/ENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden | Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspediclja v mesec 1 gld. 40 kr. ^ »Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. 7 i i * 19 m V administraciji prejeman velja g Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld.. za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ „ . „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 118. V Ljubljani, v soboto 19. maja 1894. Letni It XXII. Vrnimo se k Bogu? »Država brez Boga«. kliče liberalizem, kakor so ga naučili njegovi očetje lažimodroslovci, trdeč, da je država izvor vseh pravic (Pufendorf), da je sama sebi namen (Kant.) in da je celo pričujoči Bog sam (Hegel). To se je tako grozovito zalezlo v kri in mes6 liberalnih držav, da so se z največjo pazljivostjo tudi sicer pošteni državniki ogibali črhniti katero o Bogu in o dolžnostih, ki jih imamo od njega. Pri nas smo imeli sicer že več ministrov, o katerih se je trdilo, da so konservativni, ali celo, da so verni kristijani, toda le jeden je imel toliko moškega prepričanja, da je je tudi javno v zbornici pokazal. Bil je grof Falkenhayn, naš poljedelski minister, ki je pred par leti v zbornici povdarjal, da je rešitev socijalnega zla le mogoča, če se natančno izpolnjuje deset božjih zapoved i j. In letos dne 17. maja je ravno ta minister zopet javno izrekel stavek, »da je ni take besede, s katero bi ljudem donesli srečo, v kolikor jo je sploh na svetu doseči mogoče, razven ta: Vrnimo se k Bogu, verujmo vanj in sklonimo se njegovim zapovedim!« Liberalni listi so vkljub koaliciji najnesram-nejše vsled tega napadli ministra in pokazali, da liberalizem o Bogu in o krščanstvu v javnosti noče slišati niti besedice. Mi pa z veseljem, da ima Avstrija tako pogumnega vernega moža za ministra, združujemo nadejo, da kmalu odklenka surovemu liberalizmu in da se vse javno življenje utemelji na načelu, ki ga je izrekel grof Falkenhayn. Državni zbor. Dunaj, 18. maja. Za včeraj je napovedal predsednik državnega zbora večerno sejo, da se je še isti dan rešil pro- račun poljedelskega ministerstva. — Zaradi sklepa pri govoru grofa Falkenhayna, v katerem je povdarjal, da se treba t družbi verniti nazaj k Bogu, ter vkloniti se zapovedim božjim, ako hočemo biti deležni sreče, katera je na svetu sploh mogoča, dunajski židovski liberalni listi silno uapadajo grofa Falkenhayna ter smešilo njegove omenjene besede. Ako človek prebira take brezbožne surovosti, mora res strmeti, kako je propalo versko-uravno mišljenje vzlasti pri onih židovskih liberalcih, ki delajo javno mnenje po časnikih. Interpelacije. V današnji seji vprašal |e poslanec Sehneider z drugovi ministra notranjega in trgovine, kaj je z blauajnicami rokodelskih vajencev za slučaj bolezni. Prav bi res bilo, da bi vlada pri preosnovi obrtuo-rokodelskih zakonov tudi kaj storila za vajence, za katere se do sedaj splošno ne meni nikdo, razven če jih kazuuje. — Poslanec K r a u s interpeluje justičnega ministra glede odstranjenja omejitve pu-pilarmh hranilnih viog. — Poslanec Kaiser interpeluje ministra notranjih stvarij v zadevi zavarovalne družbe „Adriatica di Scurto" ter zahteva, naj se prične kazensko postopanje proti omenjeni zavarovalnici. Osemurni delavnik v rudokopih. Poslanec Pernerstoffer stavil je nujni preilog, naj se zakonito uvede osemurno delo na dan po rudokopih. Ta predlog zahteva troje. Najprej hoče, da se spremeni zakon z dne 21. jun. 1884. in sicer tako, da delavna doba vseh v rudokopih poslužjočih delavcev z dohodom in izhodom ne presega števila osem ur. Potem zahteva, naj se skliče poseben odsek, ki se bode pečal z konsum-nimi društvi za rudokope ter z ozirom na najnovejše žalostne dogodke v Poljski Ostravi zahteva, naj se za oudotue vdove iu sirote okrbi nujna in zdatna podpora. — Utemeljajoč svoj predlog opisuje poslanec Pernerstoffer dogodke v Poljski Ostravi ter opozarja vlada, naj posreduje mej delavci in delodajalci. Na to polemizuje proti poljedelskemu ministru ter ga opominja njegovih besed glede vrnitve k Bogu in pravi, da je glede osemurnega delavnika Bog gotovo na strani delavcev. Govornik upa, da se tem potom vstreže zahtevam delavcev ter da se zopet vrue med nje zadovoljnost, ki gotovo tudi delodajalcem ne bode v škodo. Pri glasovanju o nujnosti predloga je bila nujnost odklonjena. Zatem prišlo je v budgetnem razgovoru na vrsto ministerstvo za trgovino. Kot govorniki proti oglasili so se[ med drugimi : Spinčič, Biankini, Gessman, Lueger, Sehneider in Jaks, za pa : dr. Fuchs, Morsey, Rutovski. Poslanik H a j e k priporoča, da bi vlada več storila za male in srednje trgovce, da jih ne uniči veliki kapital. Potem govori o nedeljskem počitku v trgovini. Tržaški pomočniki delajo po 14 ur na dau in so počitka gotovo potrebni. S poslednjo mi-nistersko naredbo on ni zadovoljen, ker dovoljuje prav za prav le tri ure počitka trgovskim pomočnikom, to je od 3. do 6. ure popoludne. Tudi za tobačne trafike in loterijske kolekture naj se vpelje nedeljski počitek. Govornik priporoča podržavljanje zasebnih pošt in da bi se poštna hranilnica pri nakupovanju državnih papirjev ozirala na vrednostne papirje posamičnih kronovin. Obžaluje, da se pri poštah ne ozira na narodno jednakopravnost. Nedeljski počitek naj se vpelje za vse popoludne pri poštah iu brzojavnih uradih. Vladni zastopnik Weigelsperg je pojasnil, da da po novejši naredbi nedeljski počitek ne znaša le LISTEK 0"b Vrbskem jezeru. Pripoveduje Anton Iv a novi č. (Dalje.) Že sta bila blizu Mediča, a ta še njiju ni opazil. Telka je videla to in nekoliko glasneje reče torej proti častniku: „GIejte, naš mladi profesor je zamaknjen!" in z radovednim obrazom je gledala na Mediča, če jo je slišal. Mediča so res vzdramile te besede in hitro je bil pri prišlecih, želeč jima dobro jutro. „Kajne, gospod Ivan, da ste zopet sanjarili?" vpraša ga poredno devojka. „Ne ugovarjam Vam, milostiva gospodičina", odgovori ji živahno Medič. „No, vi ste vrlo odkritosrčni", radosti se častnik, „morda bi še se celo dalo izvedeti, o čem ste saniarili", in pomenljivo je požmeril ua Mediča. „To bi morda tudi jaz ugauila, ali ne?" „Nemogoče ni!" odvrne Ivan. „0, to je uzorno sporazumljenje! vsklikne Csil-lag in vsi trije so se glasno zasmejali. „Preiskuimo torej nekoliko to sporazumljenje, povzame Telka, ko se je smeh polegel. A pojdimo naprej!" Razvrstili so se ter začeli dalje sprehajati. ,, Vendar mora gospod Ivan prej dovoliti, da smemo o tem razpravljati", pravi Telka. „Drage volje", pokloni se Ivan, „veseli!o me bo, če ugauete". „Jaz pa hočem milostivi gospici nekoliko pomagati", začne Csillag. „Torej trdim, da Vam je plavala pred očmi rajska vila, ki Vas je . . . ." .0, na krivem potu, gospod Csillag, prestriže mu Telka s smehom nadaljne besede. Takih podob izvestuo ni imel gospod Ivan. Kaj ne, da govorim resnico ?" ^Popolnoma", pritrdi Ivan ter se istotako smeje mlademu častniku. Ta pa se je vjedal v ustuice, ker se je tako neljubo motil. »Sedaj hočem torej jaz ugibati", ponudi se radostno Telka. „Kaj ne, gledali ste zopet tužne slike o svojem narodu. Videli ste hrabre junake, ki so se borili za prostost svoje domovine. A mogočnejši sovražnik je neusmiljeno moril pogumne borilce. Moč majhnega naroda ni se mogla ustavljati kruti sili, zmagal je . . . ." „2e vem, kaj mislite reči, milostiva; nekoliko prej sem res mislil o tem, a ne več v trenutku, ko ste me zasačili. Veselejše slike vstajale so pred mojo dušo". „No, torej ste se tolažili zopet z lepšo bodočnostjo. Ni res?" ,Res je tako!" odgovori Ivan. Csillag ju je začudeno gledal. .Ne razumem Vaju", povzame sedaj častnik, „o katerem narodu govorite. O nemškem se kaj takega ne more trditi". Vsi trije šetalci so se med tem ustavili. »Gotovo