93, štev. V Ljubljani, torek 15. aprila 1919. DimaSilja številka obsega 6 strani« Velja v Ljubljani in po pošti: Jeto ... K 84--W !et* , . . „ 42*— ?«fl ■"> a»t»ee. . „ , 2a inozemstva ** wt« .teto nsprej K 9i poi Jei® „ „ 5$> — **'iatrt les n „ „ 2G-— ** *.» SKfifSC „ s — @ 1 k -*>» pismene caroebe bm ijHtSnjatve denarja sc ne suoremo ozirati. Karuiniki nuj poMljajo naroiinino "*• - '"ujci. “SH® 't 1‘0'pf ■‘rf :U1. «H i ter 45 m* ' "'•'' •ti * aa enkrat 4^ ^"-rat porjust. S ‘-JiJV Uiedaifttoo je na Starem trgu štev. 19. Telefon žt.ev. 36«, Upravci&t™ je na Marijinem trgu =——— gter. 8. Telefon št*Y. 44. . Izhaja vsak. dah. zjutraj.. Posamezna številka velja 4<3 vinarjev. Vpratajem jjlede inserator I. dr. se maj priloži tu udgrovor dopiniiJca ali mamka. — Dopisi naj se £nuridrq]o. — Rokopisi bo ne vraCuio. Grozna nesreča v vlaku pri Sevnici.. Italija za sporazum z Jugoslovani? — Boljševiška agitacija v Italiji. socijalisti v opoziciji. — Židovski kapital v Sloveniji. Slovenski Kaj pa ovaduhi?! O teh psih na Hrvatskem in Bosni Pfecej pišejo. Žalibog, da je vse to Samo špektakel, ki je dobil celo svoje Poverjeništvo. Kaj je pa treba rokavic z3 to reč: res, da so ovaduhi najokusnejša žival, toda da se jih tudi Srez rokavic prijeti. Le politično čistim, neomadeževanim ljudem dajte zadevo v rešitev, pa ne bo treba nobenih ceremonij. Kdaj se bomo pa pri nas v Sloveniji lotili te nadvse hvaležne naloge? Ali jo sploh imamo na programu ? Nekam čudno tiha je slovenska javnost v točki ovaduštva kakor bi molk o tem spadal pod pojem politične dostojnosti. Izgleda tako, kakor bi ne bilo cvetelo in rodilo sadov. Toda ovaduštvo je cvetelo in imelo za marsikoga naših najboljših mož katastrofalne posledice. Zato zahtevamo, da se brez odlašanja sestavi komisija, pa ne prešte-V«lna, ki se jo poveri z nalogo, d a rzsledi na Dunaju politične (o v ?. d u š k e) spise ljubljanske P°licije in te spise spravi do-mov, jih pregleda in napravi Heizprosno poročilo za javnost. Imena članov komisije naj vlada pred poverjenjem objavi in počaka na javno mnenje o posameznih elanih. ^ Da se izžge gnoj iz naše družbe je nujno potrebno, da se kaznujejo ovaduhi, ki imajo na vesti življenje in zdravje naših najboljših mož-bore e v. V dotičnih spisih se bo našlo mnogo ovadb, takoršna je naslednja: »Poročilo o dr. Ivanu Lahu, glavnem »redniku ljubljanskega dnevnika »Dan“. Povodom otvoritve belokranjske železnice se je opazilo, da je dr. Ivan nosil prstan srbske „Narodne obrane” (prstan z mrtvaško glavo). Pri tej priliki se je dr. Lah izrazil tako-le: PJaz sem itak Srb in pojdem na Srbsko." Priča: g. Stefan Trška n, župnik v Šmihelu pri Novem mestu, Ivan Ko le ne c, tajnik SLS v Ljubljani. Dr. Ivana Laha je menda sedaj ljubljanski župan nastavil na mestnem magistratu." Morda hodijo pisci takih in enakih ovadb sedaj po Sloveniji in oznanjajo ter dajejo nauke o politični dostojnosti in se zgražajo, če jih človek po zasluženju opiše. Kaj je bila posledica gorenje ovadbe, bo morda slovenski javnosti znano: Dr. Ivan Lah je sedel 4 mesece v preiskovalnem zaporu in bil nato čez nekaj časa odpeljan v internat v Mittergrabern, kjer je bil zopet dve leti. Kaj je tam in pozneje prestal, o tem nerad govori. Toda kdor ga je poznal kot mladeniča polne življenske sile in ga vidi danes telesno strtega, opirajočega se na palico, ta ve, kako je bilo trpljenje, ki mu je vzelo vse in edino kar je imel — zdravje. Njegovi ovaduhi pa hodijo nekaznovani po Sloveniji. Politična dostojnost pride brez pridig, ko se izslede in izžgejo ovaduhi in s tem gnjev poštenjakov! Zato naj vlada ne odlaša! —c. Dr. B. R. Narodni zakladi pod zemljo. Vojska je šele pokazala široki javnosti, kako važna je produkcija premoga za vse gospodarsko življenje; vprašanje zadostne preskrbe železnic, industrije in gospodinjstva s tem za človeštvu neobhodno potrebnim kurivom daje veliko posla vsem vladam in posameznemu državljanu. Radi tega se tudi ni nikdar toliko diskutiralo o problemu dobave premoga kakor v zadnjih letih, in vsak dan prinašajo časniki članke strokovnjakov in interesentov s predlogi, kako odpraviti pomanjkanje premoga. To pomanjkanje premoga je v prvi vrsti posledica nazadovanja pri dobivanju premoga, pa tudi zvišana potreba železnic ter vojnih industrij igra pri tem zelo važno vlogo. Pre-mogokopi ne dajejo več toliko premoga kakor prej, kar Ježi v vojnih razmerah; vsekako se produkcija ni bolj poslabšala, kakor v drugih panogah industrije. Našo javnost zanimajo v prvi vrsti razmere pri trboveljski premogo-kopni družbi, ki producira ogromno večino premoga za našo potrebo. Premog je treba spraviti iz zemlje, ali pa se ga more dobavati vrh zemlje (nad dnevom, kakor se glasi tehnični izraz), to slednje pa le pri ugodnih razmerah. Vsekako sc dobivanje nad zemljo bolj rentira, kakor spravljanje iz zemlje; vsled velikega napredka tozadevne tehnike (Bagger- und Ab-raumtechnik) je dobivanje premoga nad zemljo celo tam mogoče, kjer pred kratkim časom ta način dobivanja ni bil izvršljiv; posebno pri premogokopih za rujavi premog je to edino mogoča obratna oblika, pri kateri se more v večji meri uporabiti stroje in pred vsem neizvežbane delavce. Tudi pri otvoritvi novih pre-mogokopov se more z obratom nad zemljo doseči mnogo večjo produkcijo in mnogo prej nego pa z obratom pod zemljo, kar je naravno. Da je mogoče celo pri težkih razmerah uporabiti to vrsto produkcije premoga, namreč nad zemljo, in da je taka produkcija koristna za podjetje, to doka- zuje razvoj produkcije nad zemljo pri trboveljski premogokopni družbi; že leta 1910. se je začelo dobavati premog nad zemljo, in se je na ta način produkcija trboveljske družbe že pred vojsko znatno povzdignila ter bi leta 1915, ako bi vojska ne bila izbruhnila, samo ta vrsta produkcije dala na leto 5,000.000 g, kakor je bilo preračunjeno. Takoj po izbruhu vojske so železnice in industrije stavile take zahtevke po premogu, da bi se jim nikdar ne moglo ustreči, ako bi dobivanje premoga ne bilo žeupejjano ; kajti dobivanje pod zemljo se je vsled vpoklica vseh izvežbanih delavcev zelo poslabšalo; vpoklicanje najbolj sposobnih delavcev v vojaško službo je bila napaka, ki se še danes maščuje. Za delo nad zemljo se je med vojsko lažje dobilo delavce za silo; radi tega je bilo mogoče produkcijo vzdržati ha primerni višini in pri tem kolikor toliko varovati rentabiliteto premogo-kopa. Na stroge ukaze vojnega mi-nlsterstva iti minlsterstva za javna dela pa se je tudi pri tej vrsti dobave moralo postopati tako neracijonelno, da so nastopile razne težkoče, ki so se Še povečale, ker se je rudarje ne-prenehoma vpoklicevalo v vojaško službo; te težkoče so zlasti nastale vsled posipanja zemlje. Računalo se je splošno, da bo vojska kmalu pri kraju, in se bo radi-tega na povelje centralnih oblasti skrbelo v prvi vrsti za to, da se kolikor mogoče nemoteno dovolj premoga spravi na dan: pri tem pa se je mislilo na to, da bo po vojski dovolj prilike, posledice neekonomičnega, od višjih oblasti zapovedanega ravnanja hitro in lahko popraviti, posebno obrabljene stroje in druge naprave obnoviti. Toda vojska in ž njo združene neugodne razmere so trajale • ADlMflR LEVSTIK, 70. nadaljevanje. Višnjeva repatica. Nina, katero so bili tolikanj učili in navajali, kako naj omreži aristokrata, je izpregovorila žnjim jedva pet, šest besed, zato pa se je lizal z Grabun-čevo Doro, kakor so čivkali drugi dan vti vrabci na strehah 1 In zraven še Egonova budalost, barabski pretep sredi veselišča, ki utegne roditi nedogledne posledice: kaj bo, če preskoči Košmelj h klerikalcem? Tepec jc res da, kakor vsi, zato pa tudi ugleden 6\ovek; par sto glasov je pri vragu, škoda besede občutil vzlic razočaranju vendar nekakšno_ zado- J hiši na Cesarskem trgu. Smučiklascve sanierso se ščenje nad dogodki veseličnega dne: urice, ki jih je a • - - -• -J 'tem! Eh, Smučiklas je bil a bi skočil iz kože... v hudih izkušnjavah, Sarmo dvoje ga je tolažilo. Prvo je bila goto-?st, da grof ni zameril ničesar, še tistega ne, kar Sl je štel naš voditelj po svojem poznanju ljudi v etiko napako; in drugo — familijarnost visokega £°sta, ki se je bil spustil tako po domače v splošno k^elje, da se ni pomišljal biti pijane s Smuči-' asona vred in niti drugi dan ni pokazal najmanj-'e8a anamenja sramu ali kesanja. Bogve zakaj je Prj nas tako, da se zbližaš in zbratiš s človekom e e takrat prav docela, kadar sta skupno ok6pala kr ° ,v. pijači. Ob polnem kozarcu se prijateljstva r' '-ujejo in navadno tudi pokopavajo; kdor ni praz-?val s teboj misterijev alkohola, ni tvoj in ti nisi Jegov. Smučiklas je imel