dilato-rešitve, stikajo le po poteh in sredstvih rično taktiko, z zaviačevalnim p stopanjem, je j s katerimi zavlačujejo! Oni za- izlasti — dr. Koerber ! vlačujejo proce«, mesto da bi gledali, da se isti navede v take struje in do take razre- PolitiČlli prCgl^d. do veljave to, kar samo sili iz načina, kakor 1 šitve, da bi bilo čim koristneje za vso državo. Od tod i vse V Trsta, 22. oktobra 1903. 1 Iz deželnih zborov. V deželnem zlo, vse razburjenje, vne zboru niže-avstrijskem so vsprejeli je navsta a :n kakor je sestavljena avsinjsica homatije :v dilatoričnem načinu potom nujno8ti predlog za spremembo obcin-«t ržava, pa m vse n ibovo prizadevanje mčj p o 8 t o pa n j a a v 8 t r i j s k i h v I a d j e skega 8tatuta glede tak86j ki ]Q je plačati Q druzega, nego boj preti naravi, boj prati na- težava avstrijskega problema. vsprejemu v občino. Potem so nadaljevali reševali, zavlačujejo ! Efekt razpravo 0 proračuna za leti 1903. in 1904. ravni zahtevi, naj bi se iz danih obstoječih premis izvajale tudi naravne poiledice. Do sedanjih homatij, da sedanje krize, ki pretresa vse temelje države, ki je zaustavila veo zakonodajo, »i obsoja državo v nežni ,žno3t za toli potrebne gosdodarake in socijalne ref rme, kategroričn> zahtevane od » •dobnih go?podar?kib ramsr in velike socijalne evolucije širom vsega sveta, torej nikakor ne dopušča naši državi, da bi se povspela na višino moder e države — do te Mtsto da bi reševali, zavlačujejo ! Efekt takega postopanja ne more biti drugačen, Deželni zbor p r e d a r 1 š k i je so- nego ekrsjno škodljiv na dve strani. Ako naj se glagQO V8prejei resolucijo: 1. da dež. zbor sploh resi avstrijski problem, bodo morali vidi v avedenju uhodne takse za sladkor na sedaj še gospodovalni narodi odnehati in t,d- Ogrsko enostransko in v nagodbenih zakonih dati drugim toliko politične moči, kolikor so neutemeljeni pobolišek za ogrsko polovico jo dosedaj uživali preveč in po krivici. Prvi monarhije; 2. se izreka deželni zbor v inte- pogoj za rešitev problema je torej ta, da regu mo6i in blaginje monarhije za enotnost pride to spoznanje 1 A kako naj se v teh vojgke in za ohranitev skupnega carinskega gospodovalnih narodih oživi in utrdi spozna- obmogja ter pričakuje od vlade, da poBkrbi da do tega mora priti, in da bo nje, da ao tega mora priti, in aa 00 zato igta z V8Q odločnostjo, dasenaše r a z -kriee je m «lo priti edino le zato, ker av- koristneje tudi zanje same, ako pride čim m e r e do Ogrske uravnajo na sirijski državniki nikdar niso imeli posluha j prej : kako naj pride to potrebno spoznanje, trdneji podlagi, nego je bilo to doza «rčn} b tje sedanj h dob in sodobnih ge- ta prvi pegoj za rešitev narodnostnih sporov, slej> da 1>odo Q tem naši interesi in naše neraeij. Naijasneje vidimo to na tem, da še auo vlade se svojim dane* ne morejo umeti, da moč nacijonalne ideje povzroča svoje efekte tudi v n e n e m g k i h narodih in da morajo torej — ker t narodi sestavljajo večino države — modro r« čunati z dejstvom, da je z vzbujenjem na-r dne zavesti v nenemški večini države nastopil vf.žen element za netraejo politiko države ! /e v vsakdanjem življenju je tako, da si do d žodkov, katerih ne moremo odkloniti ali pr prečiti. skuhamo tako urediti razmerje, da t>o čim ugodneje za nas.- Cesar ne moremo preprečiti, s tem moramo računati ! Kdor se spušča v borbo proti elementu, ki je neod-k onljiv in torej tudi nepremagljiv, ta mora z*bresti v zagato, v prekeren položaj, iz katerega ni izhoda. Avstrijski državniki pa n čejo in nočejo umeti, da je vzbujenje narodne zavesti med nenemškimi narodi do- tem, da ee ohrani gospodarska skupnost, iz česar izvajajo — in temu izvajanju ni odrekati logike —, da oni, ki po Čem hrepeni, mora tudi plačati. — Koerberjev govor je le utrdil pozicijo prihodnje madjarske vlade za bodoča pogajanja. To isto je smeti reči o zgornji resoluciji deželnega zbora predarl-škega. Tudi to resoluc jo bodo Madjari umeli tako, da se bomo na tej avstrijski strani morda celo trdo držali na pogajanjih, ali končno da odnehamo vendar, če ne bo drugače, ker — gospodarsko skupnost ee mora ohraniti na vsaki način ! Madjari bi morali prenehati, biti tisti egoisti, kakor so v resnici, da ne bi do dobrega izkoriščali dragocena šanse, ki jih jim dajejo v roko vse take izjave na naši strani. Menda se ne oddaljimo preveč od resnice, ako izrečemo svoje mnenje, da so nemška gospoda v Breg'encu — če tudi »klerikalaa« — le hoteli reči to, kar je rekel Koerber in mu podkrepiti pozicijo. O, Nemci vedo dobro, kaj imsjo na svojem Koerberju ! O položaju v Avstriji. Dve dejstvi bi postavili tu v paralelo. Prvo dejstvo je, da skoro ni več možno dvomiti, da bi dr. Koerber rad pridobil Cehe za to, da bi eden čeških parlamenta?C3V prevzel nalego mini-stra-rojaka za Češko, ki naj bi bil posredovalec med češkim klubom in vlade. V to si Koerber želi dr. Začeka. — K( erberjeva glasila povdarjajo tudi, da je dr. Začekjako postopanjem utrjajo v prayo guvani na vse 9trani ter da ae dc8e. gospodovalnih narodih nasprotno uverjenje ? ! žejQ zadoBtne garancije za korektno in pra-Uverjenje namreč, da je še daleč, daleč tisti vi&JQ izvajanje nagodbenih punktacij. trtnotek, ko jioi bo treba res odjenjati, ali Ro gmo pregilaii to resolucijo deželnega pa da sploh - ne pride ta trenotek ! Strank zbcra predarlškega, se nam je dozdevalo ka-ali narodov s tako idejalno pravičnostjo, ki kor da čujemo glasbo, ki smo jo že čuli en- bi oddajali svojo moč, tudi če vidijo, da to krat} Qe dolgQ temUj in ki nam ni prijetno priljubljen na dvoru, ni potrebno — ne, takih strank ali narodov zvenela na ušesai Mi smo dobili utis, kakor To bi bilo prvo dejstvo. Drugo pa je v ni ! Najmanje pa smemo iskati take idejalne da gQ gogpodje, ki so koncepirali to resolu- j deželnem zboru moravskem, kjer b: vlada lahko pravičnosti v narodih, kakoršnji bo gosp do- imeli pred 8eboj kooCept govora, ki ga z migljajem mezinca ohladila nemški furor ! je imel dr. Koerber na banketu industrijal- Ne da bi trebalo morda kakega nasilja proti cev na Dunaju. — V tem govoru svojem je nemški večini v dež. zboru, ki predstavlja