Sf. 09. V Trslu, v soboto !29. avgusta 1885. Tečaj X EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko —■ __»T —H J« ■«».«_ ut« u *EIJ|N0ST'1izhaja »» ted.en vsako arada in aabata o poludne. Cena za vse Val doviti ae poSiljajo Uredništvu -vl» T»rrente. »Nuova Tinotrrafia vsak mora bltt 1:1 polU leta 3 *ldi\.za cetrJ letA * ?ld- RO - Pcamezn« številke se frankirar, Rokooi.i n-ez ooiebne vroduoati n' vra" jo.- /V*r5?« toina me n« « kJ ' m,7 waftkah/ ^ * ' in v AidoviSinl po nila in poslanice) zar&unijo po pogodbi -pravcen6; pri ^tk h o^a.lh "dro"?ml ® kr. - Aarož«.«*, reklamacije in inaerate prejema Opravalitva, via Tarnata, • Na V a tlakama*. Srkami te plačuje i- vsako besfldo 2 kr P «ra«in ogm.in z aroDmmi Shod v Kronjerižu. Vsak po svoje tolmači si shod našega cesarja z ruskim carjem v Kromerižu dne 25. in 26. t. m., zanimivo je posebno opazovati, kako si Velikonemci v svojih glasilih ta shod v svojo korist tolmačijo. Nekaterim se čudno zdi, da pri letošnjem shodu ni bilo tudi nemškega cesarja in Bismarka, to da morda pomenja nedaljno vojno. Zopet drugi in to uprav naši Velikonemci vidijo v shodu n&Bega cesarja z ruskim neko garancijo za to, da se kmalo odstrani v Avstriji supremacija Poljakov in Čehov, 8eš, da bo ruski cesar sam indirektno pomagal, da se tudi Rusiji nevarni Poljaki zopet začno germanizirati in z njimi tudi Cehi in drugi Slovani; po tem takem bi bil ruski car skoro samo za to prišel v Kromeriž, da bi zopet Velikonemcem pomagal do nadvlade nad vse druge narode. Pač čudna ta verzija, ki prejasno kaže, da je gospodom Velikonemcem želja po nadvladi popolnoma zmešala glavo. Nekateri oficijozni listi so zopet ta ahod tolmačili kakor eminentni dokaz m znamenje za dolgo trajajoč evropski mir, ob enem dostavili, da je Ruska dala na tom shodu svojo autorizacijo, da more Avstrija konečno in neprekljicljivo anektirati Bosno in Hrcegovino. Mi menimo, da sploh časnikarji prav malo vedo o dogovorih, katere sta imela v KromeriSkem farovžu Giers in Kalnoky, najmanj pa sta se dogovarjala o tem, kako bo Avstrija svoje Slovane zatirala na ljubo Ve-likonemcev. Ko bi bilo kaj tac^ga, moral bi vsakdo dvomiti nad odkri- PODLISTEK. Indijska drama K&lid&sova. Na slovenski jezik preložil dr. Karol G laser. /Dalje. Glej ftt. 64) Viduiaka. Če se pri tatu najde ukradeno blago, potem laz ne pomaga nič. Kralj. Kraljica, tega lista ne iščem, nego druzega, na katerem je pobožni izrek napisan. Kraljica. Gotovo lastno sivčo človek rad zakriva. Viduiaka. Daj mu hitro jedi, da mu se žolč pomiri. Kraljica. Nipuniki\. naglo je brahmanec prijatelja potolažil. Viduiaka. Celo hudega duha pomiriš, če le samo jed omeniš. Kralj. Noivc, ti m°ne ugonobiš, ki sem se pregrešil! Kraljica. Ne, dragi soprog, ti se nisi pregrešil: jaz sem grešnica Kaj prežim tukaj, saj vem, da me ne vidiš rad? Nipunikft, hodi. (Odhaja jezno). tosrčnim prijateljstvom Ruske do Avstrije ter priti nehote do sklepa, da hoče Ruska Avstrijo zapeljati na jako polzel teren ter jo treščiti v pogubo. Ali uže to je največa nezmisel, da se sploh ima za mogoče, da se prvič od avstrijske strani dopušča, od ruske pa poskuša vmeSanje v naše notranje zadeve. Ali ne bi kaj tacega pomenilo na enej strani