potemtakem prav, ker je preživel grof tisti večer za njegovo mizo, so bile podrle marsikak plot med njima, popito in prelito vino je bilo odplavilo dobršen del vseh ceremoni-jalnih razlik. S tem, da se je napil med našimi prvaki ter se takorekoč dejansko priznal človeka, je bil »nezakonski sin zelo, zelo visoke osebe« zapustil oholi piedestal in odprl vsaj nekaterim izvoljenim ravno pot do svojega srca; o radost, c vrtoglavo poveličanje! Ali se ni skrival v tem dragocenem priznanju slovenske samobitnosti obred, pomemben in častitljiv kakor ustoličenje vojvod na Gosposvetskem polju? Smučiklas je vedel, da se zgodovinske posledice toli važnega dogodka ne morejo pojaviti čez noč; zato ga je sklenil vpoštevati predvsem v svojih osebnih načrtih. Posihdob ni bilo več treba hoditi okoli visokega znanca kakor okoli Boga v monstranci; namesto dosedanjega cincavega oklevanja je smel biti 2 njim odkrito domač, kakor je pristojalo njegovi grčavi in malo izbirčni naturi. Grof sam se je vedel zelo izpodbudljivo; par dni po veselici je priredil Smučiklasu in drugim ožjim znancem na svojem domu večer, ki je zadrgnil vez intimnosti še tesnejše; z Nino in Egonom se je vozil v avtomobilu na izprehod, in dasi nikakor ni zanemarjal Pohlina, je vendar porabil vsak tre-notek, ki ga je utegnil prečebljati v družbi odvetnika, presrečne gospe Antoinette in drugih stebrov našega meščanstva, ki so se zbirali v gostoljubni uresničevale: njegov dom je postajal središče sveta, ki se je vrtil okoli grofa in rastel neprestano, pri-tezaje vsak dan nekaj novih skakačev v kolo svojega novega plesa. Izjemoma se je zgodilo, da je našel grof odvetnika samega; gospa Antoinetta je imela topot resnično migreno, Egon in Nina sta hodila vsak po svojih potih, in tudi gostov še ni bilo videti. Prijetna tišina je vladala po hiši in mehko popoldansko solnce je sijalo v sa!on, baš na portret plemenitega Buttertopfa, ki se je šopiril v težkem zlatem okvirju ; grof jc bil spoznal sliko na prvi pogled, da ni stara, marveč narejena po bogve kakšni slabi fotografiji.. . Nesmrtni Luka Piruh, ki je portretiral toliko naših odličnjakov, da je nedavno umrl gladu, je moral posaditi slavnega prednika po izrvečnem naročilu gospe Antoinette na. konju in mu dati vojskovodsko palico v roke; zadaj se je videlo na eni strani rdeče zagrinjalo, na drugi pa konjeniška bitka med husarji in kirasirji; bilo je vsekako dosti gledanja za pet* deset kron. Odkar je visela ta dika na svojem mestu, niso vodili nobenega obiska drugam nego v salon, in vsak je moral sesti tako, da jo je imel naravnost pred očmi; gospodična Nina je razodela, kdo da je bil junak in kako se je pisal, in mati je začela povest o njegovih zaslugah, ki je le malokdo še ni znal na pamet... (Dalje) dalje, premoga se je rabilo vedno več, predpogoji za zvišanje produkcije pa so postajali vedno slabši. Te razmere se niso mnogo zboljšale po vojski, in zato je treba misliti, kako se bodo našla pota in sredstva, da se produkcija zviša. Zvišanje produkcije pri starih premogokopšh in otvoritev novih je radi pomanjkanja sposobnih rudarjev še vedno težko; večjo produkcijo premoga je pri teh razmerah mogoče doseči le na ta način, da se povsod, kjer je mogoče, odpre premogokope nad zemljo, tudi če bi stroški produkcije bili večji nego pri dobavanju pod zemljo. V premogokopih Trbovije in Kočevje se je premog že pred vojsko dobival nad zeljo, toda ta razvoj gre počasi naprej, ker se ga med vojsko zavirale gori navedene razmere. Sedaj dela nad zemljo 9 strojev za trebljenje. V enem „šihtu“ je mogoče napraviti 200 do 1000 m3, kakor so pač razmere zemlje (vapnenec, pesek itd.) tako, da se more z 9 stroji na leto spraviti več milijonov kubičnih metrov vrhne zemlje in na tak način odkriti premog. Tudi v Rajhenburgu so se razmere v toliko preiskale, da bo tam mogoče obratovati nad zemljo v veliki meri in sicer zaenkrat s 3 stroji, pozneje pa mogoče tudi z 10. Sedaj se gradi v Rajhenburgu 5 km dolga normalnotirna premogokopna železnica od postaje južne železnice do separacije, ki se bode zidala, ob enem pa 6 km dolga ozkotirna železnica do projektiranega rudokopa nad zemljo. .Trboveljska družba ima v svojem programu razne investicije, ki se vsled vojske niso mogle popolnoma izvršiti, posebno radi pomanjkanja delavcev težav pri dobavi strojev in materijala, ki nezmanjšano trajajo še dalje. Kakovost materijala, ki je na razpolago, je vedno slabša, stroji in orodje se vedno bolj obrabljajo, obnova pa je sedaj težko mogoča; že pred meseci naročenih strojev in orodja ni mogoče dobiti preko meje vsled transportnih in drugih težkoč. Velikojviogo igrajo tudi slabe razmere glede prehrane, kar posebno upiiva na delomožnost rudarjev. Ker tedaj ni mogoče, da bi rudarji svoje potrebščine ceneje dobiii, zato pa se mora zvišati njihov zaslužek, da se pridruži na ta način vsaj boljše elemente v premogokopih. Že sedaj je opažati, da primanjkuje kopačev. Profesijonisti zaslužijo izven rudnikov po navadi dvojno plačo kakor oni, ki delajo v jami: pri tern pa je učni čas kopača ravno tako dolg, kakor pri rokodelcu. Premogo-kopne družbe se postavljajo na stališče, da morejo svoje delavce le tedaj dobro plačati, ako se jim zasigura primerno višje dohodke, kar je razumljivo; le na ta način, da se plačujejo večje mezde, se more pridobiti več rudarjev in zlasti zvišati produkcijo, ker se rudarji z boljšo plačo morejo boljše hraniti. Razmišljanje in tožba ljudskošolskega učitelja. (Konec.) Na vsak način pa naj izgine „nad“ izpred »učitelja", ker Isti kot preoblečen „ober'‘ nima domovinske pravice v Jugoslaviji, ki poštenega dela ne sme in ne bo plačevala z naslovi. Da kot vzgojitelj uspešno vršim svojo nalogo, si moram pridobiti zaupanje in ljubezen otrok, pa tudi zaupanje in spoštovanje pri njih starših. Ti pa se medseboj ločijo po stanu, po verskem in političnem mišljenju. Svetujte, kaj naj storim kot vzgojitelj, da si bom svest zaupanja vseh! — Pravičen hočem biti vsem. V to svrho za vedno odložim strankarski plašč, izpopoinujem samega sebe, z dobrim vzgledom in nasvetom pa stopim kot Ciril iz Soluna v njih hram. Če vstopi še Metod, bo mir ljudem na zemlji. Uspešno vvgojevalno delo stavi še drug nič manj važen pogoj: učitelj-vzgoji-telj ne sme biti državni suženj, kot je bil v rajni Avstriji. V svojem razmišljanju se spomnim tudi raznih šolskih svetov in gospodov Glavni vzrok pomanjkanja premoga je po trditvi premogokopov to,„, da se cene premoga niso primeroma tako zvišale kakor cene drugih predmetov, katerih cene se še vedno drže na isti višini. Vsled tega se premogo kopi branijo napraviti velikopotezne investicije, češ, da se večjo produkcijo more doseči le s primernim ojačenjem te industrije. Ojačenje premogokopov je po njih mnenju tudi radi tega, da se nalože primerne rezerve v svrho, da se sc po sklepu miru brez težav obnovijo in popravijo stroji, orodje, poslopja itd. Sicer premogskopi po vojski ne bodo kos ustreči velikim zahtevam, novi premogokopi bodo prepozno nastali, in prosto delavstvo bo brez posla. Angleški in francoski premogokopi po vojski ne bodo producirali toliko premoga, da bi mogli Italijo in Balkan zadostno preskrbeti, tudi bode pomanjkanje tonaže na morju, tako da bodeta Italija in Balkan za premog plačevala zelo visoke cene. Če se tedaj produkcija v jugoslovanskih premogokopih dvigne, potem bode mogoče premog celo izvažati, kar je za našo valuto velikanske važnosti. Druge industrije bodo vsled pomanjkanja suT rovin mogle proizvajati komaj za domačo potrebo, tako da za izvoz v prvem času^ ne bodo prišle toliko v poštev. Naše bogastvo na premogu mora tedaj posebno v prehodni dobi mnogo prispevati k ojačenju našega gospodarskega življenja, ako se pravočasno potrebno ukrene. Za izvoz potrebne množine pa je mogoče samo tedaj dobiti iz zemlje, ako se upelje delo nad zemljo, kjer je koli to mogoče. Produkcijo premoga v rovu bode težko zvišati, ker primanjkuje izvežbanih kopačev, posebno pa pri trboveljski družbi vsled specifičnih terenskih razmer v njenih premogokopih. Če tudi bi dobivanje nad zemljo bilo dražje, nego ono v jami, vendar se bo produkcija nad zemljo pri visokih cenah v inozemstvu še vedno zelo rentirala in bo tudi potrebna iz gori navedenih valutnih razlogov. Pozabiti se ne sme, da za dobivanje nad zemljo zadostujejo ne-izvežbane moči, katerih se po vojski ne bode manjkalo, ker druge industrije zardi pomanjkanja surovin ne bodo mogle delati. Forsiranje produkcije premoga je pa tudi radi tega važno, da se v prehod nji dobi zaposli velike delavske mase, ki bodo proste; tak način zaposlenja delavstva bo za naše gospodarsko