naš tednik LETO XXXVII. Številka 51/52 Cena 7,- šil. (15 din) Petek, 20. decembra 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Veriagspqstamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec BSesaassSB. ^ | ® ‘ ■*> ' « m« , 'r/f " . "*v r- ;*> -,.r t - ,z - ... ■ ' ' " VSEM ROJAKOM DOMA IN PO ŠIRNEM SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 1986 Narodni svet koroških Slovencev Naš tednik se zahvaljuje društvom za njihovo kulturno-pr o svetno delo ter jim želi blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1986. 1986 bomo volili našega človeka v KMETIJSKO ZBORNICO! Prihodnje leto bodo razpisali volitve v Kmetijsko zbornico. Kot izvoljen mandatar že sedaj pozivam vse kmetice in kmete, da tudi v prihodnjem letu podprete naše kandidate, tako kot smo to storili z optimizmom in sodelovanjem obeh naših organizacij pri preteklih volitvah. Le za las nismo dosegli 2. mandata. Zato se obračam predvsem tudi na kmetice, da se tokrat še bolj poslužijo volilne pravice! V volilnih nastopih bomo predložili naš obračun. Videlo se je, kako resno so nas upoštevali, ker smo dosegli ob volitvah tak lep uspeh. V tem smislu Vam želim vesele božične praznike in nam vsem obilo uspeha v novem letu. Vaš IGNAC DOMEJ ekon. svetnik Ekon. svet. Ignac Domej, mandatar Skupnosti južno-koroških kmetov, je kot zbornični svetnik edini izvoljeni Slovenec na deželni ravni, ki se že leta z uspehom zavzema za želje slovenskih kmetov. KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV KLUB SLOVVENISCHER GEMEINDERATE Viktringer Ring 26 A-9020 Celovec/Klagenfurt tel. (0 42 22) 51 15 53 KOROŠKA SOLIDARNOST kArntner solidaritAt KOROŠKA ENOTNA USTA KEL KARNTNER EINHEITSLISTE ŽELIJO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1986 naš tednik leto XXXVII. Številka 51/52Cena 7,— šil. (15 din) Petek, 20. decembra 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Iz božične priloge: # Praznik resnice in pravice ___________________ stran 35 S Dr. Fritz Csoklich 25 let glavni urednik Kleine Zeitung v Gradcu — ekskluzivni intervju za Naš tednik strani 36—38 • Enotni kulturni prostor — ga imamo ali ne? _____________________ strani 38 in 39 • Šege in navade okrog novega leta stran 41 Spomini Odrejeve družine na izseljeništvo in božič v taborišču x strani 42 in 43 [_ Historik dr. Robert Knight no predavanju v Celovcu:_j Šolske odredbe 1945 niso vsilili Angleži! Leto mladine je mimo — so se izpolnile želje mladih? j6*"e|° 1985 je bilo proglašeno za leto mladine. Ob koncu leta mladina ocenila svoje delo v odnosu do družbe okoli sebe. §eavnj '2sledki mladih so: „V novem letu se moramo truditi za za Ve^ samos,°jnosti in samoiniciative. Močnejše moramo opo-rJati na interese mladih, z zahtevo, da mora veljati princip leta mladih preko obletnice neprestano, to pomeni vsak dan.“ (Več o reportaži „Srečno novo leto — cel kup si želimo11 na straneh 10 in 11.) Št. Jakob: Občina in žandarmari-ja proti slovenski čestitki za božič Advent in božič sta čas miru, in ljudje si prav te dni voščijo medsebojni mir v vseh možnih jezikih. V Št. Jakobu v Rožu pa čestitka v slovenskem jeziku nima prostora. Kot je NT že poročal, so v Št. Jakobu postavili božično smreko s samo nemško čestitko in to, čeprav je občina dvojezična. Domačini so zato dodali še slovenske želje „želimo Vam božični mir“ in tako izrazili željo vseh občanov po miru. To dejstvo pa je določene osebe takoj hudo zbodlo. Dale so slovenski napis odstraniti, domačini pa so ga spet obnovili. To „igro“ so se šli vse do petka 13. 12. 1985. Domačini so ponovno pazili na svoj napis. V jutranjem mraku, nekoliko okoli 6.50 ure je pripeljal žandarmerijski avto, iz njega je stopil varuh javnega urada. Pojavil pa se je tudi občinski delavec — njegovo ime je uredništvu znano —, in po lestvi splezal na smreko ter snel — vse to pod varstvom žandarma — slovenski napis. Nato sta se žandar in delavec odstranila. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, je ukaz za odstranitev slovenskega napisa — in menda tudi za vse prejšnje odstranitve — dal župan Gressl, žandarmarija pa je pridno ..ministrirala11. Domačini so nad postopanjem in ravnanjem občine ter žandarmarije hudo ogorčeni. Če občinsko upravo moti že poštena želja po božičnem miru, kako naj potem od nje pričakujemo, da bo zagotovila enakopravnost vseh občanov na drugih področjih, na primer na šolskem. Občina bi v bistvu sama morala pritrditi dvojezične čestitke. Nemški kolonializem, sparan s paničnim strahom pred vsako slovensko besedo, celo pred željo po božičnem miru, niti v času miru ne odjenja, in njegove priskutne cime so „tafel-sturm11 na slovensko čestitko z željo po božičnem miru. Božični motiv na naslovni stra-' V 9a je posnel Hanzl Reich-nn> prikazuje cerkvico v Želu-______čah pri Bilčovsu. Tednikov komentar PIŠE JOŽE VVAKOUNIG Želimo si, da bi bil vsakoletni obračun zapisan vedno s črnimi črkami. Pozitivna bilanca nam je potrdilo za uspešnost našega delovanja, za pravilnost našega ravnanja. Priznanj pa si želimo vsi, naj to priznamo ali ne. Zame osebno je bilo letos najlepše politično pri- je skušala zavsema zadušiti vse, kar je našega. Spodobilo bi se, da bi takim odločilnim mejnikom v naši narodni zgodovini vsaj pustili tisto, kar jim gre. 100-letnica pa ni samo lep spomin, marveč predvsem opomin in spodbuda. Naslednji cilj mora biti vsaj že 200-letnica. Drugače je vse skupaj za gobe. Z najboljšimi željami znanje, da smo pri občinskih volitvah, 17. marca, obdržali v Kotmari vasi svoje mesto v družbi; bilo se je treba potruditi, ne samo zadnjih nekaj tednov, truditi se je bilo treba skozi vseh šest let od volitev leta 1979 naprej. Skalilo je to veselje bridko dejstvo, da se je ponekod drugod pri teh volitvah polomilo. Ena sama bridka kapljica utegne včasih zagreniti vse. Drugo prijetno doživetje je bila letošnja matura na Slovenski gimnaziji. Kot razrednik sem prehodil s svojim, nekdanjim 8. B razredom skoraj celo gimnazijsko pot, od prvega do osmega razreda. Prvič in verjetno zadnjič sem prehodil s kakim razredom tako dolgo in naporno gimnazijsko romanje, ki je imelo svoj lepi in nepozabni višek v maturitetnem potovanju po Jugoslaviji. Po vsaki opravljeni nalogi pa je treba prevzeti novo in se ji posvetiti s srcem, predanostjo in odločnostjo. Izredno doživetje mi je bila 100-letnica Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci" v Kotmari vasi. Sto let nepretrganega organiziranega slovenskega kulturnega delovanja, kljub obema vojskama in hitleriji, ki Včerajšnjaki nam hočejo vzeti še tisto malo, kar nam je v šoli ostalo. Ta nevarni naklep nam dobesedno vsiljuje ogromno dela, terja od nas izredno mero prilagodljivosti in iznajdljivosti. Ce bomo le hoteli, se bomo znašli in jim bomo izbili orožje iz rok. Če bomo le hoteli. Zdi se mi pa, da nekateri — so Slovenci in se na ves glas imenujejo Slovence — vidijo najhujšega in zato uničenja najbolj vrednega sovražnika v Slovencu, ki se ne da kolektivno vkopiti-ti. Za dosego takega visokega cilja ni škoda ne sredstev ne ljudi; kdo pa bi še ob vsem tem pomislil na dolgoročne posledice za celo našo skupnost! Drugo leto bo, kakor se za večstrankarsko družbo spodobi, spet leto demokratičnih odločitev. Volili bomo državnega predsednika, čakajo nas pa jeseni še volitve v Kmetijsko zbornico. Že zdaj želim našim kandidatom ves uspeh. Pomagal bom po svojih močeh. Želim Vam, spoštovane bralke, spoštovani bralci Našega tednika, blagoslovljen božič in srečo v novem letu 1986. Dvojezična šolska Odredba leta 1945 ie lischlerieva zasluga Angleški histerik dr. Robert Knight je v ponedeljek, 16. decembra zvečer, govoril v Mladinskem domu o britanski zasedbeni oblasti in odredbi provizorične koroške deželne vlade z dne 3. oktobra 1945 o novem oblikovanju dvojezičnih ljudskih šol na južnem ozemlju Koroške. Dr. Knighta je povabil Slovenski znanstveni inštitut. Predavatelj je dejal, da so Angleži v prvi vrsti prišli na Koroško zato, da bi zajezili nemški vpliv v Srednji Evropi. In prav isti Angleži o srednjeevropskem prostoru niso imeli pojma, še manj pa o slovenski problematiki na Koroškem. Države Srednje Evrope so zanje bile „tuje dežele". V slovenskem vprašanju na Koroškem da so hotele biti „pošteni mešetarji". Vpliv svoje oblasti so morali kaj kmalu spoznati v vprašanju denacifikacije dežele. Odločno in ostro pa je Knight zavrnil kot napačno koroško bajko, da so šolsko odredbo leta 1945 vsilili Angleži. Kajti že socialisti (Pie-schev načrt) so imeli predloge o bodoči ureditvi dvojezičnega pouka na Koroškem, seveda po modelu utrakvistične šole. Ta model pa je kasneje zamenjal širši „Tischlerjev načrt". Temu so se socialisti in pa ljudska stranka (ta z določenimi pridržki) pridružili. Dognan in potrjen pa je angleški vpliv pri sprejemu koroškega Slovenca v vlado (najprej Zupanc, pozneje Tischler). Tischler, takrat predsednik OF, se je Angležem zdel najbolj pristojen govornik koroških Slovencev. Potrdil pa je Dr. Robert Kneight Knight, da so Angleži do OF irneli dokaj neprijateljsko sta-lišče. Knight je poudaril, da je koroška oz. avstrijska stran pri Pogajanjih za mejo in za državno mejo izpostavljala po- zitivnost dvojezične šolske ureditve, da pa so posebej v ljudskostrankarskih vrstah določeni krogi (Steinacher, „Bund heimattreuer Sudkamt-ner"), kaj kmalu (že leta 1947) nastopali proti njej in jo skušah zvodeneti. Čeprav so odnosi med Angleži in OF bili domala ledeno mrzli, pa je prav ugled OF pripravil Angleže do tega, da so zagovarjali določene reforme v prid koroškim Slovencem. Predavanje dr. Knighta je ponovno pokazalo, kako tendenciozno in enostransko je vprašanje slovenske narodne skupnosti po vojni na Koroškem obdelano. Šaj so menda dokumente iz tistih časov skartirali (uničili). Seveda tega nihče ne verjame, je pa lep izgovor za to, da so ti dokumenti nedostopni. Celovška avtocesta: Ljubke iniciative so diktirale Tako je dokumentiral moj sedežni sosed nenavadno tiskovno konferenco, ki so jo pretekli ponedeljek priredili v deželni vladi minister za gradnjo Ubleis, deželni glavar VVagner, deželni svetnik za ceste Haider in celovški župan Guggenberger. Kar je bilo najavljeno kot tiskovna konferenca, se je izcimilo med zastopniki 23 celovških ljudskih iniciativ, najvišjimi uradniki za gradnje in z novinarji kot opazovalci,v široko debato o avtocestah. Soodločali so o avtocesti (z leve): govornik ljudske iniciative dr. Radda, Haider, minister Ubleis, dež. glavar VVagner, Peterle in Candussi. Med njima je zastopnik NT Sommeregger. Že to dejstvo samo kaže pozitivno in so se prebival na velik vpliv, ki so ga imele ljudske iniciative na gradnjo celovškega obvoza, vsi navzoči politiki pa so dejstvo komentirali izredno cem mesta ponovno zahva Ijevali za sodelovanje. Sedaj pa k dejstvom, k0 jih je razlagal Ubleis: Kako je Naš tednik pravilno zap' Sal lahko sedaj, ko je celovška varianta dokonč-na> določajo velikovško obvoznico. Izjema je le Področje vodne zaščite, kjer je sicer celovški župan menil, da bodo na razpola-9o občanom Štalenske go-fe in Pokrč celovški strokovnjaki. VVagner pa je ctemljeno dejal, da prizadeli Prebivalci celovškim obijam upravičeno zelo ma- 0 verjamejo. Načelno je 1 a9ner dejal, da bodo ime-a tudi naslednje občine in nphovi prebivalci toliko mo-Zn°sti sovpliva, kolikor jim l-bilo omogočeno v Celov- Zaenkrat je predvidenih a celovški obvoz 3,1 rfiili-“fae šilingov, 1986 bo pro-1 v|ožen, 1987 bodo za-' Projektirati priključke wolfsberga. 1989 naj bi ^ograjen velikovški ob-ant Ze Pr'hodnje leto bo I °ya avtocesta skozi Vrati* VJtalijo (19- 6. 1986 bodo djr dejstvo proslavili preko D ektnega televizijskega tl, T0sat. isto leto bo gotov tud' most na Čajni. v°r. svet. Tauschnig traT tudi Povedal, da je a za karavanško avto- cesto gotova, z gradnjo predora pa bodo začeli eno leto po začetku gradnje na jugoslovanski strani. Sedaj pa k Podjuni: tu se je pokazalo, da so nekatere občine totalno zaspale razvoj. Najbolje se bo odrezala škoci-janska občina. Haider pa je dejal v pogovoru z Našim tednikom, da hoče z zagotovljenimi 25 milijoni šilingov zgraditi hitro cesto skozi tinjsko polje, obnoviti most čez Dravo in most čez železnico (dvopasno), hkrati pa bodo obvozili Velikovec na vzhodni strani, zgradili ob obstoječem mostu dodatni most in potegnili odvoz z avtoceste skozi Voglje. To so se menda zmenili v Velikovcu na sestanku s podjunskimi župani. Haider je izrecno poudaril, da se je za tako varianto zastavil tudi dobrolski župan Pfeiffer. Slučajno navzoči visoki uradnik deželne vlade, ki je ujel pogovor med zastopnikom našega lista in Haiderjem, pa je dejal: „Dva mostova, ki sta narazen dobrih 800 metrov, kdo pa bo to plačal?" B. S. Občina Dobrla vas proti Posojilnici? Ali občina Dolbrla vas celo na lastno škbdo gospodari z imetjem občanov? To se sprašujejo v Dobrli vasi zaradi nerazumljivega sklepa pretekle občinske seje. Proti glasovom El je občina zavrnila ponudbo domače Posojilnice, ki je po ustreznem razpisu nudila najugodnejše posojilo. Sklep večinskih frakcij je celo v protislovju s predpisi Splošnega obč nskega reda, ki predpisuje občinskemu odboru in občini gospodarjenje po kriterijih varčnosti in štednosti, kar po domače pomeni, da mora najeti posojilo tam, kjer ga dobi po najnižjih obrestih. Občina Dobrla vas je za izgradnjo gradbenega parka sklenila najem posojila v višini 2 miljonov šilingov. Da bi občinski možje zvedeli, kateri kreditni zavod nudi najugodnejše posojilo, so na vse poslali razpis in prejeli tudi odgovore. Nekateri občinski odborniki pa očitno niso mogli dojeti, da je Posojilnica Dobrla vas dala najugodnješo ponudbo. Do sedaj je namreč občina jemala posojila pri „Rai-ki“ Dobrla vas. Ker so nekateri občinski odborniki večinskih frakcij tudi v odboru nemškega kreditnega zavoda, pač očitno niso mogli potrditi oferte Posojilnice Dobrla vas in so zato iskali izhod, ki so ga našli pri „Raiffeisen Leasing Gesellschaft". Občinska odbornika EL sta seveda glasovala proti, kajti zadeva je postala kočljiva, ker se je pokazalo, da si niti občinski odborniki večinskih frakcij niso na jasnem, če je „Leasing“-posojilo ugodnejše ali pa bo konec koncev celo dražje kot pri slovenski Posojilnici v Dobrli vasi. Soglasno je bil sklenjen dodatni proračun, ki znaša šil. 416.000 in bo z njim občina financirala nakup bagerja, nekaj tega denarja pa bo namenila kulturnim, športnim in drugim ustanovam. Zvišane so pristojbine za gradbeni park, odvoz smeti, vodo in najemnino za občinska pokopališča. Odbornika EL Marin VVastl in Andrej Sturm sta bila proti povišanju cene za vodo. Odbornik VVastl je dejal, da je občina občanom obljubila znižanje vodnega prispevka po dograditvi vodovoda. Sedaj pa je občinski odbor sklenil nasprotno in bo prispevek za vodno oskrbo s 1. 1. 1986 narasel od šil. 5.50 na šil. 6,0; od leta 1988 naprej se bo povišal celo na 6,50 šil. Ob robu povedano Na nekem avtomobilu s celovško registracijo je na notranji strani stekla bila nalepljena sledeča izjava: „Otto Scrinzi for president of USA (United States of Austriaf. Povprašali smo lastnika avtomobila, gospoda W. M., kaj naj ta izjava pomeni. l/V. M., ki je tudi avtor tega reka meni, „da Scrinzi sicer lahko postane predsednik kakršnekoli afriške države, nikakor pa ne predsednik Avstrije. Že to je krepka stvar, da se oseba kot Scrinzi sploh poteguje za mesto zveznega predsednika!“. W. M. je podrobneje razložil tudi „United States of Austria „lz člankov, ki jih Otto Scrinzi objavlja v Deutsche Na-tionalzeitung razberem, da bi rad imel razveljavljen ,An-schluBverbot'. Avstrija bi vzela pod svoje okrilje NDR, ZRN in Južni Tirol. Torej bi to bile Združene države Avstrije“. Zgoraj navedeno izjavo, da Scrinzi sicer lahko postane predsednik kakršnekoli afriške države pa W. M. utemeljuje s tem, da je Scrinzi že od leta 1979 predsednik Avstrijsko-Južnoafriškega Kluba. Na vprašanje NT, kaj meni o sporu med Scrinzijem in kaba-retistom Heinzlom, pa je W. M. dejal: „ Scrinzi tega ne zganja zato, ker bi se morda od Heinzla čutil žaljenega v svoji časti, ampak zato, ker tako pride v javnost. S tem zadovoljuje svoje stremljenje po oblasti in uveljavitvi. “ To so misli, ki jih l/V. M. postavlja ob rob Scrinzijevi kandidaturi za zveznega predsednika. Scrinzi Slovencem še nikoli ni bil naklonjen. Že leta 1949 je bil prvi v deželnem zboru, ki se je lotil dvojezičnega šolstva. S tem se baha tudi volilni komite za dr. Scrinzija v listu „NATIONAL freiheitliches Gewissen“. Vincenc Gotthardt Gospodarstvo-politika lbeJ,nJ!£seig Dežela nai odloča o nemškem imenu vasi V sredo, 4. decembra, je bistriški občinski svet na svoji seji pretežno razglabljal o nemškem imenu vasi Psinja vas. Mar naj nosi vas dalje ime „Hundsdorf“ ali pa naj jo uradno prekrstijo na „Untersinach“. Vsekakor zelo svojevrstna problematika, ki so jo letos sprožili nekateri domačini. „Pes“ v vaškem imenu da ni najboljša reklama za naselje, vrhu tega pa so spremembe možne. Slovensko ime za vas nikoli ni bilo sporno, saj vas leži pod Si-nami. Ko so svoj čas dajali nemško ime vasi, so se prevajalci očitno precej zmotili: iz Psinje vasi so naredili Pasjo vas. Druga razlaga je sledeča: humper-ška graščina je v Psinji vasi imela svoje pse „shranje-ne“ in odtod je pes ostal kar celo v vaškem imenu. || Kaj šele bi se v Psinji vasi (pardon „Pasji" vasi) zgodilo, če bi pes prišel celo v njen grb? Po daljši razlagi dr. Fei-niga, občinskega odbornika VS Bistrica in strokovnjaka za ledinska in vaška imena, je občina ubrala salomonsko in edino možno pot: vso zadevo prekrščevanja od ali na psa je predala pri- stojni deželni vladi. Pristojnih ustanov v Celovcu pa pes v nemškem imenu vasi ne moti preveč. Soglasno je bil sprejet dodatni proračun. Škofiče — občinska seja Občinski svet je sprva obravnaval 16 prošenj za prenamembno zemljišč, od katerih je bilo 12 odobrenih, 4 pa odklonjene. V dograjenem A-traktu občinske stanovanjske hiše „Neue Heimat" so oddal stanovanja. Za stanovanje je zaprosilo 14 oseb, ven dar je samo 10 stanovanj na razpolago. Stanovanja bodo dobili: Brabant Anton, Škofiče; Groblacher Hans, Škofiče; Happe Rudolf, Podjerberk; Kafer Albine, Paprače; Lauhsegger Johann in Anna, Škofiče; Sprachovvitz Manuela, Ravne; Supan VValter in Liselot-te, Škofiče; Thaler Manfred, Škofiče; FleiS Annemarie, Škofiče. Za financiranje gasilskega doma v Holbičah je občinski svet soglasno odobril vsoto 1,700.000,— šilingov. Redni dodatni proračun za leto 1985 se bo povišal za 1,452.000,— šilin- gov, in je bil prav tako soglasno sprejet. Nadalje so potrdili izvolitev občinskega gasilskega poveljnika, ta je Andreas Andervvald. Iz poročila kontrolnega odbora je razvidno, da so občinske finance izenačene. Vendar je poročevalec nakazal na vrsto nedostat-~kov občinskega gospodarjenja. Omenil je, da se podpora športa izvršuje v takem obsegu, ki je v primerjavi podpore drugih društev, le nekoliko previsoka. Kljub temu, da se je agrarna produkcija v zadnjih 25. letih podvojila, se nad 500 milijonov ljudi ne more najesti do sitega. Če pa bi se hoteli v letu 2000 do sitega najesti vsi ljudje na tem svetu, se mora agrarna produkcija zvišati za 60% — tako so vsaj napovedali znanstveniki. Medtem, ko ste prebrali ta odstavek je zopet umrlo 30 otrok od lakote. Na našem globusu umrje namreč vsako minuto, in to 24 ur na dan 30 otrok, ker se ne morejo najesti do sitega. Vemo, da kmetje na tem svetu producirajo toliko živil, da bi nobenemu človeku ne bilo treba gladovati. Kako potem pride do tega da pol milijarde ljudi nima toliko hrane, da bi se nasitili? Eden izmed glavnih vzrokov je napačen razvoj kmetijstva v deželah tretjega sveta. Tam, kjer kmetom ne uspe, oziroma ne more uspeti, da oskrbujejo svojo deželo z živili, muči prebivalstvo lakota. Seveda imajo v nekaterih državah kmetje večkrat slabo letino zaradi suše ali drugih naravnih katastrof,' vendar včasih ni bilo tako da bi bila v nekaterih regijah lakota stalen gost, kot je to npr. danes. Kjer so kmetje včasih pridelovali prehrano za svoje prebivalstvo, danes mnogokrat pridelujejo produkte za eksport. Tam, kjer so včasih bila polja z rižem, sadjem, žitom in zelenjavo, tam so nastale plantaže bombaža, soje, kave, lešnikov. To vse pa zaradi tega, ker so naše bogate industrijs- Beseda kmetu PIŠE HEIDI STINGLER ke države vbile državam v razvoju v glavo, naj kupujejo tovarne in industrializirajo kolikor je le možno. Zato pa so potrebovali dohodke iz ekspor-ta in so za to žrtvovali prehrano lastnega prebivalstva. Zelena revolucija, to se pravi dobi od tega kmet približno 40 grošev. Tako je vrsta majhnih kmetov prodala svojo zemljo in so šli delat na plantaže. In zopet je bilo za domače prebivalstvo manj živil na razpolago. V nekaterih deželah, kot npr. v Indoneziji ali na Filipinih racionalizacija kmetijstva se je uveljavila tudi v tretjem svetu. Tudi tam so kmetje začeli z stroji in umetnimi gnojili, da bi producirali čimveč. Toda profi-tirali so le veliki kmetje, ki so imeli plantaže, mali kmetje pa so nastradali, ker niso več bili konkurenčni. Cene za kmetijske produkte so bile tako nizke, da se ni več splačalo producirati še dalje. Hočem prikazati le dva primera, da si o tem lahko sami napravite sliko: če kupite v trgovini 1 kilo banan za šil. 10,— potem dobi kmet za to le 20 do 30 grošev. Ali, če kupite čokolado za šil. 10,— potem kmetje niti niso mogli prodati svoje zemlje, ampak so jih veliki koncerni enostavno razlastili. Če pomislimo, da je v tretjem svetu okrog 167 milijonov gospodinjstev na podeželju, ki nimajo lastne zemlje, potem si moramo predstavljati, do kakšnih problemov tam mora priti. Zaradi velikih plantaž pa je prišlo tudi še do nešteto drugih katastrof. V monokulturah so se lahko hitro razmnožili škodljivci. Neobzirno sekanje tropskega gozda pa je imelo za posledico, da so se razširile puščave. To se pravi, da že leta traja- Agrarna politika med nadprodukcijo in lakoto joča lakota v širokih delih Afrike ni rezultat slučajne večletne suše. Sušo so zakrivili ljudje sami. Tipičen primer za napačen razvoj od kmetijstva na industrializacijo je tudi Etiopija: v deželi, kjer so se stroški za produkcijo orožja v desetih letih zvišali od 2,5 na 10 milijard šilingov, umrje dnevno nekaj sto ljudi. Strokovnjaki Združenih narodov računajo, da je v zadnjih 9 mesecih umrlo v Etiopiji okrog 300.000 ljudi zaradi lakote. Ko smo v bogatih industrializiranih državah spoznali stisko teh narodov, smo poslali živila. S tem pa se je zopet poslabšal položaj majhnih kmetov — zaradi živil, ki so jih dobili ljudje zastonj, so bili kmetje primorani dati svoje pridelke za še nižjo ceno. Posledica tega je bila, da je zopet prenehala vrsta malih kmetov z obratovanjem in da so šli delat na plantaže. Brezupno pa to nesrečno kroženje MANJ KMETOV — MANJ HRANE — VEČ LAKOTE noče vzeti konca. Konec temu razvoju more napraviti le kmetijstvo. Geslo mora biti: Pomoč k samopomoči. Namesto, da bi pomagali graditi tovarne in hotele, naj bi z denarjem, ki je predviden za razvoj v tretjem svetu gradili vodnjake in naučili kmete, kako bi lahko najboljše obratovali. Ali ne bi bilo bolj človeško investirati milijarde šilingov, ki sicer gredo za oboroževanje, v tretji svet, da bi tam oborožili lačne za življenje?! STRAN -7 PETEK, / 20. decembra 1985 Gost v NT KSOO podel i častno članstvo dr.Lul ki Sienčniku Vse navzoče, posebno še častne goste — predsednika Narodnega sveta dr. Matevža Grilca, dvor. in Janezu Korenjaku je ostala do današnjih dni. Domačini so mu tudi že kmalu zaupali mesto predsednika v krajevnem Predsednika ZSO, ravnatelja Franca Kukoviče, predsednika nadzornega odbora KSOO mag. Filipa Warascha, tajnika NSKS Franca Wedeniga je pozdravil predsednik KSOO, mestni