Kralj Vsemir in njegov svetovalec
JEtjjjgC,                                        (PripovcdU.)
J'dll lemeniti vladar Vsemir je godoval svoj god sč svojimi podložniki. Kmalu ^|? po sre&mosti je umrl njegor prri svetovdlec iu treba je bilo mreega X imenovati. Da bi si laglje poiskal dobrega, modrega in plemenitega človeka v tako imeniten posel, pokliče vse plemenite, previdne, uplivne in modre možč, ki so bili po prostraaej državi na glasu, v prestolno mesto. Ker se je hotel vladar oaobno prepričati o modroati ia plemenitosti pokli-canih, povpraSa t pogovoru mimogredč, kakd so godorali njegov god.
Prfi reže: nJaz sem vse sroje kmete sklical ter jim ukazal na pred-večer tvojega godiS po vseh vrhovili gori, koder scga moja oblast, velikanske kiesove zažgati: druzega dniS pa sem priredil velik lov, katerega so se tndi vsi kaietje od ranega jutra do pozne u6ci udeležili, in zvečera smo pri sijajnera pl^su in pri zlatej kapljiei do poznega jutra veselo tvoj god godovali,"
Dnigi rece: ,,Jaž sem ukazal ua jeaeni, na čegar pobrežji moj grad stoji, umetalen ogenj uapraviti in naposJed vse jezwo divno razsyetliti; a po jezeni so broduiki pcvajo^o gosp6do mej pokom možuarjov vozili."
Tako pripoveduje drug za driuim, ko pride slednjič vrsta na zadnjega, ki je poblevno zadaj stal iu nikakor ni mogel pričiiti.
,,Nu, prijatelj, ali nisi tadi ti godoval mojega god4?" pravi Vsemir šaljivo.
,,DS, 8em sTitli knilj. a ne t»k6 sijajuo, kakor ti gospodje tukaj," od-govori vpraSani.
,,Tedaj niste imeli nikakeršne posebne svečanosti," nadaljuje kralj.
,,Svitli irralj!" povzame zopet prvi besedo, ,,tudi jaz sem sklical svoje kmete in siižnje, ter sem prviui ?.a. tvoj goil odpustil vse dolgove, a sužnjim sem dal zlato prostčst. Tudi sirote ia ubogu sem pozval na svoj grad ter sem jih po niogočnosti pogOstil; pokg giadfi pa sem postavil primorno po-slopje, hram omiki za cvetočo mladiuu, ter ta dau slovesoo odprl novo uči-liSfie, v katerem se bodo urili inliuli državljani v različnih vedab, blažečih src6 človeSko, in se nfili Ijubiti svojega vlailavja in railo domovino."
Skrivna golza radosti se utrnc plemenitemu kraljn v ofieso, m pravi: ,,NaSa kraljeva dolžnost je človeštvo pleraeufti in za vse lepo, pleraeuito ia dobto navduSevati. Radujem se, da aem našel možii, kateri se % mojimi misli popoluem strinja; imenujem te tedaj braljuvijn svetovalceui vprico vseh. tukaj uavzoeib ; a vas prosim. da uaju dotnoijubuo podpirate pri vseh podjitjih, ter avoja dola vravnate v uajinem smislu."
če so vsi navzoči ravnali po kraljerej želji, tega nara pripovedka ne om&i; a toliko je gotovo, da je plemoniti vladar se svojim modrun STeto-vileem mnogo dobrega storil državljanom, in jih za vse lepo in plemenito Eavdušil ter je tak^ srečo tudi najuižjib stanov pospeševal.
Še dolgo po Vsemirovej srarti je bil znau pvigovor mej narodom, ki se je rabil, kadarkoli je kdo botel plemeuitost posameziiib Ijudf zaznaraovati, in 96 glaai: ,,Ta je gotovo iz Vsemirove držaTe."
EraJj in nJegOT sTetov&lee  sta že davno trmrla, a ojnna blaga dejanji proslavljajo še zdaj vnati onega niroda, mej katcrim sta živela.
Jos. Lavrič