življenje prej imel videu uspeh kot pa zaposlenje delavstva pri drugih neracijonelnih delih, katera bode država morala začeti, da se brezposelnim da zaslužka. Razširjenje premogove produkcije ne bode tedaj samo odpomoglo potrebi doma, ampak bode preskrbelo tudi premog za izvoz, in bode bistveno prispevalo k temu, da se zmanjša armada brezposelnih. nadzornikov. Narod da stanove in edino tem gre pravica do šolskih svetov, nikar pa ne nasilnim političnim strankam in političnim korporacijam. Vsak stan v pristojnem šolskem okolišu naj da iz sebe po enega odbornika krajnemu šolskemu svetu, vsak stan oziroma stanovska zadruga v okraju, okrožju, pokrajini pa istotako okrajnemu in višjemu šolskemu svetu. Tern šolskim svetom seveda ne bodo nače -iovali višji politični uradniki ampak pedagogi. Naravna posledica bo popolna ločitev šole odpeli-tike. V blagor človeštvu in narodu bo hodila šola svojo božanstveno pot. Na Štajerskem je začasa Avstrije krajni šolski svet pošiljal v učilnico svojega »ogledo", okrajni šolski svet svojega .»nadzornika" ali „inšpektorja“, deželni šolski svet pa »deželnega šolskega nadzornika". Okrajnega šolskega nadzornika je učiteljska hudomušnost zahrbtno zvala „bavbav“ in sicer zato, ker se je navadno tihotapski priplazil v šolsko poslopje z „dobrim‘‘ namenom, da „inšpicira“. Za svojo osebo sem tega-lc mnenja: ako nam višje šolski oblasti hočete vsiljevati »inšpe-ktorje", potem je logično, da se zovete /Položaj na Koroškem. Slovensko pleme našega naroda, ki je med vojsko radi svojih simpatij do entente pretrpelo najhujša preganjanja, smatrajo eritentni diplomati kot ugoden kompenzacijski objekt za naše dosedanje zatiralce Nemce in Italijane. S krvavečim srcem zasledujemo dan na dan poročila, ki prihajajo iz pariške mirovne konference, ki določuje našo bodočo usodo proti nam, S srdom in gnjevom v srcu moramo gledati, kako teptajo »prijatelji" malih narodov našo pravico samoodločbe in kako se žrtvujejo naši narodni interesi našim severnim in zapadnim sovragom. Nasproti našemu plemenu nastopa ententa vsled nepoznanja etnografičnih in gospodarskih razmer po istih metodah, ki jih je uporabljala proti nam že stara propaia Avstrija. Nas smatrajo v Parizu danes samo kot avstrijski narodič in ne kot Jugoslovane, čeravno je iznikla velika ideja ujedi-njenja treh jugoslovanskih plemen v naši sredini in med napori pognala najmočnejše korenine. Povsod kjer le morejo, nam delajo ententne države zapreke. Koroška bi bila gotovo že zasedena, ko bi ne bila posegia vmes amerikanska komisija v Gradcu. Ta komisija nam je zabranila vsako nadaljnje zasedanje slovenskega dela Koroške. Vezala je naši vojski roke, izročila naše koroške brate iz nezasedenega ozemlja najhujšim persekucijam in druge, ki so imeli srečo, da so pobegnili nasilnostim od strani nemških band, izročila bedi pregnanstva. Vse to najbrž v imenu najčistejšega človekoljubja. Dobro se spominjamo še sledečega dogodka v .Velikovcu: Pred odhodom amerikanske komisije je izjavii amerikanski polkovnik Miles pred Kandutovo gostilno v prisotnosti našega polkovnika Bleiweisa, vladnega tajnika Rakla, dr. Ehrliha In dr. Petra, da bo stranka, ki bo kršila premi rje najstr ožje kaznovana. Nemci so po tem dogodku kršili že neštetokrat premirje. Zato vprašamo ali je veljala ta grožnja amerikanskega polkovnika samo za slučaj, da bi naše čete kršile premirje. Popolnoma smo uverjeni, da bi gospodje Amerikanci gotovo našli kazenska sredstva v slučaju kršenja premirja z naše strani. Ali velja tudi tu dvojna mera? Položaj na Koroškem je v očigled zmirajšnjega kršenja p: emirja od strani Nemcev nevzdržljiv, Ali bo to, kar je jasno tu vsakemu otroku, uvidela tudi ententa? Prosimo, ko vpošljele denar na naše upravnišlvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali zii kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. m. gag«■■■—■»*■ r. UllJJBLUlUtUUJ- 1- okrajni oziroma višji šolski »inšpektosat ali »nadzorništvo". Vstrajate pa pr: naslovu „svet“, pa nam pošiljajte šolske ..svetovalce" ali ..svetnike", katere sprejmemo z odprtimi rokami. Izjavim odkrito, da kot vzgotitelj nimam prav nobenega rešpekta pred,.inšpektorjem". Upam, da govorim iz srca vsem vzgojiteljem, ako rečem: šola in vzgoja zahtevata »svetovalca", »inšpektorja" pa ravnodušno prepustimo tobačnim tovarnam in živinorejskim zavodom, katerih vodstvom lahko pcšiiiajo svoje uradne »pozive". lil/ \ Te dni so okrajni šolski sveti vsled odloka višjega šolskega sveta pozvali šolska vodstva, da poročajo, kako se vrši nadzorovanje šolskih otrok pri obveznih verskih vajah, zlasti pri šolski božji službi ob nedeljah in praznikih. Zadnji odstavek odloka se glasi do-slovno: »Poročilom poedinih šolskih vodstev je. priložiti tudi posebno izjavo katehetov na poedinih šolah o njihovih opazovanjih glede te razmere". Tožil sem, da je bil učitelj v nasilni in demokratični Avstriji državni suženj, nikdar pa ni bil šolski vodja pi Trpljenje tržaških Slovencev. Iz Trsta nam poročajo: Trpljenje Slovencev v Trstu je naravnost neznosno. Italijanom se je z nečuvenim na-siijem — Nemci so v tern oziru res pravi šušmarji napram iialijanom — posrečilo, da so v par mesecih uničili vsako slovensko društveno življenje v Trstu. Slovensko petje je sploh prepovedano. V Barkovljah so karabinerji odstranili napis pevskega društva »Adrija", ki je obstojal tam ze 23 let. Tako postopajo tudi drugje. Od vsega našega nekdaj tako razitega narodnega in društvenega življenj? nam so ostale samo še gledališke predstave. Naše ljudstvo molči, trpi stiska pesti in upa... Ali zaman? bicer vlada v Trstu splošna nezadovoljnost. Gospodarske razmere so vedno obupnejše. Med treznimi elementi — tudi onimi italijanskega mišljenja ^— prevladuje vedno bolj prepričanje, da je Trst kot de! Italije obsojen v gospodarsko smrt. Meso se dobi samo dvakrat na teden 28 do 34 kron kg, druga živila niso razmeroma nič cenejša, nego v Ljubllani. Prometa m sploh nikakega, brezposelnost je dosegla svoj vrhunec. Vse kaže, da bo na Glavnem trgu in Korsu rasla trava. Naše severne meje. Kaznovani mariborski tihotapci. Kakor s* časopisi že poročali, se je posrečilo dne 26. marca t. j. v Mariboru zaseči dva vagona masti in slanine, ki so jih nameravali iztihotapiti z ententnim živilskim vlakom v Nemško Avstrijo, Udeleženca, nemškeavstrij-skega državljana . višjega revidenta južne železnice Frica irrla iz Gradca, trgovca Steva Radovanoviča iz Zagreba, in trgovca Steva Nasakando iz Karlovca je mestHi magistrat mariborski obsodil zaradi navijanja cen in tihotapstva, poleg zaplembe blaga, vsakega na 20.000 K denarne globe in na šest mesecev zapora. To razsodb# je deželna vlada (oddelek za prehrano) potrdila, Jako da je postala pravo-močna. Železniškim uradnikom v Zidanem mostu, katerim gre zasluga, da se ni posrečilo tihotapstvo, se prizna primerna nagrada. Še ne dajo miru. / n Ljubljanski dopisni urad poroča 'z dne 13. aprila iz uradnega vira: Dne 12. t. m. ob 8.20 zvečer je «em%o topništvo ustrelil* 24 krat na most in okolico južno Dul. Most je n ep o š ko*' dovan. Ob 9. Jop. so Nemci streljal' na našo stražo ob Dravi v odseki* Pliberk in ob 10.30 zv. pri Sv. Petru vzhodno Velikovca. Dne 13. t. m. ob 2. ponoči so prj Lušrriku vrgli nekaj rocnth granat; tudi šolski sluga, ki naj odloke okraj-mh šolskih svetov dostavlja katehetu, da se le-ta izjavi o svojih opazovanjih in izreče sodbo o učitelju. Slišite! Kot vzgojitelj nočem biti nad, pa tudi ne pod katehetom. Predrto kot vzgojitelj v zopetno sužnost, pojdem raje na stare dni s kladvom V roki v delavski stan. Umevno, če nas je bil zasužnil mogočnejši tujec, da hoče zdaj brat brata, tega pa nikdar! ..Največ svetd otrokom sliši Slave! "Pja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto volijo vero in postave.