svetnik Fric Kumer. Poseben pozdrav pa je seveda veljal obema slavljencema in njunima ženama. „Zbrali smo se, da se na dostojen način oddolžimo dvema zaslužnima odbornikoma, ki sta dolga leta delovala kot občinska odbornika, kulturnika- in zadružnika," je dejal predsednik KSOO Prič Kumer. Oba slavljenca sta bila soustanovitelja KSOO, ki se je dobro obnesel in čigar delo napreduje. Kumer je poudaril, da ga veseli, ker se je v delo Kluba vključi-la tudi ZSO. Podžupan Janez Hudi je kot gostitelj izrazil svoje veselje, da si je Klub izbral Globasnico za to praznovanje. Oba odlikovanca sta da-leč presegla meje svojih občin, tako v kulturnih kot v zadružnih ustanovah. Mnogokrat sta orala ledino, danes pa bomo potrdili njune zasluge, je poudaril Janez Hudi. Predsednik nadzornega odbora KSOO mag. Filip VVarasch je nato Podal kratek življenjepis obeh od-ukovancev. Soustanovitelj Kluba slovenskih občinskih odbornikov dr. Luka Sienčnik se je rodil 22. oktobra '904 v Mokrijah. Ljudsko šolo je obiskoval in končal v Dobrli vasi, humanistično gimnazijo pa v Celovcu. Leta 1919 se je skupaj z utugimi slovenskimi dijaki preselil na gimnazijo v Kranj, od koder so se vsi spet vrnili leta 1921 v Celo-yec- Ker je postalo za dr. Sienčni-Ka ozračje v Celovcu vedno bolj neznosno, se je leta 1922 preselil ^ Ljubljano, kjer je maturiral leta 925. Še isto leto se je vpisal na visoko veterinarsko šolo na Dunaju, kjer je leta 1930 promoviral. Po cnčanem študiju se je nastanil v obrli vasi kot živinozdravnik in e spoprijel s težko nalogo, čim t ° J Pomagati domačinu ... kme- x X domačem kraju se je dr. Sien-|0 ' ■ ,ak°i vključil v prosvetno de-Sp'n i® kmalu prevzel vodstvo P Srce. Že tedaj je videl, kako mo je sodelovanje z domačimi 'ovenskimi občinskimi odborniki, Zarari-'^1 *e P°dPiral in prišel prav Slovenc693 navzkriz z nasprotniki Da^ času Hitlerjeve strahovlade ai r,6^dr' Sien6nik pretrpel kot dru-fina • °ljubi zapor' vojaščino, kon-aktiCIJ-° 'n se Je Pr'družil leta 1944 Part^a™ borcem pr°H nacizmui DoLheja 1945 se je vrnil v domačo kot r-°.vas’ spet poprijel za delo je bi|lvm°zdravnik, poleg tega pa svot aktiven v Slovenskem pro-aov 6m druš‘vu „Srce“ kot nje-Predsednik, v domači Posojil- V petek 13. decembra je Klub slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) na slavnostni seji v gostišču Juena podelil častno članstvo dvema zaslužnima odbornikoma, živinozdravniku dr. Luki Sienčniku iz Dobrle vasi in podžupanu Janezu Korenjaku iz Šmarjete v Rožu. Oba slavljenca sta bila soustanovitelja Kluba in sta opravila pionirsko delo v občinski politiki, na kulturnem in zadružnem področju. Luka Sienčnik s soprogo. KSOO se je zahvalil dolgoletnemu občinskemu odborniku in soustanovitelju kluba. Janez Korenjak (na sliki s soprogo) je bil pravtako soustanovitelj KSOO. Za velike zasluge v občinskem delu mu je KSOO podelila častno članstvo. niči in pa v občini kot slovenski občinski odbornik. Dr. Luka Sienčnik je bil občinski odbornik v letih 1954 do 1964 in od 1970 do 1976, torej celih 16 let. Odločilna zasluga pa gre dr. Sienčniku prav posebej tudi za ustanovitev Kluba slovenskih občinskih odbornikov leta 1973, kajti zavedal se je, da je potrebna učinkovita povezava vseh slovenskih občinskih odbornikov, izvoljenih na samostojnih listah. Občni zbor Kluba je prav zaradi tega junija letos sklenil podeliti dr. Sienčniku čstno članstvo. Posebna zahvala pa velja za podporo tudi ženi dr. Sienčnika, ki ge je v njegovem delu za narod podpirala že celih 54 let. Klub slovenskih občinskih odbornikov je na zadnjem občnem zboru sklenil podeliti častno članstvo tudi svojemu bivšemu članu, slov. obč. odborniku in podžupanu občine Šmarjeta v Rožu, Janezu KORENJAKU. Janez Korenjak se je rodil 20. junija 1913 pri pd. Hutlnu v Dobrovi. Ze v mladosti se je začel ukvarjati s čebelarstvom, strast, ki mu Zavednega Slovenca in narodnjaka je seveda hudo pretresla Hitlerjeva strahovlada, moral je, kot številni drugi sonarodnjaki, v vojsko. Leta 1950 se je naš častni član poročil z gospo Kristino pd. Jan-čecevo, ki mu stoji vsa leta odtlej ob strani, mu pomaga nositi bremena v vseh funkcijah, ki jih je izpolnjeval. Kot čebelarju so mu bile pridne čebele vsekakor tudi vzgled, ko je postal kmalu pp vojni poslovodja posojilnice v Šmar-jeti v Rožu in je v tej funkciji začel delovati v posojilnici, so mu bili na razpolago najeti prostori v občinski hiši; uspelo mu je kupiti novo stavbo in s tem povečati tudi ugled domače bančne ustanove. V Šmarjeti v Rožu na žalost od konca 1. svetovne vojne naprej ni več prosvetnega društva, zato se je narodnostno delo osredotočilo na posojilnico in na volilne nastope v občini. Janez Korenjak je nosil breme slovenskega občinskega odbornika celih 17 let, od leta 1968 do 1985. Vztrajno delo za občane, njegova razgledanost in priljubljenost pa so prav gotovo bile tudi povod dejstvu, da je bil leta 1981 izvoljen za podžupana domače občine. Občinski zbor odlikuje v osebi , ^[^ako čuti stisko časa. Meda moramo v bodoče skrb® obodno potrebna je osebna za široko paleto zanimivih de Jiev, j0 je treba vložiti za javnosti, jih kar se le da kriti® estno izpolnjevanje takega no presojati, ker jih bomo ta e|a, ker je na razpolago mno-ko lahko tudi z odločnim na jj° zanimivih tem, ki jih je postopanjem zagovarjali 1 . ebr>o obravnavati. Zelo važna ustrezno uveljavili. Vse to P‘ Primerna motivacija posa-predpostavlja dobro organizi eznika, da bo v stanju črpati rano strukturo, ki je predpoS0- ^.svojih kreativnih zmogljivo-za učinkovito delovanje. Int® " '• Pravi, da naša starejša ge-esne skupine morajo zdru racija nam mladim očitava ževati čimveč mladih sovrstn D 'nfoJ"miranost na raznih kov, ki jih moramo motivirati^ aročjih, tako tudi na politič- t-J1"1- Prav zaradi tega se ji zdi tič ° Sot*el°vanje v okviru poli-nega odseka še posebej po-L_m^no, kot učinkovit protiu-P takim trditvam. nUri?man' ugajajo številne po-iu i/6 na umetniškem področ-’ K°t sta to gledališki skupi-utke in oder mladje in pa in fotografski krožek, da v tem okviru priložnost, ša k SVojo domišljijo doprina-kih al ki se ga mo-diti Pn astiti in se v njem va- Poleg raznih načinov samopomoči, kar pomeni, da si na nam zanimivih področjih drug drugemu pomagamo (šolske stvari — matematika, latinščina, civilna služba, študijske informacije, situacija zaposlovanja itd.) so za zdravo delovanje in rast organizacije po mnenju Gabi važne stalne akcije, ki naj opozarjajo na nedo-statke, zapostavljanje skupin, krivico v naši družbi, pri čemer se ob takih priložnostih izkaže tudi potreba po združevanju vseh dobronamernih organizacij in skupin tu in onstran meje. Pavl pripomni, da je treba vsa ta hotenja zbirati in tudi posredovati čim večjemu krogu v okviru npr. lastnega časopisa. Izrabiti pa moramo tudi vsa javna občila od radijske postaje do časopisja. Kaj pa si za leto 1986 najbolj želimo? Mnogo uspeha — po možnosti enico v matematiki — več pozornosti mnenju mladih, podporo iniciativnim skupinam (mirovnim, za varstvo okolja, duhovnim, umetniškim, političnim itd.) ki s svojo aktivnostjo bogatijo kulturni, politični in socialni vsakdan. Razširitev naše organizacije med dijaki in na podeželju, kjer moramo po vzgledu KDZ Blato ustanoviti čimveč centrov za združevanje predvsem naše slovenske mladine. V tem smislu mnogo uspeha in potrebne volje za vztrajno delovanje za interese nas mladih. Dan staršev na Slovenski gimnaziji Prejšnjo soboto so starši „zasedli“ prostore Slovenske gimnazije. Po številu sodeč so starši kazali precejšnje zanimanje za učne zadeve svojih otrok-dijakov. Še preden da so se zvrstili starši pred vrati, za katerimi so jih pričakali profesorji za pogovor, so se zbrali v avli gimnazije, kjer je imelo Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence svoj redni občni zbor. Predstavniki Združenja staršev so poročali o dejavnostih društva po občnem zboru 1985. Predsednik Andrej Sturm je govoril o prizadevanjih za vpis šolarjev v Slovensko gimnazijo, informiral navzoče, da je združenje v tem letu namenilo nad 100.000,— šil. socialno šibkim dijakom, oz. staršem kot podporo, se zahvalil vsem za sodelovanje in napovedal za drugo leto krajevne informativne sestanke združenja na podeželju, da bi tako rojake lažje nagovorili in dosegli še boljše uspehe pri vpisu v Slovensko gimnazijo. Pri izvolitvi predsednika je bil A. Sturm v svoji funkciji ponovno in soglasno potrjen. Tako bo lahko nadaljeval delo skupno z odborniki, med katerimi je prišlo le do malenkostnih sprememb. Ravnatelj Slovenske gimnazije, dr. Re-ginald Vospernik je starše informiral o novostih in zanimivih podatkih iz življenja šole, tako o uvedbi obveznega pouka informatike v petem razredu ter o dejstvu, da je Celovec med občinami, iz katerih prihaja največ učencev v Slovensko gimnazijo, po Pliberku na drugem mestu. Z vprašanji poklicnega posvetovanja se je bavil v svojem referatu mag. M. Oraže. Razredi 2b, 5b in 6b so v avli gimnazije organizirali božični bazar z namenom, da bi z dobičkom podprli žrtve potresne katastrofe v Columblji v Južni Ameriki. e Borovlje SILVESTROVANJE Prireditelj: SPD iz Borovelj, Slov. Plajberka, Št. Janža in Sel/Kota Čas: 31. decembra 1985, ob 20. uri Kraj: občinska hiša Borovlje Igra: ansambel ..PLANINSKI SEKSTET11 Z NAŠIM TEDNIKOM V NOVO LETO Silvestrovanje na Malem Lošinju od nedelje, 29. decembra 1985 do srede, 1. januarja 1986 Vabimo vse prijatelje in ljubitelje silvestrovanja, da se poslužite te izredno ugodne ponudbe: Prevoz, prenočitev v hotelu kategorije B s tremi polnimi penzioni, uporaba hotelskega bazena in savne turistična agencija CARTitANS tel- 0 42 22 Z 51 26 80 šil. 1580,— silvestrski menu vključno zabava (obligat) šil. 560,— nt !7'.-‘1 *r-7i.i tel.: 0 42 22 / 51 25 28 a r\ PETEK, I C. 20. decembra 1985 Pester knjižni dar Družbe sv. Mohorja j Knjižna darova Mohorjeve družbe in Slovenske prosvetne zveze za leto 1986 sta že na trgu. Bralcem in ljubiteljem slovenskega čtiva so na razpolago zanimive knjige: koledarji, romana, pesniške zbirke in pratika, pač zelo široka ponudba slovenskega branja. Mohorjev knjižni dar Knjižni dar Mohorjeve družbe je sploh najstarejši. Mohorjeva družba je s svojimi knjigami, prosto po Prežihu, učila Slovence in jim v SLomškovem smislu prinašala omiko ter v njih vzbujala ljubezen do domače besede in naroda. V knjižnem daru Mohorjeve so: Koledar Mohorjeve družbe, povest Ludvika Ceglarja „Slemeniški župnik", tradicionalna Pratika, ameriški dnevnik Alojza Rebule „Oblaki Michigana" (to knjigo smo že predstavili), nadalje trojezična pesniška zbirka „Kaj je povedala noč — Was die Nacht erzahlte — What night reveals" Milene Merlakove in Leva Detele, dvojezična risanka „Moj ded je star in ga imam zelo rad/Mein Opa ist alt und ich habe ihn sehr lieb“ Wolfa Harrantha in Christi-ne Oppermann-Dimow. To slikanico je Mohorjeva založba izdala skupno z založbo Jungbrunnen Munchen oz. Dunaj. Predvsem pa bi radi opozorili na stenski koledar, ki je tokrat v celoti ilustriran s slikami samorastnika Poldeta Miheliča. Na zaplatnici je v sedmih jezikih razlaga umetnikovega ustvarjanja. To je letos edini slovenski stenski ilustrirani koledar in zato sezite po njem, dokler je še na razpolago. Pa tudi kot umetniški okras stanovanja bo koledar izjemno dobro služil. • inilciia merlak - lev delela - KAJ JE POVEDALA NOČ WAS DIE NACHT ERZAHLT VVHAT NIGIIT REVEALS Knjige in druge publikacije Mohorjeve založbe lahko naročite po pošti (Viktrin-ger Ring/Vetrinjsko obmestje 26) ali pa jih kupite v obnovljeni knjigarni Mohorjeve na vogalu Vetrinjskega obmestja in ulice 10. oktobra. Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve. Izdelujemo stenske in stropne obloge. Se priporočamo! Knjiga pesnika Hermana Germa je v knjižnem daru SPZ Knjižni dar SPZ V knjižnem daru SPZ že tradicionalno prednjači Koroški koledar. Janko Messner je stavil globoka in čudna „Vprašanja koroškega otroka", „V lunini senci" je izbor koroškega pesniškega branja, ki sta ga pripravila Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner, Herman Germ skuša z zbirko pesmic „Ali veš? Ali znaš?" bralca, predvsem mladega, privabiti, da bo segel po slovenskem berilu. Bogdan Pogačnik pa je napisal pod naslovom „Pel je za vse" berljivo in z mnogimi podatki prepojeno biografijo Pavleta Kernjaka. „Sla po svobodi" je naslov poslednje Polanškove knjige, v kateri opisuje obdobje partizanskega boja na Svinški planini. Založba Drava pa je izdala dva pesniška prvenca dveh mladih koroških pesnikov: „Pesmi iz Listja" Pepce Čertov in „Zaseko“ Janija Osvvalda. Oba knjižna darova lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Čas praznikov je tudi čas branja, oddiha in premišljevanja. če med letom niste mogli seči tako pogostokrat po slovenski knjigi, kot bi hoteli, potem si vsaj sedaj vzemite čas zanjo. Bogastvo našega jezika je neizmerno, obeh knjižnih darov se boste vi, vaše družine in vaši prijatelji razveselili. Franc VVAKOUNIG Rojaki in prijatelji v Ljubljani podprli Glasbeno šolo na Koroškem Glasbena šola na Koroškem, ki se je pred enim letom formirala v društvo ..Glasbena šola“, je kmalu po svoji pravni osamosvojitvi ustanovila sklad ..Folteja Hartmana", s pomočjo katerega bi društvo dobilo sredstva za nabavo novih inštrumentov. Tej akciji, ki je poimenovana po zelo zaslužnem glasbeno — kulturnem delavcu, se je že v začetku tega leta priključil Klub koroških Slovencev v Ljubljani, ki združuje naše rojake, njihove potomce ter prijatelje Koroške in ki je po svoji dejavnosti znan marsikateremu društvu na Koroškem. Z veseljem lahko poročamo, da je Klub koroških Slovencev v Ljubljani, z gonilno silo Stanetom Uršičem na čelu zbral že toliko sredstev, da je Glasbeni šoli na Koroškem še pred začetkom novega šolskega leta podaril dva klavirja, ki služita potrebam glasbene šole v Globasnici in na Radišah. Denar za nakup so prispevala naslednja podjetja in ustanove: Elektrogospodarska podjetja Slovenije — Delovna skupnost za počitniško in rekreacijsko dejavnost; UNITEX; Jugotekstil — lmpex DO; Inter-trade DO s TOZD Trgovina, Zastopstva tujih firm in Obdelava podatkov; SCT DO in TOZD Industrija betonskih konstrukcij; SMELT; Sindikalni pihalni orkester Litostroja; SZDL CELJE; Koto — Koteks Tobus; Slovenijales Trgovina — TOZD Stanovanjska oprema; KONIM In-oz. ind. zastopstva; Živilski kombinat ŽITO; Beogradska banka Ljubljana, Fructal Ajdovščina; Zveza sindikatov — Občinski svet Ljubljana Center; Petrol ter Izolirka Ljubljana. Člani Kuba koroških Slovencev v Ljubljani pa so sami prispevali preko 30.000,— din. Društvo ..Glasbena šola" se želi po tej poti iskreno zahvaliti vsem darovalcem, ter Klubu koroških Slovencev v Ljubljani pr.vs. tajniku Stanetu Uršiču, ki se z veliko vnemo trudi in bori za Glasbeno šolo na Koroškem. Valentin Oman 50-letnik Naš rojak iz Štebna, akademski slikar in umetnik svetovnega slovesa, Valentin Oman, je te dni srečal Abrahama. Kdor Folteja, kot ga kličejo, pozna, skoraj ne verjame, da si je naložil že šesti križ. Rodil se je Valentin Oman t4. decembra. Po ljudski šoli je obiskoval gimnazijo na Ple-šivcu, kjer je maturiral. Navrh so je vpisal na dunajsko umet-hiško akademijo, ki jo je zaključil kot akademski slikar. Že kot študent je Oman pokazal svoj izredni umetniški talent in tako ni čudo, da je kaj kmalu zaslovel in se uve-!javil kot slikar. Vseh njegovih del in razstav in prejetih nagrad niti našteti ne bi mogli. Radi pa bi omenili, da je Valentin Oman umetniško olepšal Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, da rad in z vesetjem dela z otroki na rebrškem tednu mladih umetnikov in da je med drugim naredil tudi trofejo za Rožanski pokal Našega tednika. Valentinu Omanu, ki stalno razstavlja v rožeški galeriji, želimo za njegovo 50-letnico obilo ustvarjalne zagnanosti, da bi se po rajžah po svetu odpočil pod domačo lipo in si na- bral novih moči in idej. V tem smislu, dragi Foltej, vse najboljše. Pred kratkim je bila o tvor jena v rožeški galeriji Marije Ši-koronje imenitna razstava. Svoja dela razstavljajo deloma že dobro znani in priznani umetniki Andreja, Bukoschek, Caroline, Cervi, Gradischnig, Koller, Komposch, Kravvagna, Kulnig, Moro, Oman, Plečko, Putz in Staudacher. K otvoritvi, ki je bila 30. novembra 1985, je prišlo lepo število zainteresiranih kulturnikov, med njimi tudi osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig s soprogo in župan občine Vrba Schiller. Razstava je bila odprta do 20. decembra, ogledate si jo pa lahko po poteku roka, če se javite pod številko 0 42 22/24 90 22 ali pa 0 42 74/44 22. 17. Koroški kulturni dnevi 27. in 28. decembra 1985 Slomškov dom Mohorjeve v Celovcu, lO.-Oktober-str. 25/1 SPORED petek, 27. 12. 1985 9.00 Otvoritev 17. Koroških kulturnih dni 9-30 Erik Prunč: Problemi zgodnje otroške večjezičnosti (predavanje in video-film) 11.30 Janez Dular: Problemi dvojezičnega dvogovora 14.30 Gero Fischer: Jezik in denunciacija — retorika in klišeji propagande za nemško Koroško 16.00 Vladimir Klemenčič: Avstrijski popis prebivalstva 1981 in Slovenci na Koroškem 19.30 Nastop Dramskega gledališča iz Nove Gorice z igro Petra Turrinija „Jožef in Marija" (v Mladinskem domu, Mikschal-lee 4 v Celovcu) Sobota, 28. 12. 1985 9.00 France Bučar: Bodočnost majhnih narodov — pomen številčnosti za obstoj in razvoj 10.30 Marjan Krisper: Informacijska družba 4.30 France Križaj: Stanje computerske tehnike 5.30 Pavel Apovnik: Varstvo osebnih podatkov predavanja se bodo simultano prevajala v oba deželna jezi- Peternelj razstavlja v Mohorjevi V petek, 13. decembra zvečer, se je začela v povečani in obnovljeni Mohorjevi knjigarni v Celovcu razstava slik naivca-samorastnika Jožeta Peternelja-Mausarja iz Žirov. Razstava Jožeta Peternelja-Mausarja je odprta do 11. januarja v poslovnih urah knjigarne. Radio/televizija 1. SPORED Ponedeljek, 23. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Muppet-Show — 9.30 Bocuse a la Carle — 10.00 Hans Christian Andersen v Avstriji — 10.30 Jazzovski pevec — 12.25 Iz parlamenta — 13. 25 Poročila — 14.50 Zgubljeno zlato — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Mu-minsovi — 17.30 Kivi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek —- 21.15 Policijski revir Hill Street — 22.00 Tedaj — 22.05 Preproga — 22.50 Frederic Chopin — 23.50 Dva — 0.40 Poročila Torek, 24. decembra: 9.00 VVinnie Puuh — 9.30 Kako skrijemo osla? — 10.25 VVinnie Puuh — 10.50 Morski potepuhi na veliki vožnji — 12.30 VVinnie Puuh — 13.00 Poročila — 13.05 I Luč v temo — 13.20 Govoreči konj — 14.15 Mojster Eder in njegov Pumukl — 14.40 Žalujoča povodna deklica — 16.00 Pika nogavička — 16.30 Čarodejstvo cirkusa — 18.00 Večernice evangeličanov — 18.30 Nazaret — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Beseda k Svetemu večeru — 20.00 Božični nakupi — 20.15 Orgle — 21.50 En svet — en mir — 22.15 Pet biserov Sreda, 25. decembra: 9.00 Risanka — 9.15 Digbi, največji pes sveta — 10.45 Božična božja služba — 12.00 Božični nagovor papeža — 12.30 Pet biserov — 14.25 Pikica in Anton — 15.55 Zadnji Mohikanec — 16.40 Betlehem —- 17.05 Oliver Maass — 18.00 Okensko kukalo — 18.45 Šport — 19.00 Avstrija v sliki —_ 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Abraham a Santa Clara — 20.12 „Clou“ — 22.15 Srečanje z Bri-deshead — 23.55 Sto mojstrovin — 0.05 Dva — 0.55 Poročila Četrtek, 26. decembra: 14.00 Napačni princ — 15.30 Risanka — 16.00 Dragocenosti Avstrije — 16.05 Big Bird na Kitajskem — 17.05 Oliver Maass — 18.00 Zakaj to življenje? — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času 19.45 Šport — 20.15 Doktor Živago — 23.35 Šport — 0.05 Dva — 0.55 Poročila Petek, 27. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Muppet-Shovv — 9.30 Ruščina — 10.00 Beethoven v nahrbtniku — 10.30 „Clou“ — 12.30 Šport — 14.55 Volčjak Kavi k — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Oliver Maass — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Navodila kako biti nesrečen — 22.05 Srečanje z Brideshead — 23.50 Dva — 0.35 Poročila Sobota, 28. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.50 Doktor Živago — 13.00 Po-i ročila — 14.00 Pustolovščine 2. SPORED Ponedeljek, 23. decembra: 16.55 Tedaj — 17.00 Svet sanj — 17.50 Obrazi Evrope — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Advent v deželah Alpe-Jadran — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Klinika v Schwarzwaldu — 21.00 Dragocenosti Avstrije — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 The King of Comedy — 23.50 Poročila Torek, 24. decembra: 8.00 Luč v temo — 9.00 Poročila — 9.05 Luč v temo — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Beseda na Sveti večer — 20.00 Luč v temo — 20.15 Michelangelo — 22.10 Pustite nas, da gremo v Betlehem — 22.55 Polnočnica iz Betlehema Sreda, 25. decembra: 13.55 Tedaj — 14.00 ... Sv. pismo ima vendar prav — 15.25 Vincent van Gogh — 17.20 Obrazi Evrope — 17.30 Franz Schubert — 18.15 Pravljica — 19.15 Quo Vadiš? — 20.15 Peter Ale-xander — 21.45 Poročila — 21.55 Film-special — 22.15 Zgubljeni v Bermuda-trikotniku — 0.05 Poročila Četrtek, 26. decembra: 9.00 Woody VVoodpecker — 9.10 ! Modra ptica — 10.45 Brivec za mlade ljudi — 12.05 Michelangelo — 14.00 Trmoglavec VVilson — 15.25 Tedaj — 15.30 Kumara iz vesoljstva — 16.20 Obazi Evrope — 16.30 Šport — 18.00 Risanka — 18.30 Skrivnost belega bivola — 19.15 Quo Vadiš? — 20.15 Zvezdniki v maneži — 22.05 Trans-Amerika-Express Petek, 27. decembra: 15.50 Agent Alfred Redi — 16.45 Vohunstvo — 18.25 Tedaj — 18.30 Skrivnost belega bivola — 19.15 Quo Vadiš? — 20.15 Rudolfovo jezero — 21.15 Čas v sliki — 22.05 Kit Orca — 23.35 The Munsters — 0.00 Poročila Sobota, 28. decembra: 14.40 El Greco — 16.10 Tedaj — 16.15 Kviz „AS“ — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče — 18.00 Trailer — 18.30 Skrivnost belega bivola — 19.15 Quo Vadiš — 20.15 Veter iz jugovzhoda — 21.20 Poročila — 21.30 Veter iz jugovzhoda — 22.30 The French Connection — 0.05 Solid gold — 0.50 Poročila Nedelja, 29. decembra: 9.00 Risanka — 9.30 Pajek — 11.40 Anjuta — 12.50 Sto mojstrovin — 15.00 Športni popoldan — 17.15 Franz Schubert — 17.55 Tedaj — 18.00 Rožnatorde-či panter — 18.30 Skrivnost be- lega bivola — 19.15 Quo Vadiš? — 20.15 Kraj storjenega dejanja —- 21.45 Poročila —- 21.55 Šport — 22.15 Farne — pot k slavi Ponedeljek, 30. decembra: 12.55 Šport — 16.15 Tedaj — 16.20 Glasbeno zimsko potovanje — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Skrivnost belega bivola — 19.15 Quo Vadiš? — 20.15 Zgodbe za poznavavce — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Formicula — 23.35 Zahodno od Santa Fe Torek, 31. decembra: 14.00 Netopir — 17.00 Tedaj — 17.05 Obrazi Evrope — 17.15 Rock on the Rocks — 18.00 As-so — 19.30 Čiči Čiči Penk Penk — 21.50 Viktor/Viktorija — 0.00 Za konec leta — 0.05 Lumpazi-vagabundus Sreda, 1. januarja: 9.00 Risanka — 9.30 Štirideset stopinj v senci — 11.00 Razlom-Ijiva zemlja — 11.50 Gospod Rossi išče srečo — 12.10 Dragocenosti Avstrije — 12.15 Novoletni koncert — 13.30 Šport — 16.00 Trije s črpalke — 17.30 Iro-nimus — 18.00 Otok zakladov —- 19.20 Obrazi Evrope — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Novoletni nagovor zveznega predsednika — 19.55 Abraham a Santa Clara — 20.15 Donavski valček — 21.50 Poročila — 22.00 Šport — 22.25 Živiš samo enkrat družine Robinson — 15.35 Perri-ne — 16.00 Madita — 16.30 Jolly-boks — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Oliver Maas — 18.00 Okensko kukalo — 18.45 Tedaj — 18.50 Vprašanje kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Zabavna oddaja — 21.50 Šport — 22.25 Srečanje z Brideshead — 0.05 Dva — 0.55 Poročila Nedelja, 29. decembra: 14.00 Pustolovščine družine Robinson — 15.40 Risanka — 15.55 Pastirska pesem — 16.00 Slikanica — 16.20 Sneženi možje — 16.40 Zdravo, jaz sem Erich — 17.05 Oliver Maass — 18.00 Klub senjorjev —■ 18.45 Obrazi Evrope — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Garcon — 21.55 Tedaj I — 22.00 Srečanje z Brideshead — 23.40 Dva — 0.30 Poročila Ponedeljek, 30. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Muppet-Show — 9.30 Pogled v lonček — 10.00 Šolska TV — 10.30 Garcon — 13.10 Poročila — 14.45 Trije mušketirji — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Oliver Maass — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Plicijski revir Hill Street — 22.00 Tedaj — 22.05 Srečanje z Brideshead — 23.50 Poročila Torek, 31. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.15 Čisto ponoreli svet — 11.50 Šport — 13.15 Poročila — 14.00 Štirje malopridenži kraljice — 15.40 Meni je tako čudno, mar je to ljubezen? — 16.25 Risanka — 17.10 Božične sanje — 17.45 Risanka — 18.00 Heinz Conrads — 19.00 Ironimus — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Novoletni nagovor — 20.15 Svojčas — 21.45 90. rojstni dan — 22.05 Jaz sem danes tako srečen — 22.55 Šampanjec — 0.00 Za konec leta Sreda, 1. januarja: 14.25 Pustolovščine družine Robinson — 16.00 Risanka 16.25 Hudi duh Jambuija — 17.55 Čeladnik — 18.00 Straši z mano — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Beseda ob novem letu 19.30 Čas v sliki — 19.45 Novoletni nagovor zveznega predsednika — 19.55 Šport — 20.15 Arena senzacij — 22.15 Srečanje z Brideshead — 23.10 Če pride komet — 0.00 Dva — 0.50 Poročila Radio/televizija ■IB M . ..... ..... , . _ ______ ■■■ f iv LJUBLJANA - 1. in 2. SPORED fV 1. SPORED Nedelja, 22. decembra: 8.40 Poročila — 8.45 Živ žav — 9.50 Sokoli — 10.15 M. de Cervantes: Cervantes — 11.05 16. Festival narodne glasbe — Ptuj '85 — 11.35 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.20 Mostovi — 14.55 Pesem ptic trnovk — 15.40 Mozaik kratkega filma — 16.25 Poročila — 16.30 Videogodba — 17.15 Trenutki odločitve — 18.45 Knjiga — 19.30 TV D — 20.00 Štefica Cvek v žrelu življenja — 20.55 športni pregled — 21.25 Beseda da besedo — 22.00 Poročila Ponedeljek, 23. decembra 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.40 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Čarodej potepuh — 17.45 Ali veš? 17.50 Vsak petek nov začetek — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Slovenska ljudska pesem — 19.30 TVD — 20.10 Therese Humbert — 21.10 Aktualno — 21.50 Glasbeni večer — 22.45 TVD II Torek, 24. decembra: 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.30 Šolska TV — 17.25 Poročila — 17.30 Sporočilo iz rdečega avio-na — 18.05 Miti in legende — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Sneženi mož — 19.30 TVD — 20.05 Pet mrtvih naslovov — 21.25 Integrali — 22.40 TVD II Sreda, 25. decembra: 8.40 Test — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.35 Poročila — 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic — 18.00 Naočnik in očalnik — 18.25 Celjski obzornik — 18.40 Ščepec širnega sveta —- 19.30 TVD — 20.05 Svet na zaslonu — 20.55 Film tedna: Haendel — 23.00 TVD II Četrtek, 26. decembra: 8.35 Test — 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.00 Poročila — 16.35 Šolska TV — 17.30 Po- ročila — 17.35 Letni časi — 17.50 Povodni mož — 18.10 Zrcalce — 18.25 Severnopri- morski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma: Znamke z račjimi podobami, Pelikani so se vrnili — 19.30 TVD — 20.10 Tednik — 21.20 Tujci in bratje — 22.15 TVD II Petek, 27. decembra: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Pesmi in zgodbe za vas — 17.55 Sokoli — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Spoznavajmo našo naravno dediščino — 19.30 TVD — 20.05 Nastanek človeške vrste — 21.00 Ne prezrite — 21.15 Via mala — 22.50 TVD II — 23.00 Ta Amerika Sobota, 28. decembra: 8.00 Poročila — 8.05 Prgišče priljubljenih pravljic — 8.20 Pesmi in zgodbe za vas — 8.40 Ča- rodej potepuh — 8.55 Vsak petek nov začetek — 9.20 Miti in legende — 9.35 Naočnik in očalnik — 9.55 Zapisi za mlade — 10.25 Ščepec širnega sveta — 10.50 Nastanek človeške vrste — 11.40 Spoznamo neznano — 12.20 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Pessi in iluzija — 18.25 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — 19.30 TVD — 20.00 Nocoj iz Cankarjevega doma — 21.05 Zrcalo tedna — 21.30 Zabava — 23.05 Poročila NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZŠ, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Q RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE p°nedeljek, 23.12. KOvvma®n'k ma9" Jo*e MAR" željj) z (ponovitev po splošni Torek, 24. 12. !?®*ični nagovor (škof dr. Egon no PeHari). 18.10 - 18.47 Božič-ne Pesmi. ^reda, 25.12. odri'*: na Koroškem. Večerna aaja (21.00 - 22.00) Zgodovi-0RpS °V-nske Q(asbe (Konec leti. s,eriie ob Mednarodnem ,u glasbe). ^trtek, 26. 12. 0r°ški zbori pojo. ^etek, 27. 12. Pe^S^Smolle: 20 let pobota, 28.12. Wuu0\ni„ nagovor (žpk. Šimej ,t6>- Voščila (M. Hartmann). > Nedelja, 29.12. Uspešnica meseca decembra (pon. javne prireditve v Hodišah). Ponedeljek, 30.12. 1985 — leto, ki se izteka. Torek, 31.12. Veselo v novo leto. Sreda, 1.1.1986. Srečno novo leto! (Govorijo: dež. glavar Leopold VVagner, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in predsednik SPZ Tomaž Ogris). Četrtek, 2.1. Rož-Podjuna Žila. Petek, 3.1. Zimski čas v literaturi. _____________________________/ 2. SPORED Nedelja, 22. decembra: 14.15 Test — 14.30 Glasbeno popoldne — 16.00 Finalni turnir jugoslovanskega pokala — 17.00 P J v rokometu — 18.25 Spomini in vizije — 19.30 TVD — 20.00 Spomini — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Festove uspešnice: Kabaret Ponedeljek, 23. decembra: 17.30 Beograjski TV-program — 18.55 Premor — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.05 Hit meseca Torek, 24. decembra: 17.25 TV-dnevnik — 17.45 Mali svet — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Želeli ste — poglejte —■ 19.30 TVD — 20.00 Folk Top-Mesam ’85 — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Izobraževalna oddaja Sreda, 25. decembra: 17.25 TVD — 17.45 Flipper — 18.15 Družinski magazin — 18.45 Za razvedrilo — 19.30 TVD — 20.00 Glasbena dogajanja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Pisana beseda na hrvaških tleh — 21.50 Mešam '85 — 22.35 Večer G. Gershvvina Četrtek, 26. decembra: 16.25 Smučajmo vsi — 17.25 TVD — 17.45 Vroče-hladno — 18.15 TV-mozaik — 18.45 Beograjski festival Jazza — 19.30 TVD — 20.00 Tass lahko objavi — 21.00 Poročila — 21.05 150-letnica ilirskega preporoda Petek, 27. decembra: 17.00 TVD — 17.20 Otroci in piloti — 17.45 Zgodbe iz Nepriča-ve — 18.15 Tisoč udarcev — 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto — 19.30 TVD — 20.00 Otok — 20.35 Včeraj, danes, jutri — 20.50 Porota — 21.55 Nočni kino: streljanje Sobota, 28. decembra: 14.00 Poledica — 15.30 Mali šla-ger — 16.30 Skrivnost železnega mesta — 18.00 Retrospektiva dram A. Popoviča: Razvojna pot Bora Šnajderja — 19.00 Folk top-Mesam ’85 — 19.30 TVD — 20.00 Mini-show — 20.30 Dokumenti našega časa — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.50 Šest žena Henrika Vlil. i — 23.20 Poezija Prireditve PRIREDITVE • Bilčovs RAZSTAVA ALOJZA BERLECA Čas: še do 31. decembra Kraj: v poslovnih prostorih posojilnice Bilčovs Razstava je odprta v poslovnem času • Pliberk SKAVTSKA TOMBOLA Prireditelj: Slovenski koroški skavtje iz Pliberka Čas: v četrtek, 26. decembra 1985, ob 14.30 uri Kraj: v farni dvorani v Pliberku • Vogrče SILVESTROVANJE Prireditelj: MePZ „Podjuna11 iz Pliberka Čas: 31. decembra 1985, ob 20. uri Kraj: gostilna pri Florijanu v Vogrčah Igra ansambel „VESELI HMELJARJI" • Št. Primož POPOLDAN DOMAČIH PRIPOVEDNIKOV (starejši ljudje bodo pripovedovali o doživetjih iz preteklih časov) Prireditelj: SRD „Danica“ Čas: 26. decembra 1985, ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu • Dobrla vas REDNI OBČNI ZBOR POSOJILNICE DOBRLA VAS Čas: v nedeljo, 29. 12. 1985, ob 9.30 uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi • Št. Lipš „POJEMO IN PLEŠEMO" Hanzi Lomšek predvaja svoje filme — posnetki otroško-mladinske skupine Št. Lipš, folklore in druge šentlipške aktualnosti. Čas: v četrtek, 26. 12. 1985 (na Štefanovo) ob 9.30 uri Kraj: Farna dvorana v Št. Lipšu • Šteben pri Globasnici Župnijski svet Šteben pri Globasnici vabi v četrtek, dne 26. dec. 1985 (Štefanovo) ob 11. uri pred farno cerkvijo v Šteben na tradicijonalno BLAGOSLOVITEV KONJ Nato bo jezdenje okoli cerkve, ki je posvečena sv. Štefanu, patronu konj. Sv. maša bo ob 10. uri. Darovi in izkupiček te prireditve se bo uporabil za renoviranje zunanjosti farne cerkve. Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Župnijski svet • Hodiše ADVENTNO PETJE Prireditelj: SPD „Zvezda“ v Hodišah Čas: v nedeljo, 22. decembra 1985, ob 15. uri Kraj: v Hodiškem gradu Nastopajo: Vokalni kvintet Št. Lipš; MGV VVurzenpaB; MePZ SPD „Zvezda“ • Sele Ob 110-letnici rojstva Ivana Cankarja KURENT Dramatizacija: Marjan Belina Igrajo: Foltej Čertov, Marja Fei-nig, Milka Hudobnik, Branko in Sigi Kolter, France Merkač, Janija Kolter, Miha Pasterk, Miro Polzer, Tonči Rosenzopf, Rozka Tratar, Magda VVernig, Pavle Za-blatnik Režija: Franci Končan Asistent režije in odrski gib: Marjan Sticker Scena: Štef Potočnik Ton in luč: Miha Dolinšek in Tone Starman Prireditelj: KPD „Planina" iz Sel Čas: v četrtek, 26. decembra 1985, ob 14. uri Kraj: farna dvorana v Selah Nastopa: ODER OBACE • Celovec 35. SLOVENSKI PLES Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Čas: v soboto, 4. januarja 1986, ob 19.30 uri Kraj: v Domu sindikatov (bivši Delavski zbornici) v Celovcu, BahnhofstraBe 44 Za ples bosta igrala: BIG-BAND — VELIKI PLESNI ORKESTER RTV LJUBLJANA pod vodstvom Jožeta Privška solista: Oto Pestner, Meta Močnik napovedovalec: Vili Vodopivec Moped-shovv: Janez Hočevar-Rifle, Maja Boh Planinski sekstet Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. Tudi tokrat je možna rezervacija miz in sicer za društva in organizacije. Rezervacije sprejema tajništvo SPZ tel.: (0 42 22) 32 5 94 • Celovec JOŽE PETERNELJ-MAUSAR (razstava slik) Kraj: v Mohorjevi knjigarni v Celovcu Razstava je prosto dostopna od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure IZLET NA DOBRAČ Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Čas: v nedeljo, 29. 12. 1985 Zbirališče: ob 10. uri na zadnjem parkirišču gorske ceste Dobrač • Obirsko 13. SANKAŠKA TEKMA ZA OBIRSKI POKAL 1986 Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Čas: v četrtek, 26. decembra 1985 Razdelitev štartnih številk: ob 9. uri pri Kovaču na Obirskem Start: ob 10. uri • Št. Primož NOVOLETNI KONCERT Prireditelj: SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni Čas: v ponedeljek, 6. januarja 1986, ob 14.30 uri Kraj: kulturni dom v Št. Primožu Sodelujejo: mlajši mladinski zbor SPD „Danica“; MPZ SPD „Kočna,, Sveče; MePZ SPD „Da-nica“ • Pliberk BOŽANSKA KOMEDIJA — (lutkovna igra za odrasle) — premiera napisal: Isidor Štoki priredil: Marjan Belina prevedel: Milan Jesih Igra: lutkovna skupina „ DUNAJSKIH ŠTUDENTOV" Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk Čas: v nedeljo, 29. decembra 1985, ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani v Pliberku • Železna Kapla 16. SMUČARSKA TEKMA Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli Čas: nedelja, 5. januarja 1986 Kraj: pri Kežarju v Lepeni disciplina: veleslalom štartne številke se dobijo do 11.30 ure start: ob 12. uri • Šmihel ADVENTNO SREČANJE Čas: v nedeljo, 22. decembra 1985, ob 14.30 uri Kraj: v farni cerkvi v Šmihelu • Radiše OTROŠKA BOŽIČNICA Čas: v nedeljo, 22. decembra 1985, ob 14.30 uri Kraj: v kulturnem domu na Radi- šah Prireditelj: SPD „Radiše“ • Globasnica PODJUNSKI PLES Prireditelj: SKD ..Globasnica" v Globasnici Čas: v soboto, 11. januarja 1986, ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Nastopa: ansambel „SLOVENI- JA“ • Sveče BOŽIČNICA Prireditelj: SPD „Kočna" iz Sveč Čas: v četrtek, 26. decembra 1985, ob 18.30 uri Kraj: pri Adamu v Svečah Nastopajo: cerkveni pevski zbor; MoPZ „Kočna“ iz Sveč; mladinska igralska skupina z mladinsko igro „V OZVEZDJU POSTELJE" (enodejanka) Boris Novak šolski otroci s petjem • Tinje od ponedeljka, 23. 12., 18. uri, do sobote, 28. 12., ob 13. uri SKUPNO OBHAJANJE BOŽIČNIH PRAZNIKOV „Naši lepi prazniki" Vodi: g. p. Franc SODJA Vabljeni vsi, ki bi bili drugače v teh dneh sami in zapuščeni; vsi, ki želijo doživeti praznike v prijetni skupnosti od četrtka, 26.12., ob 18. uri, do nedelje, 29. 12., ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE — SLOVVENISCHFERIEN Vodi: Miha VRBINC skupno s profesorji in študenti v četrtek, 2. januarja 1986 ob 19.30 uri OTVORITEV RAZSTAVE VALENTINA OMANA Kulturni spored oblikujejo „Ra-diški fantje" v četrtek, 2. januarja 1986, ob 10. uri in v petek, 3. januarja 1986, ob 13. uri NOVOLETNO SREČANJE V DOMU PROSVETE V TINJAH O SLOVENSKI DUŠI Značajska podoba slovenskega človeka; O slovenskem ustvarjalnem duhu; Slovenske meje Predavatelj: Prof. dr. Anton TRSTENJAK, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Soprireditelj: Katoliška prosveta in Referat za izobražence Če boste ob praznikih gledali tudi televizijo, Vas opozarjamo na termin: na Štefanovo, 26. 12. ob 19.00 uri (TV I) Vam bo zapela in zaigrala pevsko-mstrumentalna skupina iz Žvabeka v oddaji „Oster-reich Bild aus Karnten". Šport Legionarji so ostali doma — SAK Miub temu v 3. koiu Kratke športne novice Preteklo soboto sta igrali prvi dve skupini v Borovljah za vstop v 3. kolo pokala KFV. Pričakovano je SAK zmagal v svoji skupini, oddal pa je tudi presenetljivo kar dve točki (proti KAC in celo proti Pošti). Legionarjev Zlatka Ratajca in Mladena Jovičeviča iz neznanih ražlogov ni bilo, baje je prišlo v 1. kolu do manjših kontroverz med igralci, kar pa gotovo ni vzrok za odsotnost nogometašev iz Slovenije. Sekcijski vodja Waldhauser: »Trenutno še ne vemo, zakaj sta Jovičevič in Ratajec izostala, dokazali pa smo, da smo sami dovolj močni. Zadevo z legionarji pa bomo razčistili v teku tedna.“ Pri SAK to- Odbojka: Dve zmagi Dobljanov št. Vid — SK Aich/Dob 0:3 (2:15; 2:15; 6:15) Št. Vid je bil za Dobljane Pravzaprav moštvo, katerega so se najbolj bali, ker ga enostavno še niso poznali. Toda že po prvem setu se je izkaza-lo, da je bilo trepetanje odveč, med vso tekmo je Št. Vid nabral pičlih 10 točk. Zmaga Dobljanov je bila več kot jasna. Postava: Kitzinger, P. Trampusch, Opetnik, Micheu, E. Trampusch, Schlinder, P. Tram-Pusch, Aznach, M. Trampusch, M. Matschek; Koroški pokal L'enz — SK Aich/Dob B 0:3 Nasprotnik iz Lienza zopet nj nastopil in tako je prva gar-n'tura iz Doba v 2. kolu poka-j3- Drugo moštvo iz Doba je k°t znano, že izpadlo. ženske poražene St- Vid - SK Aich/Dob 3:0 (15:4; 15;8; 15:13) Čeprav so se dekleta zelo rudila, jim ni uspelo dobiti se-a- Domačini so imeli v svojih rstah igralke, ki so že igrale v . barski ligi in so bile tako Jasno boljše. Dekleta SK Aich/Dob so ^igrala tudi že drugo tekmo v gjalu v Spittalu in s porazom •3) izpadla iz pokala. Stef°tS*aVa: <-al-man' Ramschak, Stefitz P., 1 2 S., Figo, Jernej, Jop, Kallivoda; krat nista manjkala samo legionarja, ampak tudi Kreutz in Gregorič. Marijan Velik pa se je že v prvi tekmi proti Kotma-ri vasi poškodoval in je izpadel. Trener Jagodič je tako moral igrati samo s šestimi igralci, ki pa so kljub temu dosegli prvo mesto. Globašani so imeli tokrat precej smole. Čeprav so dosegli 5 točk, so izpadli samo zaradi malenkostno slabše razlike zadetkov Skupina A 1. Neca 6 2. ASK 5 (32:17) 3. Globasnica 5 (28:26) 4. Št. Leonhard 4 5. VVeisbriach 0 Skupina B 1. SAK 6 (22:15) 2. KAC 5 3. Pošta 4. Reichenfels 4 5. Kotmara vas 1 Tekme SAK: SAK — Kotmara vas 7:2; SAK — KAC 5:5; Reichenfels — SAK 3:5; SAK — Pošta 5:5; Tekme Globasnice: Globasnica — St. Leonhard 8:7; Neca — Globasnica 6:5; ASK — Globasnica 6:6; Globasnica — VVeiBbriach 9:7; Bloudkova nagrada Prusniku Danilo Prušnik, predsednik Slovenske športne zveze je pred kratkim dobil podeljeno Bloudkovo priznanje.^ Danilo Prušnik predseduje SŠZ že 10 let, Bloudkovo nagrado pa je dobil za dolgoletno uspešno delovanje pri razvoju športa med koroškimi Slovenci. Med dobitniki plakete so bili letos mdr. tudi Andrea Leskovšek, Miran Tepeš, Rok Petrovič idr. Danilu Prušniku iskreno čestitamo. Avstrijci zmagali Na tekmah za svetovni pokal so Avstrijski skakalci še naprej uspešni. V Lake Placidu je zmagal Fritz Neulandner pred Vettorijem. Zahomčan Franci VViegele se je uvrstil na 32. mestu, Andi Felder pa se je moral zadovoljiti z 42. mestom. Društveno prvenstvo Zdravko Oraže je postal društveni prvak DSG Sele v namiznem tenisu. Drugo mesto je zasedel brat Mirko Oraže, na tretjem mestu pa se je uvrstil znani nogometaš Nanti Travnik. Zelo razveseljivo je bilo veliko število tekmovalcev. Sankanje v Lobniku SRD Zarja je 1. tekmo za OBIRSKI POKAL 1985 zaradi slabih vremenskih razmer _8. decembra odpovedala, SŠK Obir pa je prireditev preteklo nedeljo izpeljal. Čeprav so morali organizatorji do zadnje minute delati na progi, se je na progi OJSTRCI zbralo 60 tekmovalcev, med njimi tudi san-kaši iz Slovenije in Zgornje Koroške. Tekma sama je potekala brez vsakih nesreč, tako da so bili sankaš! kot tudi številni navijači zadovoljni. Predsednik SŠK Obir mag. Mirko Oraže in sekcijski vodja Fridi Osojnik sta_ razdelila zmagovalcem pri Železniku nagrade. Rezultati: športne sanke I: 1 Rudi Karničar športne sanke II: Fridi Osojnik (najboljši dneva) Šolarke: Angelika Kogoj Šolarji: Thomas Oberreiner Mladinke: Klaudija Miklau Ženske: Inge Karničar (najboljša dneva) Juniorji: 1. Izidor Karničar Moški: 1. Joz Karničar (Najboljši dneva) Senjorji: 1. Flori Miklau Dvojice: 1. Helmut in Flori Fortschegger Statistika SŠZ v jesenskem šahovskem prvenstvu 1985! uvrstitev po Skupna Imena igralcev moštvo igre točke točkah % uvrstitev Gallob Lojze 1 5 3 8 9 10 Živkovič Gorazd 1 7 5 2 6 2 Rulitz Franci 1 9 5,5 1 9 4 Ferm Ivko 1 7 4,5 3 7 4 Kolter Branko 1 4 2,5 9 7 9 Lukan Ivan 1 7 4 4 11 8 Amrusch dr. Joži II 4 3,5 5 4 3 Rulitz Herbert II 3 3 6 1 1 Lausegger Mirko II 2 2 10 2 6 Pack Joško II 2 1 15 13 14 Einspieler Anton II 1 0 18 18 18 Hedenik Robert III 6 2 11 14 13 Gasser Hanzi III 5 1,5 13 16 15 Ogris Martič Gašp. III 4 3 7 5 6 Kernjak Franc III 4 0,5 17 17 17 Reichmana Rupert III 3 1,5 12 12 12 Weber dr. Mihi III 3 1 16 14 16 Gasser Hanzi (štud.) III 1 1 14 3 10 Uvrstitve slovenskih moštev: 3. razred sredina 5. Raiffeisen 21 1. Blatograd II 27,5 6. SV Eitvveg 20 2. Magistrat Celovec 25,5 7. Liebenfels I 20 3. Šentandraž II 25,5 8. VVeitensfeld 16 4. VVolfsberg III 24,5 9. VVietersdorf III 16 5. Frantschach II 22,5 10. Zarfl/Jakling 10.5 6. Gospa Sveta III 18 11. Semmelrock 10 7. Grabštanj I 15,5 12. SV Trg IV 8,5 S.SŠZIII/Bilčovs 12,5 9. VVolfsberg AC III 11,5 10. Grabštanj II 8,5 3. razred vzhod 11. Toyota/Griesser II 8,5 1. PSV Alhofen II 29,5 2. ASKČ Bodensdorf 23 3. SŠZ II/Posojilnica 21 2. razred vzhod 4. WSV Union Passering 16 1. Šentvid 31,5 5. Ta n ne r Celovec II 15,5 2. Gospa Sveta 30,5 6. PSV/HSV PSKCel. II 14 3. Toyota Griesser 29 7. SC Deutsch Griffen 5,5 4. SŠZ l/Cartrans 27 8. F KG Glanegg 3,5 Naš tednik prireja letos zopet Šport 1000 x 200 za naraščaj SAK Zveza slov. zadrug v Celovcu štev. 32 441 Dragi bralci, dragi prijatelji športa in mladine Akcija 1000 x 200 za naraščaj SAK je naletela pri naših bralcih na zelo velik odmev. V treh tednih se je zbrala na kontu že lepa vsota denarja, katerega bo Naš tednik še pred prvenstvom predal SAK, ki bo denar uporabil izključno za najmlajše igralce. Zelo nas veseli, da so našle potrebe naših najmlajših takšno razumevanje in tako veliko gmotno podporo. Vsem tistim, ki so že darovali za naše najmlajše nogometaše, iskrena hvala. (Foto. Fera) BOLJ PRILJUBLJENEGA NOGOMETAŠA LETA 1985 __Zadnji rok: sreda 8. januarja ob 12. uri___ Vratar Selanov prehitel Kreutza zaključek izbora 8. januarja Silvert Užnik (DSG Sele) Vmesna uvrstitev v izboru: 1. Silvert Užnik (Sele) 1485 2. Miha Kreutz (SAK) * 1392 3. Kristijan Wolbl (Glob.) 1164 4. Philip Petschar (Bilc.) 1123 5. Jože Gregorič (SAK) 6. Marijan Velik (SAK) 7. Justin Polanšek (SAK) 8. Nanti Olip (Sele) 9. Franc Sadjak (SAK) 10. Janez Lubas (Šmihel) 11. Willi Berchtold (Šmihel) 175 12. Aleksander Čertov (Sele)129 13. Reinhold Schatz (SVG) 124 14. Peter Štern (SAK) 87 15. Nužej Lampichler (SAK) 51 384 338 297 233 211 185 Vsem bralcem in športnikom vesele praznike ter veselo novo leto želi Vaš športni urednik Silvo Kumer VViST '3&W' 'WrčgSr 'Wn«S!' 'WnSS!' Pretekli teden vratarja Selanov Silverta Užnika še ni bilo na lestvici najbolj priljubljenih nogometašev, branilec SAK Miha Kreutz je vodil z veliko prednostjo. Toda navijači v Selah niso spali dolgo. Tik pred zaključkom te izdaje NT so prinesli na uredništvo cel koš glasovnic in s tem postavili Silverta Užnika na prvo mesto. Tudi v Globasnici so bili navijači dokaj aktivni. Zbrali so že 1164 glasov za Kristijana VVolbla in mu s tem pripomogli na tretje mesto. Presenetljivo je tudi visoko število glasov za vratarja iz Bilčovsa, Petscharja, ki je že na četrtem mestu. Kot kaže, je vrsta kandidatov za prvo mesto, na vsak način pa bo izbor proti koncu še izredno napet. Za naraščaj SAK so darovali: Friedrich Mak, Sele 200,—; Pavel Zdovc, Dunaj 200,—; Marija Rudolf, Pliberk 50,—; Andrej Milavec, Pliberk 100,—; Johan Sofran, Bilčovs 200,—; Ciril Rudolf, Bistrica pri Šmihelu 50,—; Albert Močnik, Šmihel 200,—; dr. Hans VValdhauser, Sveče 100,—; Hanzi Čelesnik, Bistrica v Rožu 30,—; Marta Velik, Sele Kot 200,—; mag. Štefan Kramer, Celovec 200,—; Marko Trampusch, Pliberk 200,—; Florijan Osvvald, Pazri-je 55,—; Župnijski urad Suha, 100,—; Franc Keuschnig, Pod-rošca 100,—; Mihael Laura, Preitenegg 100,—; Johan Wal-cher, Čajna v Ziljski dolini 20,—; Franc Grilc, Slovenji Plajberk 200,—; Maksimilijan Trunk, Diča vas 100,—; dr. Janko Zerzer, Celovec 200,—; SPD — Trta, Žitara vas 200,—; Alojz Baumgartner. Št. Jakob 100.—; Milka Hartman Pliberk 80,—; Karl Rudolf, Loče 200,—; Ivan Živkovič, Kotmara vas 100,—; Generalni konzulat Jugoslavije 500,—; Johan Oitzl, Borovlje 100,—; Maria Bitimi, Celovec 200,—; dr. Janez Strutz, Ruda 150,—; Salezijanci iz Celovca, 200,—; dr. Franc VVutti, Borovlje 200,—; Tone Koren, Št. Jakob, 100,—; Katarina Petritsch, Beljak 100,—; Janez Kolenc, Spital 100,—; Johan Uran k, Št. Vid 200,—; Vinko Zaletel, Vogrče 200,—; Franc Jančar, Slovenji Plajberk 50,—; Franc Kukoviča, Žitara vas 200,—; Matej Nagele, Žitara vas 500,—; Rudolf Sa-fran, Brdo 100,—; N. N. Celovec 20,-; Pozor! 1. srečanje biljardistov bo v petek, 27. 12. 1985 ob 18. uri pri Joklnu v Celovcu! STRAN -iq PETEK, I O 20. decembra 1985 voščila o^tednik Želimo Vam vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto. Enotna lista Enotna lista Enotna lista Enotna lista Pliberk Suha Dobrla vas Železna Kapla Enotna lista Enotna lista Enotna lista Enotna lista Bilčovs Sele Hodiše Šmarjeta v Rožu Enotna lista Volilna skupnost Volilna skupnost Enotna lista Bekštanj Bistrica v Rožu Borovlje Djekše Enotna lista Enotna lista Enotna lista Enotna lista Galicija Globasnica Kotmara vas Rožek Socialna gospodarska skupnost Št. Jakob v Rožu Gospodarska lista Škocijan Enotna lista Škofiče Enotna lista St raj a vas Enotna lista Vsi sodelavci vseh Enotna lista Vrba občinskih listov Žitara vas i \ j voščila" naS tednik_______________ •Ak.. L&uJP WSS«S> 20 20. decembra 1985 Priiateljem dela za prlštetje k svetnikom (božji služabniki Slomšek, Baraga, Gnidovec, p. Ven-delin), posebno bolnikom doživeto božično skrivnost in zdravo novo leto 1986 želi pospe-ševateljstvo za postopek škofa Antona Martina Slomška. Msgr. Maksimilijan Jezernik POSTULATOR V RIMU Vesele božične praznike želi vsem prijateljem in znancem PODJETJE PETEK IZ POLENE PRI ŠT. LIPŠU Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem Brigita Župane ŽENSKI MODNI SALON Železna Kapla 116 Tel.: (0 42 38) 341 delamo po želji po meri po ugodni ceni Slovensko kulturno društvo GLOBASNICA želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen božič in srečno novo leto POLDEJ ZUNDER Železna Kapla — Rebrca Stefan Mlečnik restavracija in avtomatsko kegljišče KOŽENTAVRA DRUŽINA OZEKAR SLOVENJI PLAJBERK Odbornikom, nastavljencem in delavcem Mohorjeve družbe želi milosti poln božič in srečno novo leto Franc Brumnik predsednik DRUŽINA JERNEJ Krojaštvo Kemična čistilnica želi svojim znancem, sorodnikom in odjemalcem blagoslovljen božič ter srečno novo leto ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Dr. Janko TISCHLER ODVETNIK 8.