ue", pritrdi Ivan, „pač pa o mojem narodu, o narodu slovenskem". „0 narodu slovenskem?" vpraša častnik raztegnjeno. „To je jeden izmed slovanskih narodov?" ,I)a, jeden del velikega slovanskega plemena. Zemlja, na kateri stojimo, je zemlja te majhue slovanske mladike". „In Vi sanjate o boljši bodočnosti?" „Ne sanjam samo, temveč prepričan sem, da nam prisije nekdaj veselejša doba". ,Kako Vam prisije?" vpraša ga častnik. „Priboriti si jo hočemo!" povdari navdušeno Ivan. „Ha, priboriti!" nasmehne se Csillag. Ta nasmeh je zadel Ivana v dušo, in srpo je pogledal častnika, ki je nadaljeval: „Na silo gotovo ne mislite, ka|ti Vaše število je premajhno". „0 sili se nam še niti sanjalo ni !u „Torej ?" vprašal je sedaj Csillag z ironičnim nasmehom in prezirljivim naglasom, o torej . . .?" „Kai torej !" odvrne z odločnostjo Ivan, „torej si jo hočemo priboriti z duševno silo." t; L Y\ YY\ a tri ure. V mestih z nad 20.000 prebivalci se proda-jalnice opoludne zapro iu ob šestih zopet odpro; v manjših krajih se prodajalnice zapro ob treh popoludne in se zvečer več ue smejo odpreti. Finančno ministerstvo pripravlja uaredbo, da se v krajih do 20.000 prebivalcev ob treh popoludne zapro tobačne trafike in loterijske kolekture. Poslanec L u p u 1 priporoča, da bi vlada posebno se bolj ozirala na grajenje železnic v Buko-vini. Poslanec Kullp govori o previsokih železniških tarifih in njih vplivu ua obrtnijo. Obžaluje, da se mislijo zopet po državnih železnicah povišati tarifi na blago. Vitez Stalitz želi, da se kmalu gradi železnica čez Ture v interesu Trsta. Poslanec T e k 1 y se pritožuje, da se ogerskim mlinarjem dovoljujejo prevelike ugodnosti in vsled tega ogerska mlinarska obrt premočno pritiska na naše domače mlinarje. Baron K ti b e c k govori s stališča velicega kapitala o delavskem vprašanju. Obžaluje hujskanje delavcev k strajkom. On je proti temu, da se odpravi plačilo od dela, določi najnižja mezda in vpelje osemurni delavnik, ker misli, da bi to podkopalo nekatere obrte. O mezdi naj se dogovorita le delavec in delodajalec sama, vlada se nima nič mešati vmes. Sicer je pa govornik z lepimi besedami izražal svoje simpatije do delavcev. Za njim je govoril g. Spinčič o pristaniških zgradbah v Istri. 0(1 kod zlo? S Stajarskega, 9. maja. II. Pa tudi sami moramo roko položiti na srce govoreč : „Sami smo grešili!" Tudi sami smo krivi! Tu bi človek skoro pritegnil nekaternikom, ki trdijo, da smo Slovenci mehki ko lipov les. To pa je iz-vestno, da smo preveč pomirljivi in preradi odje-njamo, ako se nam stavijo velike zapreke. Životarimo in se uzadovoljimo, ako imamo le neobhodne pogoje svojega obstoja, višje ne segamo. To velja posebno o nižjih slojih. »Slovenski gospodar" se včasih mnogo trudi hoteč vzbuditi slovenskega „Jurka" iz brezbrižnega dremanja in lenobne zaspanosti. Med našimi kmeti je mnogo zatrošena napačna misel, da bi jim, ako bi se krepko potezah za svoje pravice, gospodje pri oblastvu pisali večje davke. Treba je, da se ljudem ta misel do dobra iztepe iz glave. Nekateri gospodje se vihajo svoje nose iu nadutno renta-čijo in se zadirajo na ubogega kmeta, vendar večjih davkov samovoljno pisati ne morejo. Za to je že poskrbljeno, da drevesa ne vzrastejo v nebesa. Treba je, da si odgojimo zavedno ljudstvo, na katero se moremo pri svojih težnjah opirati, zato je pa moramo politiško vzgajati seveda s pametno politiko, ne pa s tako, ki mu je v kvar. Veliko morejo k ti svrhi pomagati bralna društva širjajoča med ljudstvom dobre knjige in dobre politiške liste. „Ha, z duševno silo ? Dovolite, gospod Medič, ali je Vaš narod bogat ?" „Slovenski narod je duševno bogato nadarjen narod." ,Ne, ne, jaz mislim v gmotnem oziru." »Tisto pa žal, ni", reče Ivan bolj mirno. »Tedaj pa Vas zagotavljam, gospod Medič, da Vaš narod ne bode videl boljše bodočnosti. Ne glede na to, da se potrebuje tudi za uspešno vplivanje na merodajne kroge obilo zlata, tudi borilcev ne boste imeli, ki bi se potegovali za Vaše ideje. Vlada in drugi jih ne bodo samo ne podpirali, temveč ovirali in zatirali. Saj vemo, kakor je s tem pri nas na Mažarskem, tako tudi drugod. In kdor bo le nekoliko praktično in realno celo stvar premislil, bode opustil vsako idealistično mišljenje, ne bode se bojeval za meglene ideje, če mu je ta boj le v ma-terijalno škodo." » Motite se, plemeniti Osillag! vsklikne Ivan. Vi ne poznate značaja slovenskega naroda. Naš narod ima može, ki so voljni delovati za občni blagor, četudi se jim ne ponuja mamljivi moloh. V borbi za svoje najdražje svetinje vodi naš narod le navdušenje za sveto stvar". „Cestitam, gospod Medič, če ima Vaš narod res take značaje. A ne verjamem Vam !" iu ironično se je zakrohotal. Ivan ga je hudo pogledal, potem pa strastno izgovoril. Narodne pravice so naravno pravice. Naravnih pravic pa ne sme uikdo kratiti ne sodnik uiti dav-kar niti okrajni glavar niti noben parlament. Postave, ki ao v nasprotju 8 takimi pravicami, so zakonite, ker jih je določila večina, vendar pravične niso, zato pa morajo prej ali slej pasti. Vedno bolj se v nas utrja prepričanje, da nam ni upati rešitve, dokler bodo liberalci pri vladi govorili besedo. Izboljšanja svojih odnošajev smemo pričakovati le od krščanske vlade, ki jedina ima na zastavi zapisano resnico in pravico. Da se taka vlada uresniči, moramo tudi mi po svojem pomagati. Kot protisilo proti nemškemu »Schulferein-u" moramo pospeševali „družbo sv. Cirila in Metoda". Na Štajerskem ima ta družba že dokaj podružnic, veliko pa jih še pričakujemo. Celo v Mariboru se je podružnica oživela. Dolgo je spala, človek bi bil sodil, nevzdramno, vendar se je vstrajnim na-rodujakom posrečilo, da so jo obudili k novemu življenju. Pri obnovitvi te podružnice se je zopet poudarjala važnost te družbe v verskem iu narodnem oziru. Saj pa bi tudi bila velika in usodna ironija, ako bi društvo, ktero nosi ime svetih bratov, zasledovalo nesvete težnje. Zato je dolžnost vseh dobro mislečih mož, bodisi duhovskega bodisi svetnega stanu, da vestno pazijo na to, da se društvo ne odtuji tistim načelom, ki so je vodila pri njegovem porodu. Kot protisilo proti »Siidmark-i* priporočamo to, kar je „katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" priporočalo koroškim kmetom, umno gospodarstvo, pridnost in varčnost, zemlje ne lahkomiselno prodajati, in ako je treba kaj prodati, ne prodati v tuje roke. Koncem še nekaj. Namesto, da nekateri sanjamo za zjedinjeno Slovenijo v prihodnosti, skrbimo, da se Slovenci v posameznih pokrajinah drug drugega vedno tesneje oklepamo v svojih naporih za naš kulturni napredek, za v sedanjosti. V ta namen treba nam političnega lista, ki bi zastopal vse Slovence. Imamo dokaj vrlih provincijalnih listov, skupnega že pogrešamo. Poudarjati pa moramo, da bi takšen list moral stati na strogo katoliškem stališču. Zakaj slovensko ljud-stvojeverno,inlist, ki bijezastopal, bi moral biti pisan v istem d uhu. Ako bi zavzemal drug o stališče, bi ne zastopal vsega naroda, temveč le to ali ono k I i k o. Nedostatku moremo opomoči s tem, da se trdno oklepamo časnika, ki stoji na istem stališču, kakor si mislimo tisti skupen list, na pravo slovenskem stališču, v mislih imamo namreč Slovenca". Kar je pri listu glede celokupnosti slovenske še pomanjkljivega, to popravimo vzlasti rojaki izven Kranjske. — Italijanske moči se gube! Iz Trsta, 16. maja. Vsled smrti«profesorja Bolla izpraznjeno je zopet jedno mesto za italijansko literaturo v Trstu. »Gospod plemeniti Osillag, mi imamo take značaje, in Vam se nikakor ni treba. . . ." Dalje ni mogel govoriti, ustavila ga je Telka, ki je proseč stopila med njiju : »Prosim, vrla gospoda, zakaj se tako vznemirjate? Obžalujem, da sem Vama prav za prav jaz dala povod, ker sem nepremišljeno zasukala