*1 Kakor šola, naj se loči' tudi cerkev od politike po geslu: »Moje kraljestvo fl> od tega sveta". Je pa ta ločitev ne' mogoča, se mora in se bo šoia ločjlu tudi od cerkve. Uverjen sem, da bivša avstrijsko-državna vera ni Kristova in njena cerkev ne Petrova. Nam vsem, ki smo prešli iz Avstrije v Jugoslavijo, nejzadostujeta jugoslovanska srajca in jugoslovansk* jopič. Vse, kar je na in v'nas tujega, nasilnega, hlapčevskega, to vse moramo položiti v grob. Ivan Robnik. Ljubljanski dopisni urad poroča /ž dne 14. aprila ob 11. dopoldne iz uradnega vira: Dne 13. t. m. so Nemci streljali z artilerijo v odseku Dravograd, s strojnicami v odseku Pliberk. V odseku Labud so Nemci obstreljevali z lahko in težko artilerijo tii vasi na južnem bregu Drave. NaSa arrilje rija je odgovarjala na Labud V odseku Dobrava so napadli Nemci in streljali s topništvom na Ovšenice, Orličo vas in BrunnlKif. Nemški napad ni uspel. Naši imajo dva ranjenca. Razne vesti iz Maiibora. n LDU Maribor, 14. aprila. Pred kratkim so med postajama Pragersko >n Slov. Bistrica metali neznani zločinci na nočni vlak Ljubliana-Maribor ročne granate. Ena je zadela poštni ambu-lančni voz, kjer je povzročila veliko škode. — Nernci so včeraj baje pričakovali nemško-avstrijskegaaeroplana, ki naj bi jim donesel od zgoraj v °bliki letakov blagovest o končni pripadnosti Maribora k Nemški Avstriji. Nad Mariborom je res letal letalec, ampak naš, in je motal letake v odgovor na znane letake „Dragi rojakih Včeraj sta prepevala v Kamnici Plavljena nemška učitelja Hanns Sepp ln Maks KOnig po cesti „Die Wacht ^ Rhein“. Slovenci so ju dali legi-^irati. Med legitimiranjem se je vmešal sin tukajšnjega nemškega trgovca Wttgererja, ki je zatrjeval navzočim, da je dovoljeno peti „Die Wacht am Rhein“, češ, da je tu še sporno Ozemlje. — Opoža se, da fungira nemški „Alpenverein‘J še brez kontrole dalje in se ne omejuje le na strokovno delovanje, temveč je razširil svoj delokrog tudi na politično polje, kjer deluje v protidržavnem duhu. — V Fali, potem pri Sv. Duhu in v Št. Lovrencu ter v obmejnih krajih sploh širijo Nemčurji in pod zastavo JSDS. se skrivajoči Nemci boljševizem. Posebno se odlikujejo v protidržavnem in proti-narodnem delovanju v teh krajih naseljeni nemški trgovci in gostilničarji. Med njimi je posebno vztrajen neki Novak,, gostilničar v Št. Lovrencu, ki je kakor znano, pred nekaj časa nahujskal 40 od nemških trgovcev od-y>snih slovenskih kmetov proti trem Jugoslovanskim vojakom, kateri so ntrveli odstranitev Bismarkove slike. Ondotni prebivalci izrecno prosijo oblasti, da Jih osvobode teh elementov, ki zlorabljajo svoje koncesije za proti-državne namene. Politični pregled. p „Daily Mail“ za priznanje države SHS. Ugledni list „Dai:y Mail“ poroča, da Italijani zopet prete, zapustiti mirovno konferenco, če se jim ne prizna pravo do Reke. „Daily Mail“ obsoja tako postopanje in dostavlja: Težko je v ostalem razumeti Postopanje mirovne konference, ki noče razumeti, da je treba, predno se na katerikoli način reši jadransko vprašanje, izvršiti priznanje edinstvenege kraljestva SHS. p Amerika nJ priznala boljše- v«kov. „Obzoru“ se brzojavlja iz Cu-riha, da vesti, s katerim bi Amerika priznala sovjetsko vlado v Moskvi, iz New Yorka službeno dementirajo. ’ p Delavski parlament v Anglljf. Pariški .Journal" pnnaša dne 6. t. m. iz Londona: Dne 21. p. m. je določilo 400 delegatov, v enakem Števila delodajalci in delavci, komisijo, ki naj prouči, če je mogoče oživotvorjenje delavskega parlamenta. Dne 4. t. m. razpravljali o predlogih, katere je Podložila ta komisija, ki predstavlja ®JH.'glasno mnenje 30 delodajalcev in delavcev, tvoiečiti ta odbor. Predloženi program se glasi v širokih Cftah tako: Uvede naj se delavni dan osmih ur za vse industrije: minimum P ače za vse enak; boj čtzurnemu aeiu; reorganizacija skrbstva oslabelim, oinim ter starcem; določitev dobe, aj naj vstopi mladina v tovarne; osnovanje narodnega industrijalnega katerega tvori isto število Ko-podarjev m delavcev. Slednjič usta- Jal«™ KS ainega odbora. ki naj ima Js.Lg?>bltl posvetujoči organ vlade v s#h industrijskih poslih. p Ententni časnikarji so odpotovali iz Reke v Split. Iz Reke javljajo: Entenini časnikarji, ki so se te dni mudili na Reki in Sušaku, so odpotovali s francosko torpedovko v Split. Kolikor se ve, odnesli so o nas najboljše utise. V času njihovega bivanja so obiskali vse ‘jugoslovanske in italijanske kroge. Posedli so tudi p edstavitelje socialističnih strank, kakor tudi oredstavitelie Italijanov, ki ne soglašajo s politiko italijanske vlade. p Italijansko delavsko združenje za samoodločbo narodov. Shod italijanskega delavskega združenja v Miianu zahteva temeljito reformo v političnem oziru in odstranitev militaričnega in državega absolutizma kakor tudi odpravo absolutizma in gospodarskega izkoriščavanja delavstva. Osrednji odbor delavskega združenja stoji na stališču, da ima vsak narod pravico do samoodločbe na podlagi načela svobode in pravičnosti. p Generalna stavka v Italiji v najbližji dobi. Kakor poroča „Cor-riere deila Sera“ sklenilo je vodstva italijanske socijalistične stranke, da se v najbližjem času proklamira generalna stavka v celi Italiji. p Položaj v Italiji resen. LDU Bern, 14. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: „Daiy News“ piše z ozirom na grozečo generalno stavko v Italiji, da postaja položaj v Italiji skoro ravno tako resen, kakor je v Nemčiji. ! P Položaj na Bavarskem. LDU Monakovo, 13. aprila. (Brezžično.) Tukaj se bojujeta 'dva osrednja sveta. Položaj je obupen, ker ovirajo dovoz živil dobro organizirani kmetski sveti. Sosednji Augsburg je zopet pridobljen za vlado Hv ffnanna, Isto velja tudi za mesti Schweinfurth in Aschi-ffen-burg. Zgornja Bavarska je na ta način prešla skoraj izključno zopet k ustavodajni vladi. Bavarska deželna zbornica se snide prihodnje dni v Bambergu. Hi ffmann namerava ustanoviti ljudsko brambo, ki uaj v prvi vrsti obstoji iz organiziranih rudarssih delavcev. — LDU Weimar, 13. aprila. Po poročilu prvega armadnega voja je monakovska garnizija strmoglavila sovjetsko vlado. Vzpostavitev sovjetske vlade se sploh ne pričakuje. Podrobnosti manjkajo. — LDU Bern, 14. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Zavezniki so sporočili nemški vladi, da ne bodo sklenili nikaktga miru s komunist čno bavarsko vlado in da bodo ustavili vse po-šiljatve živil v Monakovo. p Železniški materijal za Romunijo, Čehoslovsško in Poljsko. — Angleški ln amerikanski glasovi o* usodi Reke. LDU Bern, 14. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Vihovni gospodarski svet zaveznikov je razpravljal v pon-deljik in v sredo o pošiijatvah železniškega materijala Romuniji, Ceho-slovaški in Poljski. — Angleško in arnciikansko časopisje razpravlja o vprašanju Reke in se izjavlja v glavnem za dva načina rešitve. Nekateri listi pravijo, da bo Reka proglašena mednarodnim mestom. Drujji sodijo, da bo pripadla Jugoslaviji. Prevladuje vtis, da bo končno obveljala kombinacija, po kateri bo imela Jugoslavija suvereni*eto nad Reko, k: bo prosto me;to. J**dro vsega tega razpravljanja je, da Reka ne bo italijanska. Pokrajinske vesti. kr V Brežicah je otvoril odvetniško pisarno g. dr. Gustav Rosina. Pisarna se nahaja na Glavnem trgu v nekdanj Mrazovi hiši št. 11. kr Celjske novice, Radi vohunstva so zaprli 23 letnega E. Reiterja, ki se je klatil po mestu brez dela.— Vodstvo trgovske šole je prevzel ravnatelj B Serajnik. — Za upravitelja mestne bolnice je imenovan g. Ivan Prekoršek. — Za poveljnika vojaške rezervne bolnice je imenovan gospod dr. VI. Brezovmk. kr Slovenji Gradec. Dne 7. aprila je minilo ravno eno leto po slovitem št. janžkem shodu, na katerega so prišli zadravski in slovenjegraški nemškutarji z batinami, da bi razgnali in pretepli mirno zborujoče Slovence. Da se ta roparski napad ni posrečil, gre hvala zlasti Šmarčanom, ki so naložili v silobranu en seženj drv nemškim kulturonoscem na hibef. Vsi evropski časopisi so pisaii o tem dogodku. Tudi se je uvedlo sodnijsko postopanje proti nemškim napadalcem; seveda je zavlačevala črno-žolta justica sodnijsko postopanje, tla je še pred rešitvijo prišlo do razsula avstrijske države. Čudimo pa se, da se slovenska sodnija ne zmeni več za to še nerešeno, vendar reš tve potrebno zadevo. Državno pravdništvo, kje leži dotični akt? Le na svetlo ž njimi Ako bomo vedno tako galantno postopali z nemčurji in priseljenimi Nemci, potem jim bomo morali še vnaprej sna-žiti čevlje. Odkupimo jim korajžo, kr, jim dajejo letaki iz nemških aeropla-nov! kr Finančna straža v Leskovcu pri Ptuju Akoravno je bil bivši finančni nadpaznik Franc Pavline zavoljo navijanja cen pri vinu kaznovan z globo od 500 kron in je moral zapustiti službo brez pokojnine, še biva vedno1 v finančni kasarni. Davčni urad je obdačil vodjo finančne straže rešpi cienta Stieglietza kateri deluje skupno s Pavlincein zavoljo trgovine z vinom pri osebni dohodnini za leto 1917. Pretekli mesec so pripeljali kmetje šest sodov vina v finančno kasarno, katere so vozniki čez nekaj dni odpeljali na Ptuj. Za koga je to vino? Vinko Stoklas, vinski trgovec v Leskovcu je žgal leta 191/ brezplačno vinske droži 1 Ni se pri njem zaman pilo vino ! 