PROLETAREC JE DELAVSKI aiST ZA MISLEČE ČITATELJE Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvezo, in Prosvetno Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS ' EDUCATIONAL BUREAU C0M6RESSMAN DRIPP POLOM "TRUMANOVE DOKTRINI" V GRČIJI, NA KITAJSKEM IN DRUGJE Nobena tajno* ni vol, da jo ameriška Intervencija v Grčiji velik fiasko. To jo dno 6. decembra v omiljoMh besedah priznal tudi predsednik Truma*. Grčiji smo poslali orožja in drugo munkije v vrednosti 170 milijonov dolarjev, uniforjmo, živila, stroje itd., da bi kraljeva vlada porazila gerilce, pa jih jo sedaj več kot pa ko je Truman v kongresu proglasil svoja doktrino za borbo proti komunizmu vsepovsod. Grški rojalisti so so vsled ameriških dajatev tako razvadili, da pričakujejo daril več in V0č In ako no dobe toliko kot pričakujejo, pa strašijo naše oficirje in diplomtftične uradnike z gerilci. Na Grškem so jo od časa ameriške intervencijo silno razpasla tudi korupcija. Nedavno to jo v ameriškem časopisju razširila vest, da visoki grški uradniki prodajajo orožje, ki ga Trumanova administracija pošilja tja za boj proti gerikem, - komunističnim deželam (torej Bolgariji, Jugoslaviji ia Albaniji). Silno veliko ameriškega materijala p* je bilo uničenega v pristaniščih, ker se grška rojalistična vlada ni pobrigala, da bi ga dala v skladišča temveč ga je pustila v kupih na prostem in vremenski vplivi so napravili svoje. Vsega skupaj smo v tej intervenciji na Grškem zapravili že okrog milijardo dolarjev. Edino, kar je naša vlada s tem dosegla je, da podaljšuje civilno vojno na Grškem in da obdržujo na krmilo vlado, ki očividno mod večino ljudstva nima zaslombe. ŠE veliko slabše se je obnesla ameriška intervencija na Kitajskem. Ciang Kajška je zvezna vlada zalagala z municijo in raznim drugim matorijolom. Pomagali so mu amoriški inženirji. Njegovo armado so vežbali ameriški častniki. Dala mu je nebroj letal, va- ?onov, tankov, tovornih avtov in ladij. A vzlic temu iang Kaišek vojno izgublja in je končno poslal sem svojo ženo, da pridobi Trumana in zvezni kongres za še več podpore svojemu možu. Torej naj pošljemo tja našo armado. To po radiu posebno propagira H. V. Kaltenborn. On jo plačan od ameriških jljnih intoro-sov, katerim jo sa profite in vložbo, nepO^a življenja ameriških vojakov. Ako bi naša armada hotela zasesti Kitajsko bi bilo treba poslati tja vet sto tisoč mož z vso našo moderno mehanizirano opremo. Sedaj je ameriško vrhovno poveljstvo ojočofo svojo posadke le v važnih kitajskih pristaniščih, da varujejo "ameriške interese". Ob enem so v Washingtonu pojasnili, da se v bitke s komunisti ne bodo spustile. Ampak kor so komunisti za odpravo izkoriščovalnega, koruptnega sistema na Kitajskem — naša vlada pa ga jo podpirala, si je težko predstavljati, kako bi moglo naŠo čete ostati tam ne da bi prišle v konflikt s tako-zvano komunistično armado, ki zmctguje na celi črti. Najboljše za našo vlado in posebno za Kitajsko bi bilo, da takozvani"ameriški" interesi priznajo zmago ljudske revolucijo in se pobotajo z novim režimom. In pa da se sprijmnijo z resnico, da jo dobo, koso naKi-tajskem lahko svobodno izkoriščali maso domači in tuji krvosesi konec. *S$m Of MY UST F*1 ENDS AM tXCOHMSSMCN." Združeni narodi končno le dovršili svoje debate Boj mod USSR in USA radi Korojo. - Palestina lo ostala na roiotu. — Borlin nerešena točka. — Zgodovinska izjava Z. N. za ljudsko pravice Zgodovinska konferenca Združenih narodov, ki je trajala dvanajst tednov, se je končala minulo nedeljo (12. decembra). Vršila se je v Parizu in razprave na nji so bile burnejše kot še kdaj prej. Skoro vsi problemi nerešeni V organizaciji Z.N. je sedaj 58 držav. Izmed nezastopanih so še Španija, Japonsko, Nemčija. Italija, Bolgarija, Madžarska, Romunija, Albanija, ljudska republika Mongolija in nekaj drugih, ki so bile med vojno "nevtralne" ali pa bile direktno na strani osišča. Vse te države bi že bile članice, ako jih ne bi veti-rale — ene izmed njih sovjetska delegacija in druge p6 ameriški zastopniki. Višinski n. pr. bi rad glasoval za Italijo, toda pogojno, da se sprejme tiidi Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo in Mongolijo. Toda ameriška delegacija je proti njim in tako je ostalo to vprašanje tam kakor je bilo. Tudi predlog za sprejem Izraela med Z. N. še ni bil sprejet. Glavna nasprotnica mu je bila . Anglija oziroma njen minister vnanjih zadev Ernest Bevin. Boj za Azijo Med spornimi zadevami na tem dolgem zasedanju Z. N. je bila tudi Koreja. To je v Aziji zelo strategična dežela, posebno kar se varnosti Japonske tiče. Do rusko-jsponske vojne leta 1906 je bila pod vplivom ruskega carja. Ker je carjeva armada vojno z Japonci izgubija, je prišla Koreja pod japonsko oblast in vsa Mandžurija pa ne sicer toliko pod japonsko oblast temveč v njeno ekonomsko sfero. Po prvi svetovni vojni pa si je Japonska podvrgla v svoje cesarstvo tudi Mandžurijo. Koreja je bila po kapitulaciji Ali vam je naročnina ...? Japonske razdeljena polovico nje pod ameriško in ostalo polovico pod sovjetsko upravo. Američani so protežirali v svojem delu stare posedujoče sloje in končno oglasili Korejo za republiko. V ameriškem delu si je pod vodstvom komisije Z. N. Koreja Izvolila parlament ter vlado. Rusija pa je od vsega » četka zahtevala, da mora biti Koreja skupna in si skupno voliti vlado. Medtem je ustanovila sovjetske okupacijsko oblast v svojem delu Koreje komunističen režim in tako je prišel ta razkol pred Združene narode. Večina se je izrekla za ameriški načrt ureditve Koreje, ker Zed. države imajo s svojim blokom v kritičnih vprašanjih okrog 50 glasov v organizaciji Združenih narodov, Rusija pa k večjemu šest. Sredosemlje še v negotovosti ' Kakor Koreja tako je todi vse Sredozemlje ostalo v prejšnji negotovosti. Združeni narodi so glede Grčije sicer sprejeli resolucijo, ki dolži Bolgarijo, Albanijo in Jugoslavijo, da se ume-šavajo v civilno vojno na Grškem in proti je bil kajpada le sovjetski blok. Ukrajinski delegat je predlagal, da naj se iz Gr-čije umaknejo vsa tuja vojaštva To bi pomenilo kajpada Američane in Angleže. Predlog niti u-poštevan ni bil/ Glede Koreje pa je bilo sklonjeno, da naj ameriške ter sovjetske čete iz nje odidejo ko hitro bodo to okolščine dovoljeva- Jugoslavija v naporih kot nobena druga zavezniška deiela Gornji naslov je nepravilen v toliko, da je Jugoslavija sedaj pravzaprav brez zaveznic. Nima jih ne na levi, ne na desni. O tem Je v soboto dne 11. decembra predaval v Slov. del. centru v Chicagu Albert Weisbord. Bil je v Jugoslaviji precej časa. Dejal je, da za potni list ni nobenih težav, ako znaš vprašati zanj. Vzemi ga n. pr. za v Italijo — do tja ti ga naš državni department rad izda — potem pa si pomagaj dalje z jugoslovansko vizo. Albert Weisbord je bil v Chi caftu nekaj tednov ali mesecev organizator unije klobučarjev v kateri je uposlenih precej Slovenk, zato je prilično znan med nami. Ob enem je žurnalist in pisatelj. Ter jako dober predavatelj. O Jugoslaviji je predaval s stališča človeka, ki pima predsodkov proti nji. Opisoval jo je z vidika razumevanja in simpa-tičnosti do nje. Prsvi, da se je življenski ravan (standard) vzlic strašnim posledicam vojne dvignil že toliko kolkršen je bil do leta 1M1 Priznal je, da je bil takrat sicer nizek, a že to da ga je nova Ju- •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• KOMENTARJI V pondeljek 13. decembra je bil Harry Truman uradno izvoljen za predsednika Zed. držav. Izvolili so ga elektorji, ki se jih voli v novembru vsaka štiri leta. Običaj je nastal, da imamo na glasovnici imena kandidatov za predsednika Zed. držav. A v resnici glasujemo za "elektorje", za toliko oseb kot ima država zastopstva v zveznem kongresu. In po ustavi so imeli elektorji minuli pondeljek oddati svoje glasove komurkoli. To je naš zastaran volilni sistem, ki pa ga nočemo menjati, ker "stara navada je železna srajca". Predsednik Truman je sedaj res predsednik po ljudski volji in tudi po ustavi, ki določa, da le elektorji, ne pa ljudstvo, ima pravico izvoliti načelnika te republike. Dasi je šel Truman res pogumno v volilni boj in zmagal nepričakovano — vendar ga sedaj skrbi -j- ker obljub je nasi-pal na koše in komaj desetino jih bo mogel izpolniti ali pa niti toliko ne. Večina "politišnov jih ne more uresničiti niti en odstotek. Voiilci se običajno ne brigajo, ker so navajeni obljub goslavija dosegla, je dokaz, da ako gredo v katero koli cerkev; ga bo s^daj lahko toliko bolj zvi- ali na kakršenkoli političen šala. Poročila iz nasprotnegs ts- shod. Glasujejo pa vseeno naj-bora in pisem niso tako optimi- rajše za kandidate, ki so v gostilna in je zelo verjetno, da bo I ljufivih obljubah najbolj nepo-vzelo še dolgo, predno bo Jugo-1 šteni. T r^vlttl Človek v odgovorni službi mo-blagostanje, da bo vsega za vse ^ ^ J na ^ na ^ Weisbord je bil tudi-v novi ljanja sumničenja, na spletke Gorici, ki jo sedaj grade, veliko- proti njemu in na ^^ in kdo krat je omenil Jesenice, Bled in ye k . ^ A yudje ki ^ yčasi v Ljubljano in navzoči so iz nje- L^^ spozabljajo, so čestokrat govega govora uvideli, da je raz- t(jdi "Zgovorni" ijudje _ bo-mere Um dobro zapopadel. disi da m tajniki društev, delav Na vprašan je — kakšne posle- ni v politični akciji ali v uniji dice je napravila v Jugoalaviji ^ ^i lahko —- kadar se hočejo izjava kominforma, je odgovo- iznebiti srda, pomislili, dali mo- potekla lakota itovMka ProUtarca 2144 Ako je številka tik VAiEGA imena na NASLOVU aa PBV1 strani nižja, to pomeni, da vam ja naralnina potekla sa tolike tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje Prosimo, obnovite jo! Prihranita nam • tem pri dela in ns poštnini! _ e. Torej ostanejo lahko v nji dokler se jim zljubi. Glede Palestine so Z. N. skr-(Konec na 5. strani.) tisti, ki sprejemajo dedščino starih, ne razumejo. Saj je telesna vaja potrebna, ako ne delaš v fa-briki. A misliti edino nanjo in ugonobiti vso miselnost za duševne vrednote i— to je poguba za narod. Washington,' D. C., je ne le glavno mesto naše republike emveč tudi mesto, v katerem so takozvane civilne svobodščine raznim manjšinam, v prvi vrsti črncem, najbolj okrhane. Tako v dolgem poročilu ugotovil poseben odbor najodgovornejših sociologov, ki je razmere preis-coval dolgo dobo ter o njih izdal 91 strani tiskano poročilo. O zastavljanju posebno črncev je x>dal tudi dolgo serijo slik, ki so jriča, da v našem glavnem mestu vladajo tolikšni rasni predsodki in diskriminacije kot bržkone nikjer drugje. Kaj bo storil sedaj predsednik Truman, ki je bil za odpravo diskriminacij v južnih državah? In pa zvezni kongres, v katerem ima večino Trumanova stranka? Nič. Vse bo ostalo kot je, razen kjer se bo ljudstvo zavzelo za spremembe. Unija natakarjev v Chicagu je prišla na javno pozornico radi grafta v nji. Natakarji sami so v tej svoji uniji brez besede- Večinoma so plačani-nižje kot določa unijska lestvica, toda gospodarji prispevajo v nadomestilo "primeren" znesek unijskemu "agentu" ali kar že je njegov ti-tel in stvar je v redu. Sedaj so konkurenti raketirjev prignali na dan zadevo poneverjenja malenkostne vsote $29,000. Izginila je iz blagajne unije natakarjev neznano kam. Pa je vsem znano, kam. Sedaj so na dnevnem redu tožbe, dasi unija teh 29 tisoč dolarjev ne bo dobila nikoli več ril, da slabe. Titov režim se rejo dobra ia ^ob pravem času, pač pa si bodo vaoto raz- namreč ni hotel podvreči sov jet-1 cncm uspešno izvršiti vse ski politiki in je tako prišel v deiQt ^ sj ga naložili? Manj nemilost ter v ekonomske teža- prenagljenosti, manj opravija-ve. Ker "grehov", ki so bili na- nja invec smisla za sodelovanje, vedeni na njegov račun v izjavi ^ bomo ameriški Slovenci la kominforma, ni hotel priznati, ^ko §e marsikaj dosegli, pač pa jih označil za klevete, so mu dežele sovjetskega bloka u. Anna P. Krasna ima v tej šte-stavile ekonomsko sožitja — to viliki poročilo o težavah, ki jih se pravi, medsebojno trgovino imajo oni, ki delajo kjer si ze — in veliko obnovitvenega de- bodi "za narod itd. In je dobro la v Jugoslaviji je prišlo vsled | *f<}ela. Vs^P1^^ .J^^*1^ tega v zastoj. Weisbord je dejal, da se je Tito Moskvi zameril posebno s svojim petletnim planom in pa ker gradi samostojno jugoslo vansko armado. V Moskvi hočejo, da naj bi bile armade sovjetskega bloka le fiiijalke ruske ar-made, in pa da bi se gospodarski sistem vsake posamezne države stičnih nazorov se usiljuje v naše takozvane narodne in delavske domove — vse preveč se odriva kulturne aktivnosti, ker jih delili "po čikaško"—torej "pro-sekutorji", razni drugi varuhi postav in advokati zagovorniške stranke. Poneverbe v unijah in razna druga raketirstva niso nova stvar. Dogajajo se večinoma v raznih "avtonomnih" lokalih in v "internacionalnih" unijah A. F, of L. Toda namesto da se bi na konvencijah AFL "gnjavili" kako očistiti hlev tega gnoja, pa "čistijo" radikalce, katerim pritisnejo pečat komunista čim kaj (Konec na 4. strani.) Nekaj o naših stvareh Prebivalstvo nebelih polti v Chicagu so veča V osmih letih je zamorsko in drugo nebelopoltno prebivalstvo v Chicagu naraslo 38 odstotkov. Dne 1. julija to leto ga je bilo 390,000, velika večina izmed njih zamorcev. Oziroma skupine drugopoltnih ljudi so v primeri s črnci majhne. Okrog 10,000 Je Kitajcev, par tisoč Japoncev in pa nekaj tisoč Indi-jancev mehiškega rodu* oina za Berlin mfzli vojni*' za Berlin so ameriška in angleika letala na-vozila v svojo cono tega bivšega nemškega glavnega mesta v prvih