največo slabost, na drugej pa največo drznost in brezobzirnost? Naj se potolažijo Velikonemci, ruski car, oni avtokrat, katerega oni avstrijskim ljudstvom slikajo kakor pravo božjo Sibo, gotovo se ne briga za njihovo osodo in ne čuti v sebi poklica, da bi njim zopet pomagal k egiptovskim mesnim loncem; temveč pa utegne učinek shoda na našega vladarja biti ta, da se še bolj, nego se je kedaj dosodaj, pokaže slovanskim vladarjem, posebno ako je resnica, da se je v Kromerižu obravnavalo tudi o definitivnej aneksiji slovanskih dežel Bosne in Hrcegovine. — Kedo more pač biti tako nespameten, da bode verjel, da naš presvitli cesar bode v tistem momentu začel zatirati Slovane, v katerem se Slovanstvu približuje in se pripravlja na to, da zdatno pomnoži število svojih slovanskih podanikov, v tistem momentu, ko dobiva avstrijska politika v Ju^rovem precizne obrise, kateri kažejo, da hoče Avstrija z Rusijo konkurirati gledć upliva na južne Slovane na Balkanu živeče. Ali pustimo to in presodimo tudi menenje nekaterih oficijoznih glasov, ki bi radi dali svetu razumeti, da pri shodu v Kromerižu je Avstrija pač dobila koncesij, dala pa nobenih. Čudno je tudi to menenje, ker vsakemu smrtnemu je predobro znano, Kralj. Odpuščaj, draga, vitka kakor ielka. Priznavam rud, da grešil sem'teško. Ce se gospod jezi, gotovo je Le sluga kriv, ker • n je gneva vzrok. (Kralj jwktefine pred njo). Kraljica. N« delaj tako. (Za se) Lahkomiš-ljni ta čin previsoko čislam Bojim se kesanja, i saj ga k temu samo vljudnost sili. 1 Kraljica (pusti kralja klečečega in odide z spremstvom). Viduiaka. Kakor droča reka o deževnem vremenu je odSla. Prijatelj, ti pa vstani. Kralj (vstane). Ljubimec pravi naj, gorko d i ljubi, Srca ti ženskega ne pridobi, Ce mu beseda iz srca ne gre. Kako bi mogel žlahtni kurnen kdaj Ugaj.iti, če je pobarvan le Umetno. Saj to vidi znalec v-ak. Viduiaka. Golo resnico govoriš; kogar oči bole. ta v bližini bleska svetilničnega ne more prenašati. Kralj. Dasi gorim in živim za Urvašijo, pa vendar kraljico visoko Čislani. Ker se na to celo ni ozirala, da sem pokleknol pred njo hočem odslej njej nasproti odločno postopati. Viduiaka. Upam in ž lini, da svojo odločnost tudi v djanji pokažeš, ne le v besedah. Jaz pa sem lačen ; skrbi za to, da bom imel kaj prigri/noti: pa tudi za te je čas, da se okrepiš in skoplješ. Kralj (k vilnu pogledavši). Zares, urijat lj drugi, rainol je Ze preapoldan, upehan pav je šel Počivat pod drevo v jamico, Kl jo je ohladila vodica. da kedor hoče kaj dobiti, mora tudi kaj dati. To naravno načelo velja pa le boli v politiki in v mejnarodnih razmerah Še bolj, nego v prvatnih. Iz tega torej izhaja, daje Ruska od Avstrije tudi kaj terjala, ako jej je v resnici kaj koncesijonirala. Po našem nemerodajnem menenju je šlo v Kremerižu v prvej vrsti za vtrjenje konservativnih načel, katere zastopajo in trdijo vsi trije cesaiji nasproti drugej Evropi, ki je bolj v rokeh parlamentov in političnih strank. Ako so pa tri cesarstva v tem obziru edina, potem se tudi vsa druga Evropa ne more dosti gibati v nasprotnem zmislu. Zveza treh cesarjev ima, kakor smo to uŽe večkrat povdarjali, v prvej vrsti namen, da zajezi vsak-tera prizadevanja raznih demagogiČnih