Stav. 290, ¥ Trstu, v sredo dmm M. novembra 1914. Letnik xxxix Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UrtdniStro: UHcj Sv. Frančiška Asiikega št 20. L nadstr. — VU dopisi naj M pcfctjafo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se M sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. VzdajateH ta odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Uinostl". — Ttafc tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge m omejenim paroRvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega K- 20, Telefon urednilhra in oprave Štev. 11-57. Naročnina anala: Za celo Wo ....... K 24 — mm gol leta »••••«••*•«*>••* m Za nedeljsk. la'đaje ca cato lct* ! I I I l * I M* zm pol leta................• Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo pa 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostf ena kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta................. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje besedi, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratn! oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se poiiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno lt upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Upre« In inseratn! oddelek ae nahajala v ulici Sv. Fhui&fta Asiikega St 20. — Poftnohnnllnttnl račun AL 841.552. Bojne operacije no rusko-poljskem bojišču se nadaljujejo usodno V Srbiji prispele noše lete do reke Rolobore. - V Beliljl In Franciji v splošnem mirno. DUNAJ 17. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 17. novembra. Na južnem bojišču so se pomaknile naše čete včeraj do Kolnbare, ki so jo deloma tudi že prekoračile, čeprav je nasprotnik podrl vse mostove. V Valjevu, kamor je že dospelo višje poveljstvo* sta bila zopet vzpostavljena mir in red. Mesto je veliko trpelo po srbskih četah. Manjši konjeniški oddelek je vjel včeraj 300 vojakov. FeMaUomojster Potiorek odlikovan kit prvi z vojaškim inslužni« križten L reda. Cesarjevo pismo fzm. Potiorek u. DUNAJ 17. (Kot.) Njegovo Veličanstvo Je blagovolilo izdati sledeče lastnoročno pismo: Ljubi fcm. Potiorek! V dobro začrtani, vztrajni izvedbi dobro premišljenih sklepov se Vam je, skupno s požrtvovalno, žilavo vztrajnostjo in junaško hrabrostjo Čet posrećilo, izvojevati ob Drini odločilne uspehe in prodreti daleč v sovražno o-zeinlje. Z visokim zadovoljstvom gledam na Moje, vašemu mnogo izkušenemu vodstvu zaupane balkanske čete. S hvaležnostjo dajem Svojemu popolnemu priznanju izraz s tem, da Vam podedujem vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo. Naj Vas spremlja božji blagoslov tudi še vnaprej na zmagoslavnih potih. Dunaj, 13. novembra 1914. Franc Jožef m. p. DUNAJ 17. (Kot.) Cesar je odobril napravo dveh novih razredov k dosedaj obstoječim vojaškim zaslužnim križcem. Vojaški zaslužni križec, ki se je oddajal do beda j, se bo v prihodnje imenoval vojaški zaslužni križec lil. reda. Cesar je podelil ieldcajgmojstru Potio-reku kot prvemu vojaški zaslužni križec I. reda z vojno dekoracijo (zelen venec). Vojaški zaslužni križec I. reda ranžira pred velikim križcem Leopoldovega reda. DUNAJ 17. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Višji poveljnik balkanskih vojnih čet fcm. Potiorek je naslovi! na armadnega poveljnika nadvojvodo Friderika naslednjo brzojavko: Globoko ganjen vsled izvanredno milostne čestitke, ki mi je došla od strani Vaše c. in kr. Visokosti ob priliki odlikovanja, ki me je zelo razveselilo, prosim Vašo c. in kr. Visokost, da blagovolite sprejeti mojo in vseh vojakov balkanske vojne sile najponižnejšo zahvalo. Zado-voljnost našega Najvišjega vojnega gospoda. kakor tudi ona Vaše c. in kr. Visokosti, našega presvitlega armadnega višjega poveljnika, ki sem si jo pridobil, bo povzročila neumoren trud vsakega poedinega izmed nas in milostne Vaše besede, ki ste jih izrekli glede vspehov tu delujočih čet, bodo za te čete vspodbuda za nadaljno neutrudljivo delovanje. SARAJEVO, 17. (Kor.) Namestnik načelnika vojaške pisarne Njeg. Veličanstva, generalni major pl. Marterer, je prispel včeraj v glavni stan naše balkanske armade, da izroči vrhovnemu poveljniku fcm. Potioreku vojaški zaslužni križec !. razreda z vojno dekoracijo, ki mu je bil podeljen z Najvišjim lastnoročnim pismom Njeg. Veličanstva. SARAJEVO, 17. (Kor.) Zupan Curčič je poslal v imenu deželnega stolnega mesta povodom zmage pri Valjevu in povodom odlikovanja armadnega poveljnika fcm. Potioreka. istemu brzojavno čestitko, v kateri naglaša, da je sveti in pravični stvari naše monarhije za večne čase pridob-jeno zadoščenje, sovražnik pa občutno kaznovan. Brzojavka zaključuje: Naša dežela je presrečna, da je zaupana v teh velikih zgodovinskih dneh Vašemu vodstvu in zato si dovoljujemo zagotoviti Vašo ek-scelenco, da je globoka hvaležnost naših src zvest izraz čustev vseh poštenih sinov domovine, ki Vam kličejo trikratni »Živio«. Fcm. Potiorek je dobil dalje neštevilo gratulacij iz vseh delov dežele. Z austrijsRo-rusbeM bollfta. DUNAJ 17. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne 17. novembra opoldne. Prodirajoč iz področja Krakova, so zavzele včeraj naše Čete utrdbene linije sovražnika severno od državne meje. V ozemlju Vobro-ma in Pilice so prišli Rusi večinoma le v področje našega artiljerijskega ognja. Kjer je napadala sovražna artiljerija, je bila odbita. Eden naših polkov je vjel 500 vojakov in uplenil dva oddelka strojnih pušk. Nem: k a zmaga pri Kutnem že pokazuje svoje učinke na celokupni položaj. — Na- mestnik šefa generalnega štaba, pL H6-fer, generalni major. VIni IvstrOc tri zadnjih operadjab U NliSlML BERLIN, 17. (Kor.) Vojaški sotrudnik »Berliner Tagblatta« razpravlja o vojni na Poljskem in pravi med drugim: V prvem delu vojne je šlo predvsem za to, da se prepreči, da bi ruske milijonske armade z veliko premočjo udrle preko nemške meje. Toda ta strategija se je zamogla posrečiti le radi tega, ker je Avstrija prevzela nalogo, da pritegne nase ruske glavne sile, tako da niso bile iste razpoložljive za napade na Nemčijo. 2e ponovno sem naglašaJ, da se moramo našemu zavezniku zahvaliti za to. Se vedno ne vemo, s katerimi silami je napadla Rusija, ki je pričela z mobilizacijo že maja, avstrijsko armado. Avstrijske čete so se izkazale kot jako hrabre in so porabile vsako priliko za ofenzivo. Ko je bila končana akcija v Mazurskih jezerih, se je Avstrija zopet uprla ruskemu prodiranju. Przemysl je vztrajal toliko časa, dokler ni pričelo nemško prodiranje na Poljskem proti Visli. Tako se je ponesrečil tudi drugi načrt Rusije, da bi poraze pri Tannen-bergu in Gumbinnenu oprala s porazom Avstrije. Rusi so se morali grupirati na novo za Vislo, opirajoč se pri tem na linijo Varšava-Ivangorod. Avstrija se je takoj pridružila naši ofenzivi. Njeno levo krilo je prodrlo Čez Lyso-goro, dočim je imela nemška armada namen, forsirati črto Vislo. Tako se je s strategično umak-nitvijo in novo grupacijo zaveznih armad položaj proti ruski premoči bistveno zbolj-šal. Ne spuščam se tako daleč, da bi priporočal umikanje na način ruskih armad leta 1812. Vsako umikanje, tudi strategično, pomeni izognitev in udarec je vedno boljši kakor parada. Zopet nam je bila Avstrija v tem času defenzive zvesti sekundant. Po uspehih ob reki San in na črti Medyka-Stari Sam-bor, ji gotovo ni bilo lahko, izročiti zopet vse, kar si je osvojila, nazaj. Toda celokupni položaj je zahteval enotno postopanje. Umaknitev avstrijskega armadnega krila in naslonitev na Krakov, dočim tvori Przemysl predmostje, naj olajša novi napad zaveznikov. Ta oddelek položaja na vzhodu je imel torej za rezultat oslabljenje ruskih napadov in zavlačitev odločitve, po kateri mora Rusija stremiti vsled goreče želje zapadnih zaveznikov. Z nemao-ruskeso bojišča. BERLIN 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. novembra dopoldne. Operacije na vzhodnem bojišču potekajo dalje ugodno. Natančnejših poročil še ni. — Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN 17. (Kor.) Med vjetniki iz bitke pri Kutnem se nahaja varšavski guverner pl. Korff s svojim štabom. MILAN 17. (Kor.) K novi nemški ofenzivi na desnem in levem bregu reke Visle s središčem v Wlocla\vku, pripominja »Corriere della Sera-: Bil je izvrsten poizkus, da se ustavi rusko prodiranje. Moment je bil izbran zelo dobro. Ofenzivo podpirajo boji na vzhodno-pruski meji in pa dejstvo, da Nemci privabljajo Ruse na črti Kališ—Censtohov s počasnim umikanjem. BERLIN 17. (Kor.) Med prebivalstvom vlada zelo navdušeno razpoloženje radi uspehov na vzhodnem bojišču kakor tudi radi avstrijskih uspehov v Srbiji. Vsi li sti naglašajo strategični pomen teh ope racij. BERLIN 17. (Kor.) »Berliner Tagblatt< poroča o zajetju varšavskega guvernerjr sledeče: Guverner baron Korff se je v spremstvu svojega adjutanta odpeljal zjutraj iz Varšave v privatnem avtomobilu v smeri proti Kutnu, ne da bi vedel, da so Nemci po srditem pouličnem boju mesto že zasedli. Guverner je nenadom: naletel na nemško konjenico in je skušal obrniti, da bi ušel. toda dragonci so ga dohiteli in aretirali, ne da bi izvršil kak odpor. _ Z nemšho-francoske§a bojišča. BERLIN 17. (Kor.) »VVolffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 17. novembra dopoldne. Tudi včerajšnji dan je potekel na zapadnem bojišču v splošnem mirno. Južno od Verduna in severovzhodno od Cireyja so napadali Francozi brezuspešno. — Vrhovno armadno vodstvo. LIPSKO 17. (Kot.) »Leipziger Tagblatt« je izvedel od poučene strani o tridnevnem pomorskem boju pri Mideikerke, s katerim je bilo odbilo angleško brodovje, ki ie nemško armado močno ogroževalo, sledeče posameznosti: Nemški artiljeriji se je posrečilo, postaviti sedem od admirala Heoda poveljeva-nih ladij izven boja, od katerih se je ena kmalu nato potopila. Dne 24. oktobra sta bila dva torpedna čolna in ena krlžarka zadeta, nakar so vse ladje kar najhitreje izginile. Dne 25. oktobra so prišle angleške vojne ladje v večjem števflu in so obsule nemške obrežne baterije s točo težkih granat. Naštetih je bilo približno okoli tisoč stre-lov, ki so padli deloma v neposredno bližino nemških obrežnih baterij, ki pa vsled jako spretno izbranih pozicij v