1! Narodi.a vlada v Ljubljani je sicer odstavila Stieglietza zavoljo njegovega nemškega mišljenja. Ta pa se je s svojim pristašem Pav-lincem, ki se odlikuje posebno pri navijanju ceri, peljal v Ljubljano, češ, eden drugemu pomagajva, pa bova spet prijetno trgovala z vinom, k gospodu poverjeniku! In čez par tednov je bil spet nastavljen. Sta povedala, tamkaj, da trgujeta z vinom, da ne plačujeta nobenega obrtnega davka, da je bil že eden kaznovan zavoljo navijanja cen??? Sta povedala, kako so streljali kmetje za Stieglietzom ? ? Je li povedal rešpiciant Stieglitz gospodu poverjeniku v Ljubljani, kako je on predpisal službene ure nad-pazniku Pavlincu, da je ta lahko pokupil tolike količine viria? Je-li on naznanil višji finančni oblasti v Mariboru, da trguje Pavline z vinom? Sedaj so tukaj nastavljeni štiri finančni nadpazniki, ter imajo po njih izpovedi še preveč opravka! Kako je bilo mogoče, da je takrat Pavline tako lahko trgoval z vinom, akoravno je bil tukaj samo on z respicientom Stieglit-zom. Ne morejo spoznati tega človeka v Ljubljani ? Katastrofalna eksplozija v vlaku pri Sevnici. Eksplozija v vlaku II. razreda. — Mrtvi in ranjeni. , . Zagreb, 13. aprila. Včeraj se je dogodila v večernem vlaku med postajo Loko in Sevnico, v vagonu I. razreda, strahovita eksplozija. Ravno ko je bil vlak v polnem diru, začula se je v enem delu II. raz-seda strašna eksplozija, ki je nastala vsled tega, da se je na sedaj še nepojasnjen način vnel bencin, ki ga je imel seboj neki potnik. Na mestu se je pojavil oge ij, ki je naenkrat objel ves vagon, kakor še dva sosednja voza, ki sta bila natlače a potnikov. Požar se je razširjal z izredno hitrico, a vlak je dirjal naprej še kakšnih 7 kilometrov, ker ni vlakovodja takaj zapazil požara. V natlačenih gorečih vozovih so se odigravali strašni prizori. Potniki so začeli goreti enaki živim bakljatn, nemočni, prepuščeni strahovitemu elementu, povsod obkoljeni s plamenom. 6 jih je skočilo iz vlaka, ko je bil v največjem diru — 50 do 60 km — Pii tem je obležala neka Zagrebčanka, katere identitete še ni dognana, na mestu mrtva, drugih pet pa je dobilo težke poškodbe. Del ranjenih je ostal v Sevnici, ostale so odpeljali v Zagreb. Izkrcanje nesrečnežev je bilo nekaj groznega. Nekatera telesa so bila popolnoma z oglenela, a večina je bila ožgana po licih in laseh. Strašen klic stokanje in vzdihovanje! Od nesrečnežev so pripeliali v Zagreb 1 mrtvo truplo, okrog 40 težko ranjenih, a 30 lačje ranjenih je ostalo v Brežicah. * _ sfe Od obratnega nadzorništva južne železnice smo prejeli sledeče: Pri vlaku štev. 510 dne 12.§aprila 1919, kateri odhaja ob 7 uri 40 minut zvečer iz Zidanega mosta proti Zagrebu je eksplodiral med vožnjo med Zidanim mostom iti Sevnico v vozu II. razreda smodnik, katerega je baje imela s seboj neka neznana ženska. Ena oseba je mrtva, ranjenih in opečenih je okrog 30 oseb, mnogo težko. Vsi so bili takoj prepeljani v bolnišnico v Brežicah in Zagrebu, 4 osebe se je naknadno našlo težko ranjene na progi, katera so se takoj prepeljala v Brežice. Prodiranje židovskega kapitala v Sloveniji. »Narodna politika" piše pod gornjim naslovom: _ V zadnjem času opažamo v tukajšnjih trgovsko-industrijskih in bančnih krogih vedno večje zanimanje za slovenske dežele, kar nas navdaja s skrbjo, ker vemo, kakim duhom so prožeti ti krogi. Vidimo, kako židovski kapital — bolje rečeno, jugoslovanski kapital pod židovskim vodstvom — vedno bolj prodira v Slovenijo pod lepim hrva skim in jugoslovanskim naslovom, z namenom, da ugrabi čim krepkeje korenine. Tako je v zadnjem času prišla v roke tukajšnje Hrvatske d. d. za trgovino z železom tovarna in livarna železa v Kamniku. Rudokop v Mirni je prešel v roke nekega židovskega konsorcija v Gradcu pod vodstvom Hrvatske eskomptne banke, v katere posest je prišla tudi Ilirska banka, kot njen aiiiran zavod, pod imenom Slovenske eskomptne banke itd., kar je vse velika nevarnost za naše gospodarstvo. Od vseh jugoslovanskih dežel je bila do sedaj edino Slovenija obvarovana pred židi in njih gospodarskim vplivom, kar bo, kakor se vidi, sedaj v najkrajšem času prenehalo, to tembolj, ker so ravno ona podjetja prišla v zidovske roke, ki so bila do sedaj v izrazito slovenskih rokah, dočim bodo ona podjetja, ki so bila tuja ali pod tujim vplivom — iH teh je mnogo več, nego izrazito slovenskih — ta proces prešla še lažje in hitreje. Mi Hrvati občutimo na lastni koži, kaj znači židovska premoč v denar-stvu, ne da bi si mogli v tem oziru kaj pomagati. Naši izrazito hrvatski denarni zavodi, namreč Prva hrvatska štedioriica in Poljedelska banka, so radi slabega vodstva brez vsake inici-jative, vsled česar je vsa nsša trgovina in industrija navezana na židovske banke, ki ta svoj položaj izrabljajo na škodo narodnega značaja našega gospodarstva, postavljajoč na vplivna mesta ravnateljev, upravnih svetnikov itd. denarnih zavodov, trgovsko-ii.du-strijskih podjetij itd., večinoma žide. Istotako postopajo ti zavodi v vprašanjih kredita in financiranj napram Židom povsem drugače, nego napram našim ljudem- Smatramo zato za neodpustljivo pogreško slovenskih denarnih zavodov ter jih želimo istočasno opozoriti, da ni vse. ono hrvatsko ali jugoslovansko, kar se služi tem dičnim imenom, pa je zato njihova sveta dolžnost, da se v posameznem slučaju točno informirajo, kdo stoji za kakim zvenečim naslovom. Sploh bi morali naši gospodarski krogi izdelati točen gospodarski načrt, po katerem bi se moralo dvigati naše gosoodarstvo s popolnoma narodnim značajem, brez kakega tujega ali židovskega vpliva. Naj nam bo geslo: Gospodarsko delo brez Židov, a ne samo borba proti Židom. Dnevne vesti, cin Prispevki za .»Velikonočno prilogo" ..Jugoslavije" se sprejemajo do srede zvečer. dn Velikonočni „Kurent“ izide že v par dneh, tako da bo za praznike povsod na razpolago. Prinaša za pi-ruhe zelo zanimive stvari. Naslovna stran nam kaže ,,Pomiad ob Soči“, na zadnji strani pa vidimo, kako kosajo v Parizu našo Jugoslavijo. To je prava Golgata trpljenja in Še mnogo drugega n. pr. tedenska kronika v verzih, smešnic in dovtipov cel kup. Prepričajte sel dn Društvo lastnikov tiskarn na Kranjskem je imelo pretekli četrtek občni zbor. G. Ba nberg, ki je bil 21 let predsednik društva, je z ozirom na svojo starost odklonil vsako nadaljno izvolitev. Za njegove velike zasluge za povzdigo tiskarstva na Kranjskem ga je društvo izvolilo za svojega častnega člana. — Društvo se je spremenilo vDruštvo lastnikov tiskar n v Sloveniji ter izvolilo sledeči odbor: predsednik Drag. Čeč, (Jugo-slov. tiskarna v Ljubljani), podpredsednik A. Slatner (Kamnik), tajnik Anton Pesek (Zvezna tiskarna v Ljubljani), blagajnik MaksHrovatin (Ljubljana), odborniki: dr. Iv. Tavčar (Nar. tiskarna v Ljubljani), Ivan Poklukar (Blasnikova tiskarna v Ljubljani) in dr. Lukman (Cirilova tisk. v Mariboru). Izvolila se je tudi tarifna komisija in odsek za napravo enotnega cenovnika tiskovin za vso Slovenijo. — Vsled narastle draginje se je pojavilo v vseh tiskarnah močno mezdno gibanje. Stavci in strojniki so zahtevali ne-le znatno povišanje plače, temveč tudi za vsak četrt leta nabavni prispevek za neoženiene, oženjene in za otroke do 14. leta. Po 14 dnevnih pogajanjih se je slednjič d >segei s posredovanjem poverjeništva za socijalno skrb sporazum, ki je naprtil lastni vine“ z dne 5., 8. in 10. apriia 1.1. št. 28 do 30. Ker so številke zaporedne, rii nobenega dvoma, da „S!užb. Novine“ 6. in 7 apr. sploh niso izšle; zaman pa listamo po številkah 28—30, navedene ominozne naredbe ni najti nikjer! Ali bi nam ne znaio povedati poverjeništvo za finance, ali pa morda uredništvo „Slov. Nar.