razgovor na domoljubne nazore gospoda Ivana. Umirita se ! Pojdimo dalje ter se sprehajajmo in začnimo s čim drugim pogovor?" In z veselim obrazom se je obrnila proti Ivanu ter rekla: „Gospod Ivan, dajte nam na primer Vi predmet ! Vadite se nekoliko za Vaš prihodnji profesorski poklic !" Ivan pa je med tem potegnil uro iz žepa gledal na njo ter govoril: »Oprostite, gospica, čas je, da grem poučevat." »Opustite danes uro!" prosi ga Telka. „Ne morem. Klanjam se spoštovani gospodi." In odšel je. Telka in Osillag pa sta se dalje sprehajala. »Čuden človek ! Ves gori za svoj narod !" iz-pregovori Telka prva. Osillag se nasmeje, & ne spregovori ničesar, bil je še vedno vznemirjen. Molčč sta šetala po vrtu, dokler se Csillag ni poslovil ter odšel na svoje stanovanje. — (Konec sledi.) Neki primorski italijanski časopis joče vsled tega, konstatujo*, da ni upanja, da zasedejo katedro za italijausko literaturo možje, ki korenito poznajo svoj predmet, ampak da se zgodi s časom, da bodo predavali italijansko literaturo v Primorju Nemci ali celA Slovani. Kolikor se dostaja Slovanov, naj se Lahi ne boje, da ne bi bili kos svoji zadači. Vsaj je bil Dalmatinec Tommaseo prvi italijanski filolog, ki se je pečal tudi s hrvatsko literaturo. V Trstu še danes na mestni gimnaziji predava italijansko literaturo in jezik Slovan profesor Miagestovič, ki gotovo ni prekolužan. Ne bodemo naštevali ostalih slovanskih močij, ki so, sebe proslavljajoč, italijansko literaturo povzdigovali na stopinjo svetskega glasu. Da nimajo primorski Italijani v svoji družbi za takšna mesta zmožnih oseb, je za njih sramotljivo z ozirom na to, ker imajo dovolj priložnosti, vspo-sobiti se za taka mesta, ako ne v Avstriji, tedaj gotovo v Italiji. Seveda, za predavauje kakega literaturnega jezika se hoče temeljite omike in šole, potrpežljivosti in dobre volje. Pri naših Italijauih pa vsega tega primanjkuje, kajti njih mladini je v prvi vrsti le do tega, da si pridobi količkaj vede, da zamore impo-novati dotičuikom, ki niso imeli nikake priložnosti po visocih šolah hlače trgati ter tako soditi o njih vednosti. Da, opravičeno tožijo listi, kajti namesto da bi se Italijani od svoje strani vsestransko izobraževali in se pripravljali za razne službe, ptčajo se večjidel s prekoluško politiko, ki njim gotovo ne dela koristi, v domovini pa, to je v Avstriji, ovirajo na vse kriplje in strani vsak kulturni razvoj Slovanov. Ce prav se potegujejo za italijansko vseučilišče v Trstu, pozabljajo pa, da tržaški Slovenci nimajo še niti svojih osnovnih šol, katere so njim bolj potrebne, kot pa Italijanom vseučilišče v Trstu, kajti za njih je tudi država skrbela, jih ni pozabila, kakor žalibog ua Slovane. Imajoč priložnost, v Avstriji izšolati se v italijanskem jeziku ter polagati v istem tudi izpite na vseučilišču v Inomostu in Gradcu, zdi se nam zelo smešno, kako do tega pride, da se Italijani ne pripravljajo za profesorske katedre. Italijanski mladini je pred vsem do unosnejših služb in do politikova-nja, zaradi tega slušajo rajši pravoznanstvo, če tudi v Italiji, kajti profesorska katedra je več vezana, kot odvetništvo. Vkljub vsem zaprekam, s katerimi se je Slovanom boriti, imajo oni dovolj moči za katerokoli službo, naj si bode tudi v kateremkoli jeziku. Če bi se pa po naključbi zgodilo, da bi bil kak Slovan ali vsaj kakšen slovanski renegat imenovan profesorjem italijanske literature, smo za naprej gotovi, da bode popolnoma odgovarjal svojemu namenu, Italijanom pa ne bode delal sramote. Narodna šola. Govor poslanca dr. Gregorca v drž. zboru dne 27. aprila 1894. (Dalje.) Gospoda moja! Sedaj pa prehajam k šolskemu boju na Koroškem. Nekaj natančneje se mislim ba-viti s tem šolskim bojem, ki traje že 25 let. To storim zaradi tega, ker prvič nam slovenskim poslancem ne more biti popolnoma vse jedno, kakšna je osoda naših koroških bratov, drugič, ker koroški Slovenci nimajo nobenega zastopnika v tej visoki zbornici, in tretjič, ker sem naprošen, da spregovorim v tej visoki zbornici o trpljenju koroških Slovencev. Pri poslednjem ljudskem Številjenju je bilo na Koroškem 254.587 Nemcev in 101.030 Slovencev. Teh nad 100.000 Slovencev pa do pred kratkim ni imelo nobene slovenske šole. Ko se je uvel novi ljudskošolski zakon, zginile so vse poprejšnje ljudske šole, ki so se bile osnovale pod škofoma Slomšekom in Wieryjem. Se toliko slovenščine niso hoteli trpeti v novi ljudski šoli, da bi slovenski otroci mogli brati katekizem. Veljal je pregovor: Žri, tič, ali pa pogini I Uči se nemški ali pa propadi! 100.000 Slovencev na Koroškem ravno tako nima zastopnika v deželnem šolskem svetu v Celovcu, kakor ga tudi nima 400.000 štajerskih Slovencev v Gradcu. Na Koroškem je normalni šolski načrt iz leta 1875. Po tem je dvoje vrst šol: čisto nemške in dvojezične. Dvojezične so bile le v krajih, kjer Slovenci združeno stanujejo, torej v okrajih Smohor, Beljak, Celovec iu Velikovec. Nemških šol je bilo 256, jaz mislim po starem našem načrtu. Mej temi 256 čisto nemškimi šolami ' t i ( i 'i jih je bilo tudi tedaj 16, in sedaj jih je pa 24, v katerih je le nemščina jedini učni jezik, knjige jedino nemške, dasi je večina ali vsaj velik odstotek slovenskih učencev v njih. Slovenskih učencev je od 33 odstotkov na ljudski šoli v Pustrici do 99 odstotkov v šoli v Ledenicah. Tukaj imam neki opis nemških šol v največ slovenskih krajih. Nemških Slovenskih učencev 1. Anabihl 120 60 2. Žrelec 28 80 3. Borovlje 26 345 4. Grabštein 13 252 5. Sv. Jakob ob eesti 15 79 6. Kriva Vrba 39 37 7. Smartin 23 84 8. Otmanje 43 45 9. Poreče 90 75 10. Holbice 31 211 11. S. Tomaž pri Oilnbergu 11 90 12. Timenca 12 80 13. Podljubel 5 88 14. Vetrinje 75 155 15. Podklošter 38 210 16. Ledenice 1 197 17. Vrata 43 206 18. Železna Kaplja 12 147 19. Pustrica 22 63 20. Velikovec 199 225 21. Prevalj 222 172 22. Št. Janž 119 70 23. Rekavas 5 50 24. Spodnji Dravberg 123 105 V teh 24 šolah je torej 1316 nemških in 3111 slovenskih otrok. Šole so čisto nemške. Razven ka-teheta noben učitelj ne govori slovenski in tudi nobeden učitelj slovenski učiti ne sme, da, mnogi iz-mej njih tudi slovenski ne znajo, o čemer bodem pozneje govoril. Ti slovenski šolski otroci od svetnih učiteljev ne slišijo domače besedice, kar je gotovo pedago-gična surovost, pedagogično barbarstvo v sredi Evrope. Ce je kje, je tukaj dolžnost, da učna uprava vmes poseže in deželni šolski svet koroški opomni na član 19. državnih osnovnih zakonov, ter mu naroči, da se ima ravnati po njem. Ta član zauka-zuje: V onih deželah, v katerih biva več narodov, naj se šole tako vravnajo, da vsak narod brez uporabe sile dobi potrebnih sredstev za izobraženje v svojem jeziku. To se pa tukaj ne izvršuje, temveč baš nasprotuo. 