strank v Evropi. Iz tega stališča torej pomenja trajajoči mir. Mogoče je tudi, da se ta zveza razteza i na gospodarsko polje, kar smo mi uže pred shodom kot mogoče predstavljali, ali ne v obliki carinske zveze, ampak v obliki trgovinskih pogodeb in kar zdaj tudi mnogi taki Časniki kot najbrže mogoče predstavljajo, kateri so poprej trdili, da pride mej Nemčijo in Avstrijo do najožje carinske zveze. Ali gospodarska zveza treh severnih držav bi morala dosledno ozirati so v prvej vrsti na kupčijo z Jutrovim in sploh z Azijo, pa v tem slučaju bi bila naperjena proti An-gleškej, ki ima v Jutrovem pravi trgovski monopol. Ako je res prišlo do take gospodarske zveze, potem smejo biti zadovoljna v prvej vrsti avstrijska ljudstva, ker vsa prihodnjest naše kupčije, naše produkcije obstoji v tem, da si odpremo prosto polje na Ju- Bueelice preeoste sele so V odprte pop ;e karnikftrine, In race zdaj ustavljajo vodo Pretopio, ter po hladnem lotusu Preže na bližnjem bregu, v kletki ozki Papiga koprni po vodici. (Vsi odstopijo). (Konec drugega djanja). Tretje djanje. (Predigra) (Dva učenca Ubarata, nebeškega gledališČnega ravnatelja nastopita). Prvi. Prijatelj Palava ti si nosil sedež* učenika, ko je zapustil ognjišče in šel k Velikemu Indru. jaz pa sem ostal tu, da čuvam svetišče. Povej mi, je li ugajala bogovom predstava najinega učitelja, ali ne? Drugi. Prijatelj Galava, ali je ugajaja, ali ne, tega ne vem. Pa v igri «Boginja Lakšmi* si izbira moža« zloženej po Sarasvatlji** je (igrala) strastno svojo ulogo izvrševala, dasi se vrste tam nagloma razni občutki in strast nema mesta. Prvi. Hotel si povedati, da igra ni bila brez hibe ? Drugi. Tako je; ni igrala pazljivo in radi tega jej beseda ni t^kla točno. Prvi. Kako na primer? ') Brahmanski puSSavnikl morajo ^ imeti svoj sedež, tigrovo ali kozlovo kožo. Če kamorkoli hodijo, povsod si to kožo seboj jem-"ejo, ali jo učenci za njimi nosijo. (Šatikar andit). ') Lakšmi, Višnuvu žena, je boginja sreče ln lepote. *) Sarasvati — boginja govorništva. trovem, kder nam dosedaj dela naj-veče težave Anglež. Ali gospodarske zadeve, ako so bile sploh na dnevnem redu pri shodu, zavzimale so najbrže le drugo mesto. Prvo mesto je gotovo imela velika politika, nanašajoča se na razmere mej Angleži in Rusi in na konečno re-šenje jutrovega prašanja, — Več nego verjetno je, da se je pri tem shodu sklenolo konečno spojenje Bosne in Hrcegovine z Avstrijo, tudi je skoro gotovo, da se to zgodi morda še letos in v ta namen se nekda v prihodnjem meseci v Požegi cesaiju predstavi deputacija Bosne in Hrcegovine, katera bode prosila za konečno priklop-ljenje obeh dežela k Avstriji. Ali ne le to, tudi še daljše posledice jutrovega prasanja so morala biti v razgovoru v Kromerižu. Narava prašanja sama uže kaže, da je glede balkanskega poluotoka silna potreba, da se mej Rusko in Avstrijo določi meja določilnega upliva mej eno in drugo v tem obziru rivalizujočo državo. — Uže od začetka se je slišalo, da Avstrija hoče gospodariti do Soluna; ali Ruska bi jej tega ne dopustila, da jej Avstrija za vse bodoče čase, kadar bode namreč stvar zrela, ne dopusti proste roke v Bolgariji, v Carigradu in sploh na črnem morju. Po našem menenju skoro ni