-Mai-StraBe 16 CELOVEC * Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem naše hiše HOTEL-RESTAVRACIJA BREZNIK PLIBERK Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc ODVETNIK CELOVEC KarfreitstraBe 14/111 voščila OBISKOVALCEM Šteklnove gostilne v GLOBASNICI ANDREJ KARICELJ župnik v Št. Jakobu v Rožu DRUŽINA WUTTI DOLE pri BRDU nad ŠMOHORJEM Vesele božične praznike in srečno novo leto 1986 želita vsem znancem, prijateljem in sorodnikom M** dr. MANICA URANK Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem ZDRA VNICA in gostom mag. JANKO URANK ŽUPAN PSIHOLOG z družino Albert Sadjak CELOVEC občina Globasnica DRUŽINA ,NGE jn J£m HERBERT SEHER ŠT. ILJ - VELINJA VAS Slovensko prosvetno društvo Danica V ŠENTVIDU V PODJUNI želi vsem odbornikom, članom, prijateljem in podpornikom kulturnega doma vesel božič in uspešno novo leto. DRUŽINA FRANC KREUTZ CELOVEC VINKO ZALETEL župni upravitelj vVOGRČAH družina dr. JANKO TISCHLER družina dr. JANKO TISCHLER ml. Loče — Celovec družina VALENTIN in MARICA HARTMANN družina KARL ROJŠEK Vsem bralcem slovenske besede želijo prijetne božične praznike in mnogo sreče v novem letu Mohorjeve tiskarne v Celovcu Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina STRAUSS Vsem znancem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto DVORNI SVETNIK dr. Marko Dumpelnik z družino BELJAK, Neue Heimat 21. Tel: 0 42 42/34 81 53 Vsem prijateljem bralske pozdrave ‘n voščila za Božič in srečno novo leto MILKA HARTMAN LIBUČE Vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in naročnikom »Našega tednika« družina KASSL, pd. Kuchling ŽELINJE ŽIHPOLJE jjj voščila Holzindustrie Sittersdorf/Žitara vas Mčbelerzeugung Ges. m. b. H. & Co KG KOMAND. DRUŽBA ZA PROIZVODNJO PRODAJO POHIŠTVA IN STROJEV ter RAZLIČNIH REPROMATERIALOV A-9133 Sittersdorf/Žitara vas 42 Tel. (0 42 37) 25 25 - 0* TX 422746 — 422833 IPH M A , Blagoslovljene božične praznike m srečno novo leto želim vsem mojim koroškim sorodnikom, znancem in političnim somišljenikom dr. Peter URBANC Toronto Slovensko prosvetno društvo „DRABOSNJAK“ se zahvaljuje vsem, ki so darovali v okviru akcije „Drabosnjakov dom “ in želi vsem članom, prijateljem in dobrotnikom vesele božične praznike in srečno novo leto. Vesel božič in srečno novo leto vošči Vam Karl Purkovvitzer LADA in SKODA prodajalna-servis-nadomestni deli Velikovec/Volkermarkt Jauntalweg 2 Tel.: 0 42 32/25 19 DRUŽINA BUCH KLOPČE PRI VELIKOVCU 23 2o. decembra 1985 voščila u market PLIBERK ŠMIHEL — ŽVABEK Vam želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujemo se za Vašo zaupanje v letu 1985. Tudi v novem letu se bomo trudili za Vas. ☆ Hvala NAŠE SgCE HAŠIft *0ČHIKPH IH ©JMEMALCEH za Božič UR,E KAZMlŠLJArpA ZA IH|0V0 ILETO ZAHVALA ZA VAŠE ZAUPAJ v Novem Leti/ zpravje,hspehin& NAPI^JTAkLO PRIJETNO SOPELOVAIflE A-9020 Celovec • Linsengasse 59 Tel. 0 42 22/55 2 65 re^etLiC voščila i nti*a«l c zunanjetrgovinska družba z o. j. IPH Holzindustrie Trgovinska komanditna družba S sedežem: CELOVEC, Paradeisergasse 9/11 želi svojim poslovnim prijateljem vesele praznike in uspeha polno leto 1986 Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto gostilna KNABERLE-SEHER Srečno in borbeno leto želi vsem prijateljem in sorodnikov družina Dr. STURM - SCHNABL ŠTALENSKA GORA — SVINCA VAS VELINJA VAS Vesele božične praznike in srečno novo leto 1986 Dr. Valentin Kaki odvetnik 8.-Maistra8e 20/I, 9020 Celovec tel. 0 42 22 / 56 8 20 Vsem faranom želi milosti polne božične praznike in srečno zdravo novo leto Jakob ŠKOFIČ župnik Loče ob Baškem jezeru DRUŽINA KARGL Bače ob Baškem jezeru Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za božič in za NOVO LETO 1986 Peter Hribernik MIZAR ŽIHPOLJE Vsem tečajnikom, dobrotnikom in prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto pri tečajih in duhovnih vajah ter do svidenja Jože Kopeinig DRUŽINA KALTENBACHER - KATTNIG Spodnje Goriče pri Rožeku DRUŽINA TRIESSNIG LOČE ob BAŠKEM JEZERU Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto ŽUPNI URAD POKRČE voščila B3 Malejevi NASLEDNIKI trgovina, gostilna in bencinska črpalka v BRODEH pod Ljubeljem Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča JUENA Slovenci iz Brnce želijo vesel božič in srečno novo leto DRUŽINA Nužej TOLMAJER Radi še DRUŽINA PASTERK KOKJE Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina RUPIJEVA VELINJA VAS GOSTILNA IN TRGOVINA Jožko in Hilde ČIMŽAR Dvorc 9, Hodiše Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Franc Stem ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN (SSSOl ŽELEZNA KAPLA y Telefon 0 42 36 • 305 (Lastnika L. in H. GREGORIČ) ČEPIČE pri GLOBASNICI Vsem faranom, znancem in prijateljem na Žili STANKO TRAP župnik na Ziljski Bistrici ELEKTROPODJETJE Ing. Anton Schlapper ŠT. JAKOB V ROŽU DRUŽINA SMRTNIK, gostilna FRANCI KORTE pri ŽELEZNI KAPLI Vsem gostom in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Camping Rož KOČUHA m voščila Luč v temo Delniška družba avstrijskih dravskih elektrarn ho tudi letos namesto običajnih božičnih voščil in božičnih daril spet dala na razpolago znaten prispevek za akcijo „LUC V TEMO“ v korist telesno in duševno prizadetim otrokom. Prepričani smo, da imate razumevanje za ta dobrodelni ukrep. Želimo Vam po tej poti vesele praznike in srečno novo leto! Delniška družba avstrijskih dravskih elektrarn, Celovec Osterreichische Draukraftwerke A G, Klagenfurt PEVCARJEVA DRUŽINA DRABUNAŽE Vsem sorodnikom in znancem DRUŽINA JANEŽIČ LEŠE PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO DRUŽINA SMOLE BISTRICA V ROŽU MESARIJA Erlach DOBJE pri BAŠKEM JEZERU Dr.Reginald Vospernik RAVNATELJ ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU družina OGRIS, pd. Adlnova ŽIHPOLJE Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina ZABLATNIK BILNJOVS PODNARJEVA družina Vesele božične praznike in srečno novo leto 1986 vsem članom in prijateljem našega društva želi SPD „Jepa-Baško jezero" Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom in narodnjakom DRUŽINA Sturm, pd. Tomanovi Štalenska gora — Svinča vas Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi pevski zbor „Gallus“ vsem sedanjim in nekdanjim pevkam in pevcem ter vsem prijateljem in znancem doma in po svetu. SLOVENJI PLAJBERK STRAN r\-y PETEK, ^ I 20. decembra 1985 voščila DRUŽINA ROZINA in LENART KAC GRADIČE nad Suho — Nonča vas 85 DRUŽINA prof. JOŽKO HUTTER GLOBASNICA DRUŽINA OJCL ZGORNJI BREG Johan Lomšek 9141 Št. Lipš telefon 04237 - 2246 • Oficialna Steyr delavnica in traktorji • Poljedelski stroji • Električna in kuhinjska oprema • Mopedi, kolesa, šivalni stroji • Servis in vsi nadomestni deli Sedanjim in bivšim faranom ter vsem znancem in prijateljem Peter STICKER Ljudmila STICKER župnik in mama v Globasnici Vsem znancem in prijateljem družina Okorn VINOGRAD pri Žitari vasi Občinski odbornik EL Jože URANK z družino želi vsem volilcem vesele božične praznike in srečno novo leto ENCELNA VAS M IZARSTVO Hanzej Gabriel ŠT. JANŽ V ROŽU Tel.: 0 42 28 - 26 00 Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem, še posebej slovenskim volivcem občine Št. Jakob v Rožu kot tudi vsem zadružnikom po južni Koroški blagoslovljene praznike in srečno novo leto Mihej Antonič HOTEL »ROŽANSKI DOM« REKA pri ŠT. JAKOBU v Rožu NIKO KRIEGL in družina ZAHOMEC ^/ž/N Dr. Franc WUTTI Unterbergner Str. 13 9170 BOROVLJE KFZ.-Reparatur Service — Handel Herbert Zwittnig OPEL-zastopstvo 9184 Št. Jakob v R., VVinkl 61 — telefon (0 42 53) 480 Vsem odjemalcem in znancem želi vesele praznike MIZARSTVO Kofler ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v Rožu ŠMONOVA DRUŽINA ŠT. GANDOLF pri KOTMARI VASI DRUŽINA DOMEJ, pd. ZGONC RINKOLE Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu RUDOLF SAFRAN ŽUPNIK MELVICE 'iTjj voščila naž tedniki_______ Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi sorodnikom, znancem in odjemalcem samopostrežna trgovina — kmetijski stroji Import — Export Krivograd ŠMIHEL nad PLIBERKOM Vsem duhovnikom in vernikom DEKANIJE BOROVLJE LEOPOLD KASSL dekan BILČOVS Vsem znancem in prijateljem ter ljubiteljem umetnosti prof. akad. kipar FRANCE GORŠE Tel. 0 42 28 - 21 86 SVEČE V ROŽU Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina PRESCHERN LOČE Ob BAŠKEM JEZERU Vsem znancem, sorodnikom, kulturnim delavcem in narodno zavednim Slovencem družina LESJAK VRBA Dr. Anton SAMONIG živinozdravnik Tel. (0 42 74) 31 76 Škofiče 129 DORICA in MIRKO SABOTNIK HODIŠE SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ“ ŠT. JAKOB V ROŽU želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto MATJEVA DRUŽINA LOČILO JOŽE MARKETZ kaplan ŠT. JAKOB v Rožu S topeport SP0RT-SH0P PLIBERK AUSTRIA BLEIBURC TEL.: (0 42 35) 20 41 1 Želimo Vam vesele božične praznike in uspeha polno novo leto tovarna športnih izdelkov — športna trgovina se Vam priporoča e smuči, vezi, obleke, smučarski čevlji • potrebščine za šolski šport • trenerke, športne obleke, jogging • vse za nogomet • športni čevlji • vse za tenis (napenjamo loparje) E3 tVSNPOOL STRAN OO petek, cL\J 20. decembra 1985 voščila Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vse dobro za Božič in srečno novo leto 1986 družina URBAS družina WROLICH DRUŽINA ŽIVKOVIČ želi vsem znancem in prijateljem v Evropi in Ameriki KOTMARA VAS — STRANJE Vsem sorodnikom in znancem družina Rudi PICHLER GRPIČE Oddajalcem mleka, šolarjem iz Obirskega, Lobnika in Lepene družina BISTRIČNIK OBIRSKO Jože VALEŠKO p revizor ŠT. PETER na VAŠINJAH Sorodnikom, prijateljem in znancem Nežka in Mirko KERT iz NONČE VASI Vsem prijateljem in znancem želijo vesele božične praznike in srečno novo leto družina WARASCH DJEKŠE DRUŽINA KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA ŽELINJE Vesel božič ter srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina dr. Janko in dr. Marija ZERZER CELOVEC LOČE OB BAŠKEM JEZERU Vsem stalnim in zvestim gostom se ob koncu leta zahvaljujemo za obisk in sodelovanje ter želimo vesele praznike in uspeha polno leto 1986 HOTEL OBIR ŽELEZNA KAPLA telefon (0 42 38) 381 Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in srečno NOVO LETO Franc Gasser BILČOVS — LUDMANNSDORF 28 Telefon (0 42 28) 21 05 18 voščila Vesele božične praznike in uspešno novo leto želijo družine RUTAR družina SIENČNIK RUTAR CENTER TRANSPORTNO PODJETJE POHIŠTVO — ELEKTRO DOBRLA VAS DOBRLA VAS RUTAR MARKT ČAMP ZA NATURISTE KLOPINJSKO JEZERO HOTEL IN SUPERMARKT TRGOVINA — GOSTILNA LIDO PRI DOBRLI VASI ŽITARA VAS Da bi se za božične praznike to rojstvo izvršilo v nas, da bi našim dnevom prineslo širša obzorja in nas bogatilo ter nam odpiralo nove cilje Vam želi pokrajinsko vodstvo KATOLIŠKE MLADINE TRGOVINA S ČEVLJI ANTON KOREN ŠT. JAKOB V ROŽU Vsem znancem v Rožu, v Železni Kapli in Podjuni ter vsem bralcem „Otroka božjega“ IGNAC DAVID DOMAČALE DRUŽINA Marije Mischkulnig pd. KRŽEJ BRANČA VAS 2 DRUŽINA OUP, pd. UŽNIK SELE Vsem sorodnikom in znancem družina POMOČ BILČOVS MARTIN HOTIMITZ DEKAN LOGA VAS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem znancem in prijateljem DRUŽINA dr. PAVEL APOVNIK Vsem znancem in prešovcem '/ želi vesele božične praznike ter srečno novo leto družina RESSMANN Tratnik LEDINCE Vesele praznike ter srečno in uspešno ŠMIHEL in PLIBERK — LABOT — LAVAMUND voščila VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želi BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Molkerei-genossenschaft Volkermarkt MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z o. j., VELIKOVEC Tomaž Sabotnik gradbeno podjetje in penzion TURANIA Plešerka 59, tel.: 0 42 73/22 95 HODIŠE NIKO MARKTL ŽUPNIK v ROŽEKU Vsem prijateljem in znancem družina ROPAČ, pd. HANZEL LOČE — ŠT. ILJ ob DRAVI DRUŽINA MARIJE FERA DVOR PRI PLIBERKU FLORIJAN ZERGOI ŽUPNIK KAZAZE DRUŽINA IVAN in ERIKA LUKAN Vetrinj Golobova družina MARIJA NA ZILJI Vsele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in gostom samopostrežna trgovina restavracija z dvorano za vsakovrstne prireditve Šoštar — Smrečnik 9142 GLOBASNICA tel. 04230-211 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča KROJAŠTVO VVEISS ŠT. JANŽ V ROŽU CELOVEC, Spitalgasse 12 Vsem dragim gostom, odjemalcem, somišljenikom, prijateljem in znancem, želim v novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu TRGOVINA IN GOSTILNA Janko Ogris BILČOVS m voščila STRAN qO PETEK, 20. decembra 1985 "j?" Vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Vsem prijateljem in ^ poslovnim partnerjerp vesele praznike +o in uspešno leto 1986 Dr. Velik „.. družina 'v dipl. trg. JANKO URAN K PRODUKCIJSKA IN TRGOVSKA DRUŽBA BOROVLJE-CELOVEC CELOVEC AVGUŠTIN ČEBUL ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH LUDOVIK JANK ŽUPNIK NA RADIŠAH hoffentlich ALLIANZ versichert Vesele božične praznike ter veselo in uspeha polno leto 1986 FRANC PEGRIN MLINČE Vesele božične praznike in srečno novo leto 1986 želi GRADBENO PODJETJE Ing. Alojz MERTEL STAVBENIK ROŽEK, telefon 2725 DRUŽINA DR. VINCENC ZIKULNIG CELOVEC Vsem rojakom, faranom, mladini, posebno še študentom MAG. HANZEJ OLIP župnik v Šmarjeti v Rožu MATEJ IGERC ŽUPNIK na SUHI Vesele božične praznike in srečno novo leto želi lesno podjetje VALENTIN KROF Einersdorf — Nonča vas Pliberk — Bleiburg Tel. 0 42 35 - 21 71 Blagoslovljene praznike želi dr. VALENTIN INZKO z družino SVEČE V ROŽU FRANC KRIŠTOF ŽUPNIK Janez Tratar KAPLAN V DOBRLI VASI DRUŽINA Štefan Gregorič MALA VAS 5 PRI GLOBASNICI Dr. Pavle ZABLATNIK REBHUHNVVEG 28 CELOVEC ŠT. VID V PODJUNI DRUŽINA MILLONIG DRAŠČE V ZILJSKI DOLINI Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ADEG-trgovina in trafika — tujske sobe A. Ogris-Martič tel.: 0 42 28 / 22 51 BILČOVS DRUŽINA TOLMAJER RADIŠE voščila m Vsem prijateljem, neprijateljem, znancem, pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem Vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto TOMAŽ HOLMAR ŽUPNI UPRAVITELJ NA OBIRSKEM Zerzer-Beguš TRGOVINA FRANC HUDL ŽUPNIK SVEČE KAPLA ob DRAVI Mnogo svetonočnega miru in blagoslov v novem letu želijo vsem dobrotnikom in znancem, absolventkam in učenkam šolske sestre v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu. Vsem naročnikom in poslovnim prija teijem želi vesele božične praznike in srečno novo leto DRUŽINA JANEZ MIKL PEČNICA DRUŽINA JOŽICA in FRIDI MAK SELE Franc Begusch gradbeno podjetje CELOVEC BISTRICA V ROŽU VViegeleg. 20 Tel. 04228-2226 Tel. 04222-22770 Načrtovanje in izvedba vseh gradbenih del Ing. Johann Palmisano Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje ŠT. JAKOB V ROŽU Telefon 0 42 53 - 335 ŠTEFAN MESSNER ŽUPNIK V POKOJU ŽELEZNA KAPLA MAKS MIHOR ŽUPNIK KOTMARA VAS Matej Nagele ŽUPNIK V ŽITARI VASI mag. Mirko Isop ŽUPNIK v ŠKOCIJANlj Vsem Slovencem lepe pozdrave Nežka Skruti ZAVINCE PRI ŽITARI VASI TTTvoščiia nož tedniki___ Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi dipl. inž. Hanzi Urschitz sodnijsko priznani izvedenec za stavbarstvo GRPIČE/KORPITSCH 17 telefon 0 42 57/20 54 Prijetne božične praznike in vse dobro v novem letu želi Šenhlabova družina BILČOVS PETRIČEVA in MOTU EVA družina Novo Selo pri Kotmari vasi DRUŽINA dr. Anton FEINIG SVEČE Vsem prijateljem in gostom želi sreče in veselja v novem letu trgovina Hermi in VValter RAKUŠEK SELE-BOROVNICA Vsej duhovščini in vernikom DEKANIJSKI URAD in ŽUPNIŠČE v Šmihelu pri Pliberku Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo na KorOŠkem koroškim kmetom in vsem članom zbornice BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE USPEŠNO NOVO LETO. Kot poklicnostanovska ustanova se bomo tudi v prihodnjem letu z vso prizadevnostjo zavzemali za interese koroških kmetov. drž. zbor. posl. ek. sv. Valentin Deutschmann predsednik dipl. inž. dr. Ernest Groblacher direktor zborničnega urada Vesele praznike ter srečno in uspešno leto 1986 želi Robert HEDENIK SPENGLEREI/KLEPARSTVO 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf Velinja vas/VVellersdorf 19 ® (0 42 28) 28 2 95 Vsem prijateljem in gostom želi sreče in veselja v novem letu družina dipl. inž. prof. LOJZE SAMONIG družba za proizvodnjo in prodajo športnih izdelkov 9586 Brnca, Kdrntner StraBe 38 VRBA-VELDEN Praznik resnice Božič, praznik neštetih luči, praznik radodarnosti, praznik konzuma, praznik novih plaščev in še marsičesa novega, lepega, svetlega, bogatega. Praznik, ki s svojim vzdušjem za nekaj ur ali samo trenutkov vsaj nekoliko potisne v ozadje vse tisto, kar trenutno mnogo bolj zaposluje našo javnost. Tam je malokaj lepega in nič kaj prazničnega. Menjavajo se škandali in polomije. Ali vzamemo Voest, ki je najnovejši in menda tudi največji škandal, ali pa tiste, ki so se vrstili drug za drugim v zadnjih tednih in mesecih, kot bi hoteli tekmovati med seboj. Prav žal mi je, da trenutno nimam omeniti kaj lepega, pozitivnega, kar bi v podobni meri odjeknilo v naši javnosti. Kako pa se takšne polomije pravzaprav rešujejo? Če je škandal zadosti velik, potem je že treba, da kakšen generalni direktor odstopi. Glavne vajeti se dajo v roke drugemu, seveda boljšemu, ki bo celotno zadevo zopet spravil na dobro pot v bodočnost. Kakšen minister ne bo tako brž odstopil, saj so to naši izbrani ljudje, od katerih ni več boljših na rezervni klopi. Imajo tudi poleg drugih kvalitet zadosti debelo kožo, da jih takle škandalček ne vrže iz . tjra. V takem trenutku namreč čaka vse polno tistih, ki bi se še bolj trudili za dosego istih ciljev v državi in družbi; imajo pa se-yeda boljše strokovnjake v svojih vrstah in mnogo boljše ideje. Popolnoma jasno, da bi na Podlagi tega mnogo bolje rešili vsa gospodarska, politična in socialna vprašanja . . . Takile škandali, ki pretresajo našo javnost, so nekaj zeio hvaležnega. Vsak človek ima Priložnost, da se vanje obregne 'n še kako dobro to dene. Naj-beš tarčo, v katero lahko spustiš vso svojo jezo, svojo nezadovoljnost in svoj gnev; nihče te ne udari nazaj. Nekateri te celo pohvalijo: dobro si povedal! Končno nekdo, ki se upa itd . Če pa potem sam pr sebi o tem razmišljaš, ugotoviš si dosegel nič dobrega in nikjer nisi s svojim njem prišel niti na najmanjšo zeleno vejico. Tisti, ki so morali prevzeti odgovornost za kakšen škandal, so medtem odstopili, na njihova mesta so postavili druge, ki jih pravtako ne poznaš in celotna zadeva bo šla nekako naprej! Upajmo, da bolje. da ni Nikdar zmerja se morali namreč dvigniti iz naslanjača pred televizorjem in prisluhniti drug drugemu, skupno pa skrivnosti te noči, pretirati pa nočemo, no. Pri tem prazniku gre za to, da je pred skoraj 2000 leti nastopil novi kralj, ki ga je kralj pak je sam sebe izničil, podobo hlapca vzel nase, postal podoben ljudem in bil po zunanjosti kakor človek. Ponižal se je in bil pokoren do smrti, smrti na križu." Kakšen kralj? Kakšno kraljestvo? Kakšno življenje med nedostojnim rojstvom in sramotno smrtjo?! Življenje med bolniki, grešniki, ribiči, pastirji in kmeti. „Moje kraljestvo je kraljestvo resnice in pravice. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas." Starček Simeon je povedal o tem kraljevskem detetu: „Ta bo postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu." Ta beseda ni izgubila veljave v. . . Človek, kam greš? Ali se sploh kdaj vprašaš, koliko resnice vsebuje tvoja življenjska pot? Ali sploh hočeš po poti resnice in pravice, ko pa je toliko širših in lepših cest? Skušnjava je zate in, zame ista kot za menežerja državnega podjetja ali za kakšnega politika, le najin okvir je manjši . . . ,Sam si pri vsem tem ostal isti:" s svojim sosedom si še vedno skregan, na delovnem mestu te ne marajo, ker si preveč zgovoren in se zmeraj porivaš v ospredje, doma pa brez pravega vzroka okregaš ženo in tepeš otroke, verjetno zarati tega, ker sam s seboj nisi zadovoljen. Naposled si naliješ hladno pivo in sedeš pred televizor: poročila . . . Voščimo si torej zopet vesel ali blagoslovljen božič in srečno novo leto. Vemo, za kaj gre pri tem prazniku, pa saj ga ne bomo spustili preblizu; potem bi Herod hotel že kot otroka ubiti, ker se je bal za svoje kraljestvo. Zmotil se je. Ta novi kralj se je rodil v hlevu pri Betlehemu, kjer so pastirji in živina bili njegova prva druščina. Angeli so ob njegovem rojstvu oznanjali: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje .. . Njegova kraljevska kariera je bila že od vsega začetka postavljena na glavo! Apostol Pavel jo opiše takole: „Daši je bil namreč v božji podobi, ni imel za plen, da je enak Bogu, am- Drug drugemu si bomo voščili praznike — vesele, lepe, bogate, srečne, blagoslovljene .. . tudi sami si pri — voščimo praznik! Prodrimo na dno prazniku, ob katerem slavimo rojstvo kralja resnice, pravice, ljubezni in miru. Treba se bo zravnati od poklonov pred varljivimi oblastmi, treba bo zlomiti napačni ponos, ki nam ga narekuje naša maska, treba se bo globoko skloniti v drugo smer — kralju resnice, pravice, ljubezni in miru so namreč postlali zelo nizko: na slami v hlevu. Stanko Olip Naši ljudje se z marsikaterim manjšinskopolitičnim člankom v Koroški „Kleine Zeitung“, katere redakcijo vodi Heinz Stritzl, upravičeno ne strinjajo. Na drugi strani pa moramo spet priznati, daje „ Kleine Zeitung “ pogostokrat edini nemško-koroški časopis, ki daje Slovencem več prostora oz. ki objavi izjave in poročila slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Glavni urednik „Kleine Zeitung “, ki je tudi odgovoren za skupne zadeve celovške in graške redakcije, je dr. Fritz Csoklich, po rodu Dunajčan. Poznamo ga kot enega najbolj profiliranih časnikarjev Avstrije z izrazitim čutom za časnikarsko poštenost in odgovornost. Svojo duhovno energijo črpa predvsem iz globoke vernosti, hkrati pa ga odlikuje stalna in resna pripravljenost, da spremlja razne dogodke in razna družbenopolitična gibanja s premirno (samo)kritično distanco. Letos poleti je minulo 25 let, odkar je dr. Csoklich postal glavni urednik „Kleine ZeitungOb tej priliki smo imeli z njim naslednji daljši pogovor, ki ga je vodil Janko Kulmesch. Naš tednik: Zunachst ein-mal — wenn auch ein vvenig verspatet — herzliche Gratula-tion zu Ihrem 25-Jahr-Jubilaum als Chefredakteur der „Kleinen Zeitung". Da Sie mit diesem Jubilaum auch mit der Karntner „Kleinen Zeitung" verbunden sind und da im offentlichen Leben Karn-tens die Volksgruppenfrage ei-ne bedeutende Rolle spielt, mochte ich Sie gerne fragen: Wann und wie sind Sie dem Slovvenenproblem erstmals begegnet? Csoklich: Es ist nahelie-gend, dali ich auch mit der Karntner Volksgruppenfrage be-falit wurde, weil diese Frage fiir unsere Zeitung in Karnten von Anfang an eine bestimmte Rolle gespielt hat, und weil unser Ge-samtblatt auf diese VVeise 'immer wieder mit diesem Problem kon-frontiert worden ist. Wann ich mich mit dem Slowenenproblem in Karnten zum erstenmal kon-kret auseinandersetzen