3111 slovenskih otrok ima po državnem osnovnem zakonu pravico do slovenskih učiteljev, slovenskih knjig in slovenskega pouka. Učna uprava ima dolžnost, skrbeti za to, da se to res izvršuje in spolnuje. Postopanje koroškega deželnega šolskega sveta je 251etno neprestano rušenje državnih osnovnih zakonov. Sedaj pa hočem spregovoriti o dvojezičnih šolah. Takih je bilo na Koroškem po starem učnem načrtu 93, sedaj jih je le 84. Ko bi bile šole zares dvojezične, kakor bi morale po imenu biti, bi bili Slovenci zadovoljni. Koroški Slovenci mi pišejo, da naj jaz povem v tej zbornici, da bi bili zadovoljni, ko bi te šole bile zares dvojezične, to je, da bi za 10.188 slovenskih otrok v teh šolah bil slovenski učni jezik, in nemščina bi se pa učila od tretjega šolskega leta kot učni predmet na pedagogično do-pustljiv način. Ko bi se to zgodilo, bili bi Slovenci popolnoma zadovoljni, kajti to je po obstoječih razmerah jedino primerno in ne nasprotujoče državnim osnovnim zakonom. Slovenski otroci bi se na ta način zares kaj naučili, ložje bi se in bolje prisvajali nemščine, ne da bi imeli škodo na lastnem jeziku. Pa ravno take namenu primerne šole na Koroškem nočejo dati Slovencem. (Poslanec Ghon: Občine je nočejo.) Peticije nasprotno dokazujejo. Deželni šolski svet je pa tako vredil, da se slovenščina rabi le v prvem in drugem letu, to je pri otrocih v šestem in sedmem letu, potem od tretjega razreda počenši se slovenščina ne rabi več. Te dvojezične šole imajo le dvojezični videz, v resnici so pa v višjih razredih čisto nemške šole. Tudi tukaj je dolžnost učne uprave, da pos čeval in vežbal gasilna društva! Ali naj bi se pa napravil gasilni tečaj! Vsako gasilno društvo bi poslalo jednega moža v Ljubljano, kjer bi se nekaj dni neprenehoma vežbali in urili z vsemi mogočimi gasilnimi pripravami. Tak gasilni tečaj so imeli pred leti v Zagrebu za hrvatska gasilna društva. Kranjska hranilnica bi morebiti na prošnjo zaveze dala potrebne podporen Dotični, ki bi se izurili v gasilstvu, bi potem vsak svoje tovariše podučeval. Po-poluo poznanje gasilnega orodja in točnost sta prva pogoja vsacega dobrega gasilnega društva. Kar se tiče nove knjige moramo pripoznati, da podaja mnogo več, nego je obsegala Merherjeva knjiga. Zraven službenega reda podaja natančne vaje z raznimi lestvami, z različnimi rešilnimi pripravami, z mnogovrstnimi brizgalnicami. Da so različne vaje bolj razvidne, pridejanih je berilu 23 podob. Mimo podob ste še dve tabeli, katerih prva kaže razua društvena znamenja, druga pa vaje z lestvami. Dasi je knjiga bolj natančna in obširna nego Merherjeva, vendar je jezik nekoliko okoren in trd. Tukaj se pozna, da slovenski del knjige, dasiravno je tiskan na prvem mestu, ni izvirnik, ampak ie prestava. Nekatere besede, kakor »vod" (za: „Zug"), »tla-kovnik" (za: „Druckwerk"), »ravnotežje" (za: »Ba-lancier") itd. so jako nenavadne. Nekatere besede so si preveč podobne, da se bodo gasilci le motili n. pr. »zaklopka (Ventil), zaklopnik (Verschlusskapsel)". G. pisatelj piše, ko razlaga službeni red, da smejo gasilci, kedar sloje v popolni opravi kot častna straža pred katafalki ali altarji, ali kedar opravljajo posebno častno in važno službo imeti čelado pokrito. To ni nikakor dovoljeno. Gasilci morajo biti vselej odkriti pri procesijah, v cerkvi in povsod, kjer se drugi ljudje odkrivajo. Nič ne dene, če imajo prav posebno opravo. Vojaki, ako so v popolni opravi z puško imajo to prednost, da se ne odkrivajo tudi pri procesijah ne, gasilci pa te pravice nimajo, saj ne nosijo puške. Marsikje so prišli radi tega gasilci v nasprotje z duhovščino, ter se raje niso udeležili procesije, ako jim je bilo prepovedano čelado na glavi obdržati. Pametni gasilci, in teh je večina, so kmalu radi odjenjali in z odkrito glavo šli s procesijo. Z modrim ravnanjem bi se dalo to povsod doseči. Saj je tudi dolžnost gasilcev, da počaste Boga. Njihovo društveno geslo je: »Bogu na čast, bližnjemu v pomoč". Boga pa s tem verni kristijan počasti, da se v cerkvi in pri slovesnih obhodih odkrije. Naj bi nova knjiga pripomogla, da bi se slovensko gasilstvo povzdignilo na ono stopinje dovršenosti, ki je potrebna za vspešno pomoč zoper ogenj I Kamnik. Zemljepisno - zgodovinski opis. Sestavil Liudevit Stiasnj. Cena elegantno vezani knjigi 1 gld 20 kr., po pošti 1 gld. 25 kr. Dobiva se pri izdajatelju in pri knjigotržcih Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Koledar sa 21. teden leta 1894. Nedelja, 20. maja: Sv. Trojica, evang:Meni je dana vsa oblast; Bernardin Sen. sp. Ponedeljek, 21. maja: Feliks Kantol. spozn. Torek, 22. maja: Julija d. m. Sreda, 31 maja: Paskal, spozn. Četrtek, 24. aprila: Sv. Rešuje Telo. Petek, 25. maja: Gregor VII. Vel. Sobota, 26. maja: Filip Neri spož. — Solnce izide dne 20. maja ob 4. uri 28 minut, zaide ob 7. uri 26 minut. Dnevne novice. V L j u bij an i, 19. maja. (Tovarna na Dvoru v židovskih rokah.) Tovarno na Dvoru pri Žužemberku je knez Auers-perg prodal dunajskemu židu Tritschn. Imel bo železo livnico, kakor je bila poprej. Pravili so, daje Auersperg že več let imel zgubo pri tej tovarni — žid bo gotovo delal dobiček. Čudno! Uboga Kranjska! Ako pojde tako naprej, bo pri nas prav kmalu druga Galicija. (Volitve županov.) Z Mirne se nam poroča, da je bil županom izvoljen Jos. Kaferle, posestnik na Selu. Občinski svetovalci so postali: Ludvik Koračin, Anton Golob, Josip Kolenc in Ig. Žnidar. — V Lužarski občini pri Vel. Laščah je županom izvoljen Ant. Drobnič iz Adamovega in občnim svetovalcem Jos. Gruden ter Janez Skulj. (Lahkomišljenost ali nevednost ?) Poroča se nam iz Ljubljane. Pri vseh blagajnicah in denarnih zavodih imajo glede oddajanja in odpošiljanja denarjev posebno stroga navodila, po katerih se je natanko ravnati. Tako je večje denarne svote izročiti uradniku, ki jih v spremstvu uradnega sluge nese dotičnemu uradu, kateremu je odpošiljatev namenjena. Le mestna blagajnica nima ali pa ne pozna tacega navodila; tu se namreč mnogokrat velike svote izroče diurnistu, ki včasih tudi sam brez vsacega spremstva nese denar. Mi nikakor ne dvomimo o zanesljivosti in poštenosti dotične osebe; a pomisliti je, da se mu med potjo lahko kaj pripeti, naj ga napade kaka slabost ali kaj druzega. Kdo bo povrnil mestni občini v takem slučaji škodo, posebno ako je svota visoka in presega kar dvajset tisoč fo-rintov, kakor je bila te dni in katero je mestna blagajnica brez vsacega spremstva po diurnistu poslala drugemu uradu? Kaj je vzrok takemu postopanju, lahkomišljenost ali nevednost, ali pa pomanjkanje strogih navodil? (Iz Knežaka), 17. t. m. Med šolskimi otroki se je prikazala epidemična davica, terjala je že nekaj smrtnih žrtev. Radi tega je si. c. kr. okr. šolski svet v Postojini odredil, da naj se šola tekom 14 dnij vsakdanjemu pouku zatvori. — Letina dobro kaže. Ozimina kaj lepa, tudi travniki obetajo dosta sena in trave. Drevje je zelo cvetelo in obrodilo bi bilo dokaj okusnega sadja, ko bi ne bil ta snedež — hrošč vsega vničil. Drugje, kot smo čitali v novinah, so temu zlikovcu hud boj napovedali s pokončevanjem in zatiranjem, a pri nas smo s tem obziru spali iu dremali. Ze ko je hrošč skoro vse ugonobil, prilezel je razglas prav po polževo na dan, naj vsak posestnik vničuje hrošča, ako se hoče ogniti postavne kazni 5 for. Kje je vzrok temu počasnemu koraku, ne znam. Javiti pa moram bolj veselo vest. da dobimo v kratkem nov vodovod za obširno kneško vas, broječo nad 160 številk. (Vtonil je) dne 17. t. m. Anton Arigler, učenec prtega razreda meščanske šole na Krškem pri kopanju v Savi. (Strela je ubila), kakor se nam piše od Sv. Križa pri Kostanjevici, dnč 16. maja v Bušeči vasi Alojzija Miklavža. Bil je v 16. letu, doma iz Vodenic, fare kostanjeviške, pa je bival pri sestri v Bušeči vasi. — Včeraj okoli 5. ure popoldne nastala je silna nevihta, blisk, grom in toča. A toča je pobila le po leskovški in čateški fari, nam je prizanesla. Nek fant je sedel pri priprtem oknu in pestoval pol leta staro dete. Pri mizi, dva koraka od okna je sedela nekoliko starejša deklica. Kar naenkrat udari strela v hišo, prileti s strehe skozi okno in vrže fanta pod mizo. Bil je naenkrat mrtev, dete pa je ostalo zdravo, le na nožici ima neznatno rano. Tudi deklici pri mizi se ni nič zgodilo. Škode druge nobene ni, hiša je ostala cela. (Med Trebnjem in Žužemberkom) bode počenši z dnem otvoritve železnične proge Ljubljana-Straža vozil vsaki dan razun pošte še posebni omnibus. Cena bode, kakor se sliši, 1 goldinar. (Bolezen.) IzCirknice, 18. maja. Od Cirk-nice jedno uro hoda oddaljeni vasi Grahovo, se širi vročinska bolezen. Osem jih leži ; samo pri jedni hiši štirje, katerim streže sestra-usmiljenka. (Konferencija salezijauska v Trstu), o kateri smo že pisali, ki je imela biti binkoštni ponedeljek v cerkvi