“, kdo stoji za navedenim poročilom, o katerega resničnosti v ostalem delu ne dvomimo. Ker tvorijo slov. drž. nastavljene! najbvaležnejši del jugoslovanskih državljanov in je vsaka pomota v stilizaciji zgorajšnjega poročila izključena, sodimo, da smo na neodpustljiv način zopet mistificirani ali pa namenoma — potegnjeni. — Drž. uradnik. dn Roparski napad. V soboto 5. t. m. je Jožtf Kitek, pos. v Vrholah zasačil na svojem podstrešju tata — nekega neznanega človeka. Ta potegne bi dalo in ga dvakrat zabode v prsi. Smrtnonevarno ranjenega so Kiteka odpeljali v Slov. Bistrico, od tam pa v mariborsko bolnišnico. Zločinca, ki je pri belem dnevu izvršil roparski napad, zasleduje orožniška postaja v Slov. Bistrici Po kmetih se klati mnogo sumljivih oseb, ki skušajo izvrševati vse mogoče tatvine in goljufije. Treba je pozornosti in take osebe takoj javiti bližnji orožn. postaji. dn Prokleti birokratizem. Kaj se ga Jugoslavija SHS res ne more znebiti? Cemu te šikane? V župni urad nekje pride uboga vdova po potrebne listine, da bi dobila postavno vojno podporo od države zase in za otroke, ker ji je mož padel v vojski. Župnik ji naredi nekolekovano listino z vsemi podatki iz rojstne, poročne in mrliške knjige o vsej družini na eno polo papirja, kakor je bila prej avstrijska uprava s takimi pojasnili za podobne namene zadovoljna. Toda g!ei. jugoslovansko okrajno glavarstvo v Mariboru s tem ni zadovoljno: zahteva od uboge mateie, naj prinese krstni list za vsakega otroka posebej, ravnotako možev in svoj krstni list posebej, dalje poročni obeh, mrliški list moža in nekaj umrlih otrok posebej. Za tistih par beraških papirnatih kron podpore naj sirota leta sedaj od Poncija dv Pilata, ker nista z možem rojena in poročena v župniji rojstva njunih otrok. Ali vi birokratje tam doli v Mariboru res nimate drugega dela, nego uboge ljudi sekirati s takimi nepotrebnostmi ? AH mislite, da župni uradi tudi ne morejo živeti, ne da bi po nepotrebnem častili sv. birokracija, ki ni nikak svetnik katoliške cerkve, ampak le k večjemu vaš? Ali boste dali sirotam otr*kom zato več podpore, če se bo vsak skazal na posebnem listu, da je prišel ob svojem na svet in da mu je očeta ubiia bi-rokraška bivša Avstrija? — Nekdo ki jc bil priča omenjene šikane. dn Mezdno gibanje stavbenih delavcev v Ljubljani in okolici se je končalo s posredovanjem višjega obrtnega nadzornika s povprečno 40% povišanjem mezdne plače. dn Tatvina Celjskemu trgovcu Urchu je neznan tat ukradel iz dr.evne blagajne okoli K 2500. dn Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani se je preselila s Turjaškega trga št. 4 v Luckmannovo hišo; vhod z vogala proti Nunski cerkvi. dn Draginjske doklade. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave je dovolila okrožnim zdravnikom na Kranjskem draginjsko doklado v izmeri 100 odst. službenih prejemkov t. j. plače aktivitelne in starostne doklade pričenši od 1. januarja 1919 dalje. — Istotako je komisija dovolila dež. cestarjem na Kranjskem 100 odst. povišek dosedaj uživane draginjske doklade od 1. januarja 1919 naprej. dn Lep zaslužek se nudi prodajalcem (kolporterjem) časopisa ,,Jugoslavije". Na Ruskem prodajajo časopise bivši generali, cesarski svetniki, ministri itd. Na Dunaju je vzbudil pozornost neki častnik, ki je prodajal po ulici časopise. Po svetovnih mestih ne prodajajo časopisov le dečki, temveč tudi deklice, možje in žene. Saj to ni nič sramotnega; pošteno deio človeka časti. Za prodajanje časopisov je lep zaslužek. So fantički, ki zaslužijo dnevno po 10 do 20 kron, da še celo več; nekatere dni celo po 50 do 60 kron. In to za 2 3urno primeroma lahko delo. Invalidom se nudi s prodajanjem časopisov lepa prilika, da si ustvarijp eksistenco in vendar se — kljub po-novn m pozivom — nobeden ne poprime tega posla. Pa tudi za druge odrasle ljudi ne bi bila sramota, če bi se poprijeli tega posla. Pohajkovat ter prosjačit za podpore je sramota, ne pa pošteno delo. Upamo, da naš poziv ne bo zaman. Po vseh večjih krajih —■ zlasti pa za Ljubljano in okolico — sprejmemo kolporterje, t. j. prodajalce, ki bi po cestah, uradih, gostilnah in po stanovanj h ponujali in prodajali dnevnik „Jugoslavijo“. Pogoji se izvedo v našem upravništvu. dn Železniške nezgode. Skoro vsak dan čitamo v časopisju o številnih nezgodah na železnici, katerih vzrok je mnogovrsten. Vse varnostne odredbe, žal, ne morejo preprečiti nesrečnih slučajev. Opozarjamo na današnji oglas domače zavarovalnice „Croatia“ v Zagrebu, katere glavno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani sprejema ponudbe na zavarovanje proti železniškim nezgodam po minimalni premiji 5 K za vsakih tisoč kron. Bissolatti za sporazum z Jugoslovani. Curih, 14. aprila. (Pos. por.) Iz Pariza javljajo, da je Bissolatti sprejel sporazum z Jugoslovani. Bisso-lattijevi akciji pripisujejo v Itr liji veliko politično važnost. Spor naj bi se rešil tako, da bi njegova rešitev uza-dovoljila oba naroda. Minister Orlando se nahaja vsled tega v težkem položaju. jugoslovansko-romunska meja. Curih, 14. aprila. (Pos. por ) Iz Pariza poročajo, da so romunske meje urejene tako, da dobi Romunija Ors-zovo in Temešvar, dočim pr padejo ostala mesta Jugoslaviji. ../■* Rešitev naših meja? ... ^ Curih, 14. aprila. (Pos. por.) Po zadnjih poročilih iz Pariza je zagotovljeno, da dobi Italija Trst, Gorico in Istro, Jugoslavija pa Reko in Dalmacijo. Glede Koroške so na mirovni kanferenci mnenja, naj se določi tam državna meja na podlagi plebiscita. (V koliko je ta vest resnična, ne vemo. Vesti Pariza prihajajo le posredno k nam in je skoraj gotovo, da dobijo med potjo različne barve. Naš poročevalec poroča pač tako, kakor jih izve. Op. ur.) Socijalisti v opoziciji. Zagreb, 14. aprila. (Izv. por.) Slovenski socijalistična poverjenika Anton Kristan in Alb. Piepeluh sta dobila od stranke nalog, naj izstopita iz pokrajinske vlade v Ljubljani. Boljševiško gibanje v Italiji. LDU Berlin, 14. aprila. (ČTU). Iz Curiha javljajo: Katoliška „ltalia“ javlja odstop italijanskega finančnega ministra Meda radi političnega položaja v Italiji in radi naraščanja bolj-ševiških struj. Tržaški socijalisti so sklenili, da se pridružijo italijanskim oficijalnim socijalistom, ki zahtevajo socijalno republiko. Ljenin se je vračunal. LDU Stockholm, 14. aprila. (Dun. KU). Zastopnik Wolffovega urada poroča o razgovoru, ki ga je imel pred kratkim z Ljeninom, nastopno: Ljenin je priznal, da se je v svojem naziranju, do kdaj mora nastopiti sve- Draštvcitie vesti. dr I. Splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev, sklicuje javni društveni shod danes, 15. apriia, ob 10. uri dop. pred Mestnim domom v Ljubljani. Beda vpokojencev in zahtevanje takojšnje odpornoči, tvoii razpravo. Ze vpisani člani in tisti, ki prijavijo svoj pristop pred shodom, dobijo od 9. do 10. ure, ravnotam članske izkaznice in društvena pravila. dr Slovensko zdravniško društvo vabi vse svoje člane na sestanek, danes, 15 t. ni. ob i. pop. v hotelu *l)nionu (,vse.v rožcah‘)‘ Sestanka se udeleži g prof dr. Čačkovič iz Zagreba; posebej se vabijo na sestanek ljnbljanski g». kirurgi. dr Izredni občni zbor proste organi' zaclje okrož. zdravnikov se vrši 16. aprila ob 3. uri v hotelu „Unionu. dr O moderni In higljenični ko s ni etiki priredi predavanje „Splosno slov. žensko : društvo', v sredo 16 aprila, ob 8. uri zveŽ-v veliki dvorani „Mestnega doma“. Predavanja nadaljuje g. dr. Ivan Pintar. Vstopnin« eno krono. Razna poročila. Češki pisatelji Jugoslovanom. LDU Praga, i2. apriia. (ČTU) »Narodni Listy“ pišejo: V spomin na 13. april 1918 se je poslala v Belgrad nastopna brzojavka: „Svet čeških pisateljev pozdravlja svoje zveste jugo-slovanske brate ob obletnici dneva, ko smo lani skupno prisegli za našo narodno stvar. Vsi smo zvesto držali svojo prisego. Vaša in naša domovina sta osvobojeni. Da bi se še posrečilo, zavarovati Vašo bodočnost. Da bi se razpršili temni oblaki, ki do sedaj pokrivajo jasno nebo nad Vašo Adrijo. Dragi bratje! Češki pisatelji in z njimi gotovo ves češki narod čuti z Vami v veselju iti v nesreči. Bodite uverjeni, da so Vam zvesta vsa srca čehoslo-vaškega naroda.'1 Podpisi: ViktorDyfc Jaroslav Kvapil, Antal Stašek, Alojzij J rasek, Machar in Josip Tomajer. tovna revolucija, vračunal. Ta bo nastopila najkasneje v desetih letih. Rusija pa ne more tako dolgo čakati-Kar najhitreje je treba poskrbeti prometne možnosti. Železniške prog« se morajo čirnprej popraviti. Želeti t»| bilo, da v tem oziru pomagajo tudi nemški inženirji in da bi Rusija dobila tudi nemške lokomotive na razpolago- Za železničarje. Ljubljana, 14. aprila. V zadevi izboljšanja plač železničarjev in drŽ-uslužbencev se je deželna vlada ponovno obrnila brzojavno na osrednjo vlado. Potovanje politikov v Dalmacijo. Belgrad, 14. aprila. (Izv. por.) Velika večina politikov in državnikof se je že odpeljala na velikonočne po' čitnice. Danes je od^la zadnja SitU' pina pod voditvom ministrov dr. Korošca in dr. Kramerja v Dalmacijo M ostane tam preko velikonočnih pravnikov. > Zagrebški ,,Srbski" Sokol! Zagreb, 14. aprila. (Izv. por.) Včeraj popoldne se je vrši! obČfl1 zbor zagrebškega »Srbskega Sokola*-Občni zbor je soglasno sprejel pred'. bg popolnega nar. ujedinjenja. 