petih mesecih 409,256 ton raznega tovora. Sovjetska bloksda anglo-ame-riškega predela Berlina se je pričela junija t. 1.' Proletarec je vaš list. Pri poročajte ga svojim snancem in prijateljem, da se naroče nanj. predrag in da bo vsled tega jeseniška železarska industrija ukinjena. V resnici pa uspeva. Titov greh — na podlagi pre-(Konec na 4. strani) Predlogi unij obeh zvez za odpravo inflacije Ns pobudo predsednika Trumana so sahteve unij sa novo svišsnje mesde nekoliko ponehale, ker pravi, da jo boljše ako delujete sa saltan je cen živi jonskih potrebščin. S tem soglaša tudl predsednik unije avtnih delavcev Walter Bauthar, dasi |e na nedaval konvenciji CIO dejal, da aa mora avtna Industrija pripraviti ns novo svišsnje Veliko ekonomov—takih nsm-reč, kl Imsjo tudi kaj socialnega čuta ne pa samo sa številke, meai, ds zgolj svišavanje mesde ne bo redilo problems. Kajti po vsakem zvišanju slede |}odra*it-vo, kl sadonejo vse ljudstvo, ne samo nekaj stotisot tistih delavcev, ki so dobili svttanfe me- n Prod nekaj dnevi so predstav-niki unij CIO ia AFL posebni kongresni , komisiji predložili itatistlčae podatke, ki navajajo kako sllao so proflti korporacl| narasli ia ds so boš U velikanski dobički,. aa pa svišavonja mesde vtrok inflaciji. Samo kakih 1« milijonov delavcev jo organiziranih. In is-med teh jih je samo polovico plačanih toliko dobro, da sado-stuje sa dostojno preživljanje In udobje. Nad 40 milijonov delav cev pa je le neorganisiraaih. Tudl sko se k tem prišteje do-broplačane delavca, je povprečen zaslužek ameriškega delav ca v splošnem prenisok, da bi mogel druilnl jamčiti zadosten življenski standard. Problem torej je kako Isons-čitl plače in pa da se zniža cene. Mnenje linijskih voditeljev Je, da sa kl to lahko doaaglo le ako kooperacije (monopoli) znttstfo cene In se sadevoljljo s nižjimi profit!. Sedanji so ras tako of romal, da ss narodno gospodarstvo dežele niso zdrav pojsv. Dočim se dobički kuplčijo, ps ktpns moč ljudstva plahni la to vidimo sedaj v vsah predajsl-nah, čeprav smo v božični se-soni. Dočim so torej qaijski vodite Ui sa snižsnje profilov In cen pa nekateri vladal ljudje prod Upravnilke posle vodi sedaj Clarence Zaitz. Dokler so ne nauči dovolj slovenščine, bo korespondi-sovjetskega bloka uravnaval poj m| , zc,stopniki in naročniki angleško, toda odgovar- sruJrc^^ iai° -i pr*i- A ^ Rusiji kaka jeklama zalaga na * Kot smo že omenili, je šla upravnica Anne Beniger primer potrebe Slovenije ceneje decembra v bolnišnico, kjer je operacijo srečno kot pa jeklarska tovarna na Je pr#sta|a. Ukr#no želimo, da km^U okreva in SO vrne senicah, potem slednje ni treba " ~ , » -v Weisbordu morda ni znano, da V nas urad. je pred njim o tem predaval že j y prejšnji številki na peti strani je bilo dolgo poro-en slovenski inženir, ki je že kar j ^ . , Pro|etarcu jn upamo, da SO ga proči- prerokoval, da je proces produk- T ■. , . . V cije in prometa na Jesenicah tali vsi, ki se zanimajo za to ustanovo. Navedeni so statistični podatki, primerjave v številkah in sploh jo razložena vsa slika tako, da jo ima vsak čitatelj jasno prod seboj. Knjiga Prosvetne matice, "Brata", je sedaj med članstvom pridruženih društev in dobila jo mnogo priznanja. Njen avtor je naš stari, neumorni književnik Etbin Kristan. Vabimo vsa društva in klube, da ostanejo v Prosvetni matici in da se ji pridružijo tudi ona, ki šo niso v nji. Izkaz prispevkov za ohranitev Proletarca bo v prihodnji številki. S to akcijo so bo treba poiuriti, ako hočemo, da zberemo do novega Jota $5,000. Manjka šo $700. Apeliramo, da naj so naši prijatelji tudi v praznični sezoni potrudijo nabrati kaj v ta sklad ali dobiti listu novega naročnika. S takim delom no smemo nikoli prenehati. Vsled velik* zaposlenosti urednika ni mogoče odgovarjati na vsa pisma sproti. Kajti kot jo bilo pojasnjeno v omenjenem članku, ki je bil objavljen dno t. decembra, jo njegovo delo vsled spremenjenih okol-ščin jako naraslo. Upamo pa, da čim upravnka okreva in so novi pomožni upravnik privadi vsem poslom, bo šlo del^giadkjtje in hitreje od, rok. lagajo zvišanje davka na dobičke. In tako bi ta denar prišel nasaj med ljudstvo skosl vladne roke. ProfUsrji pa — ksdsr se gre sa njfhttve žepe — na drfts rok krilom in delujejo sa snlšanje davka tla dobičke. Pravijo, da čimveč Imsjo korporscije priložnosti sa višane dobiika, več imajo "Iniciative" — namreč is-boljševsti svoje obrate In produkte. Stvar je torej taka kot sme-rom v kapitalistični ekonomiji. Cene se bodo snišsle čim bodo ljadom prihranki pošli, potem bodo odstavljanja, polomi in krisa. rttoLKTftac. MU jyw EROLETAREG LIST SA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. t| Kil IZHAJA VSAKO SREDO, Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111. 4,, G L ASU. O JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVOK. t NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol leta <1.75; za četrt leta $1.00. « Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol lets $1.00. Vsi rokopisi deljka -------- -----j—«—r v i" i —•—r r »* » **1 ln oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje 00 popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. pon- PROLETAREC Publiahed every Wednesday by the Jusoslav Workmen's Publishing C§.( Inc. Established 1906 Editor... frank ZaiU SUBSCRIPTION KATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Jlonihs $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. ..... .PROLETAftfiC 1 1301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 21, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 "V BOlICNI SEZONI SMO..." Naš ameriški božič je trgovski božič. V vseh velikih mestih naše dežele imajo takozvane "downtowne" aji oa "uptowne". In taki predeli so centrum trgovskega življenja^vAkega mosta. Vses je ob večerih v lučih. Trgovci doplačajo za posebno razsvetljavo in tako je vse v redu. Plačajo ttldf ik reklamo, ki jo imajo nad trotoarji in sploh imajo ob takih priložnostih veliko stroškov v veri, da se jim bodo povrnili z obilnim dobičkom ob enem. Že v pričet k u decembra pa so veletrgovine v New Yorku in y Chicagu ugotovile, da je sicer naval ljudi v prodajalne velik, toda mnogo jih gre ven praznih rok. Nimajo denar ja* In drugi pa kupijo večinoma »le ceneno blago. Tako so skupički precej odstotkov nižji kakor lani ob istem času. Prerokujejo, da je to eno izmed znamenj, da gremo v "recesijo". (To se lepše glasi kot pa "depresija" aH pa "ekonomska kriza". Ampak posledice so iste.) "*ti0«vftov" vidite pred prodajalnami v velikih mestih nič koliko in nebroj jih je tudi v trgovinsh. Sploh piftlod, kjer se gte za dobičke. Torej vse tako kakor je bilo lani, predlanskim tn prej Š to razliko, da ko ravnatelj trgovino zap**, Ugotovi, da so dohodki dneva manjši kakor lani ob enakem času in še veliko * ' * 4 manjši kakor predlanskem. .„ V "recesiji" sipo. Je sicer v primeri s krizo, ki se je pričela 1929, še neznatna, ampak znaki so tu, da se v našem družabnem ln ekonomskem sistemu brez polomov ne more izhajitl. Ako bi unije bile tudi v politični akciji, nartiesto da v politiki služIjo dobičkarstvu — namreč kapitalizmu, bi togi rte bilo treba. Kaj bo z našim mednarodnim položajem ter z našo blagajno ? Madama Ciang Kaišek je bila končno na svojem sedanjem obisku pri Trumanu in dvakrat ali trikrat pri obolelemu državitemu tSjniku generalu foarshallu, a koliko je opravila V svoji ittiiiji, o tem*si poročevalci niso edini. Sem je prišla iz Sangaja v San Francisco v ameriškem letalu na n%še stroške. In iz San Francisca v Washington pa so jo nail letalci prepeljali v Trumanovem bivšem osfbnem letalu — ki ga je podedoval od pokojnega Roosevelta — "Sveta krava". Na Kitajskem vre in madama Ciang Kailett ie smatra za edino sposobno moč, ki med politiki naše vlade lahko doseže tolikšno pomoč, da nji in njenemu možu ne bo Creba med brezposelne. Ob tej priliki je niso sprejeli tako sijajno kakor mid vojno, ko je prišla sem s klicem na pomoč Kitajski v vojni proti Japonski. Ploskali so ji v zveznem kongresu, kamor je bila povabljena, spremljana je bila v paradah v New Yorku kot ^e ns take stvari 10 tam razumejo in dvorili so ji v Washingtonu kot ds Je kraljica ali pa cesarica. In se je tudi obnašala kakor da je. SedAJ jo takotvani kolo-narji in radio komentatorji opravljajo, da je takrat — v agoniji Kitajske, ki je krvavela posebno v Sangaju Ih t drtkgih obmorskih provincah pod japonskimi meči, prills sem s erthjjrtlml najdražjimi kožuhi, okinčana z dragulji, napravila v javnosti "velikanski vtis", a na željo Roosevelta in njegovega državnega departmenta, češ, da se ne bi izplačalo v naših vojnih naporih predstaviti ženo kitajskega diktatorja za tako kot Je, v nečlmurnoitl — rkjie za junakinjo. Sedsj pa o nji le pifcej povedo. Ko jo jO driltiha predsednika Roosevlta povabila, da naj stanuje v Beli hill, je tq itak * naprej pričakovala. Seveda se je radi tega odzvala, toda ko je prišla v spalno sobo, ki so jo ji odkazali, je rekla, da "fcahtev*" svilene rjuhe. Na takih rjuhah, kot jih je bil navajeh predsednik IfOOSeVelt ln njegova žena Eleanor madama Ciang Kaifofc ne bl hotela spiti. Pa so ji morali po Washingtonu iskati sviletfi rjuhe. Dobili so jih končno med imovitimi Kitajci — a "zlobni" jeziki trdijo da so ji jih posodili washingtonski Japonci, proti kat'4rlm je prills apellrstl v vojho. Še druge stvari se sedaj širijo o nji. Oha je izšolana v Zed. državah ln gtitrth Mito snfleičiho Napravi na poslušalce močan vtis. Bodisi v radiu, ni Shodih, nS banketih Sli kjer že. Poudarja demokracijo in pa da ako hočemo Zed. države obvarovati pred komunizmom, moratao kaj storiti tudi za kitajsko, ki Je v zaklepu komunizma. ^ toda uslužbenci, ki so Ji itregli v fietl hfflll) MU* V Ameriki (ne kitajski uslužbenci temveč nift) pravijo, di ako bl tik! 'demokrat je ' kot je madsms Cling Killek še kij dolgo prihajali sem, bi služkinje, porterji, kuharji, strežnice, sofcfcric* ltd. potts-JSli komunisti drug za drugim,— hočeš nočeš. r Cemu se torej hlinimo z demokracijo, ko ps podpiramo neči-merno žensko in jo prepeljsvsmo sem in Ua preko Pacifika in vsega kontinenta, kar nas stane na tisoči* in tisoče* dblirjev dočim nt more Ha milijone naših delšvsklh Sen, Id pfoWjbjo ttvke zi tak luksus tujim ljudem, niti ns dvotedenske počitnice kam v bližino svojega doma? ,, Za nas Je vseeno ali prihaja madama &anf Kaišek v Ameriko z vagonom kožuhov in nič nas ne brigs, ako hoče spsti ns svilenih rjuhah. Briga pa nas to, da se Je podala v tej rrtlsijl setrt titrt, dm nas zaplete v vojno proti njenemu lastnemu ljudstvu v ie veliko večji meri kakor ps imo.fe v nji . Bila je koncem minulega teAp Rti.TrVQ^Q^ Tdlko Oven: RAZGOVORI .Nedavno me je obiskal prija-| vrste opanke. Leta 1915 mi je telj — in kot je že v današnjih pisal Albert Rojina, kateri se je časih v navadi, sva kmalu zašla nahajal v ujetništvu na Isl of v politiko. Ko sva opredla vse Man, da je Gaillard takoj po iz-kote tega zanimivega predmeta1 bruhu vojne leta 1914 prostorne w vprašal: "Kaj mislil o so- voljno vstopil v francosko ar-cializmu?" mado ... Ta moj prijatelj ni socialist ciang Kajšek, revolucionar, ampak nekakšen progresivni 1 i- vzgojen v Moskvi danes re-beralec. Nadaljeval je: "Kako je akcionarnl diktator. Cu-teh, bo-mogoče, da socialisti kot tudi ko- gataš, veleposestnik—se ob svo-muniiti igrajo tako čudne ln raz- jem petdesetletnem času spre-lične vloge v raznih deželah, ne obrrte, postane revolucionarni samo v tistih, katere spadajo k marksist in je danes načelnik zapSdu, artlpak tudi v onih, ka- komunistične osme armade. Od tere spadajo V rusko sfero. Se, bogatih slovitih sester Sung, sta-posčbpo čudno in zamotiho se rejša poroči stvaritelja kitajske inu 2d i vprašanje - kdaj je ko- revolucije Surr-Yat-sena ter je munist komunist ih Hclaj prene- dines poznana kot vdova tega ha biti komunist. Prijatelj Je velikega človeka in š^ vedno namreč inrfel v videku Jugosla- ^esta nositeljica njegovih idej, JU* vijo. Teg* predmeti seveda nisva rešila, četudi je bil iz vidika sedanje mhtle Vbjne med Ameriko in Sovjetsko Rušijo precej razumljiv. Končno me je še vpraš&l, kako je mogoče tolmačiti, ds je ravno med radik&lči kot so socialisti ln komunisti, egov dočim je njena mlajša sestra Suftg Mei-ling poročila Kajška. Sedaj Je spet tu pod imenom MSdame Ciang-Kajšek. Na kakšni misiji — to mi ni treba omenjati. Kot ie rekel kolonar Lan-dis v Chicago Sun: "Ne, mada-me Kajšek, ampak mudamfe Sun- dar.es toliko afJostatOV (odpadni- Yat-sen, njena sestra, bi morala kov). Naštel ml jih je dolgo vr- priti kot poslanica Kitajske v sto imen, katera so nekoč spa- i Zedinjene države." dala v radikalne vrsfce. Mussoli-' _ Naše pihanje * skimi buržvaznimi državniki jih i Zopet smo izgubili prijatelja. -1 jo precej, kateri so začeli svojo j Mike Sifrar ie bil stric moje že-delovanje in se takoj zavzame- karijero kot socialisti. Končno ne, naš somišljenik in član dru-jo, da popravijo nedostatke ozi- mi je dejai: .