M. B., je bila prepovedana. Prepovedal jo je tržaški državni uradnik, ki ima službo in naslov c. kr. namestnika. No, vkljub temu občuduje ves svet Boskove naprave. II Popoio je v posebnem članku to stvar pojasnil in je poslal list vsem katoliškim poslancem v državni zbornici, ln trdno upamo, da se ne šteje salezijanska konferencija mej velike politične zadeve in da morebiti vender ni v škodo koaliciji; zato menda poslancem v tem slučaju niso vezane roke. (Novo bandero) za bratovščino »proti kletvi v Baderni pri Poreču" je izdelala c. kr. obrtna šola Ljubljani. Namenjeno je sicer revni cerkvi torej tudi cena po tem, ali jako ukusno je izdelano in bode pravi kras božji hiši. (Tržaške šole). Iz Trsta: O priliki petindvajset-letnice naših šolskih zakonov se je dobro ogledati krog sebe, kako je pri nas. Da mi Tržačani že zdav-nej stanujemo „v šotorih Semovih", je znano po celem svetu. A tudi glede šol so židje naši gospodarji in vzgojevatelji naše krščanske mladine. Jako mnogo učencev in učenk ima pri nas židovske učitelje, vrhovni voditelj otroških vrtcev je žid, predsednik šolskega sveta je brezverski žid. Križe so odpravili iz šol že leta 1869; za procesijami, tudi ne sv. R. T. dan, ne vodijo več mladine, ki se niti ne sme zbrati te dni vkupno v šolskem poslopju, da bi od ondot šla s sprevodom. To je blagoslov nove šole pri nas v Trstu; in poleg tega dan za dnem gorja brezbožnost, posurovelost, raz-divjanost, nenravnost, dan za dnem manj spoštovanje do vsakeršne oblasti. O kako smešno je v imenu patrijotizma slaviti tako žalosten napredek v ljudski vzgoji. (Mažarski pevci) prieejo z Reke v Trst in ostanejo tam najmanj dva dni, potem se dodajo v Benetke. Le dobro naj si jih ogledajo Tržačani. Liberalen laški iredentar in mažarski šovinist sta popolnoma drug za druzega! (Nemški »šulverein«) je imel o binkoštnih praznikih svoj občni zbor v Olomucu. Zanimanja zanj ni bilo toliko, kakor druga leta in nekoliko so se celo — prepirali! Pokazalo se je tudi zopet, da je društvo čisto pod vplivom židovskih liberalcev. Od nemško-nacijonalne strani se je predlagalo, naj se društvena pravila tako prenaredč, da bo vsaka podružnica za-se sprejemala in izključevala ude. S tem so hoteli iz nekaterih podružnic izbacniti žide in privabiti nacijonalce. Temu se je zoper-stavljal židovski odbor in oni predlog je srečno pokopan! Nemški nacijonalci zato i sedaj društvu ne bodo pristopali, gotovo ne — na našo škodo! (Iz Prage), 15. maja. Meseca aprila je dobila osrednja šolska matica le 8954 gld. 19 kr., troškov pa je bilo 15.586 gld. 3 kr. Sploh znaša primanjkljej v letu že 22.390 gld. 53 kr. Bode trebalo moči bolj napeti, da se temu opomore. — Društvo „Všehrd" je napravilo ples, kojega čisti dobiček je bil 7 gld., akoravno se je prejelo 1600 gld. Za »fijakerje in rokovice" se je potrošilo 352 gld. 40 kr. Nekako čudno društvo. — Provzročitelji dinamitnega napada v Rakovniku so že obsojeni. Šmida in Švacha sta dobila 3 leta, Natali in Kolif 18 mesecev težkega zapora. Natali je duševno enak umorjenemu Mrvi. — V Libercah so obsodili dva člana »Omladine", in sicer Mildčka za 4 leta radi veleizdaje in motenja vere, Ilatleta pa za tri leta radi veleizdaje. — V Falknovu se je prelila pri štrajku tudi kri. Pogreb dveh ustreljenih rudarjev se je vršil med številno vojaško azistenco. Akoravno si ravnateljstvo prizadeva štrajk odpraviti, so vsi poskusi zastonj. — Predzadnjo nedeljo je prišlo na dnevni red pri zborovanju akademikov moravsko vseučilišče, katero se jim prav potrebno zdi. Od konca se je vršilo zborovanje prav dostojno, proti koncu pa ne več, kar so zakrivili nekoliko sklicatelji sami. (Iz Brna), 15. maja. O stavki v Mor. Ostravi se je že govorilo, da se bliža svojemu koncu, kar se je začela širiti, tako da zdaj stavkuje 20.000 de- lavcev. Bati se je, da se jim bodo pridružili i delavci v tovarnah za železo. Delavci zahtevajo 8 urno delo, dosihdob so morali delati 10 ur na dan. Vzrok, da so orožniki streljali je bil ta, ker so silili stavku-joči v rove, kamor jih četovodja ni smel pustiti. Pokazalo se je, kakšna je nova vojaška puška, nekatere kroglje so zadele i tri ljudi. Mrtve so pokopali po noči. Vojakov je zdaj na lici mesta 1500 pešcev, 120 dragoncev in 107 orožnikov. Binkoštni prazniki so minuli v miru. Na plačilni dan so morale biti krčme že popoldan zaprte. — V Rohrerovi tiskarni v Brnu je stavkovalo 40 črkostavcev. Zahtevali so odpuščenje Brusa Schlavveta in faktorja Bilega, in dalje, da ne sme biti nihče v teku V, leta iz dela odpuščen. Stavka je že končana. — Pri občnem zboru gasilskih društev v Brnu je obžaloval dr. Sedlaček, načelnik požarnega društva v Slavkovu, da se je razdelilo gasilstvo v dve sekciji, češko in nemško, kojo pa seveda povsod nemški gospodje protežirajo pred češko, kakor bi le ta svojih dolžnostij ne spol-novala tako, kakor bi morala storiti. Začastna podpora bode znašala, kakor se je sklenilo 3 gld. na dan, trajna pa do 300 gld. na leto. — Binkoštne praznike so zborovali češki profesorji gimnazijski. Bilo jih je do 200 in sprejeli so naslednje resolucije : vravnava plače, uradno stališče suplentov in pokojnina za vdove in sirote. — (Domovinska postava.) Upravni odsek državnega zbora je v zmislu predlogov poslancev Robič, Pacak, Kaiser in Roser glede premembe domovinske pravice sklenil, predlagati zbornici resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj čim prej izdela primeren postavni načrt. Da se domovinska postava predrugači, zato je res vže skrajni čas. (Poljskega čuvaja) je treba za ljubljansko polje, kjer postopači veliko škodo delajo poljskim pridelkom. Novi g. župan gotovo ne bode zavrgel te postavno utemeljene prošnje davkoplačevalcev. (Socijalnodemokratični listi v Avstriji.) V n e m-škem jeziku izhaja v Avstriji 14 listov, od katerih ima največji 18.000, najmanjši 1200 naročnikov. — Vseh 14 listov ima 78.400 naročnikov. Ako pa računimo, da vsak list bere najmanj 6 do 10 oseb. je gotovo, da nemške socijalnodemo-kratične liste prebira najmanj pol milijona delavcev. — Razun teh imajo razni rokodelci še 18 strokovnih listov z 58.000 naročniki. Tudi vsi ti listi pišejo več ali manj v socijalno demokratičnem duhu. — Čehi imajo 19 soc. dem. listov, kateri imajo nad 60.000 naročnikov. — Brošurice v tem duhu pisane se razpečavajo od dne do dne. Tiskali so jih v preteklem letu v 60.000 izvodih. — Tudi S l o-venci imamo v Ljubljani tak list. — Te številke bolj jasno govorč, kakor celi zvezki. Vsaki komentar je nepotreben. Ali ni tedaj naša dolžnost, da na vso moč podpiramo in razširjamo katoliško časništvo? (Največje literarno delo na svetu) izhaja sedaj v St. Louis v Severni Ameriki. Delo podaja zgodovino vojske med južnimi in severnimi zveznimi državami. Izhajati je pričelo pred 25 leti, ter bode prihodnje leto dovršeno. Vsa zgodovina bode obsegala 120 zvezkov po 1000 stranij. Vsi tiskovni stroški bodo znašali 2,500.000 dolarjev. Delo se tiska v 11.000 izvodih. (Kakoršno življenje, taka smrt.) Dne 16. t. m. se je ustrelil v Trstu v levo sence bivši urednik „Indipendente-jev" in sedajni sotrudnik pri Mattinu — Vikt. Kaveso, star 33 let. Časniki naznanjajo o njem te-le lastnosti: bil je pristno liberalen časnikar, rad je pil in imel je tudi neko tako imenovano ljubavno zvezo. Jedno samo tako sredstvo konča človeka; troje — tem preje! — (Žrtve ponemčevanja.) V občnem zboru nemškega šulferajna o binkoštnih praznikih v Olomucu poročali smo na kratko predvčeranjim. Iz računskega poročila bodi še omenjeno, da je društvo leta 1893 vzdrževalo 29 šol in 44 varovalnic ali otroških zabavišč in da je podpiralo 31 šol in 30 varovalnic. Leta 1893 so se šulferainu pomnožili dohodki, in sicer je prejelo vkupe 284.544 gld., torej 45.000 gld. več nego 1. 