mulite, kann ich jetzt gar nicht mehr ge-nau sagen. Ich kann mich aber erinnern, dali es vor etvva 30 Jah-ren — damals war ich ein junger Aspirant und ein journalistischer Anfanger — in unserer Redaktion heftige Debatten gegeben hat liber eine Serie unserer Zeitung, die der damalige Leiter unserer Klagenfurter Redaktion, Stefan Genser, geschrieben hat, und die, wenn ich mich recht erinne-re, den Titel «Blutige Grenze« trug. Naš tednik: Und wie war der Tenor dieser Debatte? Csoklich: Verschiedene In-halte dieser Serie wurden von mehreren Mitgliedern unserer Redaktion intern heftig kritisiert, und diese Kollegen meinten, die ervvahnte Serie vereinfache die komplexen historischen Vorgange der jiingsten Vergangenheit all-zusehr. Naš tednik: Das war also eine Ihrer ersten Begegnungen mit dem Karntner Volksgrup-penprobiem als Journalist. Sie zahlen aber nicht nur zu den profiliertesten Nachkriegs-journalisten Osterreichs, man kennt Sie auch als aktiven Mitarbeiter im krichlichen Leben. Der Kirche vviederum kommt im Leben der Karntner Slovvenen sovvie im Karntner Voksgruppenkonflikt entschei-dende Bedeutung zu. Wie stand es nun mit Ihren ersten personlichen Erfahrungen in diesem Zusammenhang? Csoklich: Aufgrund meiner personlichen Erfahrung in meiner eigenen Kindheit und Jugend, habe ich mich immer bemiiht, die Karntner Volksgruppenfrage in einem groBeren Zusammenhang zu sehen. Ich bin mitten im Krieg im Alter von etvva 13, 14 Jahren durch einen Zufall zu einer Jugendgruppe in einer Wie-ner Pfarre gekommen, die sich nicht nur mit der nationalsoziali-stischen Ideologie, sonder auch mit der darunterliegenden deutsch-nationalen Gesinnung kritisch auseinandersetzte. Naš tednik: Die deutsch-nationale Gesinnung ist gera-de in Karnten nach wie vor stark vorhanden. Csoklich: Ganz sicher ist bis in die jungste Vergangenheit das BevvuBtsein, die deutsche Sprache zu sprechen, von vielen Menschen in den osterreichi-schen Alpenlandern anders ver-standen vvorden als etvva in Wien. Die historischen Voraus-setzungen und Traditionen sind eben sehr verschieden. Man macht es sich aber in VVien aufgrund dieser verschiedenen Vor-aussetzungen manchmal etvvas zu leicht mit abfalligen Bemer-kungen Gber die ^G’scherten in der Provinz" oder mit pauschalen Hinvveisen, daB dort „eh lauter Nazis“ lebten. Aufgrund vieler personlicher Erfahrungen komme ich immer deutlicher zu der Ge-wiBheit, daB eine derartige pau-schale Verurteilung nicht richtig ist, vvie uberhaupt jedes Pau-schalurteil falsch ist, ganz gleich, vvem gegenuber es geau-Bert vvird. Naš tednik: Kommen wir auf das Verhaltnis Kirche — Karntner Slovvenen zurtick. Stichvvort: Karntner Diozesan-synode 1972, die Sie aktiv mit-verfolgt haben. Welche Bilanz der praktischen Vervvirkli-chung synodaler Beschlusse ziehen Sie nach mehr als zehn Jahren? Csoklich: Eine solche Bilanz kann ich nicht vorlegen, sie uberfordert mich, vveil mir die dazu notvvendigen Detailkennt-nisse fehlen. Ich vveiB jedoch, daB die Karntner Diozesansynode ein ungemein vvichtiger Beitrag vvar, liber das lange Zeit ubliche Gegeneinander in der Karntner Volksgruppenproblematik zum Miteinander, zum Gesprach zu kommen. Dam it konnten natur-lich nicht alle Detailschvvierigkei-ten gelost vverden. Naš tednik: Eines aber steht trotzdem fest: In der Kirche vvurden vvesentlich mehr Rechte der Karntner Slovvenen vervvirklicht als auf staatlicher oder landespolitischer Ebene und Sie befiirvvorten auch diese Rechte... Csoklich: ... auf jeden Fali. Naš tednik: VVare es somit nicht umso vvichtiger, dali in der Slovvenenfrage auf Bundes- und Landesebene, in Wien und in Klagenfurt dem Beispiel der Kirche gefolgt wurde? Csoklich: Grundsatzlich ist das gevviB richtig, aber man muB doch sehen, daB auf politischer, auf staatlicher Ebene Losungen in ethnischen Problemzonen gevviB schwieriger sind als im kirchlichen Bereich. In der Kirche haben wir es mit Menschen zu tun, die mehr oder weniger stark von gleichen geistigen und geistlichen Grundsatzen gepragt barn zu behaupten, etc. Anderer-seits bedeutet aber dieses „Small is beautiful“, dal) es in der Gegenvvart tur kleine Volker auch viele Zeichen der Hoffnung gibt: denn es zeigt sich gerade jetzt, dal) sich die Dinosaurier der groBen Staaten, daB sich die riesigen VVirtschaftsiander und sogar die Supermachte in Schwierigkeiten befinden, die sich durch ihre GroBe, durch ih-re Unuberschaubarkeit, durch frieden sein kann. Dah er verste-he ich auch, daB die Karntner Slowenen Einvvande gegen das Volksgruppengesetz erhoben haben. Aber ich verstehe z.B. nicht, warum man sich gevveigert hat, in den Volksgruppenbeiraten mitzutun. Nch meinem Dafurhal-ten begibt man sich dadurch der Mdglichkeit, mitzureden, deutlich zu sagen, was man mochte oder nicht mochte. Die Minderheit kapselt sich damit selbst von ih- _______________________________________________________________' _______________________________________________________________________________________________________ Exclusivinterview des Naš tednik mit dem Chefredakteur der Kleinen Zeitung, Dr. Fritz Csoklich. ..... das Gemeinsame zu untersfreichen und dem Trennenden vorzuziehen" sind. Im politischen Leben ist dgs naturlich nicht der Fali: hier herrschen Gegensatzlich keiten zwischen den verschiedensten Parteien und VVeltanschauungen vor, dazu kommen noch Relikte antichristlicher, nationalistischer Grundstromungen. Naš tednik: Was verstehen Sie konkret unter „gemeinsa-men geistigen und geistlichen Grundsatzen" der Kirche? Csoklich: Den Glauben, daB wir alle Kinder eines Vaters sind, ganz gleich, vvelche Sprache wir sprechen und daB wir alle die gleiche Wiirde als Menschen haben. Dies ist sicher ein Ansatz-punkt, von dem aus nationalisti-sche Vorurteile etvvas leichter zu ubervvinden sind als im politischen Bereich. Naš tednik: Vor etwa zwei Jahren haben Sie anlaBlich eines Vortrages im slovveni-schen Bildungsheim Tainach das Wort „small is beautiful" zitiert, frei iibersetzt: „Klein s®in ist schon." Wie schon ist es in Karnten fiir die kleine Gruppe der Slowenen? Csoklich: In meinem Taina-cher Vortrag wollte ich zum Aus-druck bringen, daB man als klei-nes Volk — und auch die Oster-•"eicher sind ein kleines Volk — viele Nachteile hat, z. B. in wirt-schaftlicher Hinsicht, in dem Be-muhen, sich gegen groBe Nach- die Vielfalt und Vielzahl ihrer Probleme ergeben. Allein schon die Anonymitat der riesigen Mil-lionenstadte etwa in Amerika fiihrt zu schier unlosbaren Pro-blemen des Verbrechertums, der Drogensucht, etc. In kleinen Landern, in kleinen Volkern be-steht die Chance, daB der Ein-zelne die menschliche Nahe zum anderen bewahrt. Daraus ergibt sich, daB die Lebensgualitat in kleineren Landern, in uberschau-baren Kommunitaten oft viel gro-Ber ist als in den Mammutgebilden unsrer Zeit. Naš tednik: Was bedeutet das fur uns in Karnten? Csoklich: Ich bin kein Pro-phet und weiB nicht, wie sich die Dinge vveiterentvvickeln wer-den. Ich meine aber, daB die menschliche Nahe zum anderen auch fiir uns in Osterreich eine Chance sein kann. Ich bin der Oberzeugung, daB es fiir uns in Osterreich eine Bereicherung ist, daB wir slowenische, kroatische, ungarische Mitbiirger in unserem Land haben. GewiB wird diese meine; Ansicht noch nicht von al-len Osterreichern geteilt. Aber gerade unter den Jungen sehe ich schon viel mehr Verstandnis fiir diese Auffassung. Dies solite, so meine ich, von slovvenischer Seite besser geniitzt werden. Nun verstehe ich, daB eine eth-nische Minderheit nie ganz zu- rer Umgebung ab, und niitzt nicht die Chance der kleinen, iiberschaubaren Umgebung, in der das personliche Wort etwas zu bewirken vermag, anders als dies in groBen, anonymen Staatsgebilden moglich ist. Naš tednik: Apropos Ano-nymitat: In den letzten Jahren haben sich immer mehr Ange-horige des Mehrheitsvolkes, darunter auch bekannte Per-sonlichkeiten aus Kultur, Me-dienvvesen und Politik, mit den Slowenen aktiv und df-fentlich solidarisiert. Csoklich: Genau das meine ich und ich erinnere nur an Ini-tiativen, die von deutsch-karntner Jugendlichen verschie-denster Lager (Katholiken, Sozia-listen, usw.) ausgegangen sind, um bestimmte Anliegen der Karntner Slowenen zu unterstut-zen. Fiir die Volksgruppe ist dies auf jeden Fali ein Vorteil, der sich schon einfach aus der Tatsache, daB man einander kennt, ergibt. Dies solite man doch starker nutzen. Naš tednik: Denken Sie in diesem- Zusammenhang auch an die momentane Diskussion uber die zvveisprachige Schu/e? Csoklich: Ja, gevviB denke ich an dieses Ereignis, ich meine aber auch die zuriickliegenden Beispiele wie etwa die KEL, die, wenn ich es richtig sehe, gerade von jungeren Leuten aus den Reihen der Mehrheit unterstiitzt worden ist. Uber die heutige Ju-gend wird von den alteren oft sehr viel geschimpft. Eines aber muB man heute den Jungen zu-gute halten: wie es aussieht, hat sie erfreulichervveise uberhaupt kein Verstandnis mehr fiir eine Geisteshaltung der Vergangen-heit, die in einem anderen Menschen nur desvvegen, weil er eine andere Muttersprache hatte, einen Feind oder sogar einen Todfeind sah. Naš tednik: Und wie stehen Sie personlich zur Karntner Minderheiten-Schulfrage? Csoklich: Ich erlaube mir kein Urteil uber Details der Karntner Minderheiten-Schulfrage. Es muB aber klar sein, daB fiir jede ethnische Minderheit die Schulfrage eine Schlusselfrage ist, und daB da viele Emotionen auf allen Seiten mitschvvingen. Daher muB man es sich sehr gut uberlegen, in vvelcher VVeise man die Schulfrage in einem ge-mischtsprachigen Gebiet auf-greift. So halte ich es fiir sehr sinnvoll, daB die Karntner Parteien lange Zeit hindurch in der Schulfrage nur nach dem Prinzip der Ubereinstimmung gehandelt haben, und ich bedaure, daB es zu einem Alleingang gekommen ist. Naš tednik: Heilit das, dali Haider „unuberlegt“ gehandelt hat? Csoklich: Um es nochmals deutlich zu sagen: Ich bedaure es, daB das aus guten Grunden geiibte Einvernehmen der Karntner Parteien, an die Schulfrage nur gemeinsam heranzugehen, aufs Spiel gesetzt vvorden ist. Naš tednik: Nun zu einem Thema, das gerade in der Stei-ermark sehr positiv hervorge-hoben wird — die Zusammen-arbeit im Raum Alpe-Adria. VVelche Funktion messen Sie in diesem Zusammenhang den Karntner Slovvenen bei? Csoklich: Das Projekt Alpe-Adria halte ich fiir einen vvichti-gen Versuch, Lander, die aufein-ander angewiesen sind und in denen verschiedene Volker mit-einander leben, zu einer gemein-samen Zusammenarbeit zu bringen. Die Slovvenen sind von diesem grenzuberschreitenden Versuch in besonderer VVeise betrof-fen, weil sie in den meisten die-ser Lander leben. Auf diese VVeise konnte die slovvenische Volksgruppe in Karnten zu einem ver-bindenden Element bei diesem Versuch vverden, einander naher zu kommen und die Probleme (dalje na str. 38) Enotni kulturni prostor -ga imamo ali ne? Prejšnji mesec se je na plenumu kulturnih delavcev OF v Novi Gorici na široko razpravljalo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Pri tem so bile med drugim poživljene asociacije na zedinjeno Slovenijo, politično utopijo, ki je v prejšnem stoletju nekaj časa veljala kot kamen modrih pri uresničevanju narodnostnih problemov in so se zanjo navduševali domala vsi politično budni duhovi med Slovenci, tudi na Koroškem. Pri tem je šlo za upravno združitev vseh tistih teritorijev, kjer so bili naseljeni Slovenci, kar bi pomenilo razbitje cele vrste habsburških kro-novin in popolno preureditev zraščanja upravnih struktur. Če danes zbujamo spomin na idejo o zedinjeni Sloveniji, je vsem jasno, da tokrat ne gre za politično kategorijo, niti ne za geografsko, kvečjem do določene mere za gospodarsko, v prvi vrsti pa za idejno. Enoten prostor je v danih pogojih realističen in možen le kot kulturna stvarnost, kot ta- Dr. Janko Zerzer ka pa je brez dvoma potrebna in do določene mere tudi uresničena. Res pa je tudi, da bi se še marsikaj delo zboljšati, da bo še treba premostiti to ali ono oviro, da so v tem ali onem pogledu pojmi še precej različni in nejasni. Eden izmed temeljnih pogojev za uveljavitev enotnega kulturnega prostora je brez dvoma brezpogojno priznavanje k duhovnemu pluralizmu. Dejansko se je v tem oziru v zadnjih letih položaj bistveno zboljšal, vendar vedno spet doživljamo z raznih strani, da nam skušajo apodiktično narekovati, kaj je pravilno in dopustno, s kom smeš in s kom ne, kakšna je edina pravilna usmeritev. V Novi Gorici je kot delegat K KZ dr. Reginald Vospernik poudaril, da je antifašistična baza za nas vse združevalni element — in on ima kot žrtev Hitlerjeve izseljenske politike vso legitimacijo za tako trditev — vendar to še ni vse. V idejno političnih pogledih pa so poti lahko zelo različne, in fašist še dolgo ni tisti, ki ga kdorkoli za takega deklarira. Če torej hočemo govoriti o enotnem kulturnem prostoru, moramo pri nas izpolniti najprej dva pogoja: biti si moramo enotni v naših osnovah, in naši_odnosi morajo biti kulturni. Če tega v naši majhni zamejski družbi ne znamo uresničiti, o širšem konceptu sploh ni treba govoričiti. Seveda je včasih težko najti pravo razmerje, in napake preteklosti še pogosto obremenjujejo medsebojne odnose. Sli- kati črno-belo, poveličevati na eni in obsojati na drugi strani je še vedno enostavnejše kot se temeljito soočiti z nekim problemom, po potrebi preskočiti lastno senco, pri sebi odpraviti vzljubljene anemozno-sti in se ločiti od podedovanih ali nekritično prevzetih predsodkov. Nadaljnji razvoj in edino sprejemljivo smer je v Novi Gorici nakazal Franc Šetinc, predsednik republiškega komiteja SZDL, ko je dejal: Slovenski kulturni prostor lahko postane samo široko, pestro, bogato kulturno življenje, za katero je potrebno marsikaj, kar ga sploh omogoča, tudi gospodarska osnova. Več skrbi moramo nameniti razvoju založništva in informativnega tiska, šol, vrtcev, shajališč za kulturna in človeška srečevanja, skratka, več moramo storiti za širšo izmenjavo in predstavitev vsega najboljšega, kar dosegajo tako matični narod, kot tudi zamejski Slovenci, zdomci in izseljenci. Pri tem moramo upoštevati, da gre za enakopravnost narodovih osebkov in za tisto družbeno realnost v sosednjih državah, ki vpliva na to, da so si Slovenci politično in ideološko različni." Res zlate besede iz ust enega najvišjih predstavnikov slovenske politike in prepotrebno spoznanje v odnosu do Slovencev, ki živijo zunaj meja SR Slovenije. Da danes gledamo na funk- ...das Gemeinsame zu unterstreichen..." der Zukunft miteinander zu be-vvaltigen. Als konkreten Beitrag fur das Experiment der Alpe-Adria h at die „ Kleine Zeitung “ in den letzten VVochen Sonderbeila-gen Liber Agram, Udine, Laibach und Triest herausgegeben, die vieie Aufmerksamkeit gefunden haben, und wir vrollen dieses Programm im Friihsommer 1986 fortsetzten. Naš tednik: Sie haben vom konkreten Beitrag der „Klei-nen Zeitung" zur Zusammenar-beit im Raum Alpe-Adria ge-sprochen. VVelche Rolle hat die „Kleine Zeitung" bei der Bevvaltigung der Volksgrup-penkonflikte im Lande Karn-ten? Csoklich: Ich babe meine Funktion immer darin gesehen, in den verschiedensten Berei-chen des politischen und kultu-rellen Lebens das Gemeinsame zu unterstreichen und dem Tren-nenden vorzuziehen. Das meine ich auch auf die Volksgruppensi-tuation in Karnten bezogen. Ich glaube, dali unserer Zeitung in Karnten unter der redaktionellen Leitung von Heinz Stritzl auf die-sem Gebiet Vieles gelungen ist. Gerade eine Minderheit wird frei-lich in verschiedenen Punkten meinen, es mulite noch mehr ge-schehen. Das ist das gute Recht einer Minderheit. Ich bitte aber auch zu bedenken, dali unsere Zeitung, die von allen Schichten gelesen vvird, nicht einseitig wer-den darf, um ihre selbstgestellte Aufgabe, eine Integration ihrer Leser zu erreichen, nicht zu ge-fahrden. Naš tednik: Wie vvirken sich die Integrationsbemuhung Ihrer Zeitung auf die slovveni-sche Volksgruppe konkret aus? Csoklich: Um nur ein Bei-spiel zu nennen: Die versohnen-de Achse Inzko-VValdstein ware ohne publizistische Unterstut-zung der «Kieinen Zeitung« kaum moglich gevvorden. Ich er-innere auch daran, da6 in der Karntner «Kleinen Zeitung« immer vvieder VVortmeldungen und Artikel auch aus den Reihen der slovvenischen Volksgruppe abge-druckt vverden. Dadurch vvird ein allmahlicher Abbau gegenseitiger Vorurteile moglich. Aber das volksgruppenpoli-tische Klima solite in Zukunft noch besser vverden. Noch sind nicht alle offenen Fragen gelost, die slovvenische Volks-Jruppe fiihlt sich nach wie vor in ihrer Existenz bedroht. VVelche Zukunftsaufgaben erge-ben sich dadurch fiir Ihre Zeitung? Csoklich: Die historischen Ereignisse in Karnten haben da-zu gefuhrt, dati es noch immer traumatische Angste bei nicht vvenigen Menschen gibt — so- wohl auf Seiten des Mehrheits-volkes, das sich bestimmter ge-schichtlicher Vorkommnisse erin-nert, als auch auf Seiten der slovvenischen Minderheit, die nicht vveniger stark von Erfahrungen der Vergangenheit gepragt ist, und die eine allmahliche Assimi-lierung furchtet. Unsere Zeitung hat gegen diese vielfaltigen und vviederspriichlichen Angste kein Allheilmittel anzubieten. Wohl aber vvird unsere Zeitung in Karnten ihren beharrlichen Ver-such fortsetzen, die versohnen-den und ausgleichenden Elemente in allen Lagern zu unterstut-zen und die «Falken», die es ja auch uberall gibt, etvvas zuruck-zustutzen. Und wo immer dies moglich ist, vvird die «Kleine Zeitung« in Karnten das Gesprach fordern, da nur im Dialog besse-re Losungen fur ein friedliches Zusammenleben zu finden sind. Naš tednik: Herr Chefredak-teur, ich danke fiir das Gesprach. cijo državnih meja z docela drugimi pričakovanji kot svoj-čas, ni nič novega in tozadevnih zagotovil v govorih politikov ne manjka. Jasno da morajo biti v času miroljubnega sodelovanja in dobrega sosedstva meje čimbolj odprte, da nas ne smejo ločevati, temveč morajo zbliževati. Še lepše pa bi seveda bilo, če bi se temu gledanju mogli pridružiti tudi tisti, ki na kraju samem nadzorujejo mejni prestop avstrijskih in jugoslovanskih državljanov in tudi tisti, ki urejajo pretok kulturnih dobrin iz ene države v drugo. Konkretno: pogosto ima človek na karavanški meji neprijetne doživljaje ob vstopu v matico, ko ti mejni organi dajejo občutek, da kot sovražen element ravnokar delaš nekaj prepovedanega in si neposredno sprašuješ vest, če nisi morda vendarle storil nekaj kaznivega. Dobro si morem predstavljati, da carinikom nekdo dopove, da pridemo v sosednjo državo vsaj kot turisti, ki so potrebni za domače gospodarstvo, če koroški Slovenci za večino uradnikov že niso inozemski člani matičnega naroda in s tem sestavni del enotnega kulturnega prostora. Druga neverjetna in — kakor že vrsto let vedno spet slišimo tudi iz ust jugoslovanskih kulturnikov — naravnost škandalozna ovira pa je povezana z uvozom zamejskih publikacij v Jugoslavijo. Že bežen pogled na katerikoli kiosk v Ljubljani ali na sortiment v kaki knjigarni nam izpričuje, da za uvoz vsakovrstnega šun-da iz Nemčije ali Amerike ne more biti težav, saj ga ponujajo povsod na obilico in nikakor ne drži, da ga kupujejo le turisti, zaman pa bomo v istih kioskih in v istih knjigarnah Povpraševali po recimo koroških publikacijah, za katere je še vedno potrebno posebno uvozno dovoljenje iz Beograda, kar pa lahko traja več mesecev, če ni odgovor sploh od-kionilen; za periodično izhajajoče revije je to seveda več kot šikanozno, saj od njih upravičeno pričakujemo določeno aktualnost. Torej smemo pričakovati, da se bodo pristojni politiki pridružili mnenju Rudija Čačinoviča, ki pravi, da „je temeljna dolžnost Slovencev strniti vse, da bodo obstoječe meje čim manj motile narodni razvoj in prepričevale še nadaljnje zmanjševanje njegovega narodnostnega ozemlja in števila pripadnikov, pri čemer ima največjo odgovornost matični narod.“ Pri obravnavi tega problema pa je treba upoštevati še neki drugi aspekt. Vedno bolj spoznavamo, da v enotnem kulturnem prostoru pretakanje stvaritev ne more in ne sme biti omejeno le v eno smer. Koroški Slovenci v preteklosti nismo negovali svojega manjvrednostnega kompleksa le v odnosu do večinskega naroda, temveč tudi v odnosu do last- nega narodnega telesa v centralnem prostoru. Končno imamo v zadnjem času nuditi marsikaj publicističnega, kar je gotovo zanimivo tudi za Slovenijo, pa birokracija ali kdorkoli postavlja nepotrebne ovire. Čas bo, da se tudi v tem oziru prakticira enotni kulturni prostor, kajti samo tako bomo tudi v zamejstvu mogli okrepiti svojo narodno samozavest, kar pa je neobhodno potrebno za naš nadaljnji obstoj. Še starejša kot zahteva po neoviranem uvozu slovenskih publikacij iz zamejstva pa je tista po boljših tehničnih možnostih za sprejemanje ljubljanskega televizijskega programa. Ne vem, če so na diplomatski poti izčrpane vse možnosti, vemo pa to, da je v Sloveniji vsekakor možno sprejemati avstrijske novice. Tako sodelovanje gotovo ni bilo predvidena po obstoječih POZDRAV NOVEMU Pozdravljam te leto novo: trenutki novi so dospeli, Bogu za nje naj hvala bo! Pozdravlja te moja duša nežno: 0, časi dragoceni novi! In kličeš že srce hvaležno: Dobrotnih božjih rok darovi! Ljubi Bog vse ure naše blagoslovi, Vsak naš trenutek te naj časti! Pozdravljam Tebe-leto novo! Vem življenje naše je negotovo, tu na zemlji nimamo obstanka, in smrt je dan za dnem nam znanka: VDCDlio, žalost nam potega beži naprej kot #ka, ,, tok ‘‘ zakonih in so bile potrebne tozadevne izjeme. Zakaj ne tudi v drugi smeri? Seveda dobro vemo, da je precejšen del ovir, ki otežko-čajo uresničitev enotnega slovenskega kulturnega prostora treba iskati v Avstriji sami. To ne velja le za težave s slovenskim televizijskim programom, to nam je znano tudi v zvezi s podaljšanjem in v bistvu malenkostnem dopolnjevanju avstrijsko-jugoslovanske kulturne pogodbe. Zato naj postavim na konec zelo pemetne besede Franca Šetinca, ki jih je posvetil plenumu: ..Večinski narodi bi morali sprejeti manjšine kot enakopravne prvine svojega življenja, če vidijo v njih pozitivnega činitelja, ki bogati kulturo ter pomaga k razumevanju in sodelovanju z državo, v kateri živi njihov matični narod. Kulturno ustvarjanje narodnosti je poseben fenomen, ki nosi v sebi prvine vzajemnega pretakanja kultur večinskega in matičnega naroda. Čim več bo tega, tem manj bo asimilacije; čim več bo sožitja, tem manj bo nestrpnosti; čim večje bo bogastvo kulturnih in jezikovnih pluralizmov, tem manj bo pogubnih getov." Vsem odjemalcem, sorodnikom in znancem želi DRUŽINA SITTER iz Hodiš prijetne božične praznike in srečno novo leto Schlafcomfort ONSERE Steppdecken-, Bettvvaren- SPEZIALERZEUGNISSE und Matratzenfabrik STEPPDECKEN ALLER ART Gesellschaft m. b. H. federkernmatratzen .. SOWlE POLSTERMOBEL Bl6lDlirQ I ORGELBAU I mini VValter Ottitsch Delavnica: 9072 Bilčovs — Podgrad 7 telefon (0 42 28) 27 39 želi ob prazniku miru vsem odjemalcem in prijateljem blagoslovljen božič in srečno novo leto 0 neki navidezni idili, ki zgublja nekdanji obraz O povodnji, propadajočih mlinih... Na desnem bregu Žile pod goro leži nasproti Mostam zaselek Kozloz. Stara domačija, ki je nemara stara nad pol tisočletja, je ohranila prvotni obraz tudi v tem času. Tu je starodavno korito; hudournik, ki buči neizprosno svojo melodijo molka; star mlin, ki je na zunaj še mogel ohraniti prvotni obraz. Letnica 1877 je vklesana v podboj. Mlin pa je gotovo starejši. V tej lepi idili bi človek najraje ostal. Za vse življenje. Hudournik buči mimo Kozlozni-kovega zaselka naprej proti Žili, kjer se izliva. «Edino ta mlin še ni propadel. Vsi drugi pa tako počasi zginevajo,» mi vedo povedati Kuklarjeva mati, ki stanujejo v tem kraju že od rojstva. Vedo povedati, da ta kraj ni tako idiličen, kakor se navzven kaže. «Poleti je tu nebeško lepo, pozimi pa zna biti zelo hudo.» Dopolnjujejo, da v tem «idiličnem kotičku« skorajda pol leta ni sonca in da Žila, kadar je preveč vode, tudi stopi čez obrežje. »Povodenj pa pomeni, biti odrezan od ostalih vasi. Če je Žila šla čez obrežje, potem je voda stala tudi že do zgornje polovice vhodnih vrat.