«Kaj pa francoski štva Slavije št. 1 SNPJ. Skoro v* ^^JjfL II • ^^J^JL^., roma sPre™enijo nedemokrati- pisatelj in filozof Andre Mal- od njenega začetka. Rojen Je bil V. preaeiin Deae in preaSOuKOV j ene smernic*. M Tako je zapisa- paux^ kateri se je odlikoval v v Praprotnem pri Skofji Loki. V Ljudje V velikih mestih ima-1 res tudi o nekaterih agencijah P°r(*,!u Pfe* «*enJene8* španski civilni vojni kot aktiven mladosti je nekaj časa trgal hla- jo mnoge potrebe. Ker jih živi —te agencije predstavljajo pro-l*1*"11 , . , [komunist in ki je spisal monu-jce v ljubljanski gimnaziji. Ofce- na tisoče v tesnih slumskih pre- blem, ki zadeva ln prizadeva revščina in 1 vse dobrodelne načrte komune, CbRftJE Jfc RISBA IZ JUŽNfe ITALiJt, in enake urlzore si lahko nešteto predstavimo i* | kitajske, Grčije in vidne so v Vsaki deieli, v katerih vsled obstoječega reda kraljuje beda. Prdblemi HHHtoMHHMAM V dolgotrajni borbi za izvo- mentalno delo "La destlnee de tova ideja je bila, da bi Miha po-jevanje priznanja pravic in člo-j L Homme" drzavale v soboto 4. dec. v nas je lahko opazil kdor je pre-! Del^1kem centru je imenitno živel kakšno večjo krizo, bodisi If^^1 v vs?h oz,r\h: Zabava Je stavko, izprtje ali kaj temu po- bila prvovrstna m delo organiz.-r J * r rano — kot ga znajo organizirati. samo naše ženske. Mi vsi jim častitamo. Za Božič ne pozabimo Proletarca. Proletarec je vaš Ust. Priporočajte ga svojim znancem In prijateljem, da se naroče nanj. tairbVhe nagrade ne bo letos nihče dobil Noblova mirovna nagrada, ki je ena najznamenitejših na svetu, bo letos ostala v blagajni. To se je zgodilo sedaj desetič v njeni zgodovini. Vzrok je, ker je po mnenju posebne Noblovte komisije norvežkega parlamenta letos ni nihče vreden. vamwMvawawawa Tele m I ne gte v glavo? n«!«*« So. Albany t*r 2Sth ^t. <»!«; * dob nega. V takem času lahko spoznaš ljudi in njih principe, četudi le v manjši meri. Kot je zadnja vojna v Jugoslaviji dvignila največji del čisto navadnih ljudi do največjega junaštva, je nasprotno vrgla tudi precejšnji del navadnih ljudi in izobražencev v najostudnejšo globino. Ljudi spoznaš v času krize. Ko sem v svoji mladosti živel v Parizu; sem slučajno delal v delavnici z nekim bolgarskim anarhistom. Fant ni veroval v socializem in Jean Jaures mu je bil največji reakcionar. Bil je tudi velik anti-militarist. Ko je leta 1911-12 izbruhnila vojna ns Balkanu — ga je nekega dne zmanjkalo iz delavnice. Odšel je kot prostovoljec v kraljevo bolgarsko armado. Par let pozneje, * malo pt-ed mojim odhodom v Zed. države sem se tudi špoznal z nekim radikalnim čudakom. Tisti čas sem delal v Londonu. Med damskimi krojači on ni bil sam. Tu so bili krojači iz vseh krajev Evrope, seve največ Cehov, zatem Italijanov, Francozov, Nemcev, Šve-doV, Židov, Rusov in tUdI nekaj Slovencev. Po mišljenju v večini radikilci. Mednarodni jezik med nami je bil v prvi vrsti francoski, zateni nemški in češki. Angleščino je le malokdo obvladal. Zgori j omenjeni čudak je bil Franco* po imenu Oaillard. Bil je po mišljenju anarhist-indlvidualist. to se reče, ds hi kpadal ne k Prudhonovi tn ne k Kropotkinovi skupini. Veroval ni ne v organizacijo in ne v vlado. Se danes se Spominjam dolgih debat okrog omizja. Kar je bilo posebno čudno Zf tiste čase — leU 1923 — je bila Ceni u ameriško ljudstvo ne njegova obleka. V poletju je ho- rttuiftfe, kako heumno je itdlltt milijarde naših davkoplačevalcev za rfcševinje reakcije na Ki-MJSatfM, ha ntftketn. v ftpahiji, Turčiji itd., to mi nikakor tie fcie t glavo! dil po londonskih uliesh brez jopič*; gologlav ln bos. Končno ie na pritisk pplicije — ker je bil vedno krdelo otrok, kateri kričali za njim, začel nositi neke o so • ■a«aaae*« «»»» ■ p •t''" ■ ■ uiuuiiflSBiS ; / \ » ■> PRIPOVEDNI DEL Milico Kranjec: Fara Svetega Ivana (Nadaljevanje.) _ Katoliška fantazija je znala v svojem duhovnem svetu ustvariti dve sicer preprosti, a v nekem ]x)gledu vendar veličastni podobi, polne čarobne in skrivnostne poezije, ki še danes kljub vsemu skrivnostno vplivata na človeško domišljijo in ki ju znanost še zdaleč ni mogla pregnati iz preprostega duha. Angel in hudič, ki sta se rodila v človeški notranjosti, ki sta bila odraz njegove razdvojene duševnosti, njegovih večnih sporov, njegovih vrlin in slabosti, njegovih teženj po dobrem in zlem, sta postala simbola onostranosti in še danes stojita skoraj nedotaknjena, prvi v belem oblačilu, lepih dovršenih ženskih oblik, plavih opojnih las, dehtečih po orientalskih dišavah, sinjih oči, simbol lepote in vseh čednosti, ki naj bi človeka opajale s slo po dobrem, po onostranosti; in nasproti temu črn, gol, kosmat hudič, s parklji na nogah, z rogovi na čelu, s predirljivim pogledom, zvit, za- ROMAN boto na pot. Se vedno je imel kovčeg na postaji, poleg tega pa je hotel iti malo na svoj dom» k materi, kamor bo za božič prišla tudi Giza. Za soboto je bilo v bližnjem mestecu sklicano učiteljsko zborovanje. "Saj menda nimaš nič proti, če grem?*' ga je vprašala. "Zakaj pa?" je odvrnil. "Pametnega najbrž tam ne boš mnogo slišala, pač pa boš spoznala učiteljstvo, kakšno je." Na sprehodih sta govorila o vsem mogočem, predvsem pa o politiki in o vojni. Bilo je zapleteno in moreče napeto. 2e od Češkoslovaške dalje, s konferencami v Muenchenu, potom z zasedbo češkoslovaške, s pogajanji v Moskvi, z nenadnim ne-napadalnim paktom med Poljsko in Berlinom, in nazadnje z nemškim napadom na Poljsko se je do skrajnosti napelo ozračje nad Evropo. Po padcu Poljske se je za čas sicer poleglo, Francija in Anglija sta napovedali Nem- hrbten, z vonjem po gorečem j čiji vojno toda vojna je ^^ žveplu, zapeljivec, razvratnik, domala mogočen kakor božanstvo samo. Ne, saj ju ni ustvarilo katoli-štvo. Ustvarila ju je vera. Kato-lištvo ju je samo prevzelo in ju negovalo dva tisoč let z vso skrbjo in z vso ljubeznijo. In živela bosta nemara še potem, ko bodo že vse vere na svetu umrle, živela če že ne drugod, vsaj v pravljici, živela kot predstavnika, kot si,mbola dobrega in zlega, tistega dobrega in tistega zlega, ki živi v slehernem člo- ix veku. . 5. Ni šlo dalje, kakor je sprva kazalo. A potem spet vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko. Ne, vojna se še ni polegla. ' "Nič več ne razumem te politike in te vojne," je rekla Giza. "Na začetku smo," je odvrnil Matija. "Od kod pa naj bi nam bilo vse jasno?" "Ali misliš, da bo vojna dol- ga Božič je bil blizu. Matija in Giza sta živela zaprta v svoji kuhinji, kjer je vedno gorelo. V sobi je bila peč pokvarjena in se je kadilo, pa sta se tako podnevi zatekala v kuhinjo. Sicer pa Matija tudi ni imel kam iti. Pri obedu in večerji se je srečaval s tremi mlajšimi učitelji, katerim se je včasih pridružil še upravitelj. Ko pa je Giza končala s poukom, sta šla vedno na sprehod po glavni cesti, ki je vodila skozi bukove in borove gozdove. Čutila sta, da sta še vedno tujca v tej fan in zdelo se jima je, da besta vedno ostala tujca. Vsi ti ljudje so imeli za sabo drugačno, uAiirjeno življenje, in pred sabo so videli svoje vsakdanje, nič kaj revolucionare cilje: tisto preprosto družinsko življenje, ki naj bi bilo cilj vsega človeštva. Tam jc tvoja družina, tam je tvoja sreča pri domačem ognjišču, in še v tem, da imaš službo, ki ti je nihče ne more vzeti, ako si vdan in pokoren. Matija se je odpravljal za so- "Pravijo, da ne. Toda bojim se, da se bo le zavlekla ..." Z bojišč po svetu in od velike svetovne politike, ki se jima je, celo pa Gizi, zdela tako zapletena, sta se spet in spet vračala k farni politiki pri Svetem Ivanu, ki je bila vsa v kalupu kle-rikalizma. Od tod pa sta spet prešla na učiteljstvo, kar ju je trenutno najbolj zanimalo. "Lani," je pripovedovala Giza, ki je od učiteljic kljub vsej njihovi zaprtosti že marsikaj izvedela, "je bil tu neki učitelj Si-vec. Samo eno leto je bil tu. Nato ga je župnik dal premest^i, ker je možak napravil iz učitelj-stva pravcati pijanski krožek. Ti bodo že še pripovedovali o velikih krokarijah, ki so jih prirejali. Menda ga ni bilo večera, da bi kje ne popivali. Vse zidanice je odkril, iztaknil je vse premožnejše kmete in zahajal tja bodisi sam ali pa s Šmonom in Rožma-nom, ali pa je kratko in malo prisilil še dekleta, da so šla z njimi. In če ne drugam, so šli v gostilno k Slaviču. Pravile so mi, da so svojo revno plačo domala vso zapili. dele letos, ko ga ni več, se je vsaj večina iztrezni-la. Rožmana včasih še kam zanese, dasi menda ne zgolj pijančevanje. In pa Smona. A kakor so mi rekla dekleta, je ta bil že PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset clanov(ic) je treba za novo društvo NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 e o • Naročnina sa Zdnritoae driave (tevsemši Chicaga) la • 98.H aa leto; 94.SS sa pol leta; $S.M aa Mri leto; as Chicago ta J Cook Ce^ %9.59 sa eelo leto; $4.71 sa pel lato; sa taosssastve $11. t • . t' * v ■* .iT v s f k , v, o ___* : ===== • - e a a e o o o a a e a e Naslov sa list in ta|nilfvo ja: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS prej pijanec in je zdaj odkril prava svoja tla v teh Slovenskih goricah. Pa saj tudi drugod popivajo, kakor sem slišala. Naše učiteljstvo, se mi zdi, le preveč popiva. Ne tukajšnja, pač pa na sploh. Tu je zdaj še kar dobro. Smon vedno zabavlja o dolgočasju med temi učitelji. Drugod, pravi, da so še ženske hujše kakor tu moški." Matija je nekaj razmišljal, pa rekel: "Pritegniti jih boš morala. Kakor sem videl, so to sami mladi ljudje in se mi zdi, da jih klerikalci še niso docela zastrupili. Mene se bodo najbrž izogibali, zlasti še če jim bo župnik in kaplan kaj prišepetaval. Ko mene ne bo tu, moraš zdaj tega zdaj onega povabiti, k sebi. škoda bi bilo teh ljudi, ko bi lahko kaj poštenega delali. Kdo, misliš, jih hujska proti nama?" "Kaplan, vsaj zdi ze mi," je odvrnila. "Saj so o nama vedeli tako rekoč vse, kakor da bi^ se že dolgo poznali." "Farovška organizacija dobro in natančno dela," je menil. "Lahko je vladati ob taki organizaciji! No, nekoč jim bomo tudi to razbili. Pride čas, ko župnišča ne bodo več središča politike, ne zbirališča bogastva. V revščini ti župniki ne bodo vzdržali!" "Daleč je vse to," je rekla Giza in vzdihnila. • "Morda. Morda pa spet ne tako daleč," je odvrnil. "Nič ne vemo, kako se bo ta vojna zasukala. Čim dlje bo trajala, tem strašnejša bo in tem večje spremembe bo prinesla na svet. Mi pa vsi moramo delati in pripravljati pot tam, kamor smo postavljeni, pa naj bo še tako težko. Zdaj pa dovolj o tem," je zaključil. "Da, dovolj o tem," je pritrdila. "Zdaj mi pa povej kaj samo zame." Stisnila se je tesneje k njemu. ''Nekam hladno je postalo." In res je bilo hladno. Vlažna, umazana megla je ležala nad dolinami in cesta se je zgubljala v tej megli. Tudi drevje v gozdu je tonilo v njej, zlasti, ker se je že večerilo. Vračajoč se sta srečala Kriv-čevo in Pavlo Kraljevo. Kraljeva je bila nekoliko nizke postave, debelušna in dobrodušna, polna nenadnega smeha, ki se je kar vsi pal iz nje; zdelo se je, da komaj čaka, da bi se mogla zasmejati, pri čemer je vedno spustila glavo nazaj in zaprla oči. Bila je okroglega, nekoliko temnega obraza in črnih oči. Lepa ni bila, toda v sebi je vedno nosila veliko, strastno ljubezen. • Giza je mimogrede spregovorila z njima, medtem ko je Matija samo pozdravil. Ko je Kriv-čeva nekaj pripomnila, se je Kraljeva že bučno zasmejala, da je odjeknilo v bližnjem gozdu. "Ali ni veselo dekle ta Kraljeva?" je rekla Giza, ko sta bila spet sama. "Ampak sicer ni tako nedolžna! — No, kako se ti zde naša dekleta?" "Kako misliš, v kakšnem pogledu?" "No, kot ženske pač. Po lepoti ali kako bi dejala. Zdaj si jih že videl." "Glej jo," se je zasmejal. "To sama dobro veš, da si prva na svetu ti!" . , "To že dolgo vem! Vsaj dokler se te za roko držim in ne pustim nobene k tebi!" Ko se je ozrl po njej, se je samo stisnila k njemu in se nasmehnila. "Ne bodi hud! Se na misel mi ne pride kaj takega. Pa si ne morem kaj, vedno bi rada o čem govorila s tabo. Vrniva se, da bova še doma malo kramljala. Saj mi jutri spet odfrčiš in bom spet / Tudi on je bil ustvarjen po božji podobi? ln kakšen je sedaj? na razlika med p jima ta, da je Roosevelt btf bogatin dočim je Stalin iz proletarskega sloja in se preživlja s svojo mesečno plačo. Torej smo socialisti prav storili, ker smo se v naših ameriških razmerah odločil v letošnji volilni kampanji nadaljevati v borbi za program pokojnega Roosevelta, h kateremu je bilo dodanih še več socialističnih točk kakor pa jih je on propagiral. Veliko nad milijon glasov je bilo oddanih zanj. In med njimi glasovi učenjakov, filozofov, učiteljev, inženirjev in pa delavcev — torej ljudje, ki svet grade. Naš stari prijatelj (N. T.) pa je v svoji taktiki boja proti progresivni stranki dobil celo manj glasov kakor sem mu jih jaz prisodil — namreč 50,000. Jih ni dobil toliko na podlagi vesti, ki so mi na razpolago. Torej nadaljujmo našo kampanjo za ohranitev Proletarca in za gibanje, ki ga ta list predstavlja. Ne smem pozabiti v tem dopisu omeniti tudi našega old timerja Johna Petriča v Youngs-townu, O. On je bržkone eden. izmed najstarejših naših sodru-gov v Ohiu; poleg Načeta Žlem-'bergerja seveda. . John je prestopil že 73. leto. V našem gibanju je bil že ob svojem prihodu v to deželo in to je bilo v zgodnjih letih po 1900. Prvič je prišel sem leta 1901. John Petrič je za Proletarca v mladih letih veliko delal in mu je zvest vse od kraja. Ko mu je umrla žena, se ni več poročil. Imel je v življenju težke nesreče, a jih je premagal. Na moji turi so mi pomagali razni somišljeniki in prispevali. Vsi so bili omenjeni v izkazih. Veliko imen bi še rad omenil, ampak ko srečaš na stotine ljudi, ne moreš zapisati vse po vrsti. Torej naj mi oproste vsi, ki so tu izpuščeni— bodisi po moji ali pa po urednikovi krivdi, ki dopis prepisuje. Anton Zornik. Silni narastek izdatkov zvezne vlade ima vzrok v militarizmu sama. (Dalje prihodnjič.) Prebivalstvo Argantine Prebivalstvo Argentine bo po mnenju