isti naš ministerski predsednik, ki je prav do manjšino v deželi ; ne da bi trebalo morda istega dne z napetimi lici pihal v bojno tro- kakega nasilja niti na eni sami čitici nem- bento in ki bi bil najraje mobiliziral ves svet ške pravice! Ne, le v toliko naj bi se avstrijskih vlad czirom na narodnostno proti Ogrski, kar naenkrat za božjo voljo umaknila vladna roka, v kolikor ščiti roo- vprašanje vpliva pogubno aa dve straai. profil industrijalce, naj niti ne izrečejo be- ravske Nemce tudi tedaj, kadar bo krivični Gospodova ne naro le dela šs bolj objestne, aede »ločitev«, ker gospodarska Bkupnost z v srojih zahtevah, pa bi bilo konec gospod- obstinatne in neodjenljive, ker jim daje ra- Ogrsko da se mora ohraniti na vsaki način. stvu nemške manjšine nad Češko večino v valni narodi v Avstriji, ki so bili vedno navajeni le goepodovati, katerim je go3podstvo prešlo v kri in si domišljajo, da imajo neoporečno pravico do gospodstva. Kekli Emj, da dilatoriČno postopanje čase — neodkionljiv do- zumeti, dajim ne treba odjenjati. pQ tem govoru dr.a Koerberja je vršen m za vee lek. Povečana objestnost in krivičnost na eni ves svet in je soglašal v mnenju, da je bil To je, 1 liko že umejo, da je naro inostno strani, pa izzivlja povečani odpor in ogorča- ta govor velika taktiška pogreška, če prav v->r;:š3nje vir sedanji krizi v avstrijski državi, nje na drugi strani, in posledica je, da srdi- je dr. Koerber povdarjal, da skupnost se Ali moči nacijonalne ideje med Nenemci tost v boju postaja vedno huja. mora ohraniti na pravičneji podlagi, nočejo še vedno umeti. Od tod njihov greh, To je sad zavlačevalnega tako, da bodo zavarovani interesi naše polo- < d katerega prihaja toliko zla, greh, ki je v postopanja avstrijskih držav - vice ! ! Takim akademičnim zatrjevanjem ae :-m. da je vse nj hovo postopanje nasproti nikov, toje sedanja kriza, toje Madjari smejejo objestno, ker za njih je nar in m aspiracijam Ne^emoev dilat )rično, težava, ki ne daje avstrijskemu glavno, da čujejo, koliko je n a m ležeče na zastrmel deželi. Ali ista vlada, ki ima moč nad mo-ravskimi Neme5, je poskrbsla ravnokar, da seje v deželnem zboru moravskem poslabšalo za Ćehe. Dosedaj so si Cehi in Nemci vendar še nekako držali tehtnico, ker so konservativci veleposestniki v narodnih vprašanjih, navadno glasovali s Čehi. Sedaj pa so se zmerni veleposestniki, konservativni veleposestniki in oni osrednje PODLISTEK. 3t> Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. II. Nepoznana trpljenja. »V srečo ne* verujem več. Kakšna bo Helenina usoda? Brezdvomno taka, kakoršna je moja. Imajo*li matere kako sredstvo, b katerim bi m. gle zagotoviti svojim hčeram, nujejo to gnezdo sebičnosti : družbo ! Da bi »Trpljenje«, je odvrnil, »živi lahko le le razdenili ženske! Izpolnili bi vsaj naravni v src h, pripravljenih v to od vere.« zakon s tem, da bi si izbirali svoje družice Pobesil je oči spoštljivo, da bi ne dal ter se ženili po volji svojega srca.« videti dvomov, ki bi se lahko izdali v nje- »Milostiva, vaš govor mi dokazuje, da govem pogledu. Užalostila ga je energija nista niti družinski niti verski duh napravila tožeb, ki so ušle markizi. Poznavajoči člove- utisa na vas. Vi tudi ne boste omahovali, veški »jaz« v tisočerih podobah, je obupal ako vam bo izbirati mej socijalno sebičnostjo, ki na omehčanju tega srca, katerega trpljenje ni vas rani, in prirojeno sebičnostjo, ki vas na- bilo omehčalo, ampak Btrdilo, in v katerem ganja, da hrepenite po nasladah....« ni moglo poganjati seme nebeškega sejalca, »Ali še obstoji družina? Jaz tajim dru- ker je bil močni in grozni krik sebičnosti žino v taki družbi, ki po smrti očeta ali ma udušil njegov mili glas. Vendar je kazal ostanem zvesta njema, kateri je za-me umrl«, dosti je jutranja zora, v starosti večerna zarja, i Ko je vozila njena kaleša skozi vas, je vsprejela markiza župnikov pozdrav, ki se je vračal iz cerkve v stanovanje ; mej pozdravom pa je pobesila oči ter obrnila glavo v stran, da bi ga več ne videla. III. V tridesetem letu. Neki mlad, nadebuden mož, iz jedne onih rodovin, katerih imena bodo, navzlic vsem zakonom, vedno tesno zvezana s slavo Francozke, je bil na plesu pri gospej Fir-miani. Ta dama mu je bila dala nekaj priporočilnih pisem za dve ali tri njenih prijateljic v Neapelju. Karol de Vandenesse — tako se je imenoval — se je prišel zahvalit in poslovit. Ker je bil izvršil b spretnostjo več poslanstev, so bili Vandenesaa pred kratkim pridružili jednemu francoskih poslancev, določenih za ljubljanski kongres. To potovanje je hotel izkoristiti v to, da bi proučeval Italijo. Ta veselica je bila tako-rekoč slovo parižkim razveseljevanjem, temu hitremu življenju, temu vrtincu misli in zabav, katerega tolikokrat obrekujejo, a kateremu prepuščati se je jako sladko. Navajen, da je v teku treh let obiskoval glavna evropska mesta in jih zopet zapuščal po zvr-šenih diplomatičnih poslih, je imel Karol de Vandenesse, po odhodu iz Pariza, hrepeneti nazaj po malo čem. (Pride še.) stranke združili v koalicijo, ki kakor en mož dosledno glasuje proti važnim nujnim predlogom Cehov! Jeziček na tehtnici je zginol in Nemci imajo zopet večino v zastopu dežele, ki je po ogromni večini češka. A povdarjamo svoje globoko prepričanje, da se ta sprememba vsceneriji ni zgodila brez sporazum ljenja z vlado Koerberjevo. Na Češkem lovi torej dr. Koerber osebo češkega ministra, na Moravskem pa daje prit skati — stvar! V tej paraleli se kaže vsa dvoumnost in neiskrenost Koer-berjeve taktike. Ali bo mogel češki minister-rojak toliko koristiti, kolikor škodujejo tiste Koerberjeve podružnice, kakor jih vzdržuje za španskimi stenami v vseh važnih pokrajinskih sred:ščih. Ker je preodijozno, da bi izvajala osredoja vlada sama, to opravljajo rečene podružnice. Čehi naj premislijo dobro, predao vsprejmo dvomljivi dar — ministra -rojaka ! Italijani in Nemoi. Zopet mal prispevek k temu aktuelnemu predmetu. Prihaja iz Inomosta. Nemški listi besne dalje proti »svobodnemu italijanskemu vseučilišču« v Inomostu. Naravnost srdito se je bil izrazil tudi rektor vseučilišča do neke nemške deputacije