1892, kar pa gre hvala le podpori iz Nemčije, odkoder je šulferajn prejel 1. 1893 nad 4 0.0 0 0 marek. Podpredsednik dr. K r a u s je zlasti govoril o duhovniškem vprašanju, o nedostatku nemških duhovnikov in o tem pojavu, da ni nemški duhovniki nečejo podpirati nemškega fanatizma. To se mora premeniti, in šulferajn skrbeti za to, kako vzgajati fanatičnih nemških duhovnikov. Iz vseh govorov bilo je jasno, da duh, ki prešinja in preveva šulferajnske prvake, je duh su- rove nestrpnosti, brezozirne odbojnosti in iztreblje-valnega boja. — In uprav v isti dau, ko je zborovalo to ponemčevalno politiško društvo, dogodil se je na Dunaju strašen samomorilen čin dveh otrok, obiskujočih šulferajnsko šolo, 13 letne Ane Jefab-ko ve in nje — 9 letnega brata Karola, ker sta oba skočila v — dunavski kanal in utonila. Dokazano je, da sta nesrečna otroka — žrtvi nemške šole in grdega nemškega berila. (Razpisane Metelkove ustave.) Do 30. junija je oddati 6 Metelkovih ustanov po 42 gld. Pravico za nje prositi imajo ljudski učitelji na Kranjskem, kateri se odlikujejo v sadjereji. (Semnji po Slovenskem od 21. do 26. maja.) Na Kranjskem: 21. v Tržiču (pri Sv. Trojici), na Vrhniki, Št. Jerneju (na Dolenjskem), Višnji Gori; 22. na Vačah, St. Lambertu; 25. v St. Got-hardu, ua Mali Gori. Mengšu, Svibnem. Na Štajerskem: 21. v Št. Jurju ob južni železnici, pri Novi cerkvi, Sv. Trojici; 22. v Loki; 23. v Lem-bergu; 25. v Vitanju, pri Sv. Fil. v Veračah, Ja-renini, Slivnici, Ormožu, v Rogatcu. Na Koroškem: 21. v Celovcu. Na Primorskem: 22. v Kastvu, 26. v Divači. Društva. („S 1 a v č e v a" desetletnica.) Pod pokroviteljstvom gospe dr. Ivan T a v č a r-jeve praznovalo bode slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec* dn^ 7. in 8. julija t. 1. svojo desetletnico. Društvo razposlalo je vsem pevskim, kakor tudi bralnim društvom in čitalnicam vabilna pisma ter je le želeti, da bi se ista kolikor možno mnogo-brojno udeležila slavnosti, osobito ker je 8. dan julija namenjen sestanku slovenskih pevskih društev. Društva, katera po neljubi pomoti vabilnega pisma niso prejela pa žele priti na pevski sestanek, blagovolijo naj svojo udeležbo pri-javiti odboru. Do sedaj sta prijavili svojo korpora-tivno udeležbo pevski društvi „Sloboda" iz Zagreba (čez 30 pevcev) in „N ab reži u a"; naznanilo pa je več društev, da se udeleži po deputacijah. — Pri slavnostnem koncertu due 7. julija sodeloval bode častni član „Slavca" gosp Meden, zagotovil pa je svoje sodelovanje tudi slavni operni pevec g. Trtnik. Poleg tega pridobilo si je društva za oba dneva popolno vojaško godbo. — Po vsestranskem sodelovanju pomnoženega odbora soditi je, da bode to jedna najlepših slavnosti j v letošnjem letu in nadejati se je tudi toplega zanimanja pri vseh narodnih društev gledd mnogobrojne udeležbe (korpo-rativno z zastavami). P. u. narodna društva, katera žele nastopiti v dveh skupnih zborih (.Naprej" in »Jadransko morje") blagovolijo naj se oglasiti za potrebne note. (Bralno društvo v Škofji Loki) je napravilo binkoštni ponedeljek lepo in poučno veselico. Mnogobrojna udeležba je pričala, da je društvo v dobrih rokah. Pohvaliti moramo marljive pevce, ki so pod vodstvom g. J. Hafnerja, svojega pevo-vodje, pokazali svojo izvežbanost. Tudi g. deklama-torju se je dobro sponeslo. A največjo zahvalo zasluži pač preč. g. kanonik J. Sušnik. ki je v poljudnem, izvanreduo zanimivem govoru Ločanom tolmačil elektriko, katera jih uprav Ločane jako za-nimlje. Jedna ura nam je minila mej govorom, da sami nismo vedeli kdaj. Bog daj, da nam društvo čim najpreje zopet priredi tako pošteno zabavo! — Mi pristavljamo, da je loško bralno društvo zadelo uprav smoter takih društev. Ako ne spremlja berila pouk in predavanje, ne vspeva. Ljudstvo potrebuje mnogo znanja za naš čas, ki ga mu šola ne da in ne more dati, ki ga pa tudi ne more dobiti brez voditelja iz knjig, še manj pa iz časopisov, pri katerih je navadno same plitvost temeljita. Zato je treba poučnih predavanj za ljudstvo. Resna volja in pridnost gotovo premagati vse težave in bi premagali pri naših veseliških govornikih tudi tisto neslano, vodeno puhlorečje, katero se pod imenom slavnostnih govorov naznanja na vabilih. Pri ti priliki naj omenjamo, da je tista otročje-naivna zunanjost, ki se kaže pri tiskanih vabilih za vaške ali malomestne veseličice, jako slabo znamenje za društvo samo. Velikrat je vabilo izmej vsega, kar se podaje slavnemu občinstvu, še največ vredno. Zabavni večeri ali veselice imajo vzbujati duha skupnosti, utrjevati socijalno Čuvstvo, ne pa prestavljati navadnih naših mož iu poštenih žensk v življenje, ki ga ne poznajo. (Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaj i) so vnovič darovali: Slavni deželni zbor kranjski 200 gld. Prevzvišeni milostivi knezonadškof goriški gospod dr. Alojzij Zorn, 25 gld.; veleč. g. Anton Rančigaj, kaplan v Celji 1 gld ; gospod France Železinger c. kr. profesor v Gradci, 5 gld.; g. dr. Anton Primožič, c. kr. profesor na Dunaji, 5 gld.; g. Ivan Navratil, predstojnik pomožnih uradov pri c. kr. najvišjem sodišču na Dunaji, 5 gld.; slavna posojilnica v Cernomlju, 10 gld.; slavna posojilnica v Čemi pri Celovcu, 5 gld. Iskrena bodi hvala vsem blagim darovateljem I Podporno društvo razdelilo je v minolih mcsecih po 150 gld. mej 32 revnih a vseskozi vrednih velikošolcev; v mesecu majniku bilo je 36 prosilcev, katerim se je dovolilo 236 gld. podpore za obednice, kolegnine na pol oproščenim, za obleko, takse za tentamine itd. Le požrtoval-nosti raznih zavodov in rodoljubov slovenskih se je zahvaliti, da more društvo ustrezati toliko številnim res potrebnim prosilcem. Telegrami. Shod rudarskih delavoey. Berolin, 18. maja. Shod rudarjev je sklenil, da se dela na to, da se omeji pridobivanje premoga. Zakonitim potom naj se neizučeni delavci odvračajo od dela v jamah. Resolucija se je vsprejela s 475.000 proti 463.000 glasom. Zanjo so glasovali samo Angleži. Pozneje so odpotovali vsi Angleži. Drugi narodi so proti temu ugovarjali, ali naposled so pa sklenili, da nadaljujejo sami zborovanje in rešijo ostala dela. Berolin, 18. maja. Shod rudarskih delavcev se je izrekel za to, da naj bodo rudarski podjetniki dolžni plačati odškodnino za nesreče pri rudnikih, naj se gode kakor koli. Proti temu sklepu glasovali so jedino Angleži. Berolin, 18. maja. Shod rudarskih delavcev je odklonil predlog, da se zameni kapital z občnemu blagru služečim družbenim redom. Proti so glasovali Angleži, za predlog pa Nemci. Večina druzih odposlancev ni glasovala. Dunaj, 19. maja. Slovenski poslanci so stavili nujnostni predlog za državno pomoč po toči poškodovanim okrajem na Kranjskem. Kanonik Klun je utemeljeval nujnost. Vransko, 19. maja. Pogreb župnika Balona je bil veličasten. Duhovnikov je prišlo sesemdvajset. Ljudstva se je brez števila udeležilo pogreba. Dunaj, 18. maja. Dne 27. maja se pripelje koburški princ Avgust Leopold na Dunaj. Dne 29. maja se nadvojvodinja Ka-rolina Immaculata po navadi slovesno odpove svojim dosedanjim pravicam kot avstrijska princesinja. Dne 30. maja bode pa njiju poroka. Budimpešta, 18. maja. Grof Julij Szapary je v zbornici poslancev naglašal, da so nenaravne parlamentarne razmere, ko vlada sedaj manevruje s to, sedaj z ono stranko. Graja, da vlada nakupuje liste in želi, da vlada popusti obligatni civilni zakon, da se dežela pomiri. Kološ, 18. maja. Dr. Ratiu oporeka pri obravnavi, da bi bil on razširjal spomenico, kar je jedino delo kruha. — Kon-sistorijalni svetnik Kristan pravi, da prevzame odgovornost za spomenico, ravno tako tudi zatoženec odvetnik Eipu. Poslednji priznava, da je pomagal spomenico sestavljati, razširjal je pa ni. Sredeo, 18. maja. Bolgarska sinoda se kmalo snide. Minister Slavkov odpotoval je na