urada za statistike kmalu doseglo število 20 milijonov prebivalcev. Množe se s povečanjem rojstev in s priseljevanjem. Argentinsko prebivalstvo je skoro« vse belopoltne rase. Njeno glavno mesto Buenos Aires ima že nad tri milijona prebivalcev In je največje izmed vseh mest ,v -latinski Ameriki. Anton Zomjk poroča Herminie, Pa. ,— Ali smo nekateri socialisti zavzeli pravo stališče, ko smo sodelovali s progresivno stranko? Ddledaj, ko to pišem, sem po volitvah naletel samo še na dve osebi, ki sta rekli, da bi boljše opravil ako bi agitiral za Normana Thomasa. Eden je bil iz stare in drugi iz naše mlajše generacije. Vsi drugi pa so mi rekli, da se strinjajo z našim sedanjim stališčem, vštevši s kampanjsko taktiko, ki jo je v letošnji volilni borbi zavzel Proletarec. Sedanja kolekta za ohranitev Proletarca tudi dokazuje, da se njegovi čitatelji strinjajo z njim. Mnogo državljanov jugoslovanskega porekla je veliko pomagalo k uspešnemu aranžira-nju Wallaceovih shodov, ke/ A-meričani starejših generacij za take akcije niso sposobni. Ne poznajo drugega kot le obe stari stranki in kadar hočejo v opozicijo proti njima ne vedo kako se bi obrnili. Mnogi naši naročniki so pomagali, da smo mogli prirejati Wallaceove shode. V Union in v Masontownu sta Peter Pavlov-cich in John Skoda sodelovala, da so prišli pred rov Wallaceovi agitatorji in pevci ravno ko so šli premogarji z dela in jim peli pozdravne delavske pesmi. Rov, pred katerim so pevci nastopili, je oglašan za največji premogovnik na svetu. Vposluje par tisoč premogarjev. Pred tem rovom poseduje John Skoda, predsednik federacije SNPJ Za Green in Lafayette County svojo malo farmo in je dovolil, da so prišli Wallaceovi agitatorji tja peti in govoriti premogarjem. Seveda so pomaggli tudi drugi iz okolice, n. pr. iz Uniontowna Dornik, Tone Zupančič, Fr. Zupančič, J. Baloh, J. Kozlevčar, Tone 2ele, nekaj "pečlfrjev" pri Pt. Marion, Selakovi v Star Cityju itd. Pri slednjih so tudi mladi delavni, posebno hčere. Te mladenke torej gredo po stopnjah staršev. Tako bi lahko naštel celo vrsto Slovencev tudi v zapadni Penni, toda bi vzelo prostora vsakega posebej zapisati z imenom. Sicer pa vsa ta imena vidite v izkazih prispevkov in v poročilih o raznih drugih aktivnostih za naše stvari. Tako jim morajo* tudi Amerikanci dati priznanje za njihove delavske aktivnosti. Tudi društva SNPJ so v precej lepem številu priskočila na pomoč in Američani so postali ponosni ha nas. Tako sedaj poslušajo tudi našo slovensko radio uro (program namreč). Ko se je v Philadelphiji vršila konvencija tretje stranke, je oz-nanitelj pri kolekti povedal, da imamo Slovenci svojo politično organizacijo, ki s progresivno stranko sodeluje, torej smo prišli tudi ob tej priliki pred po-zornico javnosti. Dasi smo majhen narod, je pa zdrav na umu. Ali bi mogli več doseči, ako se bi držali voditelja S. P. namesto vodje tretje stranke Henryja Wallacea? Moje mnenje je, da ne. Nasprotno pa lahko trdijo taki, ki se poslužujejo izgovorov, da se izognejo prispevati v napredne akcije. In pri tem se seveda sklicujejo tudi na principe. Podpisani je že leta 1936 spoznal, da vodstvo (S.P.) stranke ne misli resno dvigniti organizacijo v politično moč, zato so ga tako "lomili". Poudarjali so le, da naj se učimo, ne pa se toliko brigati za politične urade. Bolj militantnf pa so se prepirali z drugimi podobnimi sorodnimi skupinami, mnogi pa so rekle, da dokler bo FDR živ le naj kar njega podpiramo in večina našega ljudstva je to tudi storila. Mnogi socialisti' so celo zatrjevali, da je Roosevelt socialist in da uvaja socializem, ker je napadal "ekonomske rojaliste"AzT,,n "mnniflU v fomnlill" ^P Naročite si jubilejni Amerl-škl družinski kaladar sa leto 1141. Stane $1.5$. Neglede kako nam "politišni" demo-republikanske dvojčice govore o ekonomiji, dejstvo je, da državni proračun bolj in bolj narašča in da se bolj in bolj poglabljamo v tak položaj, v katerem tudi naša valuta lahko do kraja splahni, kakor so valute v mnogih drugih krajih. Kaj potem? Da, to vprašujejo kritiki a zadovoljivega odgovora ni. Nedavno sta statistična biroja unij AFL in CIO vladi svetovala, da naj bi se pozvalo na skupno konferenco zastopnike organiziranega delavstva, zastopnike zveze industrialcev, trgovske komore in zvezne .vlade, ki naj bi skupno sklepali, kako zajeziti inflacijo, pomagati zapadni Evropi in Čiang Kajškovi Kitajski in ob enem ohraniti našo deželo —namreč naše Zedinehe države za stari kapitalistični sistem. In z njim vred "naš način življenja" v vsi zapadni Evropi, v Aziji (na Kitajskem ip Japonskem). To ameriško umešavanje v tuje dežele nas stane ogromne vsote. Ustanova Common Council, ki je zelo konservativna v svojih tolmačenjih položaja, piše o eeeooeseooooeeoeeeeeeeeeee • • : BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD Tal 20-W1 JOHNSTOWN, PA. menjalce v templju". Možno, da je pokojni FDR res verjel ustvariti nekak nov socialni red, ki bi temeljil na socialističnih principih, pa je že v prvem terminu spoznal, da ima pod sabo na tone trdih orehov, ki bi jih ne bi mogel streti s pomočjo demokratske stranke, kateri jc načeljeval — ker mu ni hotela pomagati dalj kot v zasilne reforme. V kako levičarsko stranko pa se FDR ni hotel siliti oziroma jih niti upošteval ni. Delal pa je svoje levičarske korake po svoje. N. pr. priznal je Sovjetsko unijo za svetovno silo, ki se je ne more ignorirati, in dal je prednost unijskemu gibanju, da je šlo lahko v zamah za organiziranje delavcev na indu-s tnal nem polju. Tudi s socialno zaščito je pričel in na ta način pobral precej točk iz socialističnega programa. Kapitalisti so mu nagajali in mu prestrigli marši kak načrt in njegove reforme pa ovirali, da niso mogle postati tako učinko: vite kakor bi morale biti. Medtem je fašizem pripravljal tojno in bili smo potisnjeni vanjo. Roosevelt je bil fašizmu smrtni sovražnik. Ali se še spominjate, kako je nekdanji socialistični agitator Upton Sinclair v volilni kampanji v Kaliforniji propagiral svoj "Epic Plan"? In dobil je v kandidaturi za governerja 900,000 glasov? Rooseveltu se je zdelo to veliko in je Uptona povabil v Belo hišo. Pozneje so pisali, da je FDR Sinclairju zaupal, da je tudi on socialističnih nazorov, za svetovni mir in za dobrobit vseh ljudstev po svetu. Toda stranka, ki ji je načeljeval, mu je metala polena pod noge in posledice so znane. Tudi to je rekel Roosevelt, da ako Američani ne bodo mogli is-vojevati njegovega programa pod okriljem demokratske stranke, naj si ustanove pa tako gibanje, ki bo za njegov program. Tudi en švicarski pisatelj je rekel, da sta Stalin in Roosevelt v socialnih nazorih sorodnega prepričanja. Dejal ja, da jd tenfctj- Sleherni American se zaveda, da so narasl} stroški vzdrževanja nkše vlade ter da še vedno naraščajo. Knjige državne zakladnice Zed. držav za leto 1948 (poslovno leto je bilo zaključeno 30. junija) kažejo vzroke. Največji stroški so, kot kažejo knjige, direktno v zvezi z zadnjo svetovno vojno, kakor tudi s povojnimi aktivnostmi Zed. držav v svrho svetovne ekonomske obnove in vzdrževanja močne obrambe za mir. Vlada Zed. držav je imela v zadnjem poslovnem letu $44,-700,000,000 skupnih dohodkov, dočim so stroški znašali $36,-300,000,000, kar pomeni, da je bilo prebitka $8,400,000,000, največ v vsej zgodovini Zed. držav. BHzu $6,000,000,000 tega preostanka se je porabilo za kritje javnih dolgov. — Vladni stroški za leto 1948 so bili sledeči: Za narodno obrambo se je potrošilo $12,000,000,000. Pomoč vojnim veteranom je stala $6,500,000,-000. Obresti javnega dolga so nanesle $5,200,000; davkoplačevalcem je bilo treba vrniti $2,-300,000,000 odvišnih davčnih odbitkov. Tujezemska pomoč je stala našo vlado $2,300,000,000 — dodatno k temu je šteti začetne stroške Marshallovega plana, kar pa ni vključeno v seznamu potrošnje za poslovno leto 1948. Skupni stroški za navedene svrho so stali $28,300,000,000. To je večja vsota nego smo jo potrošili tekom 19 mesecev našega sodelovanja v prvi svetovni vojni. — K omenjeni potrošnji je dodati še splošne vladne stroške, ki znašajo $8,000,000,000. Odkod je vlada dobila denar za kritje teh visokih stroškov, je razvidno iz, zakiadniškega seznama, ki kaže, da so dohodninski davki prinesli v zvezno blagajno $31,20Q,000,000—to vključuje individualne in korporacij-ske dohodninske davke. Ako bi ti davki ne bili prošlo pomlad znižani, bi dohodki vlade iz tega vira znašali 600 milijonov več. Kljub temu znižanju davkov je prišlo v zvezno blagajno letos $1,900,000,000.več nego 1. 1947. To je pripisovati višjim delavskim in drugim plačam ter pro-fitom. — Davki na razkošno blago in potrebščine, potovanji, gledališča itd., so prinesli $8,-300,000,000, ali 300 milijonov več nego prejšnje leto. Značilno je, da so davki oziroma odbitki za brezposelno zavarovanje letos znašali $800,-000,000, ali 200 milijonov več nego prejšnje poslovno leto. Iz tega je razvidna prosperiteta in visoka uposljenost delavcev. Tarifa nam je prinesla okrog 15% manj nego navadno—400,-000,000. Za razno odvisno vojno blago in materijal v splošnem smo prejeli $2,900,000,000 v L 1947, letos pa ^e $1,900,000,000. Drugi dohodki so prinesli $2,-100,000,000 v letošnjem letu. dočim je bilo lani teh dohodkov samo za $1,800,000,000. Navedene številke razjasnuje-jo kje dobi vlada Zed. držav svoje doliodke za poslovanje. Kot nam je jasno iz gornjih številk, prinašajo dohodninski davki, ki so še vedno isti kot so bili v času vojne, naši vladi več dohodkov kot vsi drugi dohodki skupaj. Povprečen ameriški davkoplačevalec je plačal 1. 1938 okrog $282 davka, zdaj pa je ta vsota narasla na $447 letno. Pravijo, da proračunski načrti za poslovno leto 1949 predvidevajo $45,000,000,000 vladne potrošnje — taka številka bo predložena novemu kongresu v januarju 1949 s pojasnilom, da potrebuje vlada-tako ogromno nakazilo radi naraslih izdatkov v vojaške svrhe in radi naše pomoči zunanjim deželam. (Poslovno l$to 1949 se prične s prvim julijem 1949 t*r se zaključi 30. junija 1950.) Common Council. Proletarec je va* list. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da se naroče nanj. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na Času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MIeklrsn M145 1838 N. HAISTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ' w JJLL PRpMSTAfgC Pedrtiftsr .U, 1»48. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE VESTI IZ NEW YOftkA Poroča ANNA P. KRASNA Now York, N. Y. — Božič je na pragu in nate velemesto je zaposljeno da le kaj. Vse hiti ln mrgoli po ulicah in trgovinah, po "subways" in avtobusih ter privatnih vozilih—človek bi mislil, da bodo od vsega tega vrvenja trgovine namah prazne in ne bo nič ostalo za zakasnele na-kupovalce božičnih daril. Vendar temu ni tako; trgovine so polne blaga, vsakojakega, dragega in srednjih cen ter tudi prav cenenega, za katerega pa je škoda dolarje stran metati. Ali izgleda, da najcenejše stvari prltegajo največ ljudi, kar daje misliti, da letošnji nakupovalci daril nimajo preveč denarja. Ogledovanja je po trgovinah nič koliko, prodajalke in prodajalci pa ne izgledajo kdove kako za-posljani. Draginja prizadeva široke sloje ljudstva, to je očitno. * Dragi časi so pričeli prizadevati tudi naše prireditve in delovanje v prid skupnosti. Ljudje so se ie precej izčrpali s pošiljanjem paketov v stari kraj in mnogi pošiljajo tudi denar svojcem, pa tako ne morejo pomagati tam koder so bili morda prej aktivni in agilni ter tudi požrtvovalni. To se pozna na priredbah, katere pa se kljub temu zdaj vrstijo druga za drugo. Jugoslovanski dom v New Yorku je vedno zavzet, enako dvorana Slovenskega doma v Brooklynu. Prireditelji si belijo glave kako izvesti programe in drugo, da bo kaj prebitka. Kot slišim bodo odslej računali za nastop pevske, plesne ter godbene skupine. Drago morajo plačevati učitelje, prostor za vaje tudi stane in tako ne morejo nastopati zastonj. Sicer pa se jim je tudi doslej na boljših priredbah podarilo kak desetak ali več vedno pa ni bilo mogoče in tudi v navadi ni bilo. Je menda prišlo med nami naseljence v navado, da kulturna skupina že nekako lahko shaja s tem kar napravi na svojih priredbah. Tako nekako kakor smo vedno mislili in še mislimo, da naši inteligenti lahko žive od zraka in od narodnega idealizma ter ljubavi do ngše besede. Zato smo jih tako malo ohranili med seboj. Kulturne skupine tudi bi-jejo trd boj za obstanek, ker ni dovolj globoko vraščeno med nami resnično zanimanje za o-hranitev tega kar smo dobrega prinesli s seboj preko morja in pO čemer sodi tuja dežela, ki je zdaj naša domovina, svoje pisano prebivalstvo ii raznih dežel sveta. Ž gornjo "pridigo" sem hotela le opozoriti čitatelje, da naj skušajo posetiti kulturne in druge koristne prireditve v svoji naselbini, če pa komu to ni mogoče, je vedno dobrodošel kak dolar za vstopnico recimo... Majhna skupina posameznikov, dru-štvenikov ali drugih se trudi ln potem mora pogosto na dan pri- reditve gledati napol prazno dvorano. Kdor še ni sam delal za "Javni" blagor, ta ne ve kako« požrtvovalne prireditelje to boli in kako porazno to vpliva nanje. Navzlic temu so med nami mnogi, ki delalo naprej in nikdar ne omagajo. Tem se imamo zahvaliti, da nismo kulturno, društveno in drugače že davno zaspali. Dajmo torej po možnosti tem neutrudljivim ljudem priznanje s tem, da posetimo njihove priredbe. • * < V nedeljo 19. dec. bo otvoritev spodnjih prostorov v Jugoslovanskem domu v New Yorku (405 W. 41st