sipinah niso bile dosti poškodovane. Nasprotno pr so bile zopet tri angleške ladje »Falcon« »BrUiant« In »Rinaldo« vsled težkih izgub na moftvu in oficirtfh, postavljene izven boja. Poizkus dne 26. novembra, da bi se uni čilo nemške baterije, se je popolnoma po nesrečil. Ladje so iz velike daljave otve rile živahen ogenj, a so bile po srditer boju zopet odbite. Neka nemška granat je zadela kotel in strojne naprave nekeg rušilca torpedovk, ki se je po opazovanju z obrežja kmalu nato potopit Od tega dne se angleške ladje niso upale več k obrežju. Njih ogenj je bil brezuspešen, tako da je nemška armada, ne da bi bila nadlegovana od angleškega bro-dovja, nadaljevala svoje operacije proti sovražni fronti pri Nieuportu. AMSTERDAM 17. (Kor.) Belgijski poročevalec lista »De Tid« poroča: V oja-čenje oslabljene zapadne fronte in v zameno belgijskih čet, so došle sveže francoske čete. Del Belgijcev odide v Pariz, da oprostijo neporabljene čete pariških utrdbenih posadk za frontno službo. LONDON 17. (Kor.) Knez Walski se je podal na fronto k ekspedicijski armadi Kakor se poroča, je bil princ dodeljen štabu generala Frencha. KOPENHAGEN 17. (Kor.) »Politiken« poroča iz Pariza: Nemci obstreljujejo Ar-mentieres. Več tovaren je že zgorelo. Skoda je znatna. Mesto in bolnišnica sta bila izpraznjena. ROTTERDAM 17. (Kor.) »Nieuw Rot terdamsehe Courant« poroča iz Oostbur ga: V nedeljo opoldne so se vsi prebival ci silno prestrašili, ker so se vsa poslopj; močno potresla. Grmenje topov je priha jalo iz smeri Knocke—Blankenberghe in ga še nikdar ni bilo slišati tako razločno, kakor tokrat. LONDON 17. (Kor.) »Morning Post« poroča: Od petka vlada v Champagni živahno delovanje. Reims in okolica sta zopet močno obstreljevana. Nemške linije obdajajo mesto v polkrogu. Sovražnik ima v posesti različne utrdbe in je izvršil tekom zadnjih 48 ur močne napade na važne točke, glavni pritisk v smeri Beryan Baca in Vhiela. Nemci so dobili očividna ojačenja glede artiljerije. Njihovi najtežji oblegovalni topovi so se zopet odpeljali z višin. Nemški strelski jarki so se zopet pomaknili za dober kos. Nočni napadi se nadaljujejo neprestano. Danes zjutraj so bile razstreljene klavnice. PARIZ 17. (Kor.) »Temps« poroča iz Londona: Major Cadogan, komornik princa VValeškega, je padel na bojišču. Viljemov odgovor na sožalno brzojavko povodom uničenja »Emdena«. BERLIN 17. (Kor.) Kakor poročajo listi, je poslal cesar mestnemu kolegiju v ^mdenu na sožalno brzojavko povodom ničenja križarke »Emden« brzojavni odgovor, v katerem se zahvaljuje za so-ralje in poudarja, da nastane enkrat noža. močnejša »Emden«, na katere krovu io v spomin na staro križarko »Emden« pritrjen železni križec. Vngleška spodnja zbornica dovolila 225 nilijonov funtov šterlinov za vojne potrebščine. LONDON 16. (Kor.) V spodnji zbornici je ministrski predsednik ob priliki predloga glede kredita v znesku 225 milijonov funtov Šterlinov spominjal na to, da se je dne 8. avgusta dovolilo 100 milijonov. Ti milijoni so se porabili deloma za vojno, deloma za varnost preskrbljevanja s živili in pa za preskrbe beguncev. Od novega kredita naj se odkaže 10 milijonov Belgiji, 800.000 funtov Srbiji kot do zaključka vojne neobrestovano posojilo. Bri-tiške kolonije, ki so se pod normalnimi odnošaji obrnile glede posojila na londonski denarni trg. bi bile vse tega posla o-proščene po državni vladi, ki jim bo preskrbela posojilo v znesku 30,250.000 funtov. Konečno je razpravljal Asquith o vojnih stroških in je rekel, da isti dosegajo dnev- no komaj svoto 900.000 do en milijon funtov. / Glede na abnormalno razsežnost operacij to ni pretirano in on tudi ne more nuditi nobenega upanja, da se stroški skrčijo. Spodnja zbornica je po kratki debati o-dobrila predlog glede posojila 225 milijonov funtov in je dala vladi dovoljenje, da naj pokliče pod orožje še en milijon mož. Angleško vojno posojilo. LONDON 17. (Kor.) Kakor poročajo listi, namerava emitirati vlada vojno posojilo v znesku 500 milijonov funtov in sicer v dveh enakih delih. - Volno posojilo. DUNAJ 17. (Kor.) Vladni svetnik dr. Zihart je v imenu mestne občine Kloster-leuburg podpisal na vojno posojilo 100 isoč kron. Tvrdka M. Torsch &. Sin je odpisala pri banki Rotschild 3 milijone ron. Dunajski polk »Hoch und Deutsch-neister št. 4« namerava porabiti denar ovojih različnih oficirjev za podpis voj-lega posojila. Vzgled tega patrijotičnega iastopa najde odmev gotovo tudi pri osta-ih oficirjih. LIBEREC 17. (Kor.) Liberška posojilnica je sklenila, podpisati na vojno posojilo poldrugi milijon kron. PRAGA 17. (Kor.) Subskripcija pri češki eskomptni banki je dosegla že 16 milijonov. Danes so podpisali med drugimi: predsednik deželne upravne komisije grof Vojteli Schonborn 100.000 kron, rudokop-na družba v Briixu milijon kron, samostan Osek 100.000 kron. DUNAJ, 17. (Kor.) Pri dunajskih velikih bankah je bilo danes podpisanih okolu 70 milijonov vojnega poojila. Izvzete so: av-stro-ogrska banka, zemeljski kreditni zavod, poštna hranilnica in centralna hra-lilnica mesta Dunaj, kjer je bil naval ljudstva danes