« Ob takih‘primerih pa je preostalo samo to, da so se Kuklarjeva mati z družino podali na podstrešje. Na ono stran Žile niso mogli, voda je preveč trgala. »Dobro, da je gora tako blizu,« dopolnjujejo. Kaj da je povodenj, o tem Zila-ni lahko pojejo marsikatero žalostno pesem. To je eno samo trganje. Voda divja, drevesa se vpogibajo do tal in voda jim ruva korenine. Zilani pravijo, da je voda slabša kot ogenj. Ogenj pusti vsaj prostost. Voda ne pusti nič. V Kozlozu je to še tem huje, ker, kamor pogledaš, sama voda, ta pa je motna. «Ne moreš si predstavljati moč vode. Stoge (kozolce) in šufe kar tako nosi in podira. Včasih sem doživela po tri povodni na leto.« Ko so mi Kuklarjeva mati to pripovedovali, je bilo poletje. Sonce je žgalo v silhueto mlina, ki se je svetlikala iz gozda. Kuklarjeva mati so si nesli od korita vodo v domačijo. To je bilo poleti. Sedaj je zima. Skorajda božič. Sedim v toplo zakurjeni izbi, v vasi D., kjer Kuklarjeva mati preživljajo zimo. Ob pripovedovanju Kuklarjeve matere mi uhajajo spomini v Kozloz, ki je kake štiri kilometre oddaljen. Spominjam se mlinov — šest jih je po številu — ki trohnijo v gorski zemlji. Za te se nihče več ne zmeni. Hočem zvedeti, kako da je bilo življenje nekdaj v tem kraju. S Kuklarjevo materjo se podam za nekaj desetletij v preteklost, ko so živeli še kakih sto metrov više v gori. Okrog tiste majhne hišice sam gozd in divji potok. Hiša je danes že skoraj propadla. Tu v tej hiši so doraščali Kuklarjeva mati. Mlini okrog nekdanje, že skoraj propadle domačije, so tudi že vsi zlezli v naročje zemlje. Potok pa še vedno šumi po svoji stari strugi. Mlinskih koles pa ne poganja več. «To so bili še časi, ko se je noč in dan slišalo klopotanje mlinov.« Takšen je razveseljiv spomin Kuklarjeve matere na nekdanje čase. Mlinska kolesa so danes pogreznjena v zemljo; so že skoraj propadla. Danes so te mline, ki jih je gnala voda, nadomestili električni. Vsak jih ima doma. Gre vse hitreje. «Moka je samo dobra od tistega mlina, ki gre na vodo. Ta mlin je sicer bolj počasen, a moka je bolje zmleta.« Po štirideset strank je imelo en mlin, tako da je mlin mlel noč in dan. Danes pa mlini propadajo. Včasih so kmetje in kmetice nosile vreče strmo v goro, danes si propadlih mlinov niti njih potomci ne ogledajo več. Včasih je ob mlinu živela cela družina. Danes se človek samo čudi, kako je to nekdaj bilo mogoče v tako majhni hiši s kuhinjo, izbo in še majhno sobico. Spominjam se poletnih dni. Vrat v majhno hišo, kjer so nekdaj stanovali Kuklarjeva mati, mi ni treba odpirati, odprl jih je zob časa. Oken tudi ni več. Nekdo jih je zmetal ob potok, ki buči mimo hiše. Tla se vdirajo, in velika krušna peč, kjer so pridne roke neštetokrat pekle kruh, je kot slabo prekvašeno testo. Sili na vse strani. Klop okrog peči, Kuklarjeva mati «kjer so se greli mlinarji« je še uporabna. Strop se podira. Zlomljene deske visijo nevljudnemu obiskovalcu v opomin, naj bo previden. Takšni so spomini v topli izbi Kuklarjeve matere, ki si želi v tem trenutku, ko ji budim spomine. le «nazaj domov«, v Koz-loznikovo domačijo. Ta domačija je stisnjena pod goro in še ne propada. 93 let so stari Kuklarjeva mati. Njih spomin na pretekle čase v tem podgorskem kraju jim niti malo ne peša. Preživeli so pet mlinov. Ti so se razblinili. Le nekatera kolesa in temeljni kamni pričajo o nekdanjih stavbah. Pričajo pa tudi Kuklarjeva mati, ki so preživeli toliko let v in ob teh mlinih. Klopotanje mlina jim je postalo vsakdanja glasba; šumenje potoka jih je spremljalo tudi ob večerih, če so imeli nekaj tarenutkov časa, da so sedli na klop pred domačijo in gledali na fasado mlina, v katerem so za svojo družino mleli moko za kruh in mejšto (žganci iz koruzne moke). Kozloz, kraj mlinov in spominov 93-letne Kuklarjeve matere, je doživel strašanski propad. Nekateri, ki so tam stanovali, so se izselili. Povodni so jih prisilile, da so se podali na ono stran Žile in tako ubežali stalnemu strahu, kako uiti vodi, ki jo je reka Žila pljuskala ob zidove domačije in spreminjala sobe v jezera. Mnogo je spominov, ki jih Kuklarjeva mati hranijo le zase. So to spomini, ki jih je potok, ki šumi mimo hiše, splavil v Žilo. Nešteto tihih dogodkov se je zbralo v Kozlozu in Kuklu. Ovekovečil jih je večni molk. Kuklarjeva mati niso molčali. Radi pripovedujejo o kraju, ki ga zamolčijo na žalost tudi slovenski krajevni leksikoni, pa čerpav je od vseh južnokoroških krajev najbolj ohranil slovenski videz. Da le ne bi postal simbol za slovenstvo na Koroškem. Propada namreč. Prav v Kozlozu je bil najden slovenski rokopis, ki obsega 40 strani. Tudi danes Kuklarjeva mati radi pripovedujejo o življenju in kraju pod goro. O kraju, v katerem visoka drevesa skrivajo strohnjena mlinska kolesa in propadajoče domačije. Nobeno mlinsko kolo se ne vrti več. Predaleč so se pogreznila mlinska kolesa v zemljo, žlebove pa je porastel meh. Toda kljub temu se čas ni ustavil. Voda še naprej divja po stari strugi iz katere se je po žlebovih zaganjala na mlinska kolesa. V Kuklu in Kozlozu se moka ne praši več v vreče; voda pa teče in teče . . . eh Pogovor z Nikom Krieglom rojakom iz Zahomca ob njegovi 80-letnici Šege in navade okrog novega leta „Najlepša so bila fantovska leta. Fantje smo se zbirali pod lipo in zapeli. Dekleta in gospodinje so odpirale okna in nam ploskale. “ Tako odgovarja Niko Kriegl na vprašanja po najlepših spominih. Štehvanje in Zilsko žegnanje so nadaljnji spomini. Kdor Nika Kriegla pozna, bo vedel, da odgovor skoraj drugačen biti ne more. Vse svoje življenje je posvetil šegam in navadam, ki so žive v Zilski dolini. „Vascit pr Zile“ je knjiga, ki jo je napisal Niko Kriegl, ki stopa v deveto desetletje. Nešteto je člankov, poljudnoznanstvenih razprav, ki jih je napisal prav on. Njegova roka je zaupala papirju tudi marsikatero ljudsko izročilo in ga tako rešila pozabe. Skoraj mu ni mogoče verjeti, da je star 80 let. Ko se potem Pred domačijo še pošali, češ, da je star šele 60 let, sem v dejanskih dvomih. Šele ko mi dvakrat Pove letnico rojstva, verjamem njegovim osemdesetim letom. Rodil se je 5. 12. 1905. Takrat so v Zahomcu prav na njegovem domu prvič pripravili obleko za Miklavža. Ko je Miklavž potem prišel po obleko, je materi še isti dan čestital za otroka. Ta otrok Pa ni bil nihče drug kot Niko kriegl. Tako se je Kriegl takore-koč že vrodil v šege in navade, ki ga zdaj že osemdeset let zaposlujejo. Toda to samo ob robu. Sedimo v sobi, ki je tako bo-9ata na slovenskih predmetih, da j° v mislih imenujem »slovenska 'zba*. v kotu te izbe je zibelka s slovenskim čtivom o šegah in navadah, tudi Krieglove »Vascit Pr Zile» ne manjka; so slike; nadomeščajo slovenske pletenine 2avese; so knjige; so zbrani Slovenci. Mladostniško navihani Niko kRegl nalije belo vino, nazdravi-T° si, nato pripomni: »Zdaj ga Ze ves teden praznujem.* Za kaj Je vendar adventni čas bolj pri-Praven kot za pogovor o šegah ln navadah okrog božiča in nove-[ja. leta. Zmeniva se, da začneva pri svetem večeru. Sveti večer Takole pripoveduje: »Takoj ko ^ Je začel delopust, sta šla hla-Pec in dekla naglo v hlev krmit, krmljenjem sta morala končati 0 .svečana (v cerkvi se zvoni ecan, ko se zmrači). Če Oljenje ni bilo končano, so krmili šele po žebranju (molitev). Ko je začelo zvoniti svečan, je vsa družina žebrala v veži. Gospodinja je vzela v roke hleb kruha, pa svečo z žegnano vodo in brinco notre, pa kropila okrog hiše. Spredaj je žebral navadno gospodar. Najprej so začeli že-brati v veži angelsko češčenje. Ko so angelsko češčenje pože-brali, so nadaljevali z vero, potem pa z očenašem. Ko so začeli s prvo desetko, so šli iz veže in okrog hiše. Na dvorišču so malo obstali, da je mogla gospodinja pokropiti skedenj, potem pa hlev. Nekdo je kadil (navadno 'hišni sin ali hlapec). Nato so šli spet v vežo, z veže v izbo, v izbi pa so kleče žebrali tri rožne vence ter litanije Jezusove. Na mizi v izbi ali na stolu v kotu so bile postavljene jaslice, zraven jaslic pa čink (voda in olje v kozarcu ter lučka, ki je gorela). Ko so bili požebrani trije rožni venci in litanije, je bila večerja. Na mizo je prišel hleb kruha, šartelj in kvocnjak. To je imelo svoj pomen. Najprej: trije najvišji prazniki: binkošti, novo leto in trije kralji. Bil pa je še drug pomen. Naši predniki so verovali, da so bili trije kralji različne polti. Predstavljali so si, da je bil eden bele polti, drugi rjave tretji pa črne. Za tem je šla družina k polnočnici. Po polnočnici so pili kavo in jedli šartl z maslom in strdjo (med).» Silvestrov večer »Na Silvestrov večer je vse tako potekalo kot na Sveti večer. Le ena izjema je bila. Na novo leto so zvečer po molitvi trunčvali: na klopi je bilo porazdeljenih sedem predmetov — rožni venec, brinca, oglje, prstan, glavnik, lutka, butara — pod sedmimi posodami. Vsak je moral dvigniti tri posode in vsak predmet je imel za njega poseben pomen. Če je otrok dvignil posodo in je bil pod posodo rožni venec, je to pomenilo, da bo otrok postal gospod (duhovnik). Če je bila brinca, je to pomenilo, da bo tisti, ki jo je dobil, imel veliko sreče; če je bilo oglje, da bo še to leto umrl; če prstan, da se bo poročil; če glavnik, da bo postal vdovec ali vdova; če lutko, da bo dobil naraščaj; če butaro, da bo potoval. Vsak je smel trikrat dvigniti. Kar je dvignil, mu je povedalo, kaj ga to leto čaka. Silvestrov popoldan je bil »bandrauščin den.» Gospodar ali hlapec je šel po novega hlapca ali deklo. Vsak gospodar in gospodinja sta si zagotovila hlapca z aro (nekaj denarja).* Stara stenska ura naznanja pol šest zvečer. Niko Kriegl vstane, gre k oknu in pokaže na nenavadne zavese iz pletenin, ki so prej krasile posteljo mrliča. Kaže letnice in imena. Nato še pove zgodovino zibelke. »To zibelko so na najin poročni dan ukradli.* Ko hočem natančneje vedeti, kaj in kako so ukradli, mi pove, da je to bila taka navada. Pa smo spet tam. Pri Krieglnu je vse življenje navada in šega. Tudi ne pozabi na Šapanje, na dan nedolžnih otrok. Šapanje »Zjutraj so šapali otroci. Po možnosti tako zgodaj, da so dobili svojega botra še v postelji. Takole so šapali: Šipa, šapa, Bog daj srečo zdravje, veselje, duši sveti raj, pa v žakl kej. Zvečer so šapali fantje. Ti ša-pajo dečle. Vsak fant še posebej tisto, s katero je šel v prvi rej. Dečva pa je temu dala srajco in bašco (kravato). Starejši fantje so šapali enako kot otroci. Za gospodarja in gospodinjo so dodali: Da se vam bo štelali kuojnja pa žrabete, kravam pa talete, kuaze pa kazliča, uavcam pa jagneta, mačcam pa mareti, pa da bo tako gratauo da bo sačega samena pa stua. Kar je na Dabračo naj se na nas skarača. Dekletom so želeli še poseben žegn: Da boš dabija na bagatega ženana pa takaj ma Žila uankau takaj pankau. Vmes je godel harmonikar. Zapeli so: Rad dej, rada dej srenčo boš meva sinčka boš zibaua u izbci sadeua. Sinček bo v zibci spal, jas bon za zguaujan stau, ti se boš jokaua, jas pa smejal. Trije kralji „Po Žili je to različno. Pri nas imajo samo otroci perhto. Oblečejo se v kožuhe in gredo od hiše do hiše ter „perhtuajo“. Perhti sta dve, vsak otrok, ki gre po perhto, nosi pri sebi zvonec in zvoni. Perhta se je oblekla nad vasjo v planjah. Otroci, ki so bili prvič pri perhti, jo čakajo samo malo nad vasjo. Perhta pride in otroci, ki so prvič pri perhti jo morajo poljubiti na zadnjico. Taka je šega. “ Tako zaključuje Niko Kriegl navade okrog treh kraljev. Doda še, da pri njih v Zahomcu ni v navadi, da bi trije kralji hodili od hiše do hiše. Ko se poslavljam in odhajam iz Zahomca, postajajo misli, ki sem jih imel že v ..slovenski izbi" pri Krieglnu, vedno bolj nasilne. Navada je postala v Celovcu vsakoletna podelitev Tischlerjeve nagrade, ki jo podeljuje Krščanska kulturna zveza. Zdaj mi je jasno. Letošnji kandidat za Tischlerjevo nagrado je gotovo tudi osemdesetletni Niko Kriegl, rojak iz Zil-ske doline. Gotovo jo zasluži! „Kje ga imate skritega? “ Neštetokrat so Odrejevi (družina Ogris iz Male gore pri Bilčovsu) slišali to vprašanje od članov takoimenovane Landvvache, katere načelnik v Bilčovsu je bil Kumer iz Zgornje vesce. Mišljen je bil sin Andrej, ki je bil jeseni leta 1942 kot 18-letni fant vpoklican na fronto v Rusijo. Od božiča leta 1943 ga je v Leipzigu obiskal Odrejev oče, 14 dni pozneje pa je prišel ranjen domov, da bi se ozdravil. Toda že prav kmalu ga je nemška vojska ponovno vpoklicala k vojakom. Toda v tem trenutku si je še močno ranjeni sin Andrej premislil drugače. Ko je šel od doma, je vrgel proč vojaško obleko, na začudenje mame pa je dejal, da je ne bo več potreboval. Šel je in se je pridružil partizanom, ki so imeli v gozdu nad Odrejem svoj bunker; vendar o tem domačini sprva še niso kaj vedeli. Tako se je pravzaprav začelo zasledovanje in preganjanje Odrejeve družine. pri SS-ovcih, kateri so ga tako dolgo mučili in tepli, da je izdal vse druge partizane, ki so se še skrivali v gozdu. Temu zasliševanju mladega partizana, kateremu je bilo življenje v gozdu prehudo, so sledile izselitve neštetih zavednih slovenskih družin, ki so imele stike s partizani. Tako je prišlo nad 20 SS-ovcev 4. maja 1944 k Od rej u in so zasliševali vse družinske člane — to pa ne samo enkrat. Sina Andreja sicer nihče ni izdal, kljub temu pa so SS-ovci vzeli s sabo Odrejevega očeta in sina Cencija. Odreje-va mama in hčerke so zaenkrat ostale doma, ker je tudi žendarmerija bila zainteresirana, da nekdo oskrbuje kmetijo, pri kateri je bilo okrog 30 glav živine, saj je tudi žendarmerija živela od teh pridelkov. Odrejev oče in sin Zenzi sta najprej bila približno en mesec zaprta v Celovcu. Nato so jih peljali v živinskih vagonih v ujetniki niso bili več ljudje, ampak le še številke. Vsak ujetnik je v taborišču lahko oddal en naslov, na katerega je imel možnost pisati enkrat na mesec in sprejemati pisma. Odrejev oče je pisal ženi, Cenci pa je dal naslov brata Hanzija, ki se je tačas učil v Borovljah za mesarja. Toda tudi Odrejev Hanzi je moral januarja 1945 k vojakom in je padel že 25. aprila 45 v Blum-bergu pri Donau Eschingen. Morda je to bila res nesreča, čuda pa ni bilo, ker Hanzi v tem kratkem času niti ni mogel imeti vojaške izobrazbe, ampak so ga enostavno poslali na fronto. O smrti brata Hanzija je Zenzi slučajno že zvedel od nekega Poljaka v Dachauu. Nekaj časa sta bila Odrejev oče, ki je zbolel za tifusom in Cenci še skupaj v taborišču. Toda potem so Odrejevega očeta odpeljali nekam drugam in Zenzi dva meseca ni vedel, kje je Spomini Odreieve družine na izseljeništvo in božič v taborišči Približno po enem mesecu so Odrejevi zvedeli, da je sin Andrej pri partizanih. Ko je šel v gozd, je bila rana, zaradi katere je prišel od fronte domov, še odprta. Tako se je Andreju zastrupila še kri in je zopet prišel domov, kjer so ga domači skrivali in zdravili najprej na skednju, potem na podstrešju, nazadnje pa še v peči, ki je bila v kuhinji. Neštetokrat je prišla žendar- Sin Zenzi je zbolel v Dachauu za tifusom. merija in ga je iskala v vseh možnih krajih Odrejeve domačije. Ni možno povedati z besedami, koliko strahu so užili vsi Odrejevi in tudi koliko so — posebno še Odrejeva mama — bili od žendarjev tepeni, ker niso izdali ljubljenega sina Andreja. Kljub temu, da so bili tepeni in so jim SS-ovci grozili, so bili Odrejevi trdni, ker so vedeli, da gre za življenje Andreja in tudi njihovo življenje. Poleg sina Andreja so Odrejevi skrivali tudi še druge partizane in so jih oskrbovali z jedjo. Sin Cenci pa je partizanom v gozd vozil na skrivaj deske, da so si lahko zgradili bunker. Kot najbrž povsod, so v Bilčovsu dobili karte za nakup živil le tisti, ki so bili ..prijatelji" SS-ovcev. Zato so partizani vigredi leta 1944 napadli biI-čovsko občino, kjer je imela nemška žendarmerija svoj sedež. V Zgornji vesci so sežgali avtobus in napadli načelnika „Landvvache" Kumra. Kar kmalu pozneje — začetek maja 1944 — je bilo nekemu domačemu partizanu življenje v gozdu prehudo in si je premislil drugače. Javil se je Dachau. Cenci je bil tedaj star komaj 16 let. Spominja se, da jim v Celovcu nihče ni povedal kako in kaj, in tudi niso vedeli, kam jih bodo peljali. Mislil pa si je, da bo z očetom najbrž prišel v kakšno koncentracijsko taborišče, ker je o tem bral že, preden je prišel v zapor. V Dachauu je dobil Odrejev oče na svojo obleko ujetniško številko 69068, Zenzi pa številko 69069. To se pravi, da tam oče in ali sploh še živi. Nadalje se Cenci spominja, da je oče tehtal le še 45 kg, ko je prišel nazaj v barako. Saj je sploh čuda, da je to oče preživel, skoraj vsi ostali v njegovi starosti so za tifusom umrli-Kmalu navrh pa je zbolel za tifusom še Zenzi. Prehrana v taborišču pa ie bila taka, da so ujetniki pojedli vsako travo, ki je le še kje zrasla. Hčerka Toni, Odrejev oče in mama, Mici; zadaj: sin Hanzi, padel-na fronti-Lizi, sin Cenci, Zofi in Andrej Odrejeva mama in hčerke Lizi, Zofi in Mici, ki je bila stara komaj 4 leta, so bile izseljene najprej v lllatissen potem pa so morale v taborišče Markt Rettenbach. V barakah pa je bilo tako malo prostora, da je ujetnik, ki je ponoči šel na stranišče in prišel nazaj, moral poiskati kakega mrtvega, da si je naredil prostor, kjer je lahko spal. Na vprašanje, ali številni ujetniki nikdar niso mislili na upor, Cenci odgovori le to: „Bi-li smo tako oslabljeni, da smo komaj še živeli. Poleg tega nismo imeli orožja, kot SS-ovci, ki so pred našimi očmi vsak dan postreljali nekaj sto ljudi." 26. aprila 1945 so SS-ovci 9nali 4600 ujetnikov iz Dachaua v Bad Tolz — to je bil tako imenovani „Vernichtungs-transport". To 18 kilometrov dolgo pot opiše Zenzi danes tako: ..Nekateri so bili bosi, Srede pa je padlo še 10 cm snega. Mučila nas je žeja in !akota. Če pa je kdo od ujetnikov posegel po vodi, je SS-°vec takoj nahujskal na njega Podoba Odrejevega očeta po vrnitvi psa, ki ga je strgal. Isto je bilo, če je kdo opešal — ali ga je strgal pes, ali pa ga je SS-ovec ustrelil. Ostalo nas je le nekaj sto." Cenci se je vrnil domov sredi julija 1945. Ker pa doma ni bilo žive duše — mamo in hčerke so medtem izselili — in je bila domačija do zadnjega oropana, je Cenci šel k sorodnikom, kjer je srečal sestro Tonijo, ki kot edina ni bila izseljena. Bila je pri sdrodnikih v Borovljah, kjer je hodila v šolo; žendarmerija v Bilčovsu jo je zasledovala, ker je mislila, da prenaša pošto partizanom in so jo tako dali v Borovlje k sorodnikom. Odrejev oče se je iz Dachaua vrnil v začetku julija 1945. Medtem ko sta Odrejev oče in Cenci trpela v Dachauu, so doma še nekaj časa skrivali Andreja. Prišla pa je neka sorodnica, ki je prav tako skrivala doma sina, ki se sam ni hotel vrniti k partizanom in je Odrejevem tako dolgo prigovarjala, da je tudi Andrej zopet šel v gozd. Odrejevi se spominjajo, kako težko je Andrej tedaj šel. Delali so na polju, Andrej pa je mogel narediti vedno le nekaj korakov in se je zopet obrnil proti domačim. Bilo je, kot da je že tedaj čutil, da se ne bo več vrnil in da je to bilo zadnje slovo. Nekaj pozneje je bila skupina teh partizanov na Žopra-čah, kjer jih je nekdo izdal. Ko so se skrivali v nekem skednju, so SS-ovci tega zasmodili in so postrelili vse partizane, ki so prišli ven. Med njimi je bil tudi Odrejev Andrej, ki pa je tam našel vse drugo kot hitro in prijetno smrt. 14. novembra 1944 pa je bila izseljena še Odrejeva mama s hčerkami Zofijo, Lizijo in Mi-cijo, ki je bila tedaj stara 4 leta. Hčerka Toni, ki je sama ostala doma pri sorodnikih Od Beljaka so jih odpeljali z vlakom zadnjega razreda v prvo taborišče Buch bei lllatissen. Hčerka Zofi je morala takoj služiti v kuhinji neke gostilne, nato pa na neki kmetiji. V tem taborišču so preživele tudi božič. Hčerka Lizi se spominja, da se je morala tedaj kot 14-letna deklica naučiti pesem, ki jo je na sveti večer morala recitirati pred vsemi ujetniki, ki so to morali ponoviti. Pesem je bila sledeča: Dreizehn Kerzen gluhen, alte liebe Lieder durch die St Ule zieh’n, Weihe, Flamme, Lohe, leuchten durch die Nacht, trotz des dunklen Drohe ist das Licht ervvacht. VJir geloben im Herzen bei der Flamme Schein, bei dem Licht der Kerze allzeit deutsch zu sein. Okrog 15. januarja 45 so vse prišle v taborišče Markt Rettenbach, kjer sta hčerki Zofi in Lizi kmalu morali spet služiti kmetom. Spominjajo se še, da so se morale vse postaviti na dvorišče, kjer so kmetje iz okolice lahko izbrali ujetnice. Zofi pravi, da je dolgo nihče ni hotel; sicer je bila tedaj stara 15 let, vendar je zgledala tako kužavo, da ji nihče ni prisodil, da more kaj delati. Lizi pa se spominja, kako je od kmeta hodila na skrivaj spat k mami v taborišče, ker je njena soba pri kmetu zgledala kot mrtvašnica in jo je bilo strah. Ker sta Lizi in Zofi bili pri kmetih zelo pridni, so jima ti vedno dali za mamo in mlado sestro Mici s sabo mleko. Tega so krvavo potrebovale, saj so v taborišču tedensko dobile za 4 ljudi le pol kile kruha. Mrzlo pa je bilo v taborišču tako, da je ponoči zmrznila vsaka voda. K vsemu temu je prišlo še, da je štiriletna Mici dobila vnetje pljuč, kar je le komaj preživela. Kljub vsemu pa Odrejeva mama nikoli ni zgubila upanja in je bila trdno prepričana, da se bodo vrnili domov. Tako je potem tudi bilo: okrog 10. avgusta 1945 so se vrnile na oropano domačijo na Mali gori pri Bilčovsu. Neizbrisno in nepozabno pa je dejstvo, da je ta vojska terjala življenje dveh Odrejevih sinov: Hanzija, ki je padel pri nemških vojakih in Andreja, ki je bil pri partizanih. Pripravila Heidi Stingler Ko sem bil v začetku sedemdesetih let na obisku pri slikarju Maksimu Gaspariju-Gašperju na njegovem domu v ljubljanskem Gradišču, je mojster, tedaj že pri 86 letih, hitro potešil mojo poklicno radovednost: „ Dejstvo je, da sem kot likovni umetnik cenjen v širokih krogih našega ljudstva. Zakaj? Morda mi je bilo dano v svojih delih vzbujati občutke, ki so bili sorodni veliki večini ljudi. Pregovor pravi: „Kar enemu brihtnemu dopade, je dobro, kar rnnogim brez razlike dopade, je še boljše. “ Mojster slikar Maksim Gaspari-Gašper. Umetnik, katerega delo je žena ... Kot otrok sem s kredo in ogljem poslikoval vrata in klopi domače hiše, za kar pa seveda nisem bil deležen kaj dosti pohvale ... Po materini smrti sem okusil trdote življenja v ljubljanskih šolah in v Kamniškem trgovskem obratu in ponovno na Umetno-obrtni šoli, najbolj pa na Dunaju, kjer sem se učil v .Grafičnem zavodu“ in na Akademiji likovne umetnosti. Tudi v Monako-vem sem s pokojnim slikarjem, tovarišem Hinkom Smrekarjem — ki je herojsko padel leta 1942 — le težko životaril ..." Ta, čudovito jasen umetnikov zapis o njegovih prvih korakih v življenje, Umetnost je roža, skrivnosti polna.. ... ki ne raste po vseh jasah posejana in čim redkejša je, in steljnikih, ampak je redko tem čudovitejši je njen vonj. Maksim Gaspari izredno bogato in raznoliko. In tudi poznano med našimi ljudmi, saj je ni slovenske hiše, kamor ne bi priromala kaka knjiga z njegovimi ilustracijami ali razglednica ob praznikih z značilnimi Gasparijevimi motivi. Še danes mi je živo v spominu srečanje v ljubljanskem Gradišču. Tedaj, v svojem šestinosemdesetem letu, je bil Maksim Gaspari-Gašper, starosta slovenskih slikarjev, živa legenda. Danes, pet let po njegovi smrti, ostaja med nami legenda, ki ne bo nikoli pozabljena. Tisto popoldne, ko sva si prvič segla v roke, je bil mojster ves ljubezniv in blag se je dotipal do svojih slik na steni, v predalu, na slikarskem stojalu, v kuhinji in predsobi ... In vse te njegove podobe, ki so že davno slovenska klasika, so govorile o umetniku, ki je zadržal obdobje nekega našega življenja, mu vtisnil neminljivo umetniško vrednost in obeležje svojega izjemnega talenta. Ustvarjalni nemir ga kljub visoki starosti tedaj še ni zapustil Oe bi slikal. .Včasih," je pripovedovala žena Olga, „se starost nenadoma izgubi. Toda to so samo trenutni prebliski. Duh je večno živ, telo pa se stara ..." Ko je bil Maksim Gaspari star triinsedemdeset let, je o svojih slikarskih začetkih zapisal: .Luč sveta sem zagledal 26. januarja 1883 v mali vasici Selščeku pri Cerknici. V tem kmečkem okolju so mi potekala otroška leta brez težkih nadlog, v brezskrbnem veselju in igranju, vse do začetka šole in do prezgodnje materine smrti. Moja mati, ki je bila Notranjka (oče, Jakob Gaspari, je bil po rodu Furlan iz furlanskega naselja Paulare, mati, Ivana Švigelj pa domačinka in zelo razvejane in ugledne družine — op.p.), me je že kot otroka vadila v risanju. Bila je tudi pesniško in glasbeno izobra- je povsem resničen, nas pa le zanima, kdaj in kako je Gaspari zapisal svojo dušo slikarski umetnosti. Avtor monografije o Maksimu Gaspariju, letos umrli eden najuglednejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, dr. Stane Mikuž, je o umetnikovih začetkih med drugim zapisal: Jeseni leta 1902, je prišel mladi slikar na Dunaj in se vpisal na Grafični zavod zato, ker so ga na Akademiji odklonili. To ga je sicer močno potrlo, vendar se je z vso vnemo posvetil učenju. Ogledoval si je številne razstave, ki so tedaj polnile avstrijsko prestolnico, obiskoval je muzeje ter marljivo risal. Že naslednje leto je bil sprejet na Akademijo in je poslej kot slikar naglo napredoval, kar dokazujejo dela iz tega časa (Bod’moja . . . 