St., NYC ). Priče-tek ob treh popoldne. Bo velika reč, kot pravijo, ker bodo igrali, menjaje se, kar trije orkestri. Poskrbljeno bo tudi za postre- 5bo posetnikov. Vstopnina je en lolar za osebo. Obnovljeni prostori v domu so najmodernejše opremljeni in najbrže ne pretiravam, če rečem, da take kuhinje in jedilnice z baro nima noben jugoslovanski dom v tej deželi — saj je to stalo toliko kakor kak srednje velik narodni dom v celoti. Kot se sliši bo business dober, ker bodo zgradili v neposredni bližini Doma veliko avtobusno postajo, ki bo obsegala cel blok prostora. Delničarji Doma so svoj denar dobro vložili, ko so financirali jugoslovanski center v naši velemetro-poli. Upati je le, da bo Dom ostal to za kar je bil namenjen in ne bo postal preveč bizniški. V takem slučaju bodo jugoslovanske organizacije in skupine spet tam kjer so bile prej, ko so morale najemati za drag denar tuje dvorane, da so mogle v njih zborovati in prirejati sestanke in druge prireditve. Slovenska združena društva v New Yorku prirejajo svojo letno veselico 15. januarja 1949 v Slovenskem domu v Brooklynu. Ker ta organizacija ne dela ostalim skupinam v naselbini gnječe glede prireditev, pač zasluži dober poset enkrat v letu. Opeto-vano je že bilo naglašeno, da Združena društva vrše važno nalogo v naselbini in tvorijo še vedno lepo število društev in kulturnih skupin. Tudi tukaj se trudi že vsa ta leta majhno število naših društvenikov in drugih požrtvovalnih posameznikov, ki prihajajo na seje in vodijo delo, ki spada v delokrog Zdr. društev. To delo je bilo vedno in je danes v korist in čast naši naselbini. Treba bi ga bilo še poživeti in pritegniti vec skupin in aktivnih ljudi. Kleveta-nje z gotovih strani ne drži, ker je delo te organizacije odprta knjiga. Zdr. društva so dobro zapisana pri ameriških organizacijah, pri Rdečem križu in drugod, ker so vedno pod vzela korake za reprezentancijo naselbine v splošnem ameriškem de- Ali bodo Židje v Palestini zmožni tudi poljedelstva? Splošno mnenje je, daTida ne Jejo sami. Večji dobiš ne na njivah, ne v rudnikih temveč večinoma v branja-rijah in v vsake sorte drugih. ! Obrti in v Zed. državah pa jih je na deset tisoče uposlenih tudi v oblačilni tnduetriji. V novi državi Izraelu, ki si jo i 2ldje grade v Palestini, pa so se začeli na zelo uspešne nečine pečati tudi s poljedelstvom. v Židovska organizacija B'nai Brith je nam o tem preskrbela sledeči članek, ki ga Je priredil zanjo židovski publicist M. Z. Frank: Kralj Saul je bil poklican od pluga, da zasede prestol Izrsela. Kralj David je bil kot deček pastir. Židje v starih časih so bili narod poljedelcev in delavcev. Ko pa so se raztresli po svetu, del nakupljene zemlje je bil pustiujski — široka predelja peščene ali pa močvirnate* prsti — prej last bogatih arabskih efendijev izemljedrž-cev). Nekaj zemlje je pripadalo tudi arabskim vaščanskim prebivalcem, ki je niso mogli več s pridom uporabljati in izkoriščati. Denar, ki so ga dobili za to ničvredno zemljo, so Arabci potrošili za izboljšanje svoje lastne zemlje potom metod in strojev, ki so jih rabili Židje. Mladi pionirji so truitioma prihajali v Palestino iz drugih dežel in so so naseljevali na poljedelskih zemljiščih. Četudi je bilo vedno in je še danes težko dobiti dober pridelek iz palestinske zemlje, se je položaj vendarle izboljšal z uvajanjem moder- je /polagoma padalo med njimi strojev in modernega načina število farmarjev. V tnnogih de-1 obdelovanja in planiranja. Trak- želah sploh niso smeli lastovati ;:emlje, niti je obdelovati. Četudi je bilo začetkom dvaj- j setega stoletja mnogo židovskih poljedelcev v Besarabiji, v Bu-kovini, Karpato-Ukrajini (Kar- torji in drugi stroji so prišli v rabo; zgrajeni so bili irigacijski kanali; pijonirji so dobili potrebno iolo preden so šli obdelovati zemljo zase. Mnogi so bili tozadevno izvežbani in poučeni še ***** tavanju, poleg tega pa so izvrši- j sks je ugajala vsem brez izjeme le veliko človekoljubnega dela i in tudi jugoslovanske slivovice pato-Rusija), v Argentini, Ka- P**1 Plodom v Palestino, nadi in v Zed. državah, svet v Danes je v Palestini nad tristo splošnem Še vedno ne prizna židovskih poljedelskih naselij, dejstva, da je med Židi mnogo t ležečih po večini v predelju bli-farmarjev. zu Sredozemske obale, po doli- ne od samega začetka Sion-1 nah P™i preraščenih z močvirskega gibanja v 1. 1870, si je ta nttlm rastlinstvom ali pa pokri- KAJ LAHKO StORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? • PrMoMvaJmo ma NOVIH fiarertilknv • Obaavljajmo naročnino TOČNO čim poteče • Afitirajmo ated dragimi aaročafkl, da stare Iste • Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad ' la pri poroča Jmo te tadl dragim o Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev la drage stvsrt ., • Naročajte sloveaske la angleške kajlge It PROLET AR6E V E kajtgarae • Poskrbite, Ca si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR v* tisti, Id tega fte also storili • Naročite KOLEDAR tadl svojcem v starem kraja le eaake PROLETARCA. Vsakdo naj stori so naš list kolikor moro, aa bomo vso toiavo zmagovali! v pomoč bratom in sestram v naši rodni zemlji. Takega rekorda in takega dela se ni treba nikomur sramovati. H koncu naj omenim še tukaj-šno proslavo rojstvs jugoslovanske republike 29. novembra. Jugoslovanska naselbina je 28. novembra priredila veselico s kulturnim programom in sicer pod pokroviteljstvom Udfuženja Ju-goslavenskih Amerikanaca v New Yorku. Manifestacije se je udeležilo lepo Število ljudi in navzoč je bil tudi generalni konzul FLRJ Miodreg Markovič. Narodni državni praznik Federativne ljudske republike Jugoslavije pa so proslavili tudi jugoslovanski zastopniki v New Yorku. Generalni konzul mr. Markovič je 26. novembra sprejel lepo število (219) newyorških Američanov jugoslovanske narodnosti v Jugoslovanskem domu v New Yorku. Pri sprejemu je s konzulom sodelovala Marija Vilfaa, soproga dr. Joža Vilfana, pačelnika jugoslovanskega zastopništva pri Zdr. narodih. Iz tega napol uradnega sprejema se je tekom večera razvila čisto neprisiljena in vesels zabava. Okrog miz Je bilo tu in tam čuti petje, mnogi so se zavrteli v "kolu", spet drugi so imeli razgovore med seboj tja do poznih oziroma ranih jutranjih ur. Pred nedavnim došli zastopniki Jugoslavije so bili zaposljeni da le kaj, ker je hotel mnogokdo z njimi govoriti o stari domovir^j in razmerah tamkaj. Od novodo-šlih zastopnikov v Washingtonu so bili navzoči sledeči: tiskovni ataše j Ljubo Drndič s soprogo; pomorski atašej kapetan Tičar in polkovnik Lj. Vulovič, kakor tudi več drugih uradnikov in uslužbencev jugoslovsnske lega-cije in konzulata v New Yorku. Izgledalo je, da so se vsi počt-tili kakor doma med newyorški-mi Jugoslovani, posebno mladina se Je dobro vzels med seboj in si napravila zares en lep večer iz tegs sprejema. Slovenski kuhsr jug. legacije, Ivan Bučar, je pripravil prav okusne prigrizke za povabljene goste, ki se teh dobrot niso branili. Formalen sprejem, na katerega so bili povabljeni v pretežni večini sami Američani, je bil prirejen v jugoslovanski legaci-ji na 854 Fifth Ave., NYC. Tudi tu sta povabljene goste sprejemala tov. Marija Vilfan in generalni konzul FLRJ Miodrsg Markovič. Odziv je bil presenetljivo dober in zastopani so bili konzulati domala vseh dežel, ki imhjo svoje konzularne urade v New Yorku. Poleg pa je bilo mnogo odličnih ameriških osebnosti iz najrazličnejših polj od pisateljev in časniksrjev, do re-verendov, doktorjev, slikarjev, trgovcev itd. Pripravljena zaku- se ameriški gostje niso branili. Večer je potekel v medsebojnih razgovorih gostov in predmet teh razgovorov je bila neizogibno — Jugoslavija. Jugoslovansko naselbino so zastopali pri tem sprejemu mladi tukaj rojeni ljudje in pa naše stare korenine. Ena od mladih mi je dejala drugi dan: Bila sem ponosna, ko sem videla vse tiste odlične Američane, ki so se odzvali povabilu, da proslavijo praznik rojstva jugoslovanske republike, prav posebno pa mi je še ugajalo, ko imajo Jugoslovani tukaj primemo hišo, da ne stanujejo V kaki stari podrtiji. Tako mlad svet — neki stsrejši človek je pa menil, da bi morali imeti skrom-nješe domovanje, dejstvo pa je, da mora vsaka dežela gledati, da ima dostojne prostore za sprejeme in drugo, ker najemanje prostorov v hotelih Je draga reč. tr Zgleda, da mi je še vedno ostalo nekaj poročil, ki pridejo na Vrsto drugič. Zaenkrat se zahvalim vsem, ki ste naročili od našega ženskega odbora božične karte. Jih še imamo in naročajo se ko doslej na naslovu: Anna krasna, J00 W. 67th St., New YoA 23, N. Y. O tem in o darovih za sirote Več prihodnjič. KOMENTARji (Konec s 1. strani.) zine proti raketirjem in graftar-jem v unijah. General MacArthur je na Japonskem izposloval postavo, ki vladnim uslužbencem absolutno prepoveduje prenehati z delom — namreč stavke. In državni uslužbenci japonske vlade so zelo nič hudega. Sicer pa so "škandali" sedaj na dnevnem redu- In ako Jih ni, pa jih iznajde na zvit ali pa jia lep način naš kongresni odsek za raziskovanje protiameriških aktivnosti. Naznanilo in vabtto Chicago, III. — Podružnica st. 60 SANS naznanja, da priredi v soboto 26. februarja 1949 veselico v Tomažinovi dvorani, 1902 W Cermak road, Chicago. Ta veselica bo pristns domača zabava, na katero že danes opozarjamo vse člane in članice naše podružnice, kakor tudi ostale naše prijatelje in somišljenike, da nas na omenjeni dan posetijo v obilnem številu. Več o tej priredbi prihodnjič. Z bratskim pozdravom, Tajnik podružnice št. SS SANS. podplačana, jako izkoriščana ra- ja. Medtem p. je pHJlo na dan, g,m Q ,trašnih ^tovl^ ki jih Jugoslavija v naporih kot nobena druga zevezniška dežela (Konec s 1. strani.) dava tel jevih izvajanj, je torej to, da gradi svojo armado ne za kako podružnico tuji državi temveč za lastno oboroženo silo. In prav tako se gradi po tem planu tudi njen novi ekonomski sistem. On — namreč omenjeni predavatelj, je dobil na potovanju po Sloveniji in ostali Jugoslaviji vtis, da je večina prebivalstva, posebno mladina, na strani režima, da pa ima ekonomske težave največ vsled kominforminega boja proti nji. To se pravi — Tito se je Moskvi zameril, toda on ji je ostal vzlic njenemu prizadevanju, da ga vrte s sedla, zvest in zato noče nasesti vabilom "zapadne demokracije", da naj se na njo osloni. Weisbord je govoril med dru- da je MacArthur zelo malo pritiskal za v razkritje škandala, v katerem so prizadeti ministri in mhogl ^voditelji" treh vladajočih strank, med njimi tudi nekakšni "socialdemokrati". Korupcija je zelo nalezljiva bolezen in ljudje, ki so Ji ptfavrženl, ne morejo nikdar biti dobri služabniki ljudstvu v korist, ne glede kako drago so plačani. Taki karakterji so navezani na "teorijo", da ko si na visokem mestu, zajemaj ln ne vprašaj, če-gava je skleda. Tudi Anglija ima "vladni" škandal. Ae celo v nji — v tej vzorni, piemenitaški državi se je dogodilo, da so visoki vladni uradniki prejemali podkupnine ali pa drugače goljufali v prid svojih denarnih listnic. Attlee in Bevin niste prlstdeta in zato se toliko bolj hudujeta, ker so od nju imenovani nameščenci zlorabili zaupanje, ki sta ga imela vanje. Ampak podkupnine V Angliji so v primeri s temi, ki jih odkrivsmo tu pe tam v Zed. držsvah majhne — torej ne bo je vojna povzročila Jugoslaviji in kako Je vse ljudstvo v naporih, da gradi namesto porušenih nove mostove, popravi železniško omrežje in sploh da si zgradi svojo državo za udobje vsemu ljudstvu. Titov režim zatrjuje, da si Jugoslavija gredi socializem zares in s tem ljudsko demokracijo, in da bo ta svoj cilj dosegla vzlic kominformu. organizacija prizadevala ustvariti poljedelski razred v Palestini, kakor je tam Živel v biblijskih časih. Sijonisti so vedeli, da brez poljedelskega razreda prebivalstva ne bi bilo mogoče vzpostaviti temeljev palestinskemu domov ju. Tako so se v 1. 