ravno tako velik kot včeraj, fzmed onih, ki so podpisali danes izdatnejše zneske, je treba imenovati sledeče: Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt 20 milijonov, Dinamit-Nobel-akcijska družba pri ogrski eskomptni in menjalni ban-'\i na ogrsko vojno posojilo 1 milijon in ri avstrijski deželni banki na avstrijsko ojno posojilo 500.000, graška akcijska iružba za gradnjo mostov L. \Vagner, I. ^iro in A. Kurz pri deželni banki 100.000, ri njeni centrali na Dunaju 300.000 kron. praška železninska industrijska družba skupno z avstrijsko alpinsko in inontan-^ko družbo zase in za svoj podporni fond ;3ri nižjeavstrijski eskomptni družbi 5 in pol milijonov. Spomina vreden je podpis kuharice Neže Marko v znesku 6000 kronj katere si je prihranila tekom dvajsetih let. Pri Union-banki je bilo dosedaj podpisanih nad 20 milijonov; razven tega je še prijavljenih nad 7 milijonov. Tukaj je treba omeniti avstrijsko petrolejsko družbo in tvrdko Auspitz, vsaka po 1 milijon, c. kr. priv. graško-keflaško železniško in rudniško družbo s 500.000 kron, penzijsko blagajno Union banke s 300.000 in uradnike zadruge s 100.000 kronami. Pri prvi avstrijski hranilnici je podpisalo kakih 1300 strank skupni znesek 3 milijonov kron. Pri dunajski komunalni banki Waehring (Dunaj XVIII.) je bilo v prvih dveh dneli podpisanih 1,164.000 kron. DUNAJ, 17. (Kor.) Kakor se doznaje] pozno zvečer, je bilo pri zemeljski kreditni banki podpisanih 35 milijonov kron, tako da znašajo danes pri imenovanih bankah podpisani višji skupni zneski že čez 100 milijonov kron. Pri zemeljski kreditni banki je podpisalo Nj. Veličanstvo cesar 20 milijonov kron. Takisto so podpisali večinoma tudi vsi drugi člani pri zemeljski kreditni banki večje zneske. Nadvojvoda Friderik, armadni višji poveljnik je podpisal pri zemeljski kreditni banki na avstrijsko vojno posojilo 4 milijone, na ogrsko pa tudi 4 milijone kron. Istočasno je podpisala tudi njegova soproga nadvojvodinja Izabela 100.000 kron na avstrijsko in 100.000 kron na ogrsko državno posojilo. Hčerka nadvojvodske dvojice princezinja Henrieta Hohenlohe je podpisala 100.000 kron. Avstralski bataljon na bojišču. LONDON 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Melbourna: Obrambni minister je naznanil, da se mora sestaviti drugi bataljon infanterije za inozemsko službo. Angleški parnik »Weimar« se je pri Beers-holmu potopil. KOPENHAGEN 17. (Kor.) List »Ber-lingske Tydende« poroča iz Drontheima: Angleški parnik »Weimar«, ki je plul iz Arhangelska proti Leithi domov, se je pri Beersholmu potopil. Na ladji je bilo 28 angleških častnikov in matrozov, ki so prišli z nekim lomilcem ledu iz Kanade. V Dront-heimu so jih interniraii. Poziv Arabcev k uporu. CARIGRAD 16. (Kor.) Verski časopis »Sebil Urešad« objavlja prestavo v Egiptu razširjene arabske proklamacije, v kateri se poživlja Egipčane, naj porabijo tre-notek, da se osvobode angleškega suženjstva. Proklamacija našteva vsa zla, ki jih je prizadejala islamu tripleententa, Egiptu pa Angleži. _ Volna o kolonijah. Plen križarke »Karlsruhe«. AMSTERDAM 17. (Kor.) List »Handels-bladet« poroča iz Londona: Kapitan ho-landskega parnika »Maria«, ki je s svojim tovorom vozil od Punta Arenos na Angleško, je povedal, da je bila njegova ladja dne 20. septembra od nemške križarke »Karlsruhe« zaplenjena in potopljena. Kapitan in moštvo ladje »Maria« je bilo vsprejeto na krov spremljevalne ladje »Crefeld«. Križarka »Karlsruhe« je bila zaplenila takrat že parnike »Po\vi Castle«, »Stratroy«, »Maplebrauch«, »Highland Hope« in »Indrandin«, istega dne pa kakor parnik »Maria« parnik »Cornish City«. naslednjega dne pa parnike »Rica*, »Ua-sa«. »Fame« in »Condor« ter je pripeljala vsega skupaj 439 oseb od zaplenjenih par-nikov na suho. Japonske Čete v finutn. LONDON 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Tokija od včeraj: Japonske čete so vkorakale v Cingtao. Vojna s Turčijo. Položaj v Egiptu. CARIGRAD, 16. (Kor.) List »Turan« poroča, da so egipčanski liberalci kljub odredbam Angležev že dolgo časa pripravljali vse potrebne predpriprave za splošen upor. Ta izbruhne takoj, kakor hitro dospe v Egipt vest o proglasitvi svete vojne. Angleških čet je v Egiptu premalo, da bi zamogle udušiti tak upor. Prebivalstvo Sudana se je že uprlo in prodira proti severu. Domači egipčanski oficirji in vojaki, ki so bili odposlani v Sudan, se gotovo priključijo uporu. Na drugi strani se rod Se-nussijev že bliža egipčanski zemlji. ATENE 15. (Kor.) »Agence d'Athene» poroča: Iz okolice Korice pobegli muslimani se zopet trumoma vračajo. V Kur-meliju je neka albanska tolpa umorila nekega grškega vojaka. Kolera v Avstriji. DUNAJ 17. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 17. novembra je bilo konstatiranih bakteriološkim potom 6 slučajev azijatske kolere na Dunaju, en slučaj v Brucku ob Litvi na Nižje Avstrijskem, dva na Štajerskem, eden na Koroškem, eden na Češkem, 9 na Moravskem, 1 v Šleziji in 53 v Galiciji. _____ Ogrski dijaki za vojno. DEBRECIN 17. (Kor.) Slušatelji tukajšnjega reformiranega kolegija so odstopili od svojega privilegija oprostitve od vojaške službe, da se zamorejo javiti k vojaški službi. Včeraj jih je bilo izmed njih potrjenih 43. Žrebanje ogrskih premijskih srečk. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Pri današnjem žrebanju ogrskih premijskih srcvlk iz leta 1870 je zadela glavni dobitek 240.000 kron serija 1036 št. 25, 20.000 kron serija 3884 št. 37, 10.000 kron serija 791 št. 40. Pri današnjem žrebanju 4% ogrskih hi-potečnih srečk je zadela glavni dobitek 40.000 kron serija 3352 št. 76. Pri žrebanju srečk Josziv je zadela glavni dobitek 20.000 kron serija 4590 št. 10. Poštni žiro - promet z Nemčijo. DUNAJ 17. (Kor.) Poštni žiro-promet z Nemčijo se na podlagi sporazuma med državnim poštno - hranilniškiin uradom in državno nemško poštno-čekovno upravo, dne 20. novembra zopet odpre. Nakazila za Nemčijo se izvrše po kurzu, ki je veljaven na dan izvedbe pri poštno-hranil-niškem uradu. Ta kurz bo objavljen vsak dan v »Wiener Zeitung«. Gotove vrste iesa kot relativna vojna kon-trabanda. BERLIN, 17. (Kor.) Razdelitev o ravnanju z užigalnim materijalom kot relativno kontrebando z dne 17. novembra 1914 k številki 23. Nr. 9 prizenškega re- Stran II. aMNOST* štev. 290. V Trstu, dne 18. novembra 1914* da z dne 30. septembra 1909 se tolmači, kakor sledi: Izvzemši nekateri zelo trd prekomorski les, kakor pok-les, palisan-der, ebenovina i. dr.t ie treba smatrati vsak drugi neobdelani ali surovo obdelani les kot relativno kontrebando, ker se tak les da užigati m se v ta smoter pod gotovimi odnošaji tudi porablja. K tej vrsti lesa spada tudi krivi les in papirni les. Obratno pa se ne prišteva tak les k onim, ki se rabijo za užiganje, ki je vsled oddaljevanja ali z roko ali s stroji na vrednosti pridobil toliko, da vrednost njegove porabe za užiganje ne stoji v nobenem razmerju z vrednostjo, ki jo zadobi tak les po obdelovanju. Francija in grško posojilo. KOPENHAGEN, 17. (Kor.) »National Tidende« poroča iz Pariza: Francoska vlada je naznanila grški vladi, da zamore z ozirom na sedanjo vojno na leto 1913 sklenjeno grško posojilo izplačati le 800 tisoč funtov. Ostanek bo izplačan šele po končanju evropske vojne. 2itn! trg. VRAT1SLAVA 16. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.20 in oves 20.20. Domače vesti. Občinski odbor je imel svojo sejo dne 6. novembra. Določile so se nove črte stavbišč in cestna črta, vsporedna z ulico deli* Officina. Da se dovrši sistemizacija obrežja med železniškimi tiri in morjem, se je pooblastila eksekutiva v potro-šek 27.000 K, ki ostajajo še od onih 97.170.90 K, ki so bile dane svoječasno eksekutivi na razpolago za tlakovanje o-nega dela obrežja. — Odobril se je trošek K 9800 za napravo cestnega kanala ob sprehajališču sv. Andreja. Spomenica zavoda za povspeševanje male industrije v prilog zopetni otvoritvi večerne šole za učenke - šivilje in modiste, se je izročila komisiji za javni pouk. Odobril se je skupni trošek K 2831.62 za uvedenje plina In električne energije v novem šolskem poslopju pri Sv. Vidu. Vzelo se je na znanje, da je produkcija plina v mesecu oktobru dosegla 2,177.500 kub. met., da se je torej zmanjšala za 302.500 kub. met. ali \2tU7c v primeri s produkcijo v oktobru 1913. V prvih desetih mesecih 1914 je skupna produkcija znašala 22,601.800 kub. metrov, nasproti 22.444,000 v istem času minolega leta, torej se je povišala za 157.800 kub. metrov, ali 7/10 %. V mesecu oktobru 1914 so se števci pofimožiii za 103, a od meseca januvarja za 1400, nasproti 2428 v prvih 10 mesecih leta 1913. — Produkcija električne energije je iznašala v mesecu oktobru 1914 kw 525.704 in se je zmanjšala za kw 87.779 ali 14 v primeri s produkcijo v mesecu oktobru v letu 1913. Od januvarja 1914 do konca oktobra je produkcija električne energije dosegla k\v 5.525.672, nasproti 5,148.616 v istem času leta 1913, se je torej pomnožila za 377.U56, ali za 7Vt%. Električni števci so se pomnožili v oktobru 1914 za 79, a od januvarja do konca oktobra 1914 za 464, nasproti povišku za 427 v istem času leta 1913. Doilnost vsakega Avstrijca Je, da prispeva po svoji možnosti fc £v;tr*j&kemu vojnemu posojilu 11 Brezvestnost. Brezvestnost je — piše zagrebški »Hrvat« — velika moralna hiba tako v privatnem kakor v javnem življenju. Kajti ima vsikdar za podlago nizko sebičnost in zato je tudi ena najgnusnejil hib. Vrhunec ostudnosti pa doseza, ko druzega nevednost, lahkomišijenost in straii izkorišča v svoje zgolj lukrativne, požrešne svrhe. To je neka vrst duševne ga vampirja, ki izsesuje svoje žrtve d< zadnje kaplje krvi. — Sedaj v vojnem času, so duhovi mas eksaltirani, se nahajajo v stanju trajnega razburjanja, oma hujoč med upom in strahom. Ob takih prilikah se odpira brezvestnim spekulanton razsežno polje za njihovo — delavnost. Sedaj je prišla doba njihove žetve. Za do ber denar prodajajo nevednim masap s\oie očitne laži. Na ta način provzročau dvojno škodo: plenijo masam njih imetje praznijo njih žepe, a na drugi strani delaj« očitno proti javnemu interesu, vzdržujoč neveJne mase v stanju trajne duševnt abnormalnosti. Posebno ostudno