studijsko potovanje v inozemsko. Monakovo, 28. maja. Peticijski odsek zbornice poslancev je odklonil peticijo za dovoljenje sežiganja mrličev na Bavarskem. Berolin, 18. maja. Konservativna, svo-bodnokonservativna in pa narodnoliberalna stranka sta danes imele posvetovanje o kompromisu zastran kmetijskih zbornic. Rim, 18. maja. V zbornici sta pri nadaljevanju budgetno debato podlagala dva poslanca, da se pomanjša število vojaških sodišč na 12 Jin stroški od 487.100 na 387.000 gld. Vlada- se pozivlje, da predloži načrt zakona, da so vsi kazenski delikti iz-roče rednim sodiščem, če se ne tičejo vojaške discipline, ali se ne dogode na vojni ladiji ali v kaki vojski. Orispi je temu ugovarjal in zbornica je pri glasovanju po imenih odklonila ta predlog. Pariz, 18. maja. Po ofioijalnih poročilih iz Bandkongu ;>o bili Siamci napali francoske mornarje, ko so se ravno mislili vkrcati. Francozi so bili le lahko poškodovani. Francoski konzul je takoj zahteval, da se napa-dovalci sodnijsko kaznujejo. Sodišče je ude-ležene Sijamce vže obsodilo v velike globe. Dunaj, 19. maja. Danes se je v zbornici poslancev trgovski minister izjavil, da narodna vprašanja ovirajo gospodarska. Dokazuje, da so naše trgovske razmere v primeri z drugimi državami ugodne. Pri pod-pisanju trgovske pogodbe z Kusijo bili so merodajni oziri na trajne gospodarske koristi. Trgovske pogodbe nimajo slabih uspehov. Uvoz iz Italije se ni povekšal, pač se pa tja izvaža več avstrijskih vin. Da se odpravijo nekatero neugodnosti, storili so se diploma-tični koraki v Eimu. — O predlogu slovenskih poslancov za podporo po toči poškodovanim se je zbor izrekel za nujnost in ga izročil budgetnemu odseku. Dunaj, 19. maja. Včeraj se je v P e-terburgu podpisala avstro-ruska trgovska dogodba. Pariz, 18. maja. Popoludne je tukaj bil sliod industrijcev in kupcev, ki je sklenil resolucijo, da se naj kmalu obnovč boljše razmere s Švico. Izvolil se je odbor, ki naj bode na to deloval. Pariz, 18. maja. Švedski kralj je obiskal predsednika republike in ta mu je vrnil obisk. Surovosvilene lienate obleke ?0ekr. za blago za vso obleko in boljše vrste — potem črno, belo in barvato svileno blago od 45 kr. do 11 gld. 65 kr. meter — gladko, progasto, križasto, vzorčasto, damasti itd. (kaeih 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, desinov itd.). Vo/.njine in carine prosto. Vzorci obratno. Pisma v Švico veljajo 10 kr., in dopisnice 5 kr. 11 (5-4) 3 Tovarna za svileno blago G. Henneberg (c. in kr. dvorni založnik v Curlhu (Zurich). Odlikovanja tovarniških del. V poslednjem obenem zboru dolenje-avstrijskega obrtnega društva je bilo odlikovanih vež delavcev, mej njimi 5 iz c. kr. pri v. tovarne M i 11 y j e ▼ i h sveč, mila in glicerina F. A. S ar ga sina & C i e. iz L i e s i n g a pri Dunaju, ki v njej nad 30 let, najstarši cel6 39 let — delajo zvesto in pridno. Druge ravno tako dolgo delujoče delavce v tej tovarni, so potolažili na drugo leto, ker se jih slednje leto le pet odlikuje iz vsake tovarne. Pri tej priliki naj omenimo, da je ta tovarna nastarša tovarna te vrste, in jo je 1837. 1. osnoval A d de M i 1 i y, ki je izumcl izdelovanje po njem imenovanih sveč. Ta tovarna je prva v Avstriji vpeljala fabrikacijo glicerina in njena mila in toaletni predmeti so znani po vsetn svetu. Tudi »margarin« in »ceresin« je ta tovarna prva začela izdelovati v naši državi, naposled je pa še zaslovela z izumom >kaio-donta«, ki se je že močno razširil »Kalodont« je najbolj razširjeao čistilo za zobe in Milly-sveča najbolj razširjena sveča na svetu.____ Umrli no: 17. maja. Uršula fSerne, krčmarica, 66 let, Marije Terezije cesta, — Kolizej, sladčenica. — Žiga Henrik pl. Appel, majorjev sin, 2 leti 10 mesecev, Stari trg 3, davica. V bolnišnici: 16. maja. Antonija Kacin, delavka, 33 let, vsled raka. Tu j cl. 17. maja. Pri Maliču: F. M. Fehrmann iz Bremena. — Reich, Havelka, Leuschner, Eckstein, Schwarz, Eisler, Mahler, z Dunaja. — Mazarolli, Wassermann iz Trsta. — Harz z Reke. — Zupan iz Št. Petra. — Gutman iz Radgone. — Ecker iz Stockerau-a. — Terezija Rois iz Novega Mesta. Pri avstrijskem caru: Toporiš z Dunaja. — Fa-bianee iz Stubice. Pri bavarskem dvoru-. Sterbenz iz Gor. Mozelja. — Weiss iz Kočevja. Pri Južnem kolodvoru: Hottinger iz Trsta. — Kraigher iz Celovca. Vremensko sporočilo. a a O Cas Stanje Veter Vreme > .9 » _ '--ne opazovanja zrnkomora t mm toplomera po CeUijn s S d a 18 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. iveu. 732-4 731'0 732-1 13-6 18-8 14-8 brezv. sl. vzh. n megla del. jasno dež 5-00 dež Vsem onim, kateri so ob bolezni in smrti moje dobre matere, gospe Srednja temperatura 15'7 za 1-1° nad normalom. Zahvala. i, kateri so ob bolezni , gospe Franje Žužek roj. Tome, izkazali svoje sožalje in sočutje, izrekam s tem svojo iskreno zahvalo. Posebno še vrlemu mestnemu kapelanu čast. gosp. .1. Oblaku za večkratni obisk rajne v bolezni, posebno še v smrtni uri. Istotako tudi blag. gosp. dr. Josipu Drču za njegov trud, s katerim je lajšal umrli njeno bolezen. Slednjič zahvaljujem še gg. bogoslovce, vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so spremili pokojno k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dnd 19. maja 1894. Frančiška Cucek roj. Žužek, 297 1 hči. Ljubljana-Dunaj; Ljubljana-Trst; Sv. Peter-Reka ; Nabrežina-Gorica; Zidan most-Zagreb; Celje-Velenje ; Spielfe Id -Radgona-Ljutomer. Ljubljana-Trbiž-Dunaj; Ljubljana-Novo mesto-Straža; Ljubljana-Kočevje j Ljubljana-Kamnik dobiva se komad po 10 kr. v Katol. Bukvarni in Katol. Tiskarni, pri Ničmanu in A.Turku. Sfi II Po znižani ceni! Uredil dr. Fr. Lampe. — Izdala katol, družba za Kranjsko. Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več. Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovensko družine. Dobivajo se v ..Katoliški družbi za Kranjsko" v Ljubljani, Stari trg št. 13. 3 H® v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 9. priporoča sl. občinstvu izborno svojo zalogo nogovio, rokovio, ovratnikov, zapestnikov za gospode, najraznovrstnejše čipke, gumbe in vsakovrstne 244 3 3»~ potrebščine za šivilje. "VU | Mnogoletno. preizluišeno tešilno domafe sredstvo.| | 137 Kwizdoy fluid proti protinu 20-4 | | Okrepčujoč za vribanje po dolgotrajnem tekanju. § | Kwizdov fluid # proti protinu | | Cena t steklenici 1 gl. Cena 1 steklenici 1 gl. j | Kwizdov fluid proti protinu [ | G. se dobi v 2 vseh lekarnah j |i27 Kwtssdov fluid proti protinu. 8->.| Pl M France Pavšner krojač v Ljubljani pf »i. naznanja preč. duhovščini in sl. občinstvu, da se je iHf< ::: preselil v Dijaške ulice št. 9. Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje j||| ^ talarjev, sukenj, havelok in razne obleke 182 26-8 |j| jHf ler za8otavlia trajno delo in uljudno postrežbo. Jgjjj NajraznoYrstneje šopke za gg. novoinašnike priporoča po najnižji ceni Rozalija Podkrajšek Špitalske ulice. 243 3 Fran Stare, sobni slikar, v Ljubljani, Hrcg- št. SO 11 priporoča se v izvrševanje vseh v fleKoraclisko-sliKarska stroko g ijtliiitik io 262 17-4 1 104 11 Ivan Kregar, t izdelovatclj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta št, 8 poleg Alojzijevišča dovoljuje si opozarjati veleč, du-hovščino, cerkvena predstojništva T in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno pasarsko delalnico ♦ zagotavljajoč, da bode vselej postregel lo z dobrim *T* trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot - doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in t načrtu. Priznalna pisanja so na razpolago. izvršeno blago pošilja skrbna zavito poštnine prosto. Najsigurnejše in najboljše nalaganje glavnice "•o je ▼ 4°/o zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavcij; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri laiBMOaocoi; v J^j vit>lj a.i li. 295 i Nadaljevanje prostovoljne^ prodaje Grrajščina „Rakoynik" pri zelenem hribu v Ljubljani nadaljevala bode prostovoljno prodajo po kosili dne 28. maja 1894 ob 8 uri dopoldne na lioi mesta. Na drobno prodalo se bode blizu »fal h$$kmf ta tr&fFaifcov kar se s tem daje na znanje. 