Listek. 309 LISTEK. Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali: — Josipa Jurčiča zbrani spisi VII. zvezek. Uredil Fr. Leveč. Založila in natisnila »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 1888, 8, str. 242. — Cena vezanemu zvezku po 1 gld , nevezanemu po 60 kr. — Vsebina: I. »Lepa Vida«. Roman (»Zvon« 1877.) — II. »Ivan Erazem Ta te nb ah«. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. (»Slovenski Narod«. 1873.). — Jurčičevih zbranih spisov je izšlo dosedaj VI zvezkov. Od teh jih je še nerazpro-danih: I. zvezka še 575, II. še 779, III. zvezka še 1016, IV. zvezka še 1137, V. zvezka še 1235, "VI. zvezka še 1574. Skupno tedaj 6316 zvezkov. Prodalo se je Jurčičevih knjig tekom leta 1887. vezanih 409 zvezkov, nevezanih 659 zvezkov. Skupno tedaj 1068 zvezkov. Dohodkov je bilo gld. 1060 gld. 55 kr., troškov pa 1004 gld. 78 kr. Da se Jurčičevi zbrani spisi tako počasi razpečavajo, krivo je pač, da je veliko njegovih del po prvotnih izdavah še med narodom, glavui vzrok je pa gotovo le ta, da Slovenci nimajo za leposlovne proizvode urejene trgovine s knjigami, in najmenj še kako kolportažo. Obračamo se torej do vsega slovenskega razumništva, da prične agitacijo za razprodajo Jurčičevih zbranih spisov. Posamičniku bode pač lehko v svojem kraji dobiti nekaj naročnikov, od katerih naj pobere denar in ga odpošlje »Narodni Tiskarni« po poštni nakaznici. Ta mu bode doposlala potem naročene knjige, katere lehko razdeli med nabrane naročnike. To delo posameznika ne bode stalo preveč truda, stvari bode pa s tem le mnogo koristil. Gotovo malo častno bi bilo za ves slovenski narod, ko bi dela prvega pripovedovalca našega Jurčiča v shrambah starela in bi jih ne bral tisti narod, katerega je Jurčič toli ljubil, za katerega je žrtvoval in neumorno delal vse svoje življenje. Najlepši spomenik njegov bode, da vsak Slovenec in vsaka Slovenska pozna njegove spise. Nove muzikalije. I. Himna zlatomašniku sv. očetu papežu ,,Leonu XIII." Zložil Anton Foerster. To himno je prinesel ,,Cerk. Glasbenik" v 12. št. svojih prilog 1. 1887. Upravljena je bila takrat za jeden glas in za orgije. Pozneje je to himno pre-komponiral g. skladatelj za moški zbor s tenorovim šolo. V tej obliki je pel ,,Slavec" pri papežki slavnosti v Ljubljani to himno, o kateri trdimo, da je izredno lepoglasna, veličastna in impozantna. Značaj himne v tej pesmi je popolnoma pogojen. Služila bi prav dobro za posebne slavnosti, osobito gg. novomašnikom, zlatomašnikom in sploh jubilantom. Zatorej uljudno prosimo, da bi kdo izmed naših pesnikov blagovolil tekst tako prirediti, da bi se lehko pel pri omenjenih slavuostih. Škoda bi bilo krasne himne, ko bi se morala zarad zastarelega teksta položiti ad acta. Partitura stoji 36 kr., glasovi tudi toliko. (Šolo za tenor se nahaja samo v partiturij. Delo se dobiva pri g. skladatelji. G. Anton Foerster me je naprosil opozoriti č. gg. čitatelje ,,Zvonove" na naslednje tiskovne pomote v njegovi ,,Domovini". (Gl. Matice zvezek XVIII). St. 5. V 4. taktu tenor šolo moia zadnja glaska biti fis, mesto c, V 6. taktu mora biti druga glaska v basu b in ne a, sicer napravlja s tenorom kvintno paralelko. Ligatura v basu pa je boljša zato, da pevci gotovo vzdrže ta 6, ki nosi dve harmoniji. Pri piki bi utegnili pevci 3io Listek. prezgodaj dihati in harmonično vez pretrgati. V tenoru te nevarnosti ni, ker ima v vsem taktu g. V 5. taktu himne pa morajo stati v tenoru in basu v 4. udarci osminke. — II. Velikonočne pesmi. Zložil in prečastitemu gospodu Adolfu Harnelju, župniku v Sebreljah, hvaležno