proti rečeni nakani Italijanov, o čemer se je ponižal tudi do hujskača in — ovaduha. Povdarjal je na pr., da je priča* kovati izgredov, ako pride do omenjene italijanske ustanove ! Ali ni to migljaj s kolom nemškim dijakom, naj prirejajo izgrede, ako se v Inomostu ustanovi usmerjano italijansko »svobodno vseušilisče« ? — Više res ne more več nemško besnilo, ako so celo možje, ki naj bi vzgajali mladino, postali njega glasniki ! Ovaduh pa je postal * tem, da je z val državne oblasti, naj posežejo vmes. > Alto Adige« odgovarja na te izbruue in pravi, da je ta nemški — rektor hkratu zblaznel! Take — pravi dalje »Alto Adige« — bestijalnesti ce potrebujejo komentarja. Germanska pijanost, ki je postala že kronična, prinaša take učinke. Ali če smatra kakov rector magn fieus za možno, da bi italijanska vlada enemu Car* ducciju, enemu Fogazzaro, enemu Mosbo, prepovedala iti v Inomost, da prirede tamkaj kakih 1*0 predavanj — potem se more vsklik-niti : »Ubogo vseučilišče, ki poseduje rektorja, čegar možgani so tako velikansko — v neredu!« Tudi ta prispevek je v ilustracijo, kako — naravna zveza je med Italijani in Nemci proti Slovanom! Slepci pa bo vsakako le med — Italijani. Ogrska kriza. Stvari na Ogrskem so došle tja, kamor bo logična morale dos{>eti in kar ee je moglo predvidjati že o padcu S«el-lovega kabineta. Ze takrat je mogel vsak razsoden politik priti do spoznanja, da ne bo več možno prikrivati tajnega soglasja, ki je v narodnih vprašanjih vladalo med večino in opozicijo. Večina 6e je od takrat naprej tudi javno tedno bolj bližala stališču opozicije in Apponvijeva fekupina liberalne stranke je skoraj brezo L zi mej še nastopala, nego Košuto vci sami. Kolikor bolj pa se je večina v ogrski zl*orn,ci bližala stališču cpczcije, toliko bolj §e je oddaljevala od krone in sedaj je prišlo do javnega spora med krono in ve-čiao: krona namreč ni veprejela vojaškega programa, katerega je sestavil odsek Jdeveto-rice in o katerem se trdi, da je obsegal minimum narodnih zahtev liberalne stranke. — Zmešo ava v ogrski krizi dospela je toraj do vrhunca. — Ako vladar ne more več soglašati nit; z »najzmernejšo« stranko v ogrskem parlamentu, katera stranka pa naj bi Bedaj n&ttopila vlado na Ogrskem? — Umevno je, da bo ogrski politični krogi vsled zadnjega odločnega vladarjevega koraka v taki zadregi, • da nihče ne ve kaj bi rekel in kako bi sodil o sedanjem položaju in še manj o tem, kaj prinese bližnja bodočnost. Posebno budimpeštanski borzni krogi so silno poparjeni vsled zadnjih dogodkov, ker se boje, da bodo isti pogubonosno upljivali na ogrske gospodarske razmere. Sicer naj se pa stvari na Ogrskem za-sučejo tako ali drugače, donesti morajo iste za nas, avstro-ogrske Slovane le velike koristi, ako — kakor navadno — ne prespimo tudi teb, za nas veleugodnih zgodovinskih momentov. Rusija in nje neprijatelji. I'rejeli bolo : Zadnji senzat-ijonelni dogodki v evropski politiki so provzrocili, da bo se neprijatelji Kusije b posebno vnemo dali na »delo«. V vrsiah teh neprijateljev Rusije ee posebno izticajo Židje. Ker pa je nemška socijalna tudi sestavni člen sedanje vladne večine, je uniformi in čemu da dva teh redarjev stojita bila namreč nasprotna prihodu carja Nikolaja ob straneh vhoda v omenjeno rezidenco ? ! v obiske k italijanskemu kralju in je začet- Ob isti uri je bil ekscelenca Korber pri c. kom celo nameravala prirediti proti carju namestniku. Pred namestništvom je stalo tudi Rusiji kakor take, kakoršne bo možne le v ' sovražne demonstracije, pozneje pa je to svojo kakih 300 radovednežev, a tu so skrbeli za kaki barbarski državi. Kdo taji, da je v Ru-' prvo namero spremenila v toliko, daje izdala red sami trije redarji in dva nadzornika! siji tudi nepriličnosti, nepristojnosti in zlorab manifest, ki je bil naperjen proti carju. Ljudje, ki so si mogli ogledati oba prizora. demokracija zašla pod židovske vplive — pod vplive raznih Singerjev — js le naravna posledica, da je tudi ta socijalna demokracija na delu, da razkričava razmere v od strani državnih organov? Nikdo! Ali kdo, ki pametno in trezno sodi, se bo čudil Mi nočemo sedaj komentirati postopanja tu in tam, so se povpraševali, kateri dogodek Booijalistične stranke, le dokazati smo hoteli, da je veseleji za mesto in — imenitneji za temu. ako v državi, ki je še le — tako re- 1 da je vsled tega prenehalo soglasje med vlad- redarstvo: ali obisk ministra, ali pa poroka fcog — v pomladi svojega prerojevanja in ki nimi strankami in da je naravno, da je prišlo v Maverjevi hiši ? ! Pisec teh vrstic je iz ima vrhu tega toli ogromne dimenzije, ni še do ministerske krize. Ista je toraj navstala radovednosti vprašal nekega Italijana, stoje - vse v najlepšem redu in uzorno?! Sali sme ne radi bolezni ministerskega predsednika, čega na lesnem trgu, čemu da je tam toliko one, ki Btoje na čelu države, a ne morejo ' marveč radi bolezni, ali še bolje : radi smrti redarjev, ko vendar ni nikake mase, v kateri preprečati vsake nepriličnosti, označati za zbornične večine. bi bilo treba skrbeti za red ? Vprašani go- barbare in jim podtikati, da se vse nepriličnosti gode po njihovi volji in želji, ker si To naziranje potrjuje tudi dejstvo, da v spod je odgovoril: Tu je tak aparat le v rimskih parlamentarnih krogih prevladuje počešfienje — resnične vlade tržaške, barbari tudi sami?! Kdo more to?! Kdor mnenje, da v bodoči večini ne bodo več Jaz pa se skromno vzdržujem vsake tako očita, ali tiči globoko notri v predsod- skrajni socijalisti in republikanci, torej ravno sodbe. kih, ki so posledica popolnega nepoznanja tisti, ki so nasprotovali prihodu carja v Zadnje občinske volitve V Trstu pred razmer, ali pa ga vodi pre.ačunjeno sovražen Rim. državnim sodiščem. Včeraj se je pred dr- namen. Največa krivica pa je v tem, da sej Govori se, da prihodnjo vlado sestavi žavn.m sodiščem na Dunaju vršila razprava danes sramoti Rusijo radi vsacega najmanjega bržkone Giolitti. dogodka, kakoršni so na dnevnem redu tudi v najbolj civiliziran h, in izlasti tudi v tacih, ki se ponašajo, da so »konstitucijonelne« in Tržaške vesti. Slovenski odvetniški shod v Ljub- »svobodnostne«, ne