1904, Zobobol 1904, Škrjanček 1905, Lastna podoba 1905). Gasparijeva umetnost se je slogovno naslonila na todobno secesijsko umetnostno gibanje, ki je prav na Dunaju v teh letih izoblikovalo svojsko, kakovostno likovno govorico. Njegov glavni .predstavnik je bil Gustav Klimt in mladi Gaspari se je lahko spoznal v njegovem najlepšem umetnostnem razcvetu. Seveda so Klimtova dela našla vsebinske in formalne odmeve tudi v Gasparijevih prvencih ..." Obetala se mu je sijajna umetniška kariera, toda Gaspari je moral po dveh letih prekiniti študij zaradi zavrnjene štipendije. Ostal je brez denarja. Zakaj se je to zgodilo? Umetnik mi je ob mojem obisku pripovedoval: .Objavljal sem politične karikature v satiričnem listu Osa, in to je bilo v precejšnji meri vzrok, da so mi odrekli štipendijo." „V dunajski dobi," je nadaljeval Gaspari, .sem bil član Vesne, ki se je prizadevala za uveljavljanje slovenske narodne umetnosti. Geslo njenega programa je bilo: Iz naroda za narod! Tu sem se shajal z Birollo, Šantlom, Klemenčičem, Koželjem in drugimi, kot član dunajske Vesne sem dalj časa stanoval s Peruzzijem in Meštrovičem ..." .... Ko sem se poslovil od Akademije, sva odšla s Hinkom Smrekarjem za leto dni v Miinchen. Bila sva brez stalnih dohodkov, preživljala sva se s priložnostnim delom in privatno študirala po umetniških galerijah, ateljejih in muzejih." Leta 1908 se je Gaspari vrnil v Kamnik. .Imel sem svojo delavnico pri Sadnikarju, ki mi je bil vsestranski mentor in učitelj. Iz te dobe datirajo moja prva samostojna dela. Sadnikar me je uvajal, posebno v rokodelskem pogledu, v bistvo slovenske ljudske umetnosti. Mislim, da je bila cvetna doba moje dejavnosti v kamniškem ateljeju pri Sadnikarju in nekaj let po poroki z mojo prvo ženo, ki je bila doma s Koroškega, in sem tam mnogo risal po naravi ..." Dr. Stane Mikuž pravi o tem Gasparijevem umetniškem obdobju: .Geslo Vesnjanov je Gaspari natanko izpolnil, poglobil se je v narodovo izročilo in nam odprl čudoviti svet domačih šeg in običajev, povesti, pravljic, ljubezni fantov in deklet, vasovanj, praznovanj itd. V prvi dobi so še močno zaznavni vplivi dunajske secesije. Gasparijeva risba je ljubeznivo okorna, naivna, tu so krepke dekorativne prvine, vsa dela prežema nežna neposredna poezija. To velja predvsem za Gasparijeva dela Pomlad 1906, Po gorah je ivje 1906, Dekle in ptič 1906, Avtoportret 1905, Slovenska Madona 1912, Ilustracija pravljic Frana Milčinskega 1911 ..." Čeprav je umetnik, kot je pred leti sam pripovedoval, v svojih .srednjih letih" naslikal mnogo podob, ki so se mu posrečile v idejnem in tehnološkem pogledu, bi jih na pragu de- vetdesetih življenjskih let, vsaj tretji; no med njimi takoj uničil! Dr. Mikuž zatrjuje, da velja ta prisrčna slikarjeva .samokritika" za obdobje, ko Je Gaspari umetniško dozorel, se epsko razvil do obsežnejših kompozicij 'n utrdil svoje realistično prepričanje-Taka so njegova dela: Slovenske svatba 1937, Pomlad v Semiču 1938, Velika svatba v Martuljkujto-Leta 1911 se je Gaspari poročil 5 Frančiško, roj. VVurzer, doma iz Bistrice v Rožu. Leta pred prvo svetovno vojno je kot profesor-asistent pou-čeval na I. državni gimnaziji v Ljubljani, po vojni, ki je bila za vse nas usodna, pa je odšel na Koroško in se z vso narodnostno vnemo vključil v plebiscitno kampanjo. Popotoval je P° deželi ter s svojim ilustrativnim delom (vrsta Gasparijevih razglednic, letakov in lepakov iz tistih časov je še danes ohranjena) vzpodbujal zavest naših rojakov. V tem obdobju njegovega umetniškega ustvarjanja so nastale mnoge figuralne kompozicije slovenskih ljudskih običajev in značajev. Od tedaj in vse do poslednjih let svojega življenja, je Gaspari ostal zvest sodelavec pri številnih koroških slovenskih knjižnih izdajah, pravljicah, koledarjih itd. Po vrnitvi v Ljubljano, je kot profesor risanja poučeval na umetniški šoli Probudi, leta 1928 pa je bil imenovan za restavratorja Etnografskega muzeja, kjer je ostal do upokojitve. Prav je, da omenimo Gasparijevo samozavest ponosnega in zavednega Slovenca. Sina Otona, arhitekta, so leta 1943 odpeljali v Dachau, hčerka, Štefanija Vida, je bila zaprta v Ljubljani, hčerka Breda pa se je 1944. leta umaknila v partizane in se vrnila domov po osvoboditvi. Med vojno, 1941. mu je umrla tudi žena Frančiška. Naslednjo leto se je Gaspari poročil z Olgo Jurca, doma iz Kranjske gore- Aleksander Veli ki Pavle Zidar Božična legenda Bila mu je vdana in ljubeča življenjska sopotnica do konca življenja. Slikar Maksim Gaspari je za svoje delo prejel tudi več visokih priznanj in nagrad, med drugimi največje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ob 90-letnici svojega bogatega in plodnega življenja, je bil imenovan za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik Tito pa ga je odlikoval z redom rdeče zvezde za zasluge za narod. Svojo življenjsko pot je sklenil 15. novembra 1980, v visoki starosti 98 let. Ko je leta 1928. postal Gaspari restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani, se je z vso zavzetostjo in umetniško doslednostjo lotil risanja starih hiš, zidanic, narodnih noš, naših ljudi in njihovih običajev. Prav iz tega so nastale slovite Gasparijeve razglednice, ki zaslužijo posebno mesto v njegovem umetniškem opusu. Razglednice, ki so do danes šle že v stotisočih izvodih po vsej Sloveniji in vsepovsod, kjer so živeli in še živijo Slovenci. Pa naj so to božične ali velikonočne ali za druge priložnosti, ali naj bo to slovenska kmečka ohcet z vsemi variantami, ki jih poznamo, povsod so bile in ostale priljubljene in nepozabne. Gasparijeve razglednice, ki bodo preživele vse čase. Prav delo v Etnografskem muzeju v Ljubljani, v katerem je kot restavrator prizadevno deloval polnih dvajset let (1928-1948), je Gasparija pripeljalo v slovensko narodno zakladnico, med naše ljudske šege in običaje. Dr. Stane Mikuž je v Gasparijevi monografiji zapisal: .Tisto, kar je .ljudskega" in .nacionalnega« v Gasparijevem slikarstvu, ni dosledna uporaba narodnih noš, temveč jezik njegovega umetniškega ustvarjanja, ki se pokriva z jezikom našega ljudstva v vsem njegovem širokem in mogočnem življenju. Naši kmečki, preprosti ljudje, stojijo tesno za slikarjevim hrbtom, tako tesno, da včasih ne razločimo, kdo je spregovoril — slikar ali skupnost." Kdorkoli že jih je spregovoril, ostale so razumljive vsem, najbolj še tiste, ki leto in dan z željami in voščili Prihajajo v vsako slovensko hišo. Zato ostaja dolgoletni nestor slovenskih slikarjev med nami ne samo kot priznan umetnik, temveč tudi kot legenda, ki bo živela med našim narodom tako dolgo, dokler se bo ta zavedal svoje narodnostne in kulturne samobitnosti. Slikar Maksim Gaspari ostaja legenda, navdih, kamor se vračamo. Saj je bilo vse njegovo življenje kot himna našemu slovenskemu človeku, njegovi radosti in bolečini. Namesto sklepa k našemu prazničnemu zapisu, bomo raje zapisali še eno Gasparijevo misel o umetnosti: .Umetnost je pesem: zarja ugašajoča, ki nebo prepleta. Temna ptica, ^i v mrakovih leta. Pajčevina je drhteča na jutranji sončni svili. — Je nevihta nad poljano v strašni sili ..." Ivan Virnik Čez balkonsko teraso je prišel po svetlobi, ki jo prši mesec po morju. Lep, v oklepu, s kodri po celem lasišču, kakor da bi se levile kače. To sem vedel, da spim, vendar sem v spanju vedel spet, da je ta, ta tu, ki že prise-da na rob mojega kavča, Aleksander Veliki, makedonski kralj . . . Kraljev sem v svojem življenju videl malo, kraljičkov več, a to so puščobne žverce, vsi do zadnjega so neplodni umetniki, bodisi pesniki, pleskarji, pardon slikarji; kralji ali kraljički so navadno osebice, ki potrebujejo sužnje, da nosijo njihovo obilno prtljago neodgovornosti. Da, v to se izrodi neploden pesnik, na primer, slikar, ki je v bistvu pleskar. Zelo sem bil v zadregi, ko je prisedel ta davni lik zgodovine; pravzaprav zakaj naj bi nocoj midva drugovala, sem se vprašal. Noč se je nagibala v jutro, maloprej sem poslušal mašo božičnico, pa ne te iz Vatikana, zadostuje kar tržaška z Opčin, ali od kod drugje s Tržaškega, Goriškega . . . Zdaj pa je tu Aleksander in mi ponuja zlatnik, na katerem je njegov portret. Odobrovoljiti me hoče — pritegniti. Vzamem in gledam stater, poskusim ga z zobmi, zlato je mehko, rob zčba drsi kakor po ledu. Kakšen čuden obisk, kakor takrat, ko je kčd tvoje geneze izdrdral tvoje poreklo do ne vem katerega kolena že, si mislim . . . Kako zdaj spraviti skup Aleksandra in božič! Božič je mit in legenda ... Vir moči . . . Aleksander prebere mojo misel o legendi in mitu. Prešine ga nasmeh in mi reče; Zato sem tudi prišel. Vprašam: — Zakaj, zato? — Ali si prepričan, da je božič legenda? vrne Aleksander. In še: — So zate zgodovinski prizori naključja ali zakonitost razvoja . . . Dahnem: — Dialektika? Da ga preskusim, če zna marksistično misliti. — No, da, reče, Takč. V precepu sem. Če rečem ne, potem se sesuje vse, kar je na tej tanki ugibajoči niti zvedavosti zgrajenega: vse mutacije. Tudi missing link, manjkajoči člen med človekom in opico ... A ta sredobežna sila inteligence je zabrisala vse sledi za seboj. Prisiljen sem pritrditi Aleksandru, da je vsak mit, vsaka legenda v temelju dialektični zaris. Smisel. Gleda me. Ta lepi, od svetlobe meseca otipani Makedonec. Ve, da ima pred seboj prebrisanca. Vpraša me, če znam odštevati. Pokimam. — No, pravi, pa odštej letnico mojega rojstva od letnice moje smrti. — Triintrideset let, rečem. — To je darilo, ki sem ga prejel od tvojega Jezusa — vsaj to, da sva umrla, stara istih let. In zdaj dalje, prijatelj. Moj vzgojitelj je bil, kot veš, Aristotel, ta mi je nekoč dejal, da največ krivic ljudje spočno iz želje, da bi presegli druge ... To sem okusil kasneje, ko sem v prvem naletu Darija pognal čez Taurus in ga dotolkel. Bilo mi ga je žal, toda zakaj, tega, vidiš, takrat nisem še vedel. Vroč od boja, ali, če hočeš, razgret, sem se šel okopat v Kidnos in si nakopal pljučnico. Umiral sem . . . Vendar mi tvoj Jezus ni dovolil še, ne . . , Tam se je znašel Hipokratov učenec, neki Filip z napojem iz antibiotičnih sokov. Moja garda ga je osumila, da je Dari- jev atentator, da me zavda . . . , a jaz sem bil tako že na robu, ali v grob s plučnico ali s strupom, bilo mi je vseeno. Vzel sem napoj, ga spil in . . . ozdravel. Moje zdravje pa je prineslo nove osvojitve, prišel sem do Indije, ah, bilo je lepo, lepo spočenjati krivico, da presegaš druge . . . Vendar je to samo ena stran osvajanja, druga je pelod tvojega stališča do sveta. Svet je kot cvet,vki ga oplodiš ... ali umoriš. Če ne bi bil tedaj tam Filip, Hipokratov učenec, bi se vi obrisali za Pavla iz Tarza. Darij bi zaplodil tam puščavo duha, jaz pa sem naredil mostišče, ne vedoč, da sem ga, in po katerem bo Jezus nekoč vstopil v svet. Tarz se je medil v kulturi Aristotela, Platona — v najboljšem mišljenju; kot mah je pil vlago najboljše in največje kulture tistega časa . . . Tarz je bil določen .. . ... da združi v zgodovini za-pad z vzhodom, sem pohitel z glasom in se predramil. Videl sem samo nekaj svetlega, ki se je zgubljalo proti mesečini, razgrnjeni na morju. V rokah pa sem imel zlatnik — stater. Naglo sem vstal in pohitel k oknu. Morje je bilo v naborkih in v meni je odmeval tihi glas Aleksandra Velikega. Da, da . . . Aleksander je imel popolnoma prav . . . Brez njega krščanstvo ne bi nikoli našlo poti v Evropo, bilo bi samo bedno ideološko izhodišče Židov z nekaj cerkvic po Galileji, Samariji, Judeji. In še te bi prej ali slej utihnile v puščavskem pesku kakor veter. (Kaj je ostalo od esenov!) Jezusovo rojstvo je nujno potrebovalo dva kralja: Aleksandra Velikega in Tiberija. In brez Tarza in Pavla ne bi bilo milosti, marveč samo krutost zakona. Samo Pavel je uspel spregledati, da je Tora mrtva . . . oziroma drugače dopolnjena. Zdaj sem šele docela dojel Petrovo videnje v Jopi. Krščanstvo je bilo dar poganom, ne Judom. Pavel in Aleksander Veliki sta sicer obrobje bistva, a prek njiju je bistvo prišlo do nas. Pavel je spregledal Toro kot mrtvo stvar, saj je nosila v sebi smrt . . . božjo. Od tega miselnega utripa dalje se je zaveza med Bogom in izvoljenimi natrgovala, zakaj izrodila se je v nerodovitnosti. Šele sedaj je lahko Betlehem našel pot na naše domove. Pomen sanjske prikazni mi je bil popolnoma jasen in stater, ki mi je ostal v dlani, ja zasijal in me popeljal nazaj na ležišče kakor kresnica. Mižjeki, ščipanje in bandianje v Selah 0 šegah in navadah v božično-novoletnem obdobju pri Slovencih je v svojem obširnem delu Praznično leto Slovencev, pisal dr. Niko Kuret. Dr. Pavle Zablatnik pa jih je v svojem delu Čar letnih časov prav tako predstavil hkrati z drugimi ljudskimi šegami na Koroškem. V sintetično zastavljenih delih obeh znanih slovenskih narodopiscev, so večkrat omenjene tudi posamezne vasi. Zlasti dr. Pavle Zablatnik na več mestih omenja tudi Sele v Rožu. V letu 1984/85, ko sem začel zbirati narodopisno gradivo za monografsko delo o Selah in Selanih, seje med drugimi podatki nabralo tudi veliko gradiva o praznovanju božično-novoletnega obdobja. Poleg nekaterih in še danes živih podedovanih običajev, ki se obhajajo v družinskem okolju, so še vedno v navadi tudi druge,v s sodelovanjem vaške skupnosti povezane šege. Še v obdobju med svetovnima vojnama in redkeje tudi še po zadnji vojni, pa so bile na božično-novoletni čas vezani tudi nekateri ljudsko-pravni termini glede udinjanja poslov. Še v prvih letih po drugi svetovni vojni so na vseh selskih kmetijah pridelovali žito. Na večjih kmetijah, na primer pri Grosu v Selah, kjer so po prvi svetovni vojni obdelovali tri kmetije skupaj, so pridelali od 70 do 80 berjev rži, 20 do 30 berjev ječmena, prav toliko ovsa in 14 berjev pšenice. Pri Gašperjevih v Zvrhnjem Kotu, kjer so gospodarili na precej manjši kmetiji, pa so okoli leta 1920 pridelali največ do 16 berjev rži in 10 berjev pšenice, ovsa pa nekaj več, ker je obilneje plenjal kot rž. Tudi selske gospodinje so iz doma pridelanega žita večinoma še v obdobju po drugi svetovni vojni pekle vsakdanji kruh, občasno pa tudi pražnjega, takoimenovani obredni kruh in pogačo. Zdaj, ko le še redkokje pridelajo nekaj žita, nekatere Mižjeki moko kupujejo in kruh še vedno pečejo doma, druge pa raje kupujejo kruh. Najbrže je tudi zaradi tega začela izginjati nekdanja in tudi po Selah, tako kot drugod na Koroškem in ostalem slovenskem ozemlju razširjena navada, da so gospodinje večinoma prenehale peči mižjeke, ki so jih nekdaj položile na mizo v hiši vse tri svete večere, tj. na božično, novoletno in trikraljevsko biljo. Zraven pa so dodajale še nekatere druge predmete, vsakega prav s posebnim namenom. Zanimivo je, da se je ohranilo v Selah več različic razmeščanja mižjekov na mizo in prav tako dodajanje raznih predmetov. Pri Vokovniku na Zvrhnjem Kotu še vedno pridelajo žito doma. Zato Vokovnikova gospodinja Katri še vedno skrbno speče mižjeke teden dni pred božičem. Prej ko pokadijo in pokropijo po hiši in zunanja poslopja na sveti večer, pripravi mižjeke takole: na mizo položi najprej dva ržena, nanju pa dva pšenična hleba kruha, ki imata zgoraj vtisnjeni zarezi v obliki križa. Hlebe pogrne z belim prtom, zraven pa še postavi križ in večno luč, na klop pa leseno pinjo za delanje masla ter ovčji zvonec in verigo od voza. Pri Horniku, prav tako v Zgornjem Kotu, pa položijo na mizo zraven kruha, križa in večne luči, samo še ržen in pšenični klas. Nekatere Gospodinje v Borovnici prav tako še vedno pečejo mižjeke. Kot je povedala gospodinja Pušlčija, jih ponekod razmestijo tako, da dajo na vsak vogal mize po en hleb. Kjer imajo ovce, položijo na klop tudi zvonec od ovčje črede, nekateri tudi še pinjo in pod mizo žehtar za mleko, po nekdanji veri, da ne bi zmanjkalo mleka. Na božični dan potem kruh spravijo do naslednje bilje, ko vse skupaj ponovijo. Na Tri Kralje zjutraj pa šele kruh načnejo. Vsakemu članu družine dajo poskusit en kos. Nekdaj je mati, medtem ko je rezala kruh, rada govorila otrokom, če boste jedli črnega, boste močni, če pa belega, boste postali lepi. Menda so deklice raje posegale po belem, fantje pa po črnem kruhu. Gašperjeva Pavla z Zgornjega Kota je šego nekoliko drugače opisala: „Imeli smo domač mlin v Grabnu. Sami smo mleli. Nekaj dni pred božičem, je oče vsul na mizo pšenico in jo nekoliko navlažil. Kakšno uro jo je pustil na mizi. Potem jo je stresel v vrečo in jo nesel v mlin. Je bila bolj bela moka, če jo je na ta način pri- pravil. Iz takšne moke so mama pe-kli samo mižječe. Razpostavili so jih na vse štiri vogale mize, na sredino pa so dali poln lesen mešelc pšenice." Šapanje Kot se spominjajo starejši Selani so imeli mižjeke na mizah tudi bajtarji in gostači. Podobno je še zdaj v nekaterih delavskih družinah, kjer gospodinje še „vedno peljejo naprej' nekdanjo šego. Ovdovelemu Tomi Ogrizu iz Sel, pa speče mižjek kar njegova hči, zdaj Kvadnikova. Eden je dovolj, pravi, sam sem, da je le malo spomina na nekdanje čase." O tepežkanju, šapanju kot mu pravijo Selani, ki je znano ne samo pri Slovencih marveč skoraj pri vseh indoevropskih narodih, so napisane učene razprave, kjer ugotavljajo njihovi avtorji prvotne pomene šapanja-Otroci, ki še vedno šapajo na dan nedolžnih otročičev, na šapouco P° hišah, pa o vsem tem ne razmišljajo-V zadnjih letih, ko je nekaj več denarja in so zato najbrže tudi ljudje radodarnejši, šapouci po končanem šapanju dokončno utrujeni od znesenega šapanja skrbno in z zavidanja vrednim veseljem preštevajo, koliko so prišapali in se pogovarjajo, kaj vse si bodo za ta denar kupili. In potem pripovedujejo svojim vrstnikom in domačim podobno kot je povedala osemletna Kati z Voke: „Za ringel' cem sem našapova, po celem. Kot smo šli, tudi Emi, Tomi in bratrančija Travdi so šli z menoj. Šapali smo pri Francu, Jakopu, Podlipniku, Gašperju, Tomku, Albiju, Mihcu, v šoli, Pri Pegrinu in Gregeju. Babica mi je dala 100 šilingov, drugi pa po deset in dvajset. Vsi so nam radi dali." Če primerjamo izjave najmlajših in starejših Selanov o nekdanjem in današnjem šapanju, se kaže, da so bile meje šapanja, čeprav nenapisane, natanko zakoličene. Kočani so šapah samo po Kotu, oni s Šajde in Borovnice so šapali do Grosa, zdaj gredo v zadnjih letih tudi že do cerkve- 'SS!fiW '''SSlrir-Sgr 'WWr ^.☆liigr I Viktor Levovnik: 1 I I SVETI VEČER Nad belo zemljo se je sklonil mrak, Ljudje po hišah so luči prižgali, zvonovi čez polje zaigrali nocoj je lepa sveta noč! I Nocoj kadilo po hišah tako diši, | po kotih vse se vonj preliva, k nocoj pokojno spita gozd in njiva, nocoj povsod ljubezen v srcih gori! I I i 1 l ! I Če kdo truden je, naj leže v mehki mah pred hlevcem, se bo spočil, Nocoj mu Bog v srce bo poguma vlil, da bo vesel močan in nič več plah. I I 1 I I -Cerkvanarji" pa so hodili v obratno smer. Tako je šestletna Veronika z Borovnice lansko leto skupaj s svoji-fni vrstniki šapala le do Užnika, ko Je obredla 23 hiš, večji pa so šapali Vse do Cerkve. Veronika je zagnano ln malo tudi ob pomoči babice Pušle Spovedovala, da je šapala pri Užni-*u. pri Dolinarju, tam kjer je Greti d°ma, pod Robam, pri stricu Foltiju, ln še pri dveh stricih, pa pri Zgorim in Spodnjem Bošnjaku in še in ^e- Zvečer je bila seveda tako utruje-na’ da je kar za mizo zaspala. Nav-Sezadnje pa šapanje tudi ni vsak dani Na Srednjem Kotu je manj kmetij, Zato otroci tudi manj našapajo. Tudi voasih je bilo tako, ko so npr. po Prvi svetovni vojni Malovodnikovi piskali naslednje kmetije in bajte v ^°privni in na Ravni: Šimija, Godca, Sbernika, Sp. in Zg. Dovjaka, Lu-jna, Ština, Šuštarja, Udamka, To-par)a, Kovača, Gašperja, Roka in . rabnarja. Takrat je bilo malo denar-' ln so se zato otroci razveselili sakega groša, ki so ga jim dali ra-°darnejši poleg orehov. |. Ker večina Selanov z vidnim vese-*ern radodarno obdaruje šapovce, I avada najbrž ne bo še tako kmalu 3'dila, pa čeprav nekateri domačini ta dan kar precej globoko posežejo v žep, saj razdajo tisočo šilingov in več! V nekaterih pričevanjih zdaj že starejših Selanov in Selank pa so zabeleženi še drugi z božično-novoletnim obdobjem povezani spomini. To so spomini nekdanjih hlap- Brandranje cev in dekel, ki so se udinjali po selskih in drugih kmetijah, kamor so prihajali okoli novega leta in od koder so bandrali prav tako okoli novega leta k drugemu kmetu ali pa ostali pri starem, če sta se pogodila za naprej. Gašperjeva Mici, _ki je služila pri Grosu v Selah in na Žihpoljah pa pri lastniku umetnega mlina v Borovljah, je tako kot drugi posli „bandrala o božiču". Kdor je šel drugam, je imel med božičem in novim letom malo počitnic in prav tako tisti, ki je ostal pri prejšnjem gospodarju. Največkrat je šel domov, kdor pa ni imel več doma ali pa je bilo predaleč, pa je z drugimi posli, ki so prav tako ostali v vasi, malo pohajal „vakančvou" okoli. Gospodari-nja me je že nekaj tednov pred boži- čem vprašala, če bom še ostala. Sem se pa domenila, že bliže doma in sem samo rekla: „Jes bom bandro-va“, pa sva bili zgovorjeni. Je vedela, da ne bom več ostala, da mora iskati drugo. “ Na Žihpolje me je peljal moj stric s konjem. Tam so imeli štiri krave in konja. Tam sem imela nebesa, bili so dobri, zelo dobri ljudje. Pet let sem bila pri njih. Potem sem pa bandrala h Grosu v Sele. Gospodinja je umrla in pustila dve dečli in štiri pobe. Tamkaj sem služila več kot dvanajst let. Košta je bila na Žihpoljah zelo dobra, zaklali so po pet prešičev, bili smo pa samo štirje na družini. Za zajtrk smo jedli kavo in pogačo, za malico prav tako ali pa slanino in kruh. Za kosilo je gospodinja največkrat skuhala juho, meso, zabeljene žgance ali repico. Za popoldansko malico so moški pili mošt in jedli kruh, ženske pa kavo in velikokrat pogačo. Večerjali smo fižol, meso ali repico v olupkih in kavo. Vsi skupaj smo jedli, pri isti mizi. Za praznike, za božič in veliko noč pa je bilo še veliko boljše kosilo. O božiču sem šla domov na obisk, mami in očetu sem vedno kaj kupila za dar. Kar