1* naslova „Srb;-kt Sokoi“ se črta be' seda „Srbski“, tako da se bo .,S Sokol" zval odslej samo »Sokol \ Zsg-ebu1*. Kakor znano, je hrvatsP Sokol pred par dnsvl odklonil pred' log, da bi iz svojega naziva črt*' označbo „Hrvatski“ in postal skupei1 .Jugoslovanski Sokol’1. Dr. Andjelinovič izključen iz svoje stranke. Zagreb, 14. sprila. (Izv. poroČ-) Osrednji odbor starčevičanske strani prava je imel 12. t. rn. sejo, na katefl se je bavil z izstopom dr. Andjelifl?' vica iz Nar kluba. Odbor je skleni1' da dr. Andjelinoviča ne priznava kot člana stranke ter ga je pozval, »3 odloži mandat. Italijani proti štrajkom. Bakar, 14. aprila. (Izv. P?r'' Italijanski poveljnik je izdat nafe»P'j s katero je pod strogimi vojaški«^ kaznimi prepovedano vsako Strajkovn gibanje. Najnovejše vesti Gospodarstvo. g Prijava državnih rent in vojnih posojil. Da se more sestaviti v svrh« pregleda in nastavka naše pianine bilance skupna sv«ta vseh nam Jv Sloveniji) lastnih vrednostnih j»a-P'rj«v, in sicer državnih rent in v <* j rtih Posojil avstrijskih in »grških, ter dru-3"1 naložbenih jtajiiriev, kakor «bli-SScij, zastavnih pisem, železniških pri-?r‘tet in konečna tudi delnic podjetij J*ven Jugoslavije, ie treba napraviti tožea seznam vseh v privatnih fokah se nahajajočih vrednostnih papirje? stare monarhije in podjetij, ki So pripadale prej k njej, a so sedaj *Unaj mej jug«slavije. Da bode sta-‘•stik* ?»čna je v velikem interesu vsakega posameznega kakor tudi spi*š-ter je vsled tega, da se ne bi •tomnevalo kakih davčnih in podobnih odredb za tem pozivom, kar *' marsikoga odvrnilo od prijave, ^Prejela sestavo te statistike privatna ‘(rdita: Dr. Ivan Černe, gospodarska P^arsa, v Ljubljani. Priglasiti je torej samo pisraeno po dopisnici na ta na- ‘0v> vse gori navedeae vrednostne Papirje 7 imenom in naslovom lastnika, je navesti tudi, ali se papirji na-na'aje v Jugoslaviji ali izven nje. Na Pr-: »Prijavljam: K 2000'— 4% avstr. Kronske rente, K 5000'— 5 avstr. voj. POS. zakl. in K 6000'- 4»/ železn. Prior. Kranj—Tržič. Prva dva papirja Ste tukaj, tretji na Dunaju. Andrej Maček, posestnik Vrhnika 125 “ Nasloviti je dopisnico: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana 147. — Ker so ti podatki izredne važnosti za vse naše gospodarstvo, kakortudi za posamezne lastnike vrednostnih papirjev velikega pomena, se prosijo denarni zavodi, župni uradi in druge vplivne osebe, da gredo vsem radi prijave vprašujočim s pojasnili na roko. Denarni zavodi, uradi in korporacije, ki dosedaj še nikjer niso prijavili stanje svojih vredn. papirjev, se v'indn* prosijo, da v interesu popoi-te statistike istotako prijavijo se-shmje svojih gori navedenih * papirjev. Vse prijave naj se gobovo izvršijo najkasneje do 26. apr. 19 ‘9, da se more statistika takrat zaključiti. Slovenski listi se prosijo v interesu stvari sarne, da blagovolijo do ravno navedenega roka parkrat objaviti ta poziv. — Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana, pošt. predal 147. g Koruzo za seme za zeleno krmo oddaja Žitni zavod. Naročijo jo lahko županstva ali kmetijske korporacije. Koruzo v storžih bo oddajal Žitni zavod po 130 kron za 100 kg, Pr« sto nasut« v vagon, franko postaia Hubljana. Koruza je že na na potu dospe v Ljubljano še pred Veliko nočjo. Naročniki naj navedejo točen na#Iov, pošto, bijižnjo brzojavno in -eieznišk« postajo. ^ g Koruzo v storžih prejme £,tr,i zavod še pred Velik« neej®. Inn3 k®ruz* v storžih je 130 kron za kg, prosto nasuta v vagon, franko ^Jkbijana; deske in morebitne pražite Vfeče se piorajo vrniti. Naročijo jo jahko županstva, aprovizacijski odseki in gospodarski odbori. Ta koruza sc občinam ne b» računala v kontingent Naročniki naj navedejo natančen naslov, pošto, bližnji brzojavni urad in železniško postajo. Darovi. Naše uredništvo je prejelo: Za jugoslovanski obrambni sklad: Orožniške postaje: Jesenice K 120’—, Boh. Bistrica K 70.-—, Kranjska gora K 80 —, Spiljek 179-—, Zidani most K 105-—, Do sedaj skupno K 1664-50. Za sirote: N. Patik, Radovljica K 10'—. Listnica uredništva. L. Orel, Radgona: V kakšen namen ste poslali K 346—?________________________ Aprovizacija. a Krušno moko bodo prodajali. V I. okraju. Na krušne izkaznice št. 1 in 2 Čižman, Pred Škofijo na izkaznico št. 3 in 4, Špenko, Kopitarjeva nlica. V 11. okraju, na izkaznico št. 5, 6 in 7, Zorman, Stari trg, na izkaznico št. 8 9 in 10, Zore, Sv. Florjana nlica. V III. okraju, na izkaznice št. 11, 12 in 13, Vreček, Korunova ulica, na izkaznic* št. 14 in 15, Velkavrh, Rimska cesta. V IV. okraju na izkaznice št. 16, 17 in 18, Fajdiga, Valvazorjev trg, na izkaznico št. 19 in 20, Leskovec-Meden, Jurčičev trg. V V. okraju na izkaznice štv. 2i, 22 in 23 Zorc, Dunajska cesta, na izkaznice štv. 24, 25 in 28 Sark, Marije Terezije cesta. V VI. okraju na izkaznice štv. 27, 23 in 29 Simončič Šv. Petra cesta, na izkaznice štv. 30 in 31 Mencinger Anton, Sv. Petra cesta. V VII. okraju na izkaznice št. 32 in 33 Skubic, Sp. Šiška, na izkaznice štv. 34 in 35 Zorman, Sp. Šiška V VIII. okraju na izkaznice št. 36, :s7 in AS, Šarabon, Zaloška.cesta, na izkaznice št. 39 40 in 41 Sušnik, Zaloška cesta. V IX. okraju na izkaznice štv. 42 in 43 Marenče, Dolenjska cesta, V X. okraju na izkaznice štv 44 45 in 40 Marn, Glince. - ’ ’ a Prodajalci kruha in peki naj v torek vprašajo vsako siranko ako hoče mesto kruha krušno inok*. Kdor hoče moko naj se mu vrne krušne karte in prečrta krušno legitimacijo na katero bode potem dobival moko v gon navedenih trgovinah. Krušne izkaznice pa spravi prodajalec moke, da se izkaze koliko je izdal moke. Gori navedeni prodajalci krušne moke naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici, ker se mora moka ze v sreda zjutraj prodajati, a Vsi prodajalci moke naj se zgiase v mestni posvetovalnici, ker se b* dajalo za praznike, na vsško izkaznico za moko še pol kilograma moke za pecivo. Kilogram moke za kuho, ki se d#bi vsakih 14 dni se nakaže drugi ieden. a Prispevki za cenejši kruh za ičiane • ubožne akcije z A B in C izkaznicami, za 1. in II. uradniško skupino ier na B in C izkaznice za Moste in Vič, se izplačujejo samo še danes, 15. aprila, dopoldne v mestni posvetovalnici, popoldne pri krušni komisiji na magistratu. Pozneje je vsako izplačilo izključeno, ker se komisija, ki plačuje te prig spevke razide in bo vsak zamudnik posledice sam nosil. a Prodaja moke za praznike. Na vsako izkaznico za moko se dobi pol kilograma moke za pecivo, kilogram stane 4-66 K. — Strankam naj se odreže od močne izkaznice le desno polovico, da dobe prihodnji teden na izkaznice za mok* še 1 kg moke za pecivo. a Prodaja krušne moke mesto kruha. Na vsako krušno rodbinsko legitimacijo, na katero je pritisnil prodajalec krušne moke svojo štampiljo, se dobi za vsako osebo en kilogram krušne moke, ki stane 4 66 K. — Strankam se smejo odvzeti le odrezki za sredo, četrtek, petek in soboto. Kdor pa ne more vzeti naenkrat vse krušne moke, jo vzame lahko tudi samo na eden ali dva odrezka. V tem slučaju imajo prodajalci krušne moke postopati sledeče: n. pr. Na krušni legitimaciji je vpisanih pet oseb, ker dobi saka oseba po en kil*gram moke, dobi stranka na štiri odrezke za sredo, četrtek, petek in soboto skupaj pet kilogramov moke. Če ne more vzeti stranka hkratu vse moke, dobi lahko na odrezek za sredo četrtino vse moke, torej eninčetrt kilograma, na odrezke za sredo in četrtek polovico vse moke torej dvainpot kilograma itd. Na ostale štiri odrezke se bo dobilo pozneje še po 40 dkg za osebo, kar se pravočasno objavi. S tem bo cela krušna legitimacija izrabljena, ker se na tekoče krušne legitimacije ne dobi za osebo več kot skupaj 1 kg 40 dkg moke namesto kruha. izdajatelj m ou.fovorru urednik: Anton PeseK. Tiska »Zvezna tiskaj na* v Ljubljani. Kupi se omara za perilo in ustnjat avtomobilih površnik. Ponudbe na poštni predal 68 v Ljubljani. 360 Automobii, teretui manji, kupio bi. Ponude molim H. Novak, Maksimirska 64, Zagreb. ^ Službe: l)j e voj k n, jukšn, poštenu, koja ponešto kuhati znade. Plača 80 kruna. Prima H. Novak, Maksimirska cesta 64, Zagreb. Strojnik, izkušen pri parnih, eksplozivnih ali električnih strojih in v delu pri motorjih izvežban, išče službe. Cenjene ponudbe pod šifro »Zanesljiv" na upravni-štvo lista. 330 Postrežgica (mlajša moč) j katera se tudi razume na j kuho, se sprejme takoj za j dnevno postrežbo od 7. zju-j traj do 2. pop. Plača mesečna, j hrana v hiši. Vpraša se pri j Šibenik, Gosposka ul. 16. 461 Zastopnik, dobro vpeljan, j išče zastopstev za Kranjsko, | Štajerski* in Koroško. Cenj. i ponudbe pod Janko Jagadic, j Ljubljana, Mar. Ter. cesta 10 465 M v s v'rod a se: Ejf ia seme, nekaj 100 “ se proda. 335 ®a®stTe. Proda se hiša, pet ®ut od postaje Poličan, Vn,yen je eiekktrična luč, do- ter ° vino in Pivo’ sv! njiva, sadonosnik njski hlevi; pripravno za rokodelca. Cena je letir K■ Ponudba na Va-6, Vn Jančič, Sp. Polčane, ^Jajersko. 220 in trte na prodaj a Korenjaki Rip P. - Cena ,.Qgovoru. Naročila spre-I "'Je dokler je kaj zaloge 'B"ez Werbnjak, trsničar, P S pri Ptuju. 224 J*r*da se vila v ltožnt dol i'ni- Poizve se Prešernova klica Jt. 26. 