da bi se nimanje eaofi- |janf. Jfa čast udeležencem odvetniškega rali oni, ki so neizprosni sodniki nad Rusijo. ghoda priredi v imenu stolnega mesta Ljub Vsaki najmanji nered — ki pa je često tudi jjane g03p0d župan Ivan Hribar v hotelu popolnoma izmišljen — se neznanski preti — ruje in vsaka muh* postaja slon pred strme o tretjem rekurzu proti zadnjim občinskim volitvam v Tratu, kateri rekurz je predložil dr. Gino Dompieri po odvedniku dr. Karolu D -mpieriju. Državno sodišče je že ex otfo odbilo dve točki tega rekurza radi nekompe-tence a je dopustilo razpiavo o ostalih točkah, katere se tičejo volitve v III. razredu. — Senat je bil sestavljen kakor prejšnjega dne. čim evropskim svetom. Te dni se je n. pr. kričalo, da je bilo »pri Slonu« slavnosten banket. Dramatično Df Giao Dompieri je 0Bebn0 za8topal BVoj društvo je ukrenilo, da se priredi ta večer ^^ ^^ obgino pa je zaetQpal odyet. velika Verdijeva opera »Otelio«. Vnanjim ^ ^ Buffolini> Po govorih dr, Dompierija R 1 ^ h , u 7on gOSt<,m b° t0r€ dana pnjetaa pr;hka' , 06 « dr. Buffolinija naznanil je predsednik se- v Homlu »razdejanih« celih <00 židovskih prepriga;0 tndi o velikem napredku sloven- t , rT J . . . hiš. A poroča se o raznih drugih »velikan- ^ gledal š5a. nata dr" Unšer> da 8e raz8odba Progla81 v skih« nemirih, ki pa so isto tako umetno in SjIod vseh slovenskih odvetnikov se Petek' - zlohotno napihneni, kakor je z zlobnim na- bo vršil v Ljubijani v nedeljo, dne 25. ok-' 0dbor PoL društYa >Edinost« bo imel menom razpihnjeno vse, kar se dogaja v tobra v dvoraoi mestnega občinskega sveta 8voJ° seJ° v Petek zve6er ob 8' un in PoK krajih, proti katerim naperjajo Židje svojo ob uri dopoludne. Gg* odbornlkl la nJ,h namestniki so naproseni, zastrupljeno ost, Ali zapadna Evropa je za- Khkor se nam porcža> 9e je že na pr_ da gotovo pridejo v to sejo. čela o i pirati oč, in ne veruje več tako slepo. vem shodu V8eh 8loVenskih odvetnikov, ki Ruskij kružok je poslal raznim dru- Ne prijatelje m Rusije ne vspeva več posel ge je yršil v Ljubljani leta 1898. v prilog štvom sledecl Poz,v : tako kakor jim je vspeval nekdaj. Delo, ki jezikovne jednakopravnog pred višjo deželno Podpisano načelništvo javlja, da bi prije vrše v Rusiji na kulturni evoluciji, je tako 8odnijo v Gradcu, sprožila misel, da bi se gel° 8 Pjevanjem v slovenščini, ako bi se gigantsko, da ga ne morejo otemnevati ne- v8tvarila organizacija slovenskih odvetnikov Prišla8ll° dovolj ludlj' kl 86 Žele Uoltl bUh pril;čnosti, ki še obstoje, katerih ne taji y 8kupno zvez0> ki bi imela namen varovati veDŠeine- nikdo! Treznemu presojevalcu ne prihaja na 8tanovske in narodQe težtjje slovenskih od- Prav z oz,rom na raZQa sloven- ^f™ misel, da bi obsojal vodilne državne činitelje, vetnikov ed vedn0 množečimi se napadi. v Tr8tu ->e odbor ru8ke^ krUŽka Pr:Šel d° ker še obstoje kaKe nepribčnost', ker dobro Razmere 8e od t;3tega gat,a niso boljšale ter teSa 8kIePa> vid kar ao zakr'- marveč zahteva več decenijev, pa naj je 8e ho6e tu sloven8kim odvetnikom zanikati vile bodi neugodne razmere' bodl ^alobr.žnost vrše tudi najprosvitljeneji duhovi in največa prayica eksistence in da se tam slovenščina ~ da v naših drušfcv'h» na me9to pokvarjene orgija! . i _ kakor smo že povdarjal! - naravnost ^P1 ,ePa aloveoš6ina ln da Be P0P0lD«ma Onim, ki že tako trdovratno in z neko mege pred prag ]ustee Shod 8loven9kih od- izrine ^ 86 PodP13ani odbor nadeJ- srditostjo stikajo po nepristojnostih in gnilobi vetnikov bo turej brez dvoma jako umeatna da b° 8laVn" na«elnlštvo društva uPllval° na v človeški družbi, v resnici ne treba, da se- maD testacija proti ^ razmeram, in želeti zajo vedno le v daljno Rusijo, ker gnilavi ^ da ^ na njem pokaže solidarnost vsega svoje ude, da se jih čim več vpiše v slovenski tečaj. Plačevalo se bo za pouk le po 1 morejo najti tudi veliko bližje. Naj se le 8loven9k odvetoištva pr,.ti agresivnim na- K na mc9ec' a priglasiti ss je možao vsaki dan l i-i Li it. - - — l j- ° i v »Slovanski Čitalnici« ul. rSan r ranceaco 2f. ozrejo nekoliko bližje okolo sebe, pa bodo videli mnogo pobeljenih grobov. Videli bodo sicer lepe blesteče spomenike Bvobode, civilizacije, ustavnega življenja; a če se hočejo potruditi, da pogledajo pod kamen, videli bodo gnila v, videli bodo krivičnoat naprav, ki so huje, nego v razkričani Rusiji. Da niti ne govorimo o Turčiji. Ozrejo naj se na Spansso, v Nemčijo, v blaženo menom naših nasprotnikov in vlade. Pripravljalnemu odboru stoji na čelu g. dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani, kateri daje tudi vea potrebna pojasnila. Vspored shoda smo že priobčili v tem listu. , . . Soareja pri llojdovem predsednika, »prek podarda Je v ta — ga , , ... ____ K in Vidmar Amalija 1 K. — Ot ODBOR ruskega kružka. Iz zavoda sv. Nikolaja. —- Ker se tombola v zavodu na korist bovških pogo-relcev ni mogla vršiti r&di nepričakovanih Oarg ) o Ob enem se — Predsednik upravnega sveta avstrijskega ^ lulua' Amanj llovda, Becher pozval je sinoči na soarejo v naznanja P' n' ^venskim dru inam, da je v Italijo in uverijo se, da oni, ki hočejo Ll;vdovo la6o g08te> kJ BO došli v Trst, zavodu več italijanskega jezika nezmozn.h baje regenerirati človeško družbo in nje ž,v-[da pri8u,tvujej0 spuščenju v morje lloydo- i ^venskih deklet. Kdor potrebuje smžkinjc, vega parnika »Koerber« in nekatere goapode j naj zglasiti se. iz Trsta. Ob 8. uri zvečer bila je krasna dvorana že napolnjena gostov in pol ure po- ljenje postaviti na druge, bolje podlage, imajo še ogromnega dela tudi — izven Rusije. Ministerska kriza v Italiji. V italijanskem parlamentarnem življenju smo se že tako privadili na neprenehoma in v kratkih predsledlcih ponavljajoče Be ministerske krize, da se nam dozdeva že čudno, ako od jedne do druge krize čakamo po kakih par let. Dozdeva se nam že, da so v Italiji še le takrat normalni odnošaji, kadar je ministerska kriza. Na italijanski parlament bi itak ekoraj ves svet popolnoma pozabil, ako ne bi se krize tako pogoetoma ponavljale. — Se-le o krizah nekoliko ožive zaspani italijanski parlamentarci, ker vidijo v takih slučajih ugodno priliko, da se prerijejo k vladnim jaslim. Zanardellijevo ministerstvo je včeraj po dalo ostavko. Rimaka »Tribunac trdi sicer, da ta kriza nima nikakega političnega značaja, marveč da je navstala le vsled tega, ker je radi slabega zdravja moral odstopiti ministerski predsednik Zanardelli: ves svet pa ve, da to ni resnica, ker je vendar-le nekoliko premalo dni preteklo — od — pre« nešenja carjevega potovanja v Rim. Vsakdo se gotovo še epomtnja, da se je carjevo potovanje v Rim preneslo radi zme šnjave, ki vlada v sedanji večini v italijan -skem parlamentu. Socijalistična stranka, ki je Vodstvo. Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja zneje dospel je tudi ministerski predsednik vsem 8V°jim cenJ€uim ud°m io Prijateljem, . „ . r ,. . . j da se vrše plesne vaje : Za novince ob ne- dr. Koerber. Isti je govori) najprej s pred- v j deljah od 3—5. ure, za vešče plesalce od sednikom tržaške trgovinske in obrtne zbornice, vit. Dimmerjem in je poziravil potem sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja ter tržaškega škofi dr. Nagla. Tekom večera pogovarjal se je dr. Koerber z mnogimi gosti, istotako tudi trgovinski minister, baron Call. Predsednik Becher se je dr. Koerberju v kratkem nagovoru zahvalil na obisku, na kar je ministerski predsednik istotako na kratko odgovoril. Zapustil je zabavo ob 10. uri zvečer ter edšel se svojima spremljevalcema, ministerskima svetnikoma dr. Sieghartom in dr. Regnerjem pl. Blevlebenom. Slika iz tržaških razmer. Pišejo nam : Včeraj smo bili mi Tržačani — presrečni ! V anale našega mesta smo mogli zabeležiti dva važna in vesela dogodka. Imeli smo v svoji sredi prvega krmilarja naše države, ministerskega predsednika Korberja, in vršila se je poroka hčerke prvega madjarskega tržaškega »veljaka«: Žida Mayer-ja. Okolo 11. ure zjutraj je bilo zbranega na lesnem trgu kakih 300 glav radovednega ljudstva, ki je povpraševalo z napetostjo, čemu da je pred Piecolo Mayerjevo rezidenco kar 6 o. kr. redarjev, e nadzornikom na čelu, v svečani 5—9. ure, za plesalce in plesalke pevskega zbora pa v četrtek zvečer. Pevske vaje vrša se ob torkih in sobotah. Društveni pro3tori so v ulici Conoordia št. l.A, kjer je bila poprej goatilna > Dela v. kons. društva«. Na mnogobrojno udeležbo vabi od bor. Za moško podružnieo družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu. G. Št. Šlekar v Ajdovščini doposlal 6 K 40 st., katera svota se je nabrala v spomin odhoda goap. Frana Repiča iz fantovske družbe. — Lepa hvala. Blagajništvo. Vinogradnikom v tržaški okolici razglaša »Kmetijska družba za Trst in oko* lico«, da bo v nedeljo dne 25. t. m. ob 4. uri pop. v trtnici pri sv. Ivanu, radi gradnje železnice, razprodaja vseh cepljenih trt in kolcev, nahajajočih ee na istej. Odda se takoj na licu mesta najboljemu ponudniku. ODBOR kmetijske družbe. Akad. tehn. društvo »TriglaT« v Gradcu priredi dne 24. t. m. ob 8. uri zve- čer v društvenih prostorih svoj I. redni občni »bor. Slovanski gostje, dobro došli ! Odbor akad. sloven. društva »Slovenija« za zimski tečaj KHj3/04. se je sestavil ta k o-le : Predsednik: Bogumil Vošnjak kand. iur., podpreda.: Milan Lenarčič, tehnik, tajnik : Matko Dolenec modr., blag.: Fran PovšiČ modr., knjižničar: Rudolf Mole, modr.; arhivar: Alojzij Sodnik, modr., gospodar : Miloš Stibler, modr.; namestnika : Josip Breznik, modr. in Anton Podgornik, agr.; pregledniki: Fran Mihalič, modr., Gr. Žerjav, kan. iur. in Ivan VresenjakT modr. Cepljenje koz. Te dni se je po me3tu in okolici pričelo cepljenje koz in se bo nadaljevalo še sledeče dni : V zavodu za cepljenje koz v ulici Pal-ladio razun nedelje vse dni do 28. t. m. od 5. do ure popoludne ; zdravnik dr. Husca Marko. V sledečih okrajih pa se bo cepljenje v spodaj naznačenih dneh vršilo od 4. do 5. ure popoludne in sicer: Sv. Vid (S. Vito) : v ljudski šoli v ulici LazzarettD vecchio dne 28. oktobra; zdravnik dr. Turk Andrej. Staro mesto : v ljudski šoli v starem mestu dne 28. oktobra ; zdravnik dr. Zadro •Josip. Novo mesto : v ljudski in meščanski šoli v novem mestu dne 28. oktobra; zdravnik dr. Janovitz Ljudevit. Nova mitnica: v ljudski in meščanski eoli v ulici Giotto dne 28. oktobra ; zdravnik dr. Fano Viljelm. Stara mitnica: v ljudski in meščanski eoli v ulici Giuseppe Parini dne 28. oktobra ; zdravnik dr. Sapunzachi C.tzar. Stara mitnica: v ljudski in meščanski šoli v ulici Ferriera dne 28. oktobra ; zdravnik dr. Fano Gustav. Sv. Jakob: v ljudski šoli na novi Reni dne 28. oktobra ; zdravnik dr. Macovich Ivan. Sv. Ana: v ljudski šoli v ulici deli* I-stria dne 28. oktobra; zdravnik dr. Poliiak Avgust. Skedenj : v ljudski šoli v Skednju dne 28. oktobra: zdravnik dr. Laurinsic Josip. Barkovije : v ljudski šoli v Barkovljah dne 28. oktobra ; zdravnik dr. Hannapel Roderik. Sv. Ivan : v ljudski šoli pri Sv. Ivanu dne 28. oktobra ; zdravnik dr. Veronese Fran. Otroci se morajo na cepljenje privesti « čistim telesom in posebno z dobro omito ramo (roko). Samomor Tržačanke v Vidmu. — Včeraj se je v videmskem predmestju »Aqui-ieia« umor la 34 letna Tržučanka Julija Milkovič. Vrgla se je namreč iz tretjega nadstropja hiše, v kateri je stanovala na ulico, kjer je obležala nezavestna in z razbito čre-pinjo. Prenesli so jo potem na njeno stanovanje, kjer je kmalu potem umrla. Živela je ločena od svtjega soproga, s katerim se je bila poročila pred 8 leti, ločila pa se je od njega pred 3 leti. Razsodba sodišča je njenega soproga pris lilo plačevati jej mesečno podporo, a soprog je proti tej razsodbi re-kuriral. — Milkovič se je že večkrat hotela umoriti in še pred 8 dnevi si je zabodla nož v pr§a. Študirala je medicino na graškem vseučdišču. Ko je bila še mlada, umrl jej je zaročenec in že takrat se je hotela umoriti z moifino. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 10.0, ob 2. uri popoludie 16.