1870 in v teku naslednjih let pojavila prva židovska naselja farmarjev v Palestini. Nekateri teh prvih kolonistov so bili palestinski Židje, ki so opustili svoje prejšnje poklice, da so se posvetili farma-nju. Drugi so prišli iz raznih evropskih dežel in so imeli nekaj izkušenj v poljedelstvu. Večji-del pa je bilo farmarstvo novost za ostale naseljence. Prva prizadevanja so bila polna težkoč. Celo tisti, ki so se na poljedelstvo kaj razumeli, so imeli težave, ker niso poznali zemlje in Iflime v Palestini. Nobeden izmed njih ni mnogo vedel o modemih poljedelskih strojih. Posnemali so bodisi primitivni način kmetovanja vzhodno-evrop-skih kmetovalcev, ali pa še primitivne j ši način sosednih Arabcev. Palestina je majhna dežela in njena prst rodi samo ako je kar najskrbneje obdelana, Zanemarjenost tekom mnogih stoletij skoro onemogoča kolonizacijo v agrikulturnem pogledu, razen ako se kolonisti poslužujejo najmodernejših metod. Skoro vsi gozdovi v Palestini so bili utii-čeni; starodavni vodnjaki in naprave ter kanali za namakanje in hranjenje deževnice so bili ali uničeni ali pa zanemarjeni; mnogo zemlje Je bilo spremenjene v močvirnata predelja po katerih se bohoti grmičevje in močvirno rastlinstvo ter se reJi-jo malarijo raznašajoči komarji. Mnogi kolonisti so umrli ca to ^ je skupna last komune ali ob Pomoč Poljski ^ Ameriška pomoč otrokom je poslala Poljski potrebščin v vrednosti 16,500,000 za njenih 700,000 otrok, ki so vsled vojnih posledic odvisni od Jsvne dobrodelnosti. V trtetkl dtviihl Mamica: "Otroci moji, odslej v Očenašu ne boste več molili: Dsj nam danes naš vsakdanji kruh, ampak boste rekli: ds) nam vsaj vsak teden enkrat kruh. Veste otročički, je kruhek predrag, da bi ga vam mogla vsak dan kupovati." boleznijo. Polagoma so židovski kolonisti potom trdih izkušenj pričeli izboljševati zemljo: Posadili so drevesa vrste eucalyptus, impor-tirana iz Avstralije. To drevje je osušilo močvirja in sraslo v velika gozdovja. Posadili so tudi drugo drevje, da pofcotdijo goloto dežele. Poklicali so izkušene agronome, da so vodili delo. 2idje iz drugih dežel so pričeli pošiljati kolonistom pomoč. Sčasoma so oni kolonisti, ki so ostali in vzdržali navzlic velikim težavam, postali prilično debrosto-ječi farmer jI. Najimovitejši med njimi so prijeli najemati delovno moč, povečini Arabce. Istočasno so prihajali v deželo arabski delav-ci iz sosednih dežel. Ako bi se bilo to nadaljevalo, tedaj bi bili polagoma postali židovski kolonisti zemljedržci^ katerih zemljo bi obdelovali drugi, nežidovski ljudje. Sijonisti, videč, da na ta način ne bo nikdar mogoče zgraditi nove domovine Judovstva, so pričeli zbirati sklad za nabavo zemlje v Palestini. To zemljo so potem dajali v najem Ži-om pod pogojem, da Jo obdelu milflHgBpCii.] tih s puščavskim peskom. Z izkušnjami obdelovanja zemlje v takih krajih, so se Židje iz glavnega sektorja Palestine odločili, da se polotijo tudi zapuščenih in docela zanemarjenih krajev kot je Negev, puščava, ki že stoletja ni Videla pluga, niti naselja poljedelcev. Zdaj so se že pojavila naselja in mnogi od novih na-selnikov v tem kraju so potomci pionirjev, ki so se prvi naselili na poljedelska zemljišča v Palestini. Pridelujejo pšenico, ječmen in druge žitarice, ter citronsko sadje — večjidel pomaranče. Mlekarske in perutninske farme so pričele dobro uspevati, ker se je potom križanja domačega goveda in križanjem perutnine z u-voženo inozemsko, zelo izboljšalo oboje. Umetni ribnjaki so dvignili ribištvo in danes je najti židovske ribiče na Galilejskem jezeru in na Sredozemskem morju. Mnoga kmetovalska naselja imajo tudi svoje krajevne industrije. Tu popravljajo poljedelske stroje ali pa jih izdelujejo za prodajo. Mlekarne, v katerih izdelujejo sir in tvomice za predelovanje citronskega sadja, prodajajo svoje izdelke v dežele preko morja. Posebno gre citronski sok iz oranž in podobnega sadja. Palestinsko vino je tudi na široko znano kot prvovrstno. Vasi so mnogovrstne. Povečini so farmarske in v teh obdelujejo zemljo lastniki sami. V mnogih starejših naseljih najemajo delavce. So pa tudi nasčlja brez privatno lastovane zemlje. Tu obdelujejo zemljo zadružnb. Po nekaterih vaseh lastujejo kmetovalci nekatere stvari, dru- ne. O vsem tem odločajo posamezna naselja sama in prostovoljno, odvisno je od tega kakšno Upravo in občino želijo imeti prebivalci tega ali onega naselja. Ako se hoče kak član zadruge ali komune izseliti, to lahko stori. Včasih se odloči cela občina za spremembo v lastnini itd. Tako postane čez noč prej kolektivna vas le delno kolektivna, ali pa narobe, kakor že odloči večina. Posamezne farme, kakršne najdemo v Ameriki in v Kanadi, so zelo redke. V nekaterih nasellh žive pri-voverni Judje, ki se drže vseh pravil svoje vere v hrani in o-pravlanu dnevnih molitev. So pa našeljs, kjer bi bilo težko dobiti po verskem predpisu pripravljeno kosilo. Spet v drugih se drže posamezniki v tem pogledu svojega prepričanja, ne-oziraje se na druge. Ali vsa naselja »o del celotnega naroda, ki si gradi in obnavlja svojo prA-davno domovino. Naročite si jubilejni Ameriški družinski koledar za leto 1§49. Stane $1.50. PB « DEŽELA PESKA IN PETROLEJA Razbeljena, mrtva pustinja Saudove Arabije skriva "trno xlato", ki darits usmerja življenje deiele in privlačuje ne le Angleže, marveč tudi ameriške petrolejske monopoliste V kakršnem koli letnem času pridete v Džido, ki leži ob obali Rdečega morja, naletite na pekoče sonce, ki vam jemlje vid, in na stih razbeljen zrak, poln t>tahu. Da šte ob morski obali, vidite satno po tem, da je v pristanišču mnogo ladij in ladjic— od starih jadrnic do najmodernejših laili j - cistern sedanje dobe. Za DŽido, od koder puhti vročina razbeljene puščave, leži Saudova Arabija. To je pustinj-ska dežela, ki io le poredkoma presekajo doline s palmovimi hasSdi, med katerimi se skrivajo arabske vasice. Vsenaokrog je sam pesek, razbeljen, suh, brezmejen pesek. Saudova Arabija obsega večji del Arabskega polotoka s površino okrog 1,580,000 kvadratnih kilometrov in v tremi milijoni prebivalcev. Nastala je 1. 1926. Ibn Saud, sultan Hedžasa, četrti princ iz dinastiji? Saudov, se je vbjskovdl od leta 1902 dalje. Vojne je kohčdl s priključitvijo Nedža in sosednega ozemlja k Hedžasu. Tako je bila leta 1926 ustanovljena kraljevina Hedžas-Nedž, ki se je pozneje leta 1932 preimenovala V Saudovo Arabijo. V Saudovl Arabiji ni mnogo htest. Največja med njimi so Meka, Medina, Džida, Er-Rljad ih Hufuf. Meka in Medina sta za muslimane sveti mesti. V Meki se je rodil Mohamed, v Medini je pa njegov grob. Vsako leto prihaja semkaj na tisoče islamskih romarjev. Dva najvažnejša sestavna dela Saudove Arabije, * Nedž in Hedžas, se bistveno zelo razločujeta med seboj. Hedžas, ki leži ob Rdečem morju, je puščavska ali na pol puščavska dežela, ki jo naseljujejo plemena, premikajoča se sem fn tja po na pol puščavskih predelih. Zelenje srečamo saiho v redkih zelenicah (oazah), kjer je mogoče dobiti vodo Iz precej globokih studencev, in to so predvsem palme. V Neržu, ki se spušča proti Perzijskemu zalivu, se prebivalci bavijo tudi s kmetijstvom. V zadnjih letih — po odkritju petroleja — se Je tukaj razvila tudi industrija. Promet med mesti se vrši večji del v velblodi, ker i nr. a Saudova Arabija samo eno žsleini-ško progo, ki teče od moje s Transjordafiijo v Mcdino. Ail tudi ta proga ni delovala od konca prve svetovne vojne. Sel* leta 1947 so začeli misliti na vzpostavitev železniškega prometa. V Arabiji so.se pojavili tucji avtomobili, ali ne igrajo vidnejše vloge V gospodarstvu, ker v Arabiji skoraj ni avtomobilskih cest. Imajo samo eno avtomobilsko cesto, dolgo 102 kilometra, ki pelje iz Džide skozi Meko v Arafat. Br pomole za ptistdjanje tudi taajvečjlh prekomornikov ZidajO tudi hiše V mestti. Različno ameriške mišije in svetovalci odhajajo na vse strani. So to kmetijske, gospodarske, tehnične in temu podobhe. Lansko leto so strokovnjaki iz" delali načrte za celo mrežo železnic. Predvidena Je izgradnja ceste iz Džide v Basro flrak) in iz El-tlijada v Damo na obali v Perzijskem zalivU. Čepfrav so Američani. dobili prve koncesije že leta 1933, so piistopili k širok) eksplotaciji šele malo pred ifcbruhom druge svetovne vojne, posebno |>ove-(ali pa so jo šele po končani drugi svetovni vojni. Razen petrolejskih koncesij so si v letih zadnje vojne izpo-slovali Američani tudi še dovo-• ljenje za ustanovitev ih izgradi-1 te v vojaškega oporišča ZDA v Bahreinu v Perzijskem zalivu. Samo izgraditev letališča je stala pet milijonov dolarjev. V današnjem času je Bahrein prestolnica Američanov v Saudovi Arabiji. Z izkoriščanjem bogatih petrolejskih vrelcev tega okoliša je ameriška petrolej-ska družba "Arabian American Oil Company" »skrajšano ARA-MCO> spremenila Bahrein v svojevrstno ameriško mestece, ki se malo loči od svojih bratov v Združenih državah. Imajo pošto, telegraf in telefon. kino, bare, dancinge in sploh vse, kar mora imeti vsako ameriško mestece kje v Teksasu ali Oklahomi, vse do "specialne policije". 2ivljenje v mestecu urejejajo zakoni *Aramco\ ker je vse naokrog njena lastnina. V Dahranu živi okrog 20 tisoč Američanov, predstavniki drugih narodnosti v Bahrein nimajo pristopa. V predmestju Bahreina so nastale na od sonca ožgani zemlji borne delavske naselbine. Tu žive delavci "Aramco", ki jih je približno 25 tisoč. Naselbine so razmetane in oddaljene druge od druge. Delavci vsake narodnosti imajo svojo naselbino. Tu živijo Arabci, Sudanci in Italijani. Čeprav imajo hiše v Bahreinu vse udobje, ki si ga premore danes Amerika, vsega tega ni v revnih hišah delavcev. Po dvanajsturnem delu na dan pod ubijajočo vročino se delavci komaj pri vlečejo domov in gredo počivat. Za svoje suženjsko delo dobi delavec 6 do 10 plastrov na dan, kar mu je komaj* za prehrano. V prodajalnah "Aramco" so na prodaj vsakovrstno malovredno blago in izdelki. Delavci nimajo prdstih dni, da bi se mogli prosto sprehoditi v meStu. Delavci nimajo nobene možnosti, da bi proti takemu življenju protestirali, ker jim policija ne dovoljuje ničesar. "Zakoni" "Aramcb" prepovedujejo kakršno koli delavsko gibanje in zaenkrat ne more biti tu govora o sindikalnem pokretu. Nečloveško izkoriščanje omogoča "Aramco", da pri najmanjših izdatkih pridobivajo 2.5 milijonov ton surovega petroleja (nafte) na leto. Nedavno so ameriški geologi odkrili nove vrelce nafte na ozemlju, ki gs ima v zakupu "Aramco", in sedaj se Američani potegujejo še za nadaljnje koncesije. Ze leta 1946 so se začeli Američani pogajati z Ibn Saudom za izgradnjo velikega petrolejske-ga cevovoda t pipe Jine. izgovori lajn) iz Dahrana skozi Arabijo k Sredozemskemu morju. Lansko leto so se v tem vprašanju sporazumeli in družba "Transarabian Pipe Line" Je že pristopila k delu, Dolžina tega. cevovoda Je okrog 2000 km in v letu 1950, ko ima biti dokončan, bo po proračunih priteklo po njem 200 do 400 tisoč sodov naf-ty vsak dan. Delovni ftt življen-ski pogoji delavcey pri izferad-ifji tega cevovoda niso nič bolj-Slpd onih pri "Aramco". Džida in Bahrein sta dve oporišči ameriških petrolejskih monopoli lov v Saudovi Arabiji. Od tu podirajo na vse strani vse globlje na Arabski polotok in nfc btigajo toliko /a Arabce kot za rtovr vrelci? nafte. Revno aratisko ljudstvo se še , vedno kot preje po brezmejnem puščavskem pesku s pre&ljeva-m ji m težk » prebija skozi življenje, icjfet V redhih zelenicah v me- potu svojega obraza obdela pesek, da si pridela borno letino. Sedaj je razlika samo ta, da to KAJ BO Z VPRAŠANJEM CIVILNIH SvfeBODltllt V ZED. DR2AVAH ? V prošli volilni kampanji je zadevanji kar v domačem predsednik Truman zelo nagla- stu, Montclairju. Pred podvzet-šal za svoj program odpraviti jem take ascije pa so se hoteli krivice, ki se gode v južnih dr- prepričati kako stoje v njih me-žavah črncem in sploh da bo de- stu zadeve civilnih pravic. * loval za civilne svobodščine ter Ra2umyivo je, da niso pričeli proti plemenskim mržnjam, ako. vsi Montclairčani naenkrat z de-boznovaizvoljen. Izvoljen je bililovanjem ki je imelo dognati in ko so ga nato demokratski po- kako se ,zvaja demokracija v litiki iz * južnih držav vprašali, j nJ!h mestb in kakšen je tozadev^ čemu jih je gnjavil s "civilnimi ni rekord NaJprej so ^ začeli svobodščinaml , je dejal, da za- zanimati za gtvar posamezniki v radi "volilne potrebe , ne pa za- raznih prcdelih mesta, od tu pa to, ker bi v resnici hotel da naj ^ je deiOVanje raztegnilo na se segregacije v južnih državah druge soseščine in predele in lju-odpravi. 1 Vendar pa je v naši deželi Čezdalje več zahtevanja, da naj se plemenskim in verskim predsodkom napravi konec. Novinska in informacijska a-gencija "Common Council" je priredila o tem sledeče poročilo: Malo več kot pred letom dni Sledeč vzgledu mesta Mont-clair, so pričela s podobnimi programi tudi druga mesta in kraji. Pod vzeti so pregledi iz katerih bo marsikateremu mestu in manjšim krajem postalo jasno v koliki meri je del njihovega prebivalstva trpel zapostavljanje v pogledu civilnih pravic in svo-bodščin. Ze sami pregledi pomenijo korak naprej v prizadevanju za ojačanje civilnih pravic. V New Yorku se je pred nedavnim zbrala skupina Ijtidi, ki je razpravljala o te vrste programih in dala mnoga potrebna ob-jasnila za izvajanje pregledov in raziskovanja na pošteni in točni podlagi. Omenjenega sestanka . . ^ . j 1s0 ^ udeležili civični voditelji dje istih mislih so tako v dogled-'^ rjunih mesl in krajev v Novo_ nem času zainteres rail v stvar j inglalldskih driavah in iz več pet mestnih organizacij Pro- j predelov države New York. Ne_ stovoljno priglašeni delavci tn kaj ^ nameravajo sklicati delavke so potem preiskova l | nekatera srednjezapadna pre-polozaj uposljevanja, stanovanj- j dela ki bodo imela zborovanje v Chicagu, kadar bo stvar ure- ske situacije, vzgoje, javnih naprav, bolnišnic, klinik, prostorov za oddih in zabavo ter dru- ljudstvo poleg zatiranja kraljevih fevdalcev občuti fce ameriških ±—— pritisk monopolistov, kriminacija je namreč navadno doma v baš takih javnih prostorih in ustanovah ter podvzetjih. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST tSth STREET Tal. CRswford 7-2212 „ omCE HOUgŠ: (Excerpt Wed., Sat. arid Sun > 6:3f ta S:3S P. M. (Except Wad., Sat. ahd Sun / Ras. 2219 Se. Rldfewsv Ave. Tal. CRawfertf 7-844S If ae answer — Call AtRtin 7-57S5 tdtotohi h a rod i končno le dovršili svo/e debdh , (Nadaljevanje s 1. strani.) pucali nekakšen mir, ali premirje, ali definitivno niso še ničesar zaključili. Nadaljevali bodo t razphivami prihodnjega aprila v New Yorku. Kaj z Nemčijo? Najvažnejša točka, ki se tiče ne samo vse Evrope temveč vse-qa sveta ie vsekakor Nemčija. I Toda ko so se delegati Združenih narodov ta pondeljek razšli, je Berlin še prav tako nerešeno vprašanje kakor je bil in orav tako vsa Nemčija. Zapadne sile ( so sicer sklenile svoj del Nemči- j je obnoviti v industrialno trd-I njavo kapitalizma — namreč Zed. države in Velika Britanija, J dočim Francija nasprotuje. Toda njen glas ne obvelja. Rusija pa presnavlja svoj del ; Nemčije po vzoru svojega eko-! nomskega in jpolitičnega sistema. Za vso Evropo in za ves svet je slabo, ker se velesile glede bodočnosti Nemčije ne morejo sporazumeti- 2e tri leta je preteklo, od kar je bila poražena, toda Nemci še sedaj ne vedo, kakšne mir Jim bo narekovan. Vedo le, da ameriška vlada hoče obnovitev kapitalizma v nji, sovjetska zveza pa je vzela veleposestva in industrijo privatnim lastnikom in uvedla za gospodarje nad to lastnino ljudske odbore. Glavna točka na tej konferenci je bila izjava o ljudskih pravicah. Obravnava je bila v posebnem odseku, v katerem je imela vdova pokojnega predsednika Roosevelta najvplivnejšo vlogo. Izjava sicer ni obvezna, ker Združeni narodi nimajo niti moči ustaviti "tnrarto vojno" za Berlin, ampak je vendarle izjava, ki pomeni korak naprej. Sovjetski delegat je zahteval, naj se v izjavi izrecno obsodi llnča-nja črncev v Zed. drŽavah, u ni uspel. Mrs. Rooseveltovi so očitali, kako zelo so kršene civilne svobodščine v Zed. državah, a njeni kolegi pa so odgovarjali, da v Sovj. zvezi in v njenih satelit-kah se proti zverlnstvom, ako jih počenja vlada, niti pisati ne sme. V razpravah o ljudskih pravicah ie svet izvedel, koliko je bilo ljudi — civilnih ljudi — pomor-jtrtih v množicah ln je take mo-ritve proglasila izjavp Z. D. za zločin, kl Se ga kaznuje po mednarodnem pravu. # Ko ie prišlo do glasovanja o civilnih svobodŠčinah ln človeških pravicah, ter o izjavi za enakopravnost žensk, so Se delegati posebno mohamedanskih držav odstranili in tudi nekateri drugi posebno iž reakcionarnih katoliških držav, kjer bi takih avic hierarhija ne dopustila, rugi pa so ostali in glasovali za izjavo. Kdaj bo .postala veljaven mednarodni zakon, je pa drugo vprašanje. je predsednikov odbor za civilne gih podobnih podvzetij v Mont-pravic* izdal znano poročilo pod clairju rasna in druga dis-imenom "Za zaščitenje teh pravic". To poročilo je vrglo luč na oboje: neuspešnost ameriške demokracije v nudenju enakopravnih pravfc vsem rasnim in verskim manjšinam in nju možnosti v Američanih, da te nedostatke v zagotovitvi ena- mnenje kopravnih pravic popravijo po- je bila potem sestavljena pri jena. _ Institut ali zborovanje, ki se jc vršilo v New Yorku in ono, ki je v načrtu za Chicago, sta dva prva poskusa organiziranja krajevnih sestankov pod pokrovi- ^ ... , , teljstvom National Citizens Po dal jiem raziskovanju .npo CouncUa on Civjl Rights> ali _______ ,mn°f1l °sfb"fh razgovorih >z Narodnega sveta državljanov za pomanjka- razhfnlml ljudmi, so prostovolj- civilne ,fravice Ta svet je bil ni - raziskovalci podali svoje mnenje in poročila. Iz teh poro- tom nor ma 1 n i h postopkov Ustavne vlade". Dasi je omenjeni dokument povzročil široko zanimanje, je bil največji dosedanji rezultat njegove objave ^plitiČen — pokazal' kazala dovolj jasno, da so bile se je v razkolu demokratske mnogim prebivalcem mesta stranke, kar je uodilo do usta- Montclair zanikane njihove u-novitve politične stranke držav- stSvne pravice, kot tudi ustavna nih pravic v južnih državah de- za&ita. bližna slika razmer, ki je kazala kaj je mesto v pogledu civilnih pravic doseglo, kod so bile pomanjkljivosti in kje je obstajala potreba izboljšanja. Slika je po- žele. Politična zmeda, ki je temu sledila, je nekako zameglila splošni javnosti dejstvo, da se Američani v mnogih krajih Unije živo zanimajo ta dognanja ln priporočila predsednikovega odbora. To nam posebno priča gi- Posledica pregleda tega položaja je bila, da se je zbudilo javno pozornost mesta in s tem doseglo nekatere zSželjene in po- pravice. organiziran kot nekakšen odsev ali odgovor na poročilo predsednikovega odbora za civilne pravice. Svet tvorijo voditelji 48 različnih verskih, vzgojnih, ci-vičnih in podjetniških skupin. Cilj organizacije je dosega ustanovitve trajne vladne komisije za civilne pravice — kakor to priporoča tudi poročilo predsednikovega odbora. Splošen namen je, da se predoči ameriškemu ljudstvu ameriško dedščino civilnih pravic kot docela nepolitično in nepristransko oziroma nestrankarsko vprašanje. Kot vse druge slične skupine in or- trebne socialne izboljšave. Prvič ganizacije za ojačanje in zaščito v zgodovini mesta so bili name- ameriških civilnih pravic in svo-Ščeni V lokalni bolnišnici zamor-1 bodščin, tako se tudi zgoraj ome- benje, ki se je pričelo v mestu M tdravniki kot člani svetoval-1 njeni Svet zaveda, da deluje na Montclair v državi New Jersey. nega 2dravttiSkega štaba _ do-i podlagi dejstev, ki jih je pred-Mesto, ki je akorekoc predmest- biH so tudi pravlco zdraviti bol- neslo javnosti poročilo predsed-je New Yorka, šteje 4D,UU0 pre- nike y bolnišnici, kar prej niso bivalcev. Poročilo preefcedmko- smelL ^ ^ vega odbora je napravilo na pre- medskupinske^zgoje. V sploš-bivalce tega mesta tak vtis, da nem je prebivalstvo Montclairja so hoteli sami nekaj doprinesti pri6e,0 da M ^ ^ k temu. da se premosti prepad, bile godile delu prebivalstva ki zija med teorijo in prakso de- krivice in s tem se je hkrati za- mokracije. Menili so, da je naj- čelo delovanje za odpravo zapo- bolj logično pričeti s takimi pri- stavljanja. nikovega odbora za civilne pravice. Na tej podlagi hoče usmerjati svoje aktivnosti in vsi, ki cenijo ameriško demokracijo, bodo istotako našli v tem poročilu pravo učno knjigo, iz katere bodo črpali gradivo za delovanje v bodočnosti. iOitt kdf ijfrtt fU* d Ktfelu* K Sicilija sologo Japonsko iMjb Prvič po vojni je začela Sicilija od letošnjega marca Ja-Jwnsko spet zalagati s soljo. Poslala jb je v devetih mesodh 78,000 ton. NAPRAVILI boste stopnjo v pravilno smer ako pooblastite družbo Edison, da vam s splanira kuhinjo. Pomagali vam bomo znižati Število korakov, ki segajo v milje predno je tedna konec... in stem vam skraj-latl vaše delo v kuhinji Ža Več ur. U Dobro planirana kuhinja se iznebi nepo-tr trebnlh razdalj ih krifiK. Shrambe hrane. »priprave, kuhanje in servirsnj« se sistematično uredi. To vam prihrani čas In energije. Naši veštaki od drUlbe Edison vas ha poziv obiAlejo ter urede probleme vaše kuhinje dobro ta vas... morda bo vqa prav enostavno — prestava opreme n. pr. Ako pa imate glede sprememb svoje ideje... nafti vešča ki so vam na razpolago s nasveti Ta poslužb« ja brezplačna ...nič obveznosti ka vit. Pokličite Edison's Kitchen Planning Service takoj, A > r » To MO navodila..,, dotwHte nam prihraniti na brtzpotrebnih korakih Le to vam je treba storiti: 1. Pokličite fcdison's Planning Service. RAndolph 6-1200 ln se zmenite, kdaj naj se nafti veftCa-ki oglasijo pri vas v domenek ia izboljšavo vaftih kuhinjskih problemov. S. Naft zastopnik vas bo obiskal , izmeril kuhinjo in se po-sevtoval t vami. Morda se bo-ste že na tem prvem sestanku lahko dogovorili, kako izvrftlti potrebne Izboljšave 3. če ar dogovorite te kak načrt v prid vafte kuhinje, bodo nafti svetovalci uredili vse p<> trebno... da postane vafta kuhinja vzor udobnosti za vas. COMMONWEALTH EDISON COMPACT t a w. — — - 1___ **----m.--1 4_ - m vvfjosiciv nttKij uvvoita io mi lnlai«il aI iL ■ IHmLam IIIIWIVN •» vno normri TTD "TT A TIT1 A • EDUCATION ORGANIZATION., . • OFFICIAL OftOAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau rKULL 1 AKbC C O-O P K K A T 1 V 1 COMMONWEALTH NO. 2144. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., December 15, 1148. VOL. XLIII. Skipping Around By Skippy THINGS ARE STIRRING in "Lati n-American" countries, and some ticklish problems will be put up to the Senate and the House when Congress convenes next January. One problem is a bill which has been pushed for two years, and is coming up again. It would have Uncle Sam give large numbers of warships, planes, tanks, artillery and other weapons to the armies and navies in Latin America. The other is a bill which, according to reports, is being prepared by "several government agencies," one of which undoubtedly is the State Department. It would have Uncle Sam "guarantee" investments made by /American business men in Latin America. In other words, the "risk" is shifted to our taxpayers, who would be called upon to reimburse the businessmen if their investments in Latin America "go sour." it it -it CANADA IS MOVING cautiously, but definitely, toward a goal of health insurance enabling every man, woman and child to have adequate medical care and service. As a beginning, $30 million has been alloted the provinces to extend their health services THE CHINESE PUZZLE By E. M. Landis II HERE ARE SOME ODD FACTS | about the Chinese situation. •Contrary to what you might gather from the newspaper«, the Communists who are threatening China are not Russians. They are Chinese. While these Chinese get their ideas from Moscow, they get their support from the Chinese countryside. They have had very little from Russia. Russia was the first great power to help Chiang Kai-shek in his war with Japan. While we were sending the Japs scrap iron and oil, Russia was sending Chiang planes and guns. Between 1947 and 1933, Russia sent more than a quarter of a billion dollars in aid to Chiang—five times what we sent. But here is the strange part: During'the entire course of the war, from-1937 to 1945, the Russians refused to send the Chinese Communist army as much as a plane, or a tank of gasoline. All of Russia's help to China, as well as all of America's help, was cleared through Chiang Kai-shek, the deadly enemy o^ the Communists. As late as 1946, when Gen. Marshal returned from his mission to China, he said he knew of no evidence whatsoever that the Chinese Communists were receiving supplies from Russia. • * IN THE greatest aerial troop movement in history, American planes moved 80,000 of Chiang's best troops to cities the Communists were ready to take over. Our Navy shipped additional armies from Canton to North China. American Marines moved to North China to guard the railroads from which Chiang's troops launched their successful drives into and to construct hospitals. When the Minister of Health Communist-held territory. We supplied the troops, furnished the Santa Clous is Coming mto Town On a Giant Elephant Chicago's 1948 Santa Claus will scrap, his reindeer for giant elephants, roaring lions and tigers and tuba-playing seals, because the "Big Top" with all its thrills and trimmings will be. in town for the Christmas season. The International Circus, the world's greatest indoor circus, opens at the Coliseum on Christmas Day and will run matineei> and evenings until January 2. • The greatest assemblage of top acts ever before offered in one rhow will be presented. There le not another circus exhibiting anywhere in the country at the same time; as a result, top acts from all over will head for ChicSgt* to take part in the holiday show, according to Orrin Davenport, nationally known circus producer. The "International" is more than a name, Davenport said. Stars from the four corners of the globe, speakin galmost every language known, will keep three rings in constant activity. Not only the best performers but also the rflost popular animal displays, including ferocious lions, tigers and panthers from other circuses will supplement the usual displays in the special Chicago holiday performances. Three hundred and fifty span-gleland stars and performers will be included in this year's International Circus for the 9-day engage- { ment at the Coliseum opening Christmas night. THE MARCH OF LABOR and Welfare met with provincial authorities, the authorities gave assurance there will be no regimentation of doctors. it > it * G. A. RICHARDS, OWNER of radio station KMPC in Los Angeles and several other radio stations throughout the country will be investigated soon by the Federal Communications Commission on charges of broadcasting editorialized news programs. Last spring several of the former news staff employees of the .radio station filed photostats of memos allegedly signed by Richards which set forth how* news should be "handled" in the station's broaodcasts. The directives indicated that news of the Roosevelt family, of the New Deal, of unions and of racial and religious minorities should be handled in such a way as to reflect a strong editorial bias against those groups. Under present FCC rules, stations are not permitted to editorialize. ir it it THE CHINESE CRISIS is having the effect of stiffening the United States attitude toward Europe rather than of increasing aid to the tottering Chiang Kai-shek regime. It has been learned on4 good authority that the conversations between the. President and Secretary of State George Marshall barely skimmed thc Chinese question and dwelt overwhelmingly on the firoblems of Europe. This fact syihbolizas the sentiment in decisive official circles here for a cutting of United SUtes losses in the irk* some China civil war and making the most of an embarrassing situation. . . Officials are convinced thst incressed aid will not accomplish the job of propping up the ^Generalissimo and that such aid will only fall into the Communists' hands. The frustrsted feeling on China has resulted in sn increased resolve to halt the spread of Communism in Europe at all costs. There ia not . one . wise man among twenty who will praise himself.