Je tisti, prepariranje javnega mnenja z falzificira-nfcm in lažmi vsake vrste, s katerimi se PODLISTEK Hadame Bovary Roman. - Spisal Gustav« FIsuNrt a Grad je bil sezidan v modernem italijanskem slogu, z dvema prizidkoma in s tremi prostornimi stopnicami. Spredaj se je razprostiral širen travnik, na katerem se je paslo med dvema skupinama dreves nekoliko krav, dočim je rastlo na o-beh straneh poti vsakovrstno grmovje. Pod nekim mostičem se je vila rečica, in v večerni megli je bilo tupatam razločiti s slamo krita poslopja. Popolnoma v ozadju sta se dvigala dva precej poraščena grička, ob straneh v grmovju so se nahajali hlevi in kolnice, sezidane z ostanki starega gradu. Karlov voziček se je ustavil pred stopnicami. Prihiteli so strežaji. prišel je sam marki, ponudil mladi dami roko in jo spro-vel v vežo. Bila je zelo visoka in tlakovana z mra-morjem. Koraki so odmevali v njej kakor v cerkvi. Naravnost gori so se dvisrale stopnice, na levi * ie priSlo skozi galuri- gre za tem, da se v masah vzbujalo in dražijo nizki instinkti. In pri tem se opaža še poseben pojav: da namreč takim sugestijam ne podlegajo samo brezglave mase, ampak tudi veliko število naobraženih in razsodnih ljudi. Posebno opozarja »Hrvat« na izvestne — Časopise. Razpis štipendija. S začetkom L tečaja šolskega leta 1914-15 se ima podeliti rodbinski Štipendij v letnem zneska 176 kron av. v. katerega je ustanovil ranjki kaplan v sv. Polaju (fara Devin) Tomaž Pravica. Vživati morejo ta štipendij po naredbi ustanoviteljevi pred vsem učeči se mladeniči iz rodu zakonskih Antona in Marije Kralj, rojene Obik, katerih prvi je v Sliv-ni (okraj Kotnen), druga pa v Ravnah (o-kraj Cerkno) rojena, po bližnji ali daljši rodbinski stopnji, če pa ni takih prosilcev, pa učenci iz podružnice sv. Polaja, drugače pa učenci iz Devinske fare sploh in sicer brez omejitve na kak posebni šolski oddelek in brez razločka starosti. Štipendij vživajo tako dolgo, dokler imajo v nravnem obnašanju in drugih predmetih dobre rede. Pri sicer enakih razmerah imajo ubož-nejši prednost pred premožnejšimi. Prosilci tega štipendija imajo vložiti svoje prošnje do 10. decembra 1914 po ravnateljstvih njih učilišč pri tem c. kr. na-mestništvu, katerim je priložiti krstni in domovinski list, dalje Šolska spričevala zadnjih dveh tečajev, kakor eventualno u-božni list in slednjič postavni dokaz njih e-ventualnih rodbinskih razmer, oziroma njih sorodstva z omenjenima zakonskima. Trst, dne 9. novembra 1914. Od c. kr. namestništva. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« je bil včeraj sprejet Fran Kostanik od 37. peš-polka. Za dopust do popolnega okrevanja so bili v tej bolnišnici predlagani: Josip Nagy, Fran Mohacs, Teodor Szava in Andrej Sele. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti: Josip Osvaldella od c. in kr. vojne mornarice, Henrik Gabrovec od 7. stotnije 32. pešpolka ter črnovojnika Alojzij Zlobec in Josip Lach. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Americane« so bili sprejeti: Ivan Sain in Ivan Hrastić od 20. lovskega bataljona, Anton Zobin od 5. stotnije 7. pešpolka, Albert Cebron od 7. in Marko Banković od 15. stotnije 97. pešpolka ter črnovojnik Fran Kosnik. Na dopust so bili puščeni črnovojnik Bernard Damin, Josip Fornasiero od 2. in Anton Klanić od I. stotnije 97. pešpolka ter Emil Canetto od 5. stotnije 87. pešpolka. — V mestno bolnišnico so bili včeraj sprejeti črnovojniki Matej Sgomba. Vin-cenc Caputto, Josip Parenzan, Josip Be-nolič in Anton Kaun; dalje domobranci Josip Mathias, Zorko Šiškon in Josip Sermann ter orožnik Anton Ferkonja in črnovojnik Anton Davenje. — Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Črnovojniki Avgust TuIIa, Lovrenc Susta in Josip Snidersich. _ Komu je bil ukraden gramofon? Policiji in sodišču predobro znani 371etni Viktor Calligaris, stanujoč v ulici Riborgo štev. 35, ki je pod posebnim policijskim nadzorstvom, je bil pred pa*- dnevi aretiran ker je imel pri sebi skoraj nov gramofon znamke »Matator«, na katerem je bila še ^lošča s komadom »Tirolec in njegov sinek«. Gramofon je Calligaris gotovo kje ukradel, a lastnik tega gramofona se sme oglasiti na policijskem ravnateljstvu, v H. oddelku, kjer bo dobil nazaj gramofon. Aretacija iskanega renjikola. Predsnoč-njim je nadzornik policijskih detektivov Karel Tiz na trgu Barriera vecchia aretiral 43Ietnega Karla Cavallarija, ki je doma iz Ostiglie pri Mantovi, za katerim je kr. državni pravdnik v Mantovi izdal tiralnico. ker ima odsedeti 28mesečno kazen radi ponarejanja denarja. Proti CavaJlariju je izdana tiralnica tudi od nekega drugega sodišča v Italiji. Ukradeno kolo. 271etni Karel Godnik. loma z Gorjanskega pri Komnu, je stalen •iost zaporov c. k. kazenskega okrajnega sodišča v Trstu ter je tudi izgnan iz Trsta. Vlinolo soboto so ga že skoraj stotikrat tirali po odgonu v Komen. A v nedeljo zjutraj je bil Godnik že zopet — aretiran v Trstu, in sicer v ulici dell'Annunziata: mel je namreč seboj kolo (bicikelj), na zvoncu katerega je bilo vdelano ime »Giovanni Zar, Cormons«, iz česar je bilo jasno, da