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.6 — Danes plima ob 10.5 predp. in ob 10.48 pop.; oseka ob 4.11 predpoludne in ob 4.28 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Odbor deželnega učitelj* kepa društva za (joriško-tjradišcansko nam je doposlal nastopno okrožnico, ki jo je razposlal koleginjam in kolegom : _ Pomagaj si sam. in Bog ti pomore Nar. prislovica. Preža!o»tne bo razmere, v katerih životari učiteljstvo našs dežele. Da-si vršimo vestna svoje stanovske dolžnosti, vendar se oaB prezira tam, kjer bi se moralo vpošte-vati n pošteno odšaodovati naše delovanje. — Nočemo naštevat: vseh razlogov, radi katerih se nas prezira, nočemo ponavljat', kako se nam odrekajo naše pravice in kako skopo nam režajo grenki koaJek kruha. Toda jeden povod, radi katerega si upajo tako po etopati z nami, moramo omeniti, ker je to ob jednem huda rana na telesu zanemarjenega našega stanu. Ta povod je pomanjkanje odločne stanovske samozavesti, pomanjkanje prave skupnosti in iskrene solidarnosti, pomanjkanje nerazrušne sloge in jedinosti med nami ! Duh socijalne evolucije, ki je prešinil mase delavskega ljudstva, je odprl proletar-cem pot do zboljšanja moralnega in materi-jalnega stanja. Ta duh pa je delavstvu tudi podaril solidarnost in jedinost; zato pa do-Bezajo solidarni in složni vedno večjih uspehov. — A mi, tovariši in tovarišice, ne znamo še prav ceniti silne moči v trdno falango združene čete; zato pa se drznejo tako postopati z nami. Radi tega je pač sveta dolžnost vsakega uda našega stanu, da vstopi v naše bojne vrste z navdušenjem in z vero v zmago pravične stvari, da pripomaga vsakdo po svojih močeh do uresničenja naših idealov. — Krivično je, da st-jČ nekateri naši kolegi ob strani v našem boju za obstanek ter si mislijo, da z zmago svojth tovarišev zmagajo tudi oni. Krivično je, de ne podpirajo onih mož, ki stojč v prvih vrstah j v boju za naša prava, za povzdigo vzvišenega našega stanu ! Vsi bodimo zvesti in neustrašeni vojaki, da bomo imeli vsi zasluge in pošteno pravico do tega, kar si priborimo ! V dosego naših pravic Bluži nam kakor sredstvo v prvi vrsti naša organizacija. — Imamo v deželi štiri okrajna učiteljska društva in deželno učiteljsko društvo. Med nami naj ne bo n jedne koleginje, nobednega kolege, ki bi ne bil ud jednega okrajnega učiteljskega društva in ob jednem člen za naš stan prevažnega deželnega učiteljskega društva! In v prvi vrsti radi tega obrača se danes podpisani odbor do vsega učitel(stva z iskreno prošnjo : Vsak ud našega stanu bodi tudi ud deželnega učiteljskega društva ! To bodi naša naloga ; ne mu ujmo prej, dokler ne dosežemo tega. Tovarišice mile, tovariši dragi ! Brez razlike narodnosti in mišljenja združi naj nas v našem društvu želja po zboljšanju našega neznosnega položaja v nepremagljivo četo ! Poleg tega, kar je društvo doslej storilo za učiteljstvo, čakajo izvršitve še marsikateri lepi načrti. — Društvo se ne poteguje le za splcšae koristi vsega uč teljstva, marveč hoče skrbeti, da vsaki posamičnik dobi tu pomoč, dober svet in zaslombo, ko treba braniti svoje pravice, ugled in čast svojega stanu. Društveni odbor, oziroma predsednik, je členom vedno na razpolago v tem oziru in ustreza z veseljem v takih stvareh. Treba se le obrniti pismeno na odbor, ali vistmeno vsak četrtek do g. predsednika v Gorici, Fran Josipov C rso, št. 40, I. nadstr. — Nage društvo hoče pomagati svojim členom v vsakem oziru, a svoje lepe načrte bode moglo izvršiti le ob podpori celokupnega uČiteljstva naše dežele. — Tako bode sku j šalo podpirati sčasoma učit. udove in sirote, j preskrbeti učiteljatvu brezplačno (na društv. j troške) pravnega zastopnika za vse slučaje, kjer bo treba braniti pravice katerega svojih udov. Izdajalo bo poročila o svojem delova- j nju, o uspehih naših zahtev ter o gibanju učiteljstva sploh. — Prva in glavna naloga pa je našemu društvu ta, da izvojuje v gmotnem oziru učiteljstvu to, kar mu gre, česar si pošteno zasluži. Kakor znano, ni sankcijoniran zakon za malenkostno zboljšanje našega obupnega položaja, katerega je sklenil naš deželni zbor. Kdo je kriv, da n:smo dosegli niti te mrvice zboljšanja, je pač splošno znano ; zato nočemo tu ničesar omenjati. Pač pa povdarjamo, da ukrene društvo vse potrebne korake, da storijo poklicani Idktorji svojo dolžnost ter čim prej odpomorejo naši bedi. V ta namen se ne bo strašilo boja, truda in stroškov, ker ve, da se bori za sveto in pravično Btvar. In v tem boju nastopajmo vsi složno in jedino v okrilju našega dež. učit. društva ! Ne dajte se pregovoriti od naših nasprotnikov, da naše društvo ni potrebno in koristno. Tud i izgovor, da bi društvo nemškutarilo, je povsem neopravičen. — Resje le to, d a pišemo nemški sejne zapisnike in da se poslužujemo nemščine v toliko, da se umemo z našimi italijanskimi tovariši. A naša pravila ne določajo nikjer nemščine uradnim jezikom našega društva, marveč vsakemu je na svobodo, da se izraža v sejah in na zborovanjih v svojem narodnem jezika in dopisuje društvu v istem jeziku. Jednako se bo skrbelo, da bo vsak ud postreien v domačem jeziku. — (čeprav smo udje dežel. učit. društva, smo vsejedno zavedni Slavenci, kakor bo naši ital. tovariši tudi udi našega društva zvesti evojemu rodu. — Naše društvo ni ustanovljeno v namen, da bo pretresovalo narodna vprašanja, tem več se hoče zavzemati le za koristi učiteljskega stanu, ki so nam vsem skupne. Zato pa vsi k društvu, katero hoče žrtvovati vse svoje sde v blagor našega vzvišenega stanu. In v tej resni, velevažni uri rotimo z nova vse »ičiteljstvo: > Vsi za jednega, jeden za vse !