poklonil Janez Laharnar, organist na Št Vidslu Gori. (Pošta pri sv. Luciji na Primorskem). Cena partiture je 40 kr. Marljivi in nadepoliii mladi g. skladatelj nam podaje v tem zvezku 7 čvetero-glasnih velikonočnic na znane tekste. Za dodatek je pesem ,,Ti si Peter" za sopran, alt in orgije. Pesmi niso zverižene, zapletene in težko razumne; so pa jedrnate, živahne in pobožne. Harmonizacija je v resnici prav dobra. Izpeljava posameznih glasov ni težka, ker noben glas ne prekorači stavljenih mej. ,,Allelujo" pa je g. skladatelj zvršil tako, da jeden glas nastopa za drugim, posnemajoč prejšnjega. Pokazal je s tem, da se bo sčasoma znal brez strahii spuščati v kontrapunktični ogenj. Čestitamo vrlemu mladeniču in pesmi njegove živo priporočamo. III. Slovenske pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. (Graz. Kari Ludwig Ring, 4). III. zvezek. Lastnina izdajatelja. Cena 70 kr Tiskala Engelmann in Miihlberg v Lipsiji. Delo obseza na 9. straneh naslednje skladbe: I. Vstala je narava (bes. T. Jenkove); 2. Slovenka (bes. M. Vilharjeve); 3. Potoku (bes. J. Stritarjeve); 4. Nazaj v planinski raj! (bes. S. Gregorčičeve); 5. Hrepenenje po pomladi (bes. J Stritarjeve). Radostnega srca pozdravljamo novi umotvor našega občeznanega in priljubljenega g. skladatelja, s katerim je slovensko glasbeno literaturo pomnožil zopet za pet lepih napevov. Skladba prva je dična. Zavoljo pogostne kromatike ni lehko izvršna, a trud se bo gotovo dobro izplačal. Druga je ljubka in nežna pesemca v ljudskem tonu. Tekstu se dobro prilega. Tretja je pesem, ki ima mnogo domačega v sebi. Četrta je najboljša. G. skladatelju čestitamo na tej pesmi, ki se bo kmalu pri nas udomačila. Peta je tudi dobra pesem; le tempo naj se vzame počasno. Nenavadnih postopov v harmoniji skladatelju, kakeršen je g. dr. B. Ipavec, nikakor ne smemo šteti v nevednost ali napake. Oni so le rezultat študije takih harmoni-jeslovcev, ki dovoljujejo postop zmanjšanih kvint v čiste in ne naopako; potem nenaravno razvezo septim i. t. d. (glej Mara, Lobe i. d.) Skladbam sicer ni treba dajati posebej hvale, ker je znano, kako dobro zna ubrati g. skladatelj narodne strune in oveseliti slovensko srce, vendar je naša dolžnost, da jih toplo priporočamo. D. Fajgelj. Hrvaška književnost se najbolj razvija po časopisih in književnih društvih, W poberd skoraj vse pisateljske moči naroda hrvaškega. Pa saj niti treba ni, da bi bilo drugače, kajti ni je stvari v duševnem življenji hrvaškem, da ne bi imela društva in glasila svojega. Redki so torej književni plodovi, ki po drugi poti prihajajo na svetlo. V Bosni se v tem še zmeraj odlikujejo tamošnji frančiškani. Prišel je na svetlo že tretji zvezek zbranih -»Pjesničkih dielan fra Grge Martiča, ki je »Zvonovim« čitateljim vsaj po imeni dobro znan. V Zagrebu je akademijska knjigarna izdala Amicisovo nSrdce'\ katero je na hrvaški jezik preložil Petar Kuničic. Prodaja se po 80 novih. Od ,,Spisa Stjepana Mi-trova Ljubišen tiskan je I. zvezek, ki obseza životopis in nekoliko pripovedek tega bistroumnega hrvaškega pisatelja. Za tisek pripravljajo: Josip Ljubic Dinkov zbirko ,,izvir-nih pesemil, katerim je Avgust Harambašic napisal predgovor; Utjesenovič-Ostrozinski popravljeno in pomnoženo izdauje pesniškega svojega dela „Nedjelka" \ Ivan Lepusič v Sarajevu pa svoje ^pjesničke prvencea, ki jih je po večem že priobčil po raznih časopisih. Znana pisatelja Harambašic in Kokotovič sta za hrvaško ljudstvo spisala „pismovnik za ve potrebe gradjanskoga života1'. Cena tej koristni knjigi je i gld. Marljivi dr. Lobmayer