lepo je bilo, ko sem služila." Turk s Šajde se še zdaj dobro spominja, kako je bilo, ko je s trebuhom za kruhom, prej ko je začel delati v gozdu, okoli novega leta ban-dral h kmetu: „S seboj sem nesel punti, doma narejen nahrbtnik, iz domačega prta je bil. Vanj sem nabasal dve srajci, eno prteno in eno kupljeno, dvoje spodnjih hlač, dva para volnenih, doma spletenih nogavic, eno obleko za v cerkev, eno sem imel pa na sebi, za delo. Ko sem prišel, so mi dali za malico kavo in kruh, potem pa mi je gospodar naložil delo." Nekateri gospodarji, ki so hoteli obdržati dobre posle, so jim prav tako okoli božiča podarili eno ovco, za likof, kot so rekli. Drugi spet so jim nekoliko povišali plačilo. Takoj po vojni je imela dekla pri večjem kmetu v Borovnici sto šilingov na mesec. Za ta denar si je lahko kupila par čevljev, ki so takrat veljali 80 šilingov in še kakšno malenkost. Ko je šla od Štefana do treh kraljev domov na „vakance“, so ji dali s seboj tudi nekaj kruha. Tudi za selske nekdanje bajtarske in kmečke sinove so se po drugi svetovni vojni povečale možnosti zaposlovanja zunaj kmetijstva. Na kmetijah pa so nehali zaposlovati hlapce in dekle hkrati z mehanizacijo kmetijstva, saj je terjalo strojno obdelovanje veliko manj delovne sile. S tem pa je zamrla starejša, velikokrat s trpkimi izkušnjami in spomini povezana navada vandranja poslov. Zato pa Selani še vedno praznujejo druge, veliko bolj vesele in pražnje božično-novoletne šege. Naj jih starejši in mlajši Selani in Selanke še dolgo praznujejo. Slovo od starega leta Staro leto se poslavlja: Zdaj za vedno gre od nas, vse na zemlji se obnavlja, času se umika čas. Pušča svoje nam spomine-kar pač svet človeku da, dela moje zgodovine oče nebeški le pozna. On vedno vse zapiše, vse, kar seje tu, srce, Si človek lastno sodbo piše slaba dela ga skrbe. Ko minevaš staro leto, rahlo dramiš mojo vest, ur neplodnih je nešteto, ker sem Bogu bil nezvest. Leta me tožila bodo, pri sodniku me nekoč: Čas sem tratil v mojo škodo: mi dan preminil je zdaj je noč! Ostra vsa so leta priče, srce kliče Vas nazaj, vse zaman, zdaj duša kličeš- čas ne vrne se nazaj Leta mi je dalo, tako sočutno roko: Ker srce, se je kesalo, zdaj pozabljeno vse bo. Viktor Levovnik Mladina v Bilčovsu je zares aktivna __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________j Otroške ure vodi Rezi Koller. C wlovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu se dobro zaveda, da je mladina naša bodočnost. Zato je že pred dvemi leti dala na razpolago društveno sobo nad Posojilnico za otroške ure, ki jih vodi Rezi Kolter. Ker v Bilčovsu ni otroškega vrtca je „Bilka“ na ta način rešila ta problem predšolske vzgoje. Rezi Kolter ima vsak ponedeljek, sredo in petek otroške ure za predšolsko mladino. Letos obiskuje 13 otrok, ki so dopolnili 3. leto starosti te ure, ki so brezplačne. Igrače in material za brkljanje financira turistična agencija CAR-TRANS, deloma pa se krijejo ti stroški s prostovoljnim prispevkom staršev. Otroci so večinoma dvojezični, deklica, ki pa je znala prvotno le nemško in že drugo leto obiskuje te ure, zdaj razume tudi že slovensko in poje tudi že vse slovenske pesmi. Zdaj bo vrtnarica Rezi Kolter dobila delovne liste, s katerimi bo pripravljala otroke na šolo. Približno dva — do trikrat na leto pa se srečajo tudi starši teh otrok in imajo tako možnost, da se pogovorijo o otroških urah in izražajo svoje želje. Seveda ti otroci tudi pojejo, kar so pokazali že na lanski materinski proslavi in pa tudi v nedeljo na prireditvi „Pokaži kaj znaš“. ' Starše, ki imajo otroke v predšolski starosti opozarjamo, da Rezi Kolter lahko sprejme še nekaj otrok. Gotovo vam bodo otroci hvaležni, če bodo lahko obiskovali otroške ure, kjer se bodo lahko spoznali in se pripravili tudi že na šolo. Na novo je v Bilčovsu pred kratkim zaživel tudi mladinski pevski zbor SPD „Bilka“. Hočemo ga na kratko predstaviti: Mladinski zbor Bilčovs se je prvič predstavil v novi formaciji v nedeljo, 15. decembra 1985, pri Miklavžu v okviru prireditve „Pokaži kaj znaš“. Tekmovali so otroci iz Bilčovsa in Kotmare vasi. Mladinski zbor obstaja v tej obliki že več kot en mesec. Vodi ga Jožko Kovačič, profesor glasbe na Slovenski gimnaziji. Na programu imajo narodne in cerkvene pesmi. kak instrument in s tem popestri program. člani so stari med deset in sedemnajst let, ter pojejo in igrajo z velikim veseljem in navdušenjem. Mlademu zboru, ki je že po kratkem obstoju pokazal, da zna navdušiti, želimo, da bi prav dolgo prepeval'in nas tako razveseljeval. Mnogo akterjev igra tudi Najmlajši sooblikujejo tudi vrsto domačih prireditev. Ušel da ji je avtobus, tik pred nosom — se je ženica opravičevala, ko je vstopala v avto. „Ribničan“ se ni zmenil za njeno mahanje, ko je, le nekaj deset metrov vstran od avtobusne postaje, pospešila svoje stopicanje. No, sveti Jožef — k njemu se vselej zateka za pomoč — sedaj pa si ti na vrsti! Na robu ceste, na Žlebiču, kjer cesta iz Sodražice zavija v smeri Ljubljane, je sprožila kazalec za štopanje. Upala je, da ji bo v svetih dnevih spomninov na rajne le kdo ustavil. „Bog vam stoterno povrni, dobri gospod/ se je zahvaljevala. „Do Velikih Lašč, če je mogoče, me pripeljite. Od tam jo bom mahnila peš/ Vozilo je rezalo zračni val, drevesa ob cesti so prihajala in odhajala, štoparka je tipala v voznikov molk z vtisi z božje njive. Vsa njena žlahta čaka vstajenja med križi v Sodražici, kjer je mrgolelo ljudi. „Saj ne vem, kaj smem reči, česa ne smem. Ne vem, kdo ste, ste verni ali ne? Vse vrste ljudje so dandanašnji. Kakorkoli je že, dober človek morate biti, ko ste mene, staro ženico, v avto vzeli/ „Kakor vam srce veleva, tako govorite. Rad zvem kaj novega, kaj drugačnega, kaj lepe* ga ... “ Voznikov nasmeh je ženici dajal zaupanja, da je na stežaj odpirala vrata spominom in doživetjem. Da ne more drugače govoriti, kot čuti v sebi — je pojasnjevala. Cerkev, molitev in vera " to troje je zaznamovalo vse njeno življenje. V letih je že, morda so ji šteta, vselej ji je trda predla, toda nikdar ni izgubila velikega zaupanja v Boga; temnim mislih1 se ni vdajala, čeprav je usoda Pi_ sala zelo črne strani v knjig0 njenega življenja. Sedaj se skif pa njen veliki dan. Vsakemu ie to usojeno, da se počasi P°' slavlja. Doma ima bolnega moža^ Priklenjen da je na bolniško P°' steljo že več let. Da ima nje° Franci znucana kolena — je =e pojasnjevala, ne more se postav1' ti na noge. , Velike Lašče so se odprle Pre° njima. Še bi govorila ženica, t0' da vrh klanca je bilo treba izstopiti. Na Veliki Slevici je doma, tja bo pešačila, v dobri uri P° tam. „Če smem, vas lahko odpeljery do vaše vasi. V nekaj minuta bova tam/ se ponudi voznik. „Ne, to bi bilo prehudo za vas, ki morate bržkone še daleč. Saj težko hodim, to je res, toda počasi se daleč pride . . . “ Voznik ni poslušal njenega opravičevanja. Še preden je do konca izgovorila, je avto zdrvel v smeri Velike Slevice. „Joj, dobri gospod, saj sem si takoj rekla, ko mi je ,ribničan‘ pred nosom ušel, da se bo že našla kakšna rešitev. Bog vselej poskrbi, le zaupati je treba. In vendar mi zdaj morate povedati, kdo ste? “ . „Duhovnik sem in moral sem na nujno pot v Loški potok." Zažarele so ji oči, kot bi se ji odprla sama sveta nebesa. Da je nekako od vsega začetka to slu- tila, da ji je bilo najprej nekoliko nerodno neznanemu človeku pripovedovati o cerkvi v Sodražici, kjer je bilo še dovolj prostora tudi za tiste, ki so le svečke prinesli na grobove svojcev, v cerkev pa niso stopili, da bi zanje molili. „V Sodražici sem se rodila — Pri Turkovih. Sedem otrok je pri nas privekalo na svet. V Marijinem domu v Kočevju sem nekaj let preživela kot dekle; pri sestrah sem bila vrtnarica. Ko tam zame ni bilo več dela, sem se Vrnila domov. Mlajša sestra je °dšla h karmeličankam. Sedaj je v Holandiji. Lani me je še obiskala. To je bil verjetno njen zadnji obisk domovini, najino slovo." Ko se je bila poročila s Fran-cem, sta družno lažje tolkla revščino. Za spoznanje je bilo boljše — ker sta bila revna dva! Na prihodnost niti nista mislila, Čeprav so bili otroci, ki jima jih bo Bog dal, njuna bližnja sreča. Poroka s Kovačičevim Francem je bila skromna da le kaj! Dve kili čpeha in tri kile loja je bila šla dilada nevesta kupit, da bi bilo Za prvo silo. Poročno potovanje romanje v Velike Slevice do Nove Štifte k božji Materi. Svetemu Jožefu sta izročila svojo skupno življenjsko pot. Da bi bil bober oskrbnik v njuni družini. , »Saj sva bila revna vse življenja," je rekla ženica, „toda nikdar nisva bila čisto brez vsega, ba naj se je še tako hudo napo- vedovalo. Res da včasih nisem imela v kaj zaviti dojenčka, toda še zmeraj sem imela kakšno krilo, iz katerega sem naredila plenice. Najhuje je bilo med vojno: hrane ni bilo in ne mleka za otroke. Bili so trenutki, ko je v meni kričalo od bolečine. Prižela sem otroka na prsi in jokala: Dete moje, kri mi izpij, samo, da boš živelo! Med vojno ni bilo hrane, da bi se enkrat na dan do sita najedel. Gledati dvoje lačnih otroških oči — to boli! Trinajst mesecev je bilo otroku, pa mi je že drva prinesel na rokah. Prve besede, ki jih je spregovorilo dete, so bile: Mija, Mija (Marija . . . ). Razprostrlo je ro- čice k Marijini podobi, potem je poljubilo svojo dlan v pozdrav božji Materi." Vse otroke, ki so prihajali drug za drugim, je darovala Mariji, božji Materi, da bi jih varovala. Jako rada sem jih imela, Bog! Oni pa so mi umirali drug za drugim. Osem sem jih rodila ... Bog mi jih je dajal, pa tudi pobiral. To se je trgalo v meni'?" Tudi sedaj se ji je utrgalo. V molk je strnila boleč spomin. Trpljenje človeka oblikuje; daje mu silno moč. „Dete se je kuhalo v silni vročiti," je ženica spet poskušala z besedo odstirati zaveso spomina. „Pred podobo božje Matere sem klečala, sklepala roke in molila: Marija, božja Mati, reši mi otroka, to te prosim. V solzah sem kmalu za tem zadremala, na pol zaspala. Kar zagledam — v sanjah? — Marijo. Stopila je k meni, pogladila je mojega otroka, mene pa prijela za roko in mi rekla: Hčerka moja, rada te imam! Le kako, sem ji odvrnila, ko pa mi jemlješ otroke, drugega za drugim! Rada te imam — mi je ponovno rekla. Ni bilo več Marije, ko sem se prebudila. Ob sebi sem zagledala dete, moje dete — mrtvo dete. Zaman sem rotila nebo v težki uri." Slevska ženica je odpirala svoj skrivnostni hram, kamor je shranila svojo žalost in svojo radost. Ni bilo v njeni moči, da bi ohra- nila pri življenju otroke, ki jih je tako rada imela. Da so le trije ostali — živi in zdravi. Njenim vnukom se piše lepša prihodnost. Hčerka Marija je na delu v Nemčiji, poročena je z Nemcem. Da je njuno zvezo Bog blagoslovil z dvema otrokoma, to je tudi njena radost. Najstarejšega sina Franca je Bog blagoslovil s štirimi otroki; živijo na Primorskem. Tudi sin Toni je v Nemčiji, poročen je, ima enega otroka. Strnjene hiše so se pokazale na robu gozda. Tu je štoparka doma — v naselju v sončnem bregu nad Potokom in Dolinami ob vozni poti v smeri Blok. Ob vaškem znamenju je njena bajta, domala v zemljo pogreznjena; za okenskim steklom so rože, v sobi morda že zdaj sluti njen pri-' hod na posteljo priklenjeni bolni France. „Čisto zadaj, za naseljem, vrh hriba, je božjepotna Marijina cerkvica," začne spet novi odlomek svoje pripovedi slevska ženica; oči ji žarijo, srečno pripoveduje. Med njo in voznikom je sedaj popolno zaupanje. Otresla se je nevidne pregraje in kar ne more vejeti, da se ji je tako lepo navrgla božja Previdnost. Sveti Jožef je temeljito opravil svoje delo in opravičil njeno zaupanje. „Veste, bilo je med vojno. Joj, kako je božja Mati zagodla tistim iz hoste, ki so hoteli_njeno svetišče dvigniti v zrak. Živo resnico vam govorim, verjemite mi. Nihče od Slevljanov še ni podvomil o njej. Potihoma so se priplazili do cerkvice — z nelepimi nameni. Nenadoma pa so jo zagledali vso v plamenu. Velik preplah jih je zajel, da so tekali naokrog kot brez glave. Marija jim je dala vetra. Nepreklicno je bilo to zame čudež." Eden od ta glavnih je pritekel celo do njene hiše. Z obema rokama je stiskal glavo in dolgo ni bilo besede iz njegovih ust. Le ena beseda se je tu in tam odtrgala: Čudež, čudež ... In ta čudež živi med Slevljani vse do današnjih dni. Ženica je povedla svojega sopotnika — dobrega gospoda — v svojo v tla pogreznjeno bajto. Skloniti se mu je bilo treba, ko je stopal čez hišni prag v vežo, od tod pa v sobo, kjer je bolni France, njen mož, pozdravljal potnika. Hitela mu je pripovedovati, kako je sveti Jožef spet poskrbel zanjo, kako se je božja Previdnost spet izkazala — kakor vedno. „Tukaj ga imam, svojega moža, toda srečna sem z njim. Še težje ure sva si delila, zakaj bi si ne mogla tudi teh. Otroci so šli vsak po svoje in midva sva spet sama, nekoliko bolj sama kot med vojno. Takrat ga nisem pustila ne k enim ne k drugim. Za-bičevala sem mu: Da mi ne stopiš čez prag, ne k enim in ne k drugim, kaj bi šel tja, kjer brat brata ubija. Ostal je doma." „Pa zato nisem manj strahu preživel," je s težko besedo izdavil svojo misel France. „Manj bi ga bil, če bi se pridružil tistim v hosti. 0, Mici, drugače bi se nama godilo dandanašnji. Ti si kriva, da se nisem za — svobodo boril." ..Svoboden boš, ko te bo zemlja zagrebla," izstreli kot rafal ženica, „ko te bo v nebesa sprejelo tvojih pet angelčkov, tvoji otroci, ki so šli pred nama v večni raj." Še o turškem kopitu je sopotnika poučila Mica, o katerem poje Stritarjeva pesem. Tisti divjak je bojda rohnel, moril, požigal, toda ljudstvo je zaupalo v Križanega in Marijo, božjo Mater. Ljudje so se zatekli v cerkev na hribu, ko pa bi se bi! moral spočeti krvavi boj — čudo, čudovito, glej! Konj se ni premaknil naprej, pribita mu je bila noga. Preplašil se je turški paša: „Plašan spusti se paša v beg, / za njim neverniki vsi vprek. / Oteti so kristjani, / Marija svoje brani ..." To je res, to čudo — de slevska ženica. Saj pravi pesem na koncu: „Še dandanašnji priča vam / to zgodbo čudovito / za pragom v kamen konjsko tam / vpodob-Ijeno kopito ..." Še se na svetu dogajajo čudeži. Mica je prepričana. Tudi vse njeno življenje — pravi — je en sam čudež. Sopotnik, ki je poslušal njeno zgodbo ter videl njene srečne oči vsemu navkljub, se je čutil majhnega ob tej ženici. Ko je nadajeval svojo pot, jo je nosil s seboj, njene krike, umiranje njenih petih otrok, Franceta, _ki zanj skrbi z vso ljubeznijo. Čutil je, da je slevska ženica resnično čudež za današnji svet, otrok sonca, ki je svobodna v svoji revščini in nosi v sebi srečo. Večno otroštvo nosi v sebi, ker vselej nosi v svojem srcu hvalnico Bogu: Bog bo dal, Bog bo poskrbel, naj bo vekomaj hvaljeno njegovo ime. SiBILA ~ —--------------- Hčerka moja, rada te imam! Božič je eden največjih cerkvenih praznikov, je pa pri nas tudi eden najizrazitejših družinskih praznikov. Cerkev si je osvojila in ljudstvo je sprejelo v svoje domove božično drevo, pa tudi božične jaslice kot najbolj viden simbol božične skrivnosti. Zimzeleno božično drevesce naj bi po cerkveni razlagi predstavljalo Kristusa, ki je po evangeljskem sporočilu prišel na svet kot luč v razsvetljenje narodov“, kot delivec vseh dobrot za dušo in telo in kot porok za upanje v večno življenje; betlehemske jaslice pa naj bi ljudstvu nazorno postavile pred oči dogodke božičnega oznanila. Ostanki poganskih šeg Božič s sveto nočjo je po ljudski veri slej ko prej poln skrivnosti in čudežnih dogajanj. Koroška ljudska pesem iz Roža pravi, da so v božični noči „vse hore zuate ble, so vode z vinam takle. “ (SNP lil 24) Največja čuda se po ljudski veri godijo opolnoči. Ker se je božji Sin rodil v hlevu, je nastala ljudska vera, da imajo domače živali na sveti večer dar človeške govorice. Človek lahko sliši in razume njihove pogovore, če se opolnoči skrije v hlevu in nosi pri sebi praprotno seme, ki ga je nabral v kresni noči. Ta vera je razširjena pri mnogih narodih. Kakor poroča narodopisec Veckenstedt, so bili npr. Lužiški Srbi svoj čas prepričani, da razume živali v sveti noči samo človek, ki se je rodil na nedeljo, medtem ko je pri Poljakih po Kol-bergovem poročilu bilo treba dati živalim na sveti večer kruha in soli z ostanki večerje, da so za-dobile dar človeškega govora. Slišali smo že o šegi, da so nekoč tudi pri nas pripravljali t. i. Lucijin stolej, s katerim si na sveti večer pri polnočnici lahko zvedel za coprnice domačega kraja, da si se jih potem lahko varoval. Ker je božič, kakor je bilo že povedano, dolgo veljal za začetek novega leta, je z njim povezanih mnogo izrazito novoletnih verovanj, šeg in navad. To se kaže v tem, da so skušali odkrivati prihodnost z raznim vedeževanjem, podobno kakor npr. na Tomaževo, z raztopljenim svincem in jajčnim beljakom, z metanjem cokel in čevljev čez glavo. Ponekod so na sveti večer sedli vsi člani družine s posli vred v temni sobi za mizo. Nato je nekdo vstopil z lučjo. Čigar senca se je prikazala na steni brez glave, temu so prerokovali smrt v novemu letu. Oprezno so tudi prisluškovali v tiho, temno noč. Ce so slišali od zunaj rožljanje in ropot, so se v strahu nadejali vojne. Če se je komu zdelo, da sliši žaganje, mu je to pomenilo, da ga čaka smrt, kajti žaganje lahko _spominja na pripravljanje krste. Če je božična noč svetla, prerokujejo v Rožu še danes, da bojo v novem letu žitnice in kleti prazne. Če je med Božičnimi prazniki pokopališče odprto, se pravi, če je tedaj kakšen pogreb v fari, menijo, da bo v novem letu veliko pogrebov v tari. Vsa ta ljudska prerokovanja in vedeževanja slonijo na t.i. „magiji podobnosti “ ali na čarodejni podobnosti, se pravi, na stari veri, da podobno rodi podobno. Po tej magični analogiji starejši čebelarji v Rožu še danes prisluškujejo šumu v panjih in pravijo: Čebelja paša v novem letu bo dobra vigredi, če čebele bučijo na sveti večer, dobra bo poleti, če bučijo na staro leto, tj. ne večer pred novim letom; dobra pa bo ajdova paša, če bučijo „na pernahti“, tj. zvečer pred svetimi tremi kralji. Čar ognja in vode Na sveti večer kakor tudi na večer pred Novim letom in pred svetimi tremi kralji na Koroškem še po stari navadi kropijo domove, stanovanjska in gospodarska poslopja, z blagoslovljeno vodo ter jih kadijo z žerjavico, na katero polagajo predvsem blagoslovljene vejice iz cvetne butare, ki ji v Rožu in pri Zilji pravijo prajtelj ali prantel, v Podjuni pa preselc ali presenc, špajk (baldrijan) kadilo in druge dišave. To je pokristjanjena šega iz predkrščanske dobe. Že stari Rimljani in Grki so ob pomlajenju sonca, za rojstni dan nepremaganega son-čenga boga, oziroma ob začetku novega leta kadili in kropili svoje domove. Rimljani so to šego ime- novali „iustrationes“, Grki pa „katharmoi“, Oboje pomeni isto, in sicer očiščevanje. Ogenj in voda igrata v ljudskih šegah in navadah od nekdaj obredno očiščevalno vlogo. Z njima so nekoč odganjali hude duhove in bese. Pogani so pri kajenju prvotno uporabljali smrad namesto dišave. Na to spominja tudi navada v nekaterih srbskih krajih, da polagajo v kadilnico npr. cunje, da povzročajo smrad, ter s smradom kadijo domove, „da jim ne bi na-hudile vještice", se pravi, da jim ne bi mogle škodovati čarovnice. Na Radišah blizu Celovca je bila še pred nedavnim šega, da so med „kaditjem“ streljali z mož-narji (topiči). Pokanje po ljudski veri tudi odganja hude duhove, bese in čarovnice. V Ziljski dolini so svoje dni pri kajenju in kropljenju izgovarjali hišni žegen. Čar bedenja Po stari navadi, ki se je starejši ljudje držijo še danes, je sveto noč treba prebedeti. Ponekod postavijo na mizo blagoslovljeno svečo, ki gori celo noč, drugod pa pustijo goreti vsaj navadno luč. Če luč ugasne, je to po ljudski veri slabo znamenje za novo leto. Navada bedenja je po- nekod svetemu večeru celo dala ustrezno ime. Na Dolenjskem pravijo svetemu večeru „badni večer", svetemu dnevu pa „badni dan", v Beli krajini ima sveti dan ime badnik ali badnjak. Tudi Hrvatom je božič „badnjak", Bolgarom pa „budni večer". Vsi ti nazivi so v zvezi z besedo „bedeti" in odgovarjajo latinski besedi „vigilia“, ki pomeni bedenje in se je na Koroškem kot izposojenka razvila v obliko „bila“ ali „bilja“, tako da je sveti večer znan tudi pod imenom „sveta bila". Ime „badnjak" je v rabi tudi pri Srbih, toda v drugačnem pomenu, vsekakor pa je pomen besede tudi v zvezi z božičem-Srbom pomeni „badnjak" posebno poleno, ki ga na božič položi; jo na ogenj. Pri Črnogorcih tli badnjak od božiča do novega leta neprestano na ognjišču. Kdor pride v hišo, ga podrega, da začnejo odletavati iskre. Tedaj prišlec izrazi domačim željo, da bi imeli pri hiši toliko otrok, živine, ovac idr., kolikor isker se je utrnilo iz polena. Isto šego imajo tudi Bolgari, poleno pa _se pri njih imenuje „budnik“. Šega je star način čaranja v srečo. Valvasor je v svoji knjigi Slava voj; vodine Kranjske pred tristo leti opisal podobne šege tudi pri Slovencih, ni pa omenil, kako se je pri njih imenovalo tako poleno. Vsekakor so goriški Slovenci še v preteklem stoletju polagali na odprto ognjišče takšno poleno, ki so ga imenovali „božič" ali pa kratko malo „čok“, kakor poroča Ivan Navratil. Povsem naravno je, da je šega izginila povsod tam, kjer je štedilnik nadomestil odprto ognjišče. Ta šega je bila razširjena P° vsej južni in srednji Evropi, pri Nemcih se je žareči panj imenoval „Christbiock“, pri Francozih pa „calendeau“. V šegi se je izražalo starodavno češčenje ognja in čaranje z ognjem, kakor so ga nekoč npr. izvajali stari Rimljani ob novoletnem praznovanju rojstva ali pomlajenja .nepremaganega sončnega boga" in ga je opeval že stari rimski pesnik Ovio pred 2000 leti. (Fasti lv 781-785). Zdi se, da je tudi celonočno božično bedenje v zvezi z nekdanjim češčenjem sonca, domnevo bi utegnilo podkrepi*1 dejstvo, da npr. Srbi še dane5 pravijo, da se o božiču sonce rodi, češ „sunce se radja", ter da južni Slovani prebedijo božično noč pod milim nebom, kot da h' hoteli biti tam priče pomlajenja sonca. DOMAČE PODJETJE V OSRČJU CELOVCA: Vetrinjsko obmestje/Viktringer Ring 26, Telefon: (O 42 22) 56 5 15 /17 Prenovljeni in povečani prostori — poseben oddelek za popolno ponudbo pisarniških potrebščin. Knjige, plošče, kasete in revije domačih in tujih založb. Posredujemo tudi strokovno literaturo v vseh jezikih. Razstave likovnih del domačih avtorjev so prosto dostopne v poslovnem času (od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, v sobotah pa od 7.30 do 12.00). __ v Veseliva se Vašega obiska! Marija Krušic in Jože Gregorič Bilčovs Celovec Hodiše Marija na Zilji Velikovec Kotmara vas Radiše Št. Jakob v Rožu Djekše Borovlje Dobrla vas Glinje Sinča vas Ledince Pliberk Ziljska Bistrica Št. Janž v Rožu Škocijan Bače Šmihel nad Pliberkom Železna Kapla Šmarjeta v Rožu Št. Primož Podravlje Žvabek Sele Galicija Podljubelj Globasnica Ločilo Škofiče Miklavčevo Kmečke gospodarske zadruge Borovlje Brnca Dobrla vas Globasnica Št. Jakob v Rožu Št. Janž v Rožu Pliberk Ppdravlje Škofiče Železna Kapla se priporočajo za izvedbo vseh Vaših denarnih poslov — Ekspresno prenaka-zovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo — Menjalnica po najugodnejših tečajih — Vsi devizni posli — Sa-feji — Depot knjižic in vrednot — Poštni predali — Nočni trezor • Sprejemajo vloge na hranilne knjižice, Premijsko varčevanje, Stanovanjsko varčevanje, Varčevalna pisma • Vodijo Vaše žiro račune in mezdne konte • Izvajajo plačila in nakazila • Dajejo posojila in kredite po ugodnih pogojih • Posredujejo pocenjena posojila za kmetijstvo, obrt in gostinstvo Dobavljajo gospodarske in gospodinjske potrebščine, semena, gnojila in vseh vrst stavbeni material. Cene, plačilni pogoji in dostava so ugodni! Živinorejske zadruge Globasnica Libuče Št. Primož Žitara vas Zveza slovenskih zadrug v Celovcu