« Odbor deželnega učiteljskega društva v Gorici, dne 12. oktobra 1903. Anton Kutin, A. Jakobi, tajnik. predsednik. P. S. Kdor se želi vpisati v društvo, naj se oglasi pri društv. blagajniku Josipu Franzot, mešč. učitelju v Gorici, Via Ascoli, št. 3. J3. nadstr., kojemu naj dopošlje svoj natančni naslov in pa 2 K letnine, kateri znesek je predplačati. Pripomba uredništva. Spoštovanje do važnega učiteljskega stanu, spoznavanje velike uisije, ki jo viši ta Btan za naobrazbo naroda, spoznanje, da ta stan ni uvažen in plačan tako, kakor zaslužuje in kakor bi bilo dostojno takega dobrotnika naroda, in uverjenje torej, da se tema stanu krivica godi in da je odpomoč nujna in postulat najelementarneje pravičnosti: vse to nam veleva, da došli nam poziv priobčujemo brez vsake pripombe od naše strani. Ali čim nav-Btane potreba in bo trenotek za to, hočemo reagirati na nekatere izjave, kakor zahteva od nas naše narodno stališče. X Mesečni semenj v Herpeljah, ki se je imel vršiti dne 2. novembra, je radi tega, ker bo isti dan semenj v Sežani, odložen na dan 3. novembra 1903. X Huda nesreča na morju. — Na morju blizu Gradeža se je dogodila te dni huda nesreča. Sedmorica oseb, med temi 1 frančiškan in en cerkovnik iz Barbana, dva moža in dve ženski in en čolnar, so se hoteli v malem čolnu prevesti iz Gradeža v Barban. — Vsled viharja, ki je divjal, se je čoln v neposredni bližini gradežkega pristanišča preobrnil in vse osebe, ki bo bile v čolnu, so padle v morje. Trojica njih so se rešili na kupno, drugi štirje so našli v valovju svojo smrt. — Rešili so se čolnar, en možk: in ena žeDska. Vesti iz Kranjske. * Iz ljubljanskega občinskega sveta. Ta mestni svet je vsprejel v svoji predvčerajšnji seji to-le resoluc jo: »Mestni svet ljubljanski podpira z VEemi svojimi simpatijami koroške Slovence v boju za pravice slovenskega jezika v uradih in v prvi vrsti na sodiščih; mestni svet pričakuje, da se omenjeni boj na korist miru in spravd med narodi na jugu in posebno tudi v korist gospodarskih interesov, ki vežejo slovensko prebivalstvo na Korjškem z našo deželo, dožene s tem, da ee slovenščini na Koroškem v samoslo venski h in v mešanih okrajih podele vb<* tiste pravice, kakor jih vživa na Kranjskem. Mestni svet pričakuje končno, da vlada da veljavo obstoječim zakonom, da torej koroškim Sloveucem ne bo kratila enakopravnosti pred sodišči, in da se v ničemer ne bo postavljala na tisto ozko-nrčno stališče, na katero se je postavil mestni svet celovški s svojim Bklepom od dne 13. oktobra 1903. O tem sklepu naj se obvesti minieterski predsednik kakor voditelj c. kr. juBtičnega ministeratva potom c. kr. vlade v Ljubljani.« Poročevalec dr. Tavčar je povdarjal neoporečno resnico, da, kdor je za spravo med narodi, mora biti za pravično rešitev jezikovnega vprašanja. Najviši funkcijonar v Gradcu pa ima nesrečno r^ko: on stori vse, kar more še bolj vnemati jezikovni boj. Grof Gleispah je najnesrečneji dostojanstvenik. Govornik je povdarjal, da ima dežela kranj ska mnogo tesnih gospodarskih zvez s Koroško in zato tudi gospodarski interes na tem, da pride naš jezik do veljave na koroških sodiščih. Brzojavna poročila. Razsodba državnega sodišča o reku rz u slovenskih volileev. DUNAJ 22. (P.) Državno sodišče je proglasilo razsodbo v stvari pritožbe slovenskih volileev, katerih reklamacije so bile odbite od mestnega sveta radi tega, ker so bile sestavljene v sloven- skem jeziku, ter je spoznalo, da je s takim postopanjem kršena politična pravica slovenskih reklamantov. S tem je pripoznana pravica slovenskih volileev ulagati volilne pritožbe v slovenskem jeziku ter ustanovljena dolžnost magistrata iu mestnega sveta, reševati slovenske pritožbe. Pritožbo je zastopal odvetnik dr. Lenoch. Imenovanje dveli tajnih svetovalcev. DUNAJ 22. (B) Listi javljajo : Vojnemu vikarju škofu Belopotockemu, in sekcijskemu načelniku v vojnem miniater^tvu, Rocken-zaumu, je podeljen naslov tajnega svetovalca. Odprava službenih kavcij. DUNAJ 22. (B) >Wiener Zeitungc objavlja zakon od 18. julija 1903., tičoči se odprave službenih kavcij. Poskusen samomor morilca. SYON 22. (B ) Cesar Lhdermann, morilec Evgenije Fongeres v Aix les bains, izpalil Bi je v trenotku, ko so ga hoteli redarstveni agenti aretirati, hiteč iz samokre3a v glavo. Ladermana so odpeljali v bolnišnico, ali ni upanja, da bi ostal pri življenju. V preprečenje nesreč na železnicah. BENETKE 22. (B.) V navzočnosti oblasti, konzulov nekaterih vnanjih držav, zastopnikov Avstrije in Rusije, se je danes med Cistelllranco in Fanzolo vršil poskus z avtomatičnim zistemom Beerovim v prepre-čanje trčenja vlakov eden ob druzega. Poskus se je posrečil popolnoma. Arabci ubili turškega guvernerja. CARIGRAD 22. (B.) Javlja se, da je asirski guverner (vilajet Jemen) umorjen od Arabcev. Poveljnik 14. divizije Hadi-paša je poklican na njegovo mesto ter mu je dana naloga, da zasledi morilce. Štrajk v Bilbao. BILBAO 22. (B) Štrajk se smatra končanim. Obisk italijanske kraljeve dvojice v Parizu. PARIZ 22. (B.) »Le Matinc pravi, da je dovedel obisk italijanskega kralja v Parizu do mnogih praktičnih zaključkov, ki bi bili za obe državi velike važnosti. Med Italijo in Francijo je vsč meseeev obstoječe spo-razumljenje v več stvareh, na katerih sti in-teresovani obe državi, zadobi po kraljevem obisku v Parizu izrazitejo formo. Delavsko gibanje na Francozkem. DUNKIRQUE 22. (B.) Predilci so danes odločili, da začnejo zopet delati ; danes sporočijo tovarnarjom svoje zahteve. Loterijske Številke, izžrebane dne 21. oktobra : Praga 78 22 25 57 9 Lvov 27 59 66 56 73 Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d I n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Trsta * XXXKXXXXMXXX *XX Svoji k svojim! ^ ZALOGA * pohištva dobro poznane tovarne mizarsfce zadrnp v Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. H^veCja tovarna polištva primorste dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, ■«• dernl sestav. Konkurenčne cena. ■V Album pohlftteT brezplačen. "M X xl X X X X X X X X X X X X X X X XI n X u ž* X X X JC X H a n it xxxxxxxxxxx xxxx* Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. rzzzz (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hutrov&n oenik brezplafino la franko. Sprejema zavarovanje človeškega živ-jepja po najraznovrptnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnin-* prito požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuie takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder po-tluj e Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. ■1 Urar F. Pertot Trst ulica della Poste 3 v.>gal ul. Tor re Lianca Prodaja f-rebrne ure od 3 gld. naorfj. z'ate are od 8 gld. napvj. Izbor sten-sribur, regoUt tjev i. t. d. P.»j ravlja vsako-VD-oe ure 5,0 jp>o zmerni ceni. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobam: in eno kuhinjo se takoj oddik v ulici Industria iu ul. Guardia v H£ah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani §t 20 A, L na irtr. od 1—2 in 5—7 pop. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delTIndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 iu 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 em po K 2.- Z2111' Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikfcke konkurence bodisi glede cene ali kakovost' blaga. ^nton Srnin pok. frana TRST. • l JJiijn Bsiiiiofa v^c; liia štv. 11. — TRST. Vi jI i L iljLod tuš tanja vtisni' v najnovejših risanjih. Zaloga pe:\.la in imbotiranih pog;iinja , zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Snovi od same volne za obleke za ženske ter vže izgotovljene obleke za delavski stan. )(e v rfmeriki i ZALOGA USNJA * — TRST — Piazza Nuova št. — TRST — 'it — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- iu Inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. == Ugodne cene. V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trata, proda se ali da v najem ob zelo zgodnih j plačilnih pogojih več lepih pose3tev z gospo-i darakimi poslopji. Po'aenjenja je dobiti brezplačno v pisarni g. dr. Gregorina v Trstu, Moli no piccolo 7, II Pavel Gastmrirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih Bob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Bele j— Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najngo Inejšib cenfih. 1 ! V korist ! I „Osrednji šolski Matici. Humpuleška sukna - - - in lodni - - - Moderno blago za obleke iz čisto ovčje volne po nizkih cenah priporoča Karol Kocian tovarna sukna Rudolf Aleks. Varbinek naloga glasovirfev najboljših tu- 111 inozemskih tovarn ===== Borzni trg* št. 2. II. nadstropje - (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevauje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Mnop denarja! do 1000 fcran na mesec zamo-rejo Častno zaslužiti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postranski zas užek). Natančneje pod ,.Reell 107"1 na Annoncen - Abihe lung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr. II u m pol ee (esko Uzorci zastoflj in Iranko. Gostilna „Aodemo t Fanny" (poprej „SPAZZAPAN") Trst, ulica S Maurizio št. 4. toči samo I. vršte vina in sicer: , . . po 36 nvČ. . . . > 40 » ...» 36 > ...» 24 » Kuhinja z mrzlimi in gork mi jedili vrdno pripravljena. Za obilen oblak se priporoča Jani Uranič, Ulica S. Giovanni štev. 4. (PALAČA SALEM) HIGIJENIČNA MLEKARNA „TRIFOLIVM" MLEKO Cisto, ZAJAMČENO, filtrirano in sterilizirano .... r v" - •» w i n (V pat. bllt.) NAJFINEJŠE SUROVO MASLO ZA CAJ, zajamčeno pristno . k. TRST - U!. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo. sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. ^ Mlekaniii ..Trifolium** liter po 24 stotink „ „ 26 klg. po K. 2.40 Crema - Sveža jajca. stoji poti nadzorstvom t-, kr. kemičnetra po>kuseval<;» v (ioriel. -== Točna postrežba na dom. TELEFOK štev. 1773. črno istrsko belo » . dalmatinsko (S.benikc Pivo 1. vrste . lastnica. Prodajata pisarna potrebščin v ulici Farneto št. 2. ima v zalogi vse predmete za oisarne, urade, šole ter igrače za otrok* Kupci bodo zadovoljni s postrežbo. Za <'h l*>n »>S> -k s-» priporoča nova lastnica rojena Ljubljančanka Ludovika Weitenfelder. ■5 S Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. arebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. ulica Belvedere 17. toči vino istrsko črno in vipavsko belo po najnižjih cenah. Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. — Cene zmerne. l^j /s* ob iea ob ek se priport et \ j Martin Marc, ■! *XXXKXXKKXXXKKKX > > ■ i > ■ ) TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij Dalmatinska gostilna ,,}e Giacomo" v ulici Valdirivo štv. 14. priporoča svojo dobroznano gostilno, preskr- Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). TRST - ulica Malcanton štv. po zelo nizkih cenah. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. I. Gramofoni, fonografi, plošče in ei- bljeno vedno z najboljšimi dalmatinskimi vini *inza godbo V velikem izboru, ter izborno domačo kub njo. i — . .. - __ Toči Pa : Internacionalna godba in petje. Črno dalmatinsko. . . po 32 nvc. Opolo......„36 Na zahtevo ee posije od 5 litrov na dom ; Specijelltcta za večje m nož ne po dogovoru. i>-: * Svojim cenjenim rojakom in bratcmSlo- ^^* Priprave za točenje piva. vencem te toplo priporoča NB. V olajšanje nakupovanja se proda- Jakov Mar&sović, lastnik. 'jajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. za prodajo vina s pripravami je na prodaj za 460 K. Xajemščina znaša malo. Via Foscolo štev. 21. Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovice glaće, prve vrste za gospe, 2 gumba po.....gl 1 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, o gumbi p) .... gld 1.20 Rokovice iz kiuečk- svile po . . gld —.80 Rokovice iponarejeLe kože, 3 gumbi po........gld —.50 Rokovice g'acć za gospode (angleške vrste) po .... gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristce angležke po . gld 1"80' Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč. Rokovice it škotske niti od 40—50 novč Rokovice luknjičaste.....gld —.50 Rokovice mitous, zadaja novost, od svile 60 novč. od niti 30 novč. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien^ prah za gospe tvrdke Kielhause* v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. XB. Rokovice se poškušajo ter sprejemajo naročbe po meri. - „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI I Polnovplačani akcU.ki kapital = Špitalske ulice Štev. 2. == Podružnica v Spletu 1 ^ 1,000.000 Zamenjava in ukomptoje || Daje predujme na vred. panirie. r-» paimacija.) uenarne vloge vsprejema I Kupuje in prodaja Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ■ *se Trne rent, tastavnih pisem, prijoritet, komunalnih ~ kupone. 8 obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. I Promete Udaja k vsakemu žrebanja. Bstompt in intasao menic, "mm BC Bo t—tu nmčila,. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ===== Izgubi ===== &a Da v,ožne kniižice Proti ugodnim obrestina. Možem denar obrestuje od dne vloge do --dne vzdiga. — - - Promet a Čeki in nakaznicami.