358 2-1 Proda se večja partija transportnih sodov po K 1 50 liter eventuelno se tudi lahko izposodijo proti primerni odškodnini. Istotam se proda več vozov, med njimi en »Iandauer". Josip Kirbisch v Celju. 356 Prodam vinske sode. .u lic pri g. Martelanc, Metelkova ulica 19. 342 Seno prešano v balah iu prosto je za oddati v Celju. Naslov v upravi lista. 338 3-1 Krumpir. — Više vagona lotumpira, ejena 80 kruna po 100 kg za prodati. H. Novak, Maksimirska cesta 64, Zagre b. Kapi se: k $ ..... I.—. . , , Tinske sode 60—509 1 vsebine kupim. — Ponudbe s: na upravništvo pod »Vinski sodi“. Majerjev kon verzno. Ie ksikon se kupi. Ponu.’be na upravništvo lista. 472- Kupi se nekaj stare dobro ohranjene moške in ženske obleke. Po.udbe na Josip Kranjc, Križevniške ulice št. 4, gostilna. 3593—1 Pekarija na Spod. Štajerskem ali Koroškem se želi kupiti ali vzeti v najem. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „Pekarija“. 353 Kupim pnenmatiko in zračnice. Cenjene ponudbe z navedbo dimenzije in cene na poštni predal 26, glavna pošta, Ljubljana. 340 3—1 Zamenjam fino lovsko puško za dobro ohranjene plašče za moško kolo. Selo št. 19 (zraven pošte) pri Ljubljani. 204 Dopisovanje in [ženitne pomni?>e j Gospodična, mlada inte- li ge ritna se želi v svrho po-znejše možitve seznaniti z inteligentnim, vnetim Jugoslovanom, ki ima srce na pravem mestu. — Oglasi naj se s sliko, poštnoležeče „Maj“, Konjice. 221 Inteligenten, vesel) 27 leten mladenič želi znanje z veselo,blago gospodično. Ponudbe pod »Biser" na upravništvo lista. 339 Star sem 24 let, s premoženjem 13.000 K, obrtnik. Želim znanja z gospodično, ali tudi vdovo z enim otrokom, ki bi imela kakšno obrt ali gostilno, oziroma premoženje. Ponudbe s sliko pod »Ljubezen" na podružnico »Jugoslavije" v Ptuju. Star sem 28 let, izučen čevljar. spremoženjemStisoč kron. Želim se poročiti z kako čevljarsko hčerko. Vdova, ki bi imela kako obrt, ni izključena. Ponudbe s sliko pod »Bodočnost življenja" na po-drnžnlca »Jugoslavije'1 v Ptuju Razno: Zastonj dobi vsak čebnl-ček za lastno porabo v trgo-j vini s semeni Šever & Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12. 337 IIot«I „Triglav“ na Bledu, ! renoviran z moderno opremo • in električno razsvetljavo jje . zopet odprt. 334 Naravno malinovo in ci- tronovo esenco in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 odst. malinovo iondat-esenco za j aromatiziranje kanditov pri-; poroča: Destilacija e-senc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ul. 27. Istotam se kupijo sveži in čisti olupki oranž po 15 K za kg. 183 U Ljubljana putujučem sl. občinstvu se preporuča Restavracija u PreJernovoj ulici 9. ! Popravila ur lil zlatnine sprejme F. Čuden Sin, Ljubljana, nasproti glavne j poSte. 59) i Meblovano mesečno sobo j iščem takoj. Ponudbe pod ! „Soba“ na upravništvo »Jugoslavije". 343 3 1 Trgovci s pohištvom! ! ! I Kdo izmed njih bi me hotel : zalagati z vsem potrebnim j pohištvom na nekem jake ; ugodnem kraju, kjer tega zelo j primanjkuje, da mu prodam j za gotove procente. Vse drugo ustmeno. Ponudbe na uprav-j ništvo tega lista pod šifro: i »Pohištvo." 340 Star sem 32 let, s premoženjem 15.000 K, obrtnik in varčljiv že izza mladih let. Želim se poročiti s pridno gospodično, ki bi imela veselje do gospodinjstva. Izključena tudi ni vdova, ki bi imela svojo posestvo. Ponudbe s sliko pod »Spomlad" na u-pravništvo podružnice »Jugoslavije" v Ptuju. Proda se graščina ležeča na zdravem kraju,' z nekoliko oralov zemlje, s 5 popolnoma opremljenimi sobami, pripravna za mini potrabne ljudi ali za sanaterij. Vpraša se v podružnici Jugoslavije* Celju. 934 2—1 GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku irt živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine pr«sto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. Prima bosanske slive v vrečah a K 5 4* za kg nett«, prodaja dokler traja zal*ga trg. Čpedtcijska in komis^ska delniška družba »BALKAN". — Vreče se zaračunajo 5 K za komad. 936 3—1 Trta napr cepljene na Rip portalis, različnih kakovosti, prve in druge. Cena trtam j. vrsfe 2 K, II. vrste 1 K. — Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj Prazne vreče in suhe gobe kupuje vedno ia vsako množino ter plača najbolje Firma J. KUŠLAN Kranj (Gorenjsko). Glavno zastopstvo »Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov" 853 priporoča cenjenim odjemalcem prvovrstne barve, firnež, samokolnice itd. Naročila sprejema Ivan Ferlež, Celje. Kupuje laneno seme po najviš-jih diievuiti cenah- i razmrslnap pod roko v skladišču „BALKAN“od danes naprej vsaki dan. Želez iiokonstrukcijska delavnica elektrarna Fala ob Dravi prevzema dobav* in montažo železnih ’ nailtslnih starb, kun s trn L olj za zajezilne naprave, na-peljevalnc .drogove Ud. Čebelni vosek suhe satine in odpadke sreč kupuje po najvišji dnevni ceni J. KOPAČ, 5Večar Ljubljana, Celovška c. 90. Naihnlišp uspehe imajo oglasi r OJUUIJoC dnevniku »Jugoslavija"! Ako iščete slu - j o |q kaj naprodaj ozi-zbe,■ ali pa če »II1m.Iv roma hočete kaj kupiti ali zameniti ,, IA* .v ~ tedaj inserirajte V U^OSlSVljl Društvo lesnih industrijcev v Ljubljaui razpisuje mesto 938 21 pr- ravnatelja. j Zahteva se popolna praksa v eksportu prek morja. ; Pisarna se bo otvorila v pristaniškem mestu čim-preje mogoče. — Ponudbe je poslati na naslov: F. Helnrihar, lesni industrijec, Škofja Loka. Sprejmemo inteligentnega spretnega akviziterja za nabiranje oglasov^. Zaslužek lep in trajen. ________Upravništvo »Jugoslavije". S p r e j m e m o s p r e t n e kolporterje (prodajalce) za dnevnik »Jugoslavijo*. Zaslužek lep instaten. Upravništvo »Jugoslavije". pr* vino Javna dražba manufaklurnega blaga. Dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne se vrši v skladišč^ »Balkana" na Dunajski cesti javna dražba raznega saknc-nega blaga. Kupim vsako množino Velikonočni pravniki niso več daleč, pa bi prosil gg. trgovce, da takoj pošljejo naročila za »Adrisi* pecilni prašek in vaniljin sladkor da zamorem naročila izvršiti pravočasno in vsem udovoljiti. Nadalje priporočam: 800 l pravi škrob, čaj, „Adria“-kavo s sladkorjem, testenine itd. Naročila se Izvršujejo takoj in točno ! „Adria“ izdelki F. ŠIBENIK Ljubljana, Gosposka ulica 16. Ne naročajte tujih znamk, ko imate dobro in po ceni blago doma; domači izdelki uaj zavzemajo vedno prvo mesto. staro in novo, $5« 1 slivovko, rum i. t. d., uudim po najnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče In želod M. Rant, Kranj. kakor tudi 420 jabolčnega kisa. Ponudbe zs navedbo množino in unjiiižje oono na Ljubljana L, poštni prodal štev. 1G3. UHMM izvrstno, iz okolice Sv. Ivan, Zelene, Kašina, Križevci in Mosl*vi»a 463 3_.j kakor Štajersko, se toči čez ulico v kleti * hotela Tratnik na Sv. Petra cesta št. 25. ki je edini slovenski in brez dvorna najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. ^Kurent" izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. Naroča se v tipravništvu, Ku renta* v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Priporoča se tvrdka Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, i:»cl in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se p to da: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63X184, 20 59X184 in eno rabljeno 90><162. 13 Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7 aaST ob Ljubljanici. -«? zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 sprejema Zagreb Dionička glavnica K 10,000.000. Pričuve K 360.000 Prima uloške sa 4% -lipg - Stara in dobro vpeljana — trgovska agentura in komisijsko podjetje s 1“ referencami, sprejme zastopstva boljših tvrdk za kolonijalno blago, spirituoze, žganje in vina ter k tej stroki spadajoče predmete. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na naslov: „Solidna trgovina" poštno leteče Celje. vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tari«. —1~=—' Zahtevajte prospekte ===== katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila ,il j Ljubljana, Stari trg štev. 11. Sprejemamo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka. ggesožsa] »Narodna knjižnica". Snopič 1 in 2. Patente Hodnika izbrani spisi. : Propagandna brošura : za mirovno konferenco! Dr. Bogumil Vošnjak Z epilogom dr. H. Zupaniča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. ==:-------------------— Cena 2 kroni. ......:..- , — Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokra tičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. - Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! Cena 3 krone. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo l : Propagandna brošura : za mirovno konferenco! §pS$T Naročite takoj!