kolo ni njegovo. Sumi se, da je God- io, ki je bila proti vrtu odprta, v biljardno sobo, iz katere je bilo čuti trkanje zade- vajočih se krogelj. Ko je stopala Ema skozi to sobo, je videla pri biljardih dostojanstveno se smehljajoče može z visokimi, trdo pripetimi kravatami in z redovi na pr->ih, kako so porivali kroglje. Na črnih, lesenih stenah so visele slike v starih, zlatih okvirjih, pod katerimi so stala imena, napisana s črnimi črkami. Cikala je: Jeane Antoine d'Andervilliers, grof de la Vaubyessard in baron Fresnay v boju pri Coutrasu 20. oktobra 1578. Pod drugo sliko je bilo zapisano: Jean Antoine Henry d'Andervilliers, francoski admiral in vitez sv. Mihaela, ranjen v boju pri La Hogue, 29. maja 1692., umrl v Vauby-essardu, 23. januarja 1693. Druge slike so se komaj poznale, kajti svetloba svetiljk je padala na zeleno sukno biljardov, tako, da je bila soba skoraj popolnoma temna. Marki je odprl vrata, vodeča v salon; ena izmed dam — bila je markiza — ie vstala, šla nasproti zdravnikovi soprogi in jo je povabila, naj sede na stol zraven nje. Nato je jela prijazno kramljati ž njo, kakor da bi jo že dlje časa poznala. Bilo ji je približno štirideset let, imela je krasne rame. orlov nos in zategnjen glas. ..i«, uitraael kolo kje na Krasu ali pa v FurlanijL Godnika so spravili pod ključ, a kolo je na razpolago lastniku na policiji v II. oddelku. SamomorU prnfcBi 18 letna Nerina Ruzzier, stanujoča v ulici del Farneto št. 38, je snoči, malo pred enajsto uro s samomorilnim namenom spila nekoliko opi-jeve tinkture. Pozvan je bil k nje} zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je izpral želodec in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. um 97. peipoOn h 20. lov- sktfi botnUoni (Dalje-) 97. peipolk. Lagoj Josip stot. bobnar 7. stot.; Lak Rudolf, četovodja 12 stot.; Lazar Ciril, četovodja 14. stoL; Lazar Josip, nad. rez. 3. stot., mrtev; Leban Fran, peš. 15. stot., Leten Fran, nad. rez. 13. stot ; Lenac Anton, peš. 8. stot.; LenkiČ Fran, četovodja 4. stot.; Levar Anton, peš. 16. stot.; Ličen Josip, desetnik 8. stot.; Lonzar Peter, peš. 7. stot mrtev; Lucan Anton, peš. 11. stot, mrtev Macor Alojz, peš. 13. stot.. mrtev; Mahne Mihael, peš. 5. stot; Maicen Fran, peš. 8. stot.; Maitzen Josip, peš. 13. stot; Makovec Alfonz, četovodja 12. stot; Makuc Ivan, nad. rez. 14. stot.; Maligoj Anton, četovodja 14. stot.; Malika Martin, nad. rez. 7. stot ; Malutta Ernest, peš. 7 stot.; Manfreda Fran, peš. 8. stot; Maran Evgen, peš. 7. stot., mrtev ; Marinič Fran, peš. 12. stot; Marinič Peter, peš. 16. stot; Marka Tomo, četovodja 6. stot., mrtev ; Markič Karel, desetnik 15. Martelos^i Ermenegild, peš. 4. stot.; Mar-tinčič Ant., desetnik 8. stot.: Martincich Ivan, poddesetnik 4. stot.; Massenich Anton, peš. 10. stot; Matellch Ivan, peš. 10. stot mrtev; Martetič Fran, četovodja 5. stot., mrtev; Matevžič Ivan, nad. rez. 11; stot ; Matys Gottlob, enolet. prostovoljec, deset., 3. stot.; Maurič Anton, peš. maršbat.; MaurfČ Mihael, nad. rez. 7. stot, mrtev; Mažgon Ivan, peš. 10. stot.; Mejač Jo*ip, četovodja 8. stot.; Menon Alojz, peš. 8. stot.; Menk Andrej, četovodja 13. stot.; Meinar Kristjan, peš. 6. stot, mrtev; Miani Emil, peš. 10. stot.; Miani Emil, peš. 10. stot.; Mihelčič Jakob, poddeset. 15. stot; Mikac Anton, nad. rez. 2. stot; Mikluš Ivan, četovodja 1. stot.; Mikuljan Josip, pešec 15. stot.; Mi harć č Karel, poddeset 2. stot.; Mi!loch Fr n, peš. Mihael, peš. 4. stot; Povačič Ivan, peš. 12. stot.; Prelič Ivan, peš„ maršbat.; Prelog Alojz, deset 10. stot, mrtev; Prelog Ivan, četovodja 8. stot; Prendivoj (?), peš. 14. stot.; Preschern Karel, peš. 14. stot., mrtev; Primšar Anton, narednik 5. stot., ujet; Prinčič Viktor, peš. 1. stot; Pere Ivan, peš. 10. stot. Puhor Eberhard, peš. 16. stot.; Pušnar Valentin, pet. 7. stot, mrtev. 20. lovski bataljon. Laganis Job, lovec 3. stot., mrtev; Lebać Josip, nad. rez. 2. stot., Buzet; Lebar Ignac, lovec 1. stot; Lehman Dušan, lov. 2. stot., Virovitica; Lesizza Peter, rez. podlovec, marškomp.; LeskovŠek Fran, nad. rez. 2. stot. Verače na Spod. Štajerskem; Letonja Anton, nad. rez. 2. stot., Kozjak; Lindl Leopold, lovec, 2. stot; Machlus Henrik, rez. četovodja 1. stot., mrtev; Makot Emil, nad. rez., marškomp.; Malec Konstantu, lovec 3. stot., mrtev; Marangon Evgen, rez. podlovec, marškomp.; Marega Leon, rt/, lovec 2. stot., Gradiška; Marega Peter, rez. patr. vodja 4. stot; Marinazi Anton, nad. rez. 2. stot.; Marizza Hektor, rez. lovec 4. stot., Villesse, mrtev; Markič Filip, rez. podlovec 4. stot; Marot Anton, rez četovodja 1. stot., mrtev; Mazaj Matija, lovec 3. stot ; Mendizza Anton, rez. lovec 4. stot. Mevija Franc, rez. lovec 4. stot.; Mezinec Franc, nad. rez. 3 stot.; Mian Peter, rez. lovec 4. stot.; Mihelič Karel, nad. rez. 3. sto*.; Michelli Ferdinand, lovec 3. stot.; Mihelčič Fd. rez. 3. stot.; Poropat Gregor, rez. lov., marškomp.; » ošturan Fran, patr. vodja 2. stot.; Pribyl četovodja 3. stot.; Pust Peter, podlovec 2. stotnje. (Konec prihodnjič.) 10. stot.; Mlač Andrej, des» tnik 16. sot.; Vlinar Matija, p^. 