—Shakespeare. equipment and advised on over-all strategy. But, alas, the Chinese Communists have recapturc i much of the territory we gave to Chiang, and now threaten to sweep all China. Some of Chiang's best American-trained troops have deserted and gone over to the Communists. Great quantities of American supplies have fallen into their hands. What is wrong? The United States is trying to stop a revolt that is long overdue. All the support that we give to Chiang is helpin gthe Communists because it is used to prop up a rotten feaudal regime that the Chinese hate. This is the measure of our folly. We are making Communism attractive to untold millions of Chi- nese. —Chicago Sun-Times God divided man into men that they might help each other —Seneca Economy Has Been Saved Several Times Since War Economy has been saved by various prpps since the end of the war. The first was the accumulation of stockpiles of materials and goods by business and industry. The second was the postwar expansion of industrial plant and equipment. The third was the Marshall Plan and rearmament. Without these props the economy would have plunged iHto trouble. As the Journal of Commerce puts it: "Three times since the end of the war. a recession has been knocking at the door. And each time it has been averted with the help of these props.* Now these props are beginning lo sag. Business and industry have completed their stockpiling: in fact some sectors of the economy are dangerously overloaded. Postwar expansion is slowing down. And despite the Marshall Plan, the volume of exorts has been falling steadily for more than a year. Obviously, a new prop Is needed if serious trouble is to be avoided. Big business la plumbing for 4he Intensification of the Cold war as the means of sustaining the economy. The drift towards a depression must be of/set "by a stepped -up rearmament program," according to Barron, the hardboiled spokesman for big business. Without a great irlcreaae ln arm amentp, Barron say*, there will be a slump It therefore attacks the "temptations" of peace and urges s big pickup in spending Jor the cold war. PLUMP AND MERRY "So you married that plump little girl that used to giggle so much." m ♦ Yes. I always did belief.,, ftort wife snd a merry one.1 PROFITS BREAK ALL RECORDS Propagandists for Big Business have been franctically trying to belittle corporate profit showings in the hope of heading off enactment by. the next Congress of an excess profits tax. This week, however, one of Wall Street's "bibles" —the "Outlook," published by Standard & Poor's Corporation—let it be known that business has little* reason for having the jitters. For one thing, it said, "aggregate profits of industrial corporations for the third quarter of 1948 established a new record, the best in history." Profits after taxes showed a 39 percent leap over the same period of last year. The increase during the first half of the year wasn't quite so great, but for the full nine months, according to the "Outlook," the earnings were 30.5 nercent above the corresponding 1947 period. A Hankering To Bring Back The "Good Old Days" How far should the Securities and Exchange Commission go in relaxing the rules which restrict stock market gambling? That question is raised by 20 "proposals" put before the SEC by the New York Stock Exchange. One proposal asks the commission to change the "short selling" rules, "so a trader could sell a stock he does not own, when the price of that stock is dropping." Just why anyone should be permitted to "sell a stock he does not own" is not made clear. Another proposed change would "enable a trader to buy stock one day and sell it the next," instesd of having to wait two days, as required by the present rule.. In short, the Stock Exchange, which is in the "doldrums" now, hankers for the "good old days" when there were no restrictions on stock gambling, and members of the Exchange gathered in plenty of "easy money." Those "good old days" had a lot to do with bringing on the :rash of 1929.—Labor. HOW CAR BUYERS ARE "GYPPED" Here is a shocking example of the way people are "robbed MM Mi Uncle Sam. Undoubtedly the same thing goes in the rest of If you've got any pumpkins around your house, you'd better open them up and make sure you don't have any secret microfilm hidden there.—Why, do you know that you could be called up before the House on Un-American Activities Committee for investigation? Ah, but we're lijcky—you and I—they wouldn't want to try and investigate us for anything like that! There would be no point in that because our names are not of "headline caliber." Now if we were working, or had at one time, for the government, there would be more of a chance that they'd investigate us. Or, if you and I had big names like Hiss, or Chambers, or so many of the other celebrities that furnish headlines attraction to newspaper readers. As Truman said recently, "If the Committee on Un-American Activities was in earnest, they'd turn their information over to the Justice Department instead of to the headline whiters. Army Cuts Quota The army, which has long advocated large-scale conscription, by profiteers, in the nation's Capital, right under the nose «'S* f* ^ Uncle Sam. the country. In the first seven months, of 1948, "new car dealers" in Washington trimmed buyers to the tune of $4,409,000, reports a lletise committee headed by Congressman ~W. Kingsland Macy, a conservative New York Republican. That gypping is at the rate of more than $7 million a year, in one city. For the entire country, the annual total must run into hundreds of millions. Moreover, the crooked practices of "used car" dealers were not investigated by the committee. It traced thousands of new car deals and found that the gypping is done mainly in two ways: Used cars "traded in" are "undervalued" by the dealers by on average of at least $300, and the dealers "mark up" the price of used cars by an average of 43 per cent, when they sell them. The dealers load onto new cars an average of $286 worth of "accessories," which is "at least 50 per cent more accessories than the purchasers want." . * Could such sharp practices exist if they were not "winked at" by the big automobile manufacturers? They could easily shut off a crooked dealer's supply of new cars, and put him out of business.—Labor. number of men it plans to draft in January. Only 10,000 men will be drafted in that month, and only 5,000 in February. This announcement is regarded aa one of the sigaificant signs that President Truman is determined to bold down "defense" expenses te $15 billioa, despite protests from tke "Brass Hats." Another sign is a statement made this week by Edwin G. Nourse, chairman of the President's Council of Economic Advisers. He Business Manager in Hospitat Anne Beniger, business manager of Proletarec since July 1946, underwent an operation at Billings Hospital, in Chicago, on Tuesday, December 7. We of Proletarec wish her a very speedy recovery. She is greatly missed at the office, where she played a very important part in keeping the paper going. Clarence Zaitz,, who worked in conjunction with Mrs. Beniger for several months, has now taken charge. STEEL MADE IN ONE HOUR NEW YORK-^The Wall Street Journal reports that a revolutionary new method of making steel has been successfully tried out on a small scale at St. John's, in the Canadian province of Quebec. The process is said to make • high quality cabron steel" in one hour, direct from iron ore and coke, thus eliminating the usual expensive steps through blast furnaces and "open hearths." The Journal says officials of the big Canadian steel companies are showing no enthusiasm for the new process. Its use would make a lot of their present costly equipment valueless, and probably would force down steel prices. Free Enterprize Jeopardized WASHINGTON — (FP) — Thc House Small Business committee was warned here that industrial holding companies organized by banks will end free enterprise in America unless they arc brought under control. » Frank W. Wozcncraft, representing the Iritfependent Bankers Association of the 12th Federal Reserve District, told the committee that "monopoly in banking will inevitably foster monopolies and cartels in other businesses." The witness *nid his organization was formed by 350 small western and northwestern banks in des-per el ion because of fear tkey would be gobbled up by the big boys. "Since then," he continued, "we have consistently fought to keep the big banks out of industrial businesses. The inevitable outgrowth of present tendencies is the end of free enterprise in the U.S. "The vast, enormous threat to free enterprise now in this country is the unregulated operation and expansion of bank holding companies." Wotencraft defined a bank holding company as a mongrel which is "ncifher fish nor fowl" but has grown up through the nurturing of Wall Street. He cited the fact that 11 such bank holding companies control all the interests of 350 banks in the country which in turn contrdl enterprises worth $13.5 billion* # He charged that hank holding companies escape the regulations which control banks themselves. The law. he declared, always has considered that banking Interests should be detached from industrial interests. He urged strict Federal taws to enforce this conception and split big finance away from big industry. --»Brewery Worker. Profit Hungry Operators Neglect Safety Measures The lives of 25 local miners could have been saved if a mine at Fourmilc, Kentucky, had been "rock dusted," thq U.S. Bureau of Mines declared this week in a report on an explosion which occurred last December 26. The miners, the report says, were killed when methane gas exploded and "ignited coal dust," which sent flames shooting "throughout the mine." "Rock dusting." which consists of spraying powdered rock on mine floors and walls, is a simple and long-known preventive of coal dust explosions. It costs a little money, however, so some profit-hungry mine operators neglect it. Workers Driven To Produce More, In Less Time Speedup will be a major issue in the developing fourth round wage negotiations. Workers are being driven to produce more and more in ever less time. Output per worker today is about 35% higher on the average than before the war. Seventy-five workers now turn out as much goods as 100 workers did in 1939, Workers feel the effect of the increasing speedup in loss of pay warned thatamilitary budget I un" of production in back-larger than $15 billion would in-1 breaking effort that is harmful to crease dangers of "inflation." hcalth and in ]o** ot M It is not likely that Nourse would fcwcr employes are required to have made that statement public |mrrt Production schedules._ without approval from Truman, j FAST DIGGING MOLE r ij r # p • i A mechanical mole dug and lourci ^vr rrices {loadcd thrce tons of ^ B minute And Yet Make Profit In a demonstration this week at DETROIT (FP)—"General Mo- New Lexington, Ohio. tors Corp. could reduce its car prices by 15.4% and still make a profit after taxes at the annual rate of 8% on the investment," declares GM Dept Dir. T. A. Johnstone of the United Auto Workers (CIO) in a general commcnt on the temporary standstill in the cost of living and thc latest increase in GM car prices. Ere you consult fancy, consult your purse.—Ben Franklin. The 26-ton contraption, which does away with drilling and blasting. was designed and built for one-man operation by officals of the Sunnyhill Coal Company of Pittsburgh who nhope to put it on the market within a year. It s loo early to say how many miners will be thrown out of Jobs by the machine. Hasty conclusions are the mark of a fool.—Jeremy Taylor. REFLECTIONS DID GALLUP ASK YOU? NO SENSE TO IT Some folka drink becauae they worry, and then worxy t>cgtusc they drink. Men are bora with two ayes, but oaly one tongue, la order that they may see twice aa mac^ as they say.—t'oft on 4 One casualty of the election is the professional opinion polls. It seems as though Gallup must have spent all hia time Interviewing Roper. Each of these alleged experts was abysmally wrong. This raiaes a question once more which has intrigued us for s long time—just whom da theae polls actually Interview? Persons who claim to hsve baen interviewed by a Gallop or Roper representative are as fare as auk's eggs. la'Utf . interest of getting soma light; If feasible, oa this palat the Journal woaM like U hear from any coal mlaor Who has himself ever been Interviewed by aaa of those pall takers. We would consider It s real "find" to diacover even one authentic case of a miner who has been interviewed. In talking with hundreds of UMWA representative« over the years we have yet to encounter on^ who waa evar interviewed or who knew anybody else IN JUST ABOUT the best analysis of the recent election we have read, Aaron Levenstein, writing in the "Socialist Call." reaches thc tentative conclusion that "regulated capitalism versus socialism" will be the issue upon which conflicting social groups will wage their future battles. If you are able to agree with Levenstein—as I am—then it seems to me that you should be one of those socialists who are more certain than ever, before of thc need for a socialist movement. For, by and large, socialists long ago committed themselves to a shorter definition for "regulated capitalism." They call it "fascism:' And they have asserted that a government that presumes to hold conflicting economic groups in a regulated relation to each other must, in the very nrture of the Job, be "totalitarian" in character—with concepts of democracy that certainly will sound strange to socialists in particular an