296 <31) O B d a U • T-l H c8 Tfl C/3 i H m V > o H O -p k A M M ROMAN JACOBI, * | zobni zdravnik v Ljujljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Zdravi sploh vsako Plombira ln trga zobe brez bolečin, ustno bolezen. Ordlnlra od 9. do 12. ure dopoldne ln od 2. do o. ure popoldne — Ob pruzulklli od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake'od 9. do 10. ure dopoldne. 78 (8) p Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 620 26-23 na Dunajski cesti v LJubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravuo tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do naifineiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. atS" Poprave se dobro in solidno izvršujejo. Zavarovanja proti škodi po toči vsprejema po najnižjih premijah glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani (pisarna na Glavnem trgu št. 25, I. nadstr.) ogersko-francoske zavarovalne družbe ,Franco-Hongroise'. Škode se kulantno poizvedb in točno Izplačujejo. — Premija se na željo more plačati še le jeseni. Družba je do sedaj izplačala nad 54 milijonov goldinarjev avstr. velj. za škode zavarovanoem. 267 3-2 Kdor želi prevzeti zastopstvo na deželi, obrne naj se do označenega glavnega zastopništva v Ljubljani, katero radovoljno daje vsakojaka pojasnila. IOOOOOOO( i i s Preselitev kamnoseške obrti inpriporočilo. javlja Prečastiti dihovSčini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno b, da sem flV preselil ln popolnoma prenovil svojo kamnoseško delalnico s sv. Petra nabrežja v Poljske ulice štev. 49 v Ljubljani (nasproti učiteljišču in poleg Hafnerjeve pivarne) kjer bodem izvrševal vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela vestno, iz dobrega, trpežnega različnega kamenja po možno nizki oeni. V zalogi imel bodem še v večji izberi vsakovrstne nagrobne spomenike naročene pa izdeloval po izbranih obrisih ali načrtih po želji cenj. naročnikov. Zahvaljujoč se za dosedanjo msogostransko naklonjenost priporočam se 1 nadalje osobito prečast. duhovščini in stavbinskim podjetnikom v izvrSevauje cerkvenih umetnih in stavbenih kamnoseških del. Velespoštovanjem 254 12—c Ignacij Čamernik, — I uljudno H "i 2 1111M111 ■ 11 i IM111 i 11111»11M111111111111 »■ MI»1111 ■ i 11M111111 i 11 i 1111111111111111111111111111 j | j 1111111111 j 1111 j 11111!! | M JLepa mladinaka knjižica! f^etrt* zvezek „l'omladnih ^ glasov" upa, da se bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mi-kavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s sliko slavnega moža, mična narodna pripovedka v ver-zih, več povestic, mod nje uvrstene pesmice, daljša 'y otroška igra), zlasti pa se j-j! nad(ja prijateljev zaradi tV letos mnogo lepše zunanje oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej večjega obsega, kakor druga leta. Primerno darilo so: Neposvečeni SLOVENSKI MLADINI. IV. zvezek. Uredil IVAN ŠTRUKELJ. \ Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1894. x:y /HffivKKH-Mi« ^^mmMmm Hena mehko vezanemu iz-** vodu jo 25 kr., trdo vezanemu pa 35 kr., po pošti 5 kr. več. Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , liogosiovec v Ljubljani, in Katoliška Bukvama H. in HI zvezka je tudi še nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 20 kr. , trdo vezan po 30 kr. * MM .'■V, -t- Lepa mladiii3ka knjižica! -3- ?iiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiini€ km eiisi podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščiao in cerkvena predatojnižtva na svojo dobro urejeno podobar sko in pozlatar sko delalnico v katerej izdelujt vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastaih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, Sol« is jasebna stanovanja. Naročila na krlževa pota izvršuje prav uknsno in lično. 114 40—13 Znižane cene! 1MBB. »BUSKOnC Kovači! trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila j vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki HTdrevesa (plug-e) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrSe. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja, istotako se kopljemo blago radevoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki pošiljaj* se »a zahtmnj« fcreipMno in Irankr 159 11 Tu kupujete železo najceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! CARB0L1NEUM! Domača zanesljiva tvrdka! Tovarniška zaloga pristnih Švicarskih izdelkov! Najboljše in najcenejše žepne ure zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi ure t>vtJMi-ijiiieiii trgu štev. 4 K nasproti frančiškanski cerkvi X vse blago prodajalo po znižanih cenah, dokler se X ne odpre nov prostor. Velespoštovanjem w f® Mmmmik® Klein v Ljubljani. — 256 12-10 F. P. Vidic & Co. v LJubljani »» 25_3 priporočajo po najnižji ceni: UKosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so ua razpolago. Lončene peči vsake barve. Zarezane strešnike, Kg nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine Nasade za dimnike. Drainage cevi S^K* močvirnih ▼ •v y M. X M ■ mm is za si 623 52—22 „pri rudečem križu" Viljema ikarda IV., IValtergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike kot: Havelock, vrhne suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepice. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri Je na razpolago. Ceniki ln vzoroi na zahtevo brezplačno. X X X * X x x x x X t X X X X' X X X 'X' X"X'Y X $ Pod Trančo I Gledal, ulice 3 5 štev. i J. iMFHIilL šfeVt G 4 rA =vLjubljani= 4 fc priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu « C y mestih in na deželi Izborno svojo zalogo ^ 5H5"SSS.^ ^ P° raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah jjl Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih sesalk pralnih strojev ovljalnlkov, zravnalnikov perila patentovanih m lino v za domačo uporabo, 239 na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-5) Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., Pasettistrasse 29-31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. Ilustrovuni ceniki zastonj in franko. Dunajska borza. Dne 19. maja. Papirna renta 5», 16* davka Srebrna renta 5%, 16* davka , . Zlata renta 4%, davka prosta t* avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. Kreditne akcije, 160 gld....... London. 10 funtov stri. ... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini . . . Nemških mark 100 . 98 *ld 35 kr 98 . 30 . 120 80 „ 97 . 90 . 1000 — 353 . 25 . 125 . 20 9 95'/, 0 . 91 61 327, ■ Dne 18. maja. Ogersua zma renta 4% , . OgersKa kronina renta 4%, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854.. 250 gld. 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gid. . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . . Zastavna pisma avsrr. osr. ženi. kred. banke 4 % 4* kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke. 100 gid. . . . 8t. Oenois srečke. 40 "irid. ... 120 gid. 40 ur. 94 . 90 147 „ — 157 .. • 75 201 98 , 50 97 n 60 196 70 n n 4% srečkfe dunajske parobrodne družbe Avstr. redečega križa srečke, 10 gld. , . 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld........74 Waldsteinove srečke, 20 gld......50 Ljubljanske srečke.........25 Akcije »ngio-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. at. v. 3037 Akcije južne železnice, 200 gld. »r. . . . 103 Papirnih ruoeljev 100......134 143 gld. 50 kr 70 . 50 . 90 AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B C II Vfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BC naloženih glavnic,