11. stot.; Močibob Anto 'stot f Primožič ' Hln, pes. 14. stot; M dec Josip, četovodja 13. ^trivftfliaF 3 stnt . Pust Petpr nndloveC stot.; Mogorovič Josip, četovi dja 12. stot; Mojmas Adolf, peš. 8. stot.; Molest Pompej, peš. 6. stot.; Moljašič Fran peš. 14. stot.; Momič Josip, nad. rez. 7. stot.; Monferdin Ivan, podd setnik 7. stot.; Moretti (?), peš. 14. stot; Morčnt Peter, nad. rez. 7. stot.; Mo?elič Jernej, peš. 6. stot.; Mozenič Vinko, četovodja 1. stot Nadoja Josip, nad. rez. 6. stot.; Nanu Lovro, četovodja 9. stot.; Nanut Rok, peš. 14. stot, mrtev; NefatCelesiin.peš. 15. stot. Nefat Josip, peš. 8. st>t, tnr*w; Nesbena Just, četovodja 9. stot.; NelM Ivan, nad. rez. 7. stot; Novine Alojz, Četo\0dja 14. stot Oblak Ivan, peš. 12. stot.; Ogrič Valentin, peš. 13. stot, mrtev; Onič Ivan. batalj. tro bet % 11. stot; OpaŠič JattV pešec., • eš. 10. stot.; Pislavič Josip, peš., maršbat. Planinčič Dominik, peš. 5. stot.; Plehan Štefan, deset. 6. strt.; Ples Fran, peš. 4. stot.; Polh Alojz, peš. 10. stot.; Poljevec Izidor, deset 10. st« 't.; Polpi Feliks, peš. 5. stot.; Poropat Anton. peš. 16. stot.; P' ropat Zraven nje je sedela mlada, svetlolasa deklica. Gospodje, ki so imeli v gumbnici malo cvetico, so kramljali, zbrani okoli kamina, z damami. Ob sedmih se je vršil diner. Bilo je prisotnih več gospodov nego dam — gospodje so zasedli prvo mizo v vestibulu, dame z markijem in markizo so sedele v jedilnici. Ko je vstopila Ema, ji je udarila nasproti neka mračna soparica, prežeta s svežim duhom krasnih namiznih prtov. Sveče v kandelabrih so odražale svojo svetlobo v dragoceni, srebrni posodi, brušeni kristali so bliščali, po vsej mizi so bile razvrščene vaze s cveticami; na širokih krožnikih so stali prtiči v obliki škofovskih čepic; v vsakega je bil zavit košček kruha. Rdeče škarje rakov so štrlele čez skledni rob, v luknjastih koških je ležalo na mehkem mahu sadje. Strežaj, oblečen v svilene nogavice in v kratkih hlačah, z ličnim naprsnim trakom, je dostojanstveno ponujal gostom že razrezano pečenko in jo je spretno polagal na krožnike. Na veliki, porcelanasti peči je stal ženski kipec, oblečen do vratu, in je nemo zrl na goste. Gospa Bovarr le (»azila, da si marsikatera dama ni snela rokavic. SlovensKo gledališče v Trstu. V uedelio, 22. novembra 1914., točno ob 8 zvečer se upriz ri narodna i^ra s petjem; „LF.GFJONARJI" spisal Fr. ♦ ovekar. os. Ferdinand pl Basuj, iužeuer . . . g. Gradiš A ton Bernjaf, vo ni tomisar . . g Udovc 'anez Rak, mestni pi^ar . ... g. Kralj Lavr», njegova hči .....gČ- Kavč čevm An Strnad, uje^ova prijateljica . gč K. Flego Joško Strna«!, njen bnt. a ademik legijouar . .....g. Terčič Tonče Giičar. ak idemik, legijonar . g. Kovič Gričarica. nj-gova mati ..... gč. K vačiceva Mihec Orožen, akademik, legijonar g. Poiar Lovro T minšek, akad , l*-gijouar . g. Goideii J-fiko I pav ec, akademik, legijonar . g- Svagelj Mirko Vidie, ak d<-mik legijonar . g. Ri toviČ Bošf jan Jež. vo asici in civilni krojač g DANILO Barba, njegova žena...... . gč. M. Ko ačič B< štja ček. njun n . . .... g. Sancin ml. Mat'ja Me'ved, go ti!ničar . ... g. Rum;>plj Micik.t, njegova hči.......gč KreSevič Pe ko, s ar me čan ......g. Dolmšek Meščanje, meŠčtnke, otroci, akademiki legijonarji, fran Oski vojaki. Dejanje se vr^i kancem XVIII stoletja v Ceijn, na Beneškem in na francosko-avstrijskem bojiacn Med II in IV. dejanjem mine leto dni. * * * Vslopnice se vdobijo v predprodaji ves teden pri g. Bičkovi, vratarici Narod, doma; zato naj -i blagovoli slavno občinstvo poprej preskrbeti vstopnice, da ne bo potem v nedeljo prevelikega navala. ODBOR VOJAKE Za Meč! križ GOSPA ZA NAŠE NA POLJU. XIII. izkaz darov v denarju. Berta Lieblein K 50.—; Alojzija Gel-cich-Anicini K 40.— ; Ema Duma K 100.—; Jožefa Kiichler K 20.—; baronica Ema Lutteroth (za božične darove) K 300.—; Jožef A. Goldschinid K 200.—; Emil pl. Stabile (za božične darove) K 100.—; Delniška družba za izdelovanje olja v Trstu K 500.—; Oskar Paul K 50.— ; Premogovnik »Trbovlje« K 200.—; gospod in gospa dr. Cavallar (za božične darove) K 200.—; Olga Krauseneck (za božične darove) K 100.—; Valentina Krauseneck (za božične darove) K 100.—; doslej vplačanih K 25.763.02. — Skupna svota K 27.723.02. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte« Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI ob aa računajo po 4 stot. basadu-Ifaatno ti -kan« h—t de se raCn qajo eakrat ▼ffc"— Najmanj** : ,pristojbina moala 4o «urtimk. : □□ OD □□ ■ro&na, m odda takoj ▼ Dajem gospodu ali gospicl ▼ ulici Commerciale Stv 11, ITI. nadst. 4000 NeNovono sobo VflM izvrstno kuhinjo, naj zahaja v go- nUOr stilno BONVECHIATTI, ulica Carlo Ghega 17 Eksportno Budjejevifiko pivo. 1168 Izkušeno babico tlitjje. sprejme noseće na dom. Ulica Chiozza fttv. 50 pri-1138 Papir za ovitke razpo&i ja i o zmernih cenah velika zaloga Ga-tone Doliuar, Trst ulica dei Gelsi štv. 16. Telefon 2781 (ex Marang nii. U37 Kn]l$ovodklnjo Opatija. išče mesto. — Pisati < od .V e s t n a"f poStno-leleča 1191 |H0 a* pr di.a ženska, zmožna za pek:da se tu