mogoče, da se je konečno prisodila Bosna Avstriji, da ne bi se bila poprej zatrdila načela, po katerih bode postopati glede dedščine umirajoče Turčije in sicer v zmislu, katerega smo prav zdaj omenili, kar pa nam dokazuje tudi upliv Avstrijo v Srbiji in odločilni upliv Ruske v Bulgariji. Konečno se tudi skoro ne da verjeti, da ne bi se bilo govorilo Drugi. Glej tako le. Ona je nastopila kot Lakšmi in Menaki je igrala boginjo Va-runl. Ta jo je tako le vprašala: »Stražniki treh svetov in Ke?ava* so se zbrali; kateremu je tvoje srce udano? Prvi. Dalje, dalje. Drugi. Ona bi bila imela povedati: »Puru-Šottamu«, pa se je zmotUa in rekla: «Pu-ruravasut). Prvi. Za boga, človek se mora pokoravati mogočni osodi! Se li ni učitelj jezil nad njo? Drugi Gotovo; proklel jo je, Veliki Indra pa pomilostil. Prvi. Kako to? Drugi. «Ker si zanemarila moj poduk, ne smeš dalje v nebesih bivati«, lakaje bila kletev. Veliki Indra pa je k UrvaŠiji, ki je sramežljivo oči povesila, tako le govoril: »Tvojemu ljubimcu, ki me v bitvah podpira, moram ljubav skazatl; dovoljujem ti tedaj, da se smeš tako dolgo ž njim družiti, dokler on ne zagleda zaroda od tebe.K Prvi. Tako se dogaja Velikemu Indru, ki srce človeško dobro pozna. Drugi S pogovarjanjem sva zamudila čas za kopel; zdaj pa hajd k učitelju. (Oba odstopita.) (Konei' predigre). 'J Kesava — Višnu. pri zadnjem shodu obeh cesarjev o slu-Baju, ko bi priSlo do vojne mej Anglijo in Rusijo v Aziji. Verjetno jo v tem obziru, da Avstrija in Nemčija v Aziji pustiti popolno prosto roko Rusi ji, ter da jej garantirati strogo neutralnost. Vse to se je po našem menenju utegnolo res obravnavati v Kromerižu in vse kaže, da zveza treh cesarjev vsemu svetu tako imponuje, da so ne bode nihče upal ustavljati sklepom treh velevlasti, kar pa jo skoro najboljša garancija za evropski mir in utegne tudi na Angleške državnike uplivati jako ohladilno. Sicer pa tudi take zveze le toliko časa trajajo, dokler to konvenira vsem zaveznikom; kakor hitro pa interesi enega ali druzega drugače kažejo, takrat je taka zveza tudi uže zrušena. Upanje pa je, ker lokalizuje vse mogoče evropske konflikte, da bode evropskim ljudstvom sploh koristna. Narodne razmere koroških Slovencev. Die Karntner Slovenen. Ihre nationalen Verhaltnisse und Bestrebungen — zove se brošurica izšla pred nekoliko dnevi v Celovcu, spisana, od g. Filipa Haderlapa. Žalostno j h res stanje Slovencev izven Kranjske, kajti izpostavljeni srno potujče-vanju, živimo v rzkej dotiki zdrngima dvema narodoma: na Koroškem in Štajerskem z Nemci, na Piimorskem pa z Italijani. Pred leti je bila ista Kranjska še pod vlado Ne m cev in Nemčurjev, kojiij se je v zadnjem času morda za vedno odtrebila, da sedaj lahko prosto diše ter prostejše goji svoj jezik v Soli in v uradih, v tem ko se morsijo Slovenci na skrajnih mejah še boriti pred požrešnim tujim, laškim in nemškim elementom. Izmej Slovencev, ki žive v pokrajinah, v kraj i b, kder druga narodnost zapira pot njihovemu jeziku v urade in Šole, gotovo so, kakor g. pisatelj na str. 3 omenjene brošure pravi, največ zavirani ter obteženi Slovenci na Koroškem, kojim so pravice zelo skopo odmerjene. Ker pa tudi nam tu na Primorskem In vzlasti v Trstu in okolo njega preti raznarodovanje od strani tiam sovražnih Lahov in oziroma Nemcev; ker tudi nam ne cvel6 rožice na narodnem polju, ampak nam jih silni sovražni vihar zmirom le pari in mori; ker na dalje vidimo, da so naši odnošaji zelo slični onim naših bratov na Koroškem, kakor tuli vseh druzih delov slovenskega naroda v pokrajinah; naj nam bode dopuščeno ozreti se na Koroške in zajedno i naše narodne odnoŠaje, primerjajoč ene z drugimi, opirajoč se na omenjeno bro-šurico, kot dobro premišljeno, v mišljenje in porabo našemu milemu slovenskemu ljudstvu na Primorskem in vzlasti v Trstu in njegovej okolici. Po zadnjem ljudskem Štetju 1. 1880. živi na Koroškem 102.006 Slovencev, katero število je pot-jvo j repičlo ter neresnično, ker dobi vemo. kako se je tedaj Štelo: Slovencev je na svetu zmirom manj, kar je jako čudno, ker se pri skoraj vseh druzih narodih zapazuje pri vsakem štetju kak narastaj, ki ne prihaja od tod, da se je ljudstvo v dotični kraj od kod drugod naselilo, ampak ker je naraslo po naravnem potu. Tega pri Slovencih ne nahajamo, ampak vidimo, da se njih število pri vsakem brojenju krči in manjfia na grozen način: ako to pojde tako dalje, ne bode v jed nem veku in morda še popred po Slovencih ni duha ni sluha. Od kod pa izvira to krčenje? Od iz-selevanja ne, ker se Slovencev malo izseli v tuje dežele: Slovenci niso Furlani in sploh Lahi, kojih nahajaš, kamor sedeš, kakor muho po leti; kužnih bolezni k nam tudi ni bilo uie mnogo let, da bi jih nam toliko odnesla, kar si pa i ne želimo. Iz kakega uzroka bi vendar to izhajalo? D;i, našli smo ta uzrok, znan je dobro: od sleparskega vedenja naših nasprotnikov o priliki čteviljenja; kar na tisoče nam jih požro ter zapiSejo mej svoje pristaše, mej Nemce in Italijane, rekoč: ta ve reči «bos» ali «koša»! Pribroje se k Nemcem in Lahom celo taki Slovenci, ki čisto nič ne ume;6 jezika prvih in s takim počenjanjem se putem ponašajo ti naši nasprotniki, češ: mnogoštevilni smo; služi nam #du dummes Bauernvieh»l Ubogi Slovenec pa ždi in boji se protiviti tem samopašnežem, koji se z lažjo in krivico nad njim šopirijo ter g\ na vsak mogoč in nesramen način zatirajo, gledajo ga ugonobiti, pokončati. Gorje mu, ako se drzne protestovati: lajšati ga začno in mazati po svejih listovih in ga tožiti barbarstva, nazad njaštva, bujskania in Bog ve še Česa. Trpeti mu je mirno in oositi bremena, koje mu nakladajo. Tak jarem morajo nositi i Slovenci . a Koroškem; tudi tam seje štetje izvršilo po nemškem kopitu in maščevalnej samo-pašnosti in ošabnosti. Namesti, da bi jih nabrojili 120—130.000. jih je po njih štttju samo 102.000. Da je prvo število pravo, to se lahko dokaže, kakor nam je dokazal i g. pisatelj, po krškem dieceznim Šema-tizmu. V tej škofiji je tega leta 353 duhovnikov; mej temi se na 223 staclonih pridiguje nemški, na 118 slovenski in na 12 v obeh jezikih. Spozna se lehko krivo brojenje slovenskega ljudstva k Nemcem, ako se pomisli, da se v nekaterih farah, kder je morda samo 3—10 Slovencev za take zapisanih, vendar le pridiguje v slovenskem, kot jedino umevnem jeziku. Enako se ne godi zgoli na Koroškem, temuč in drugod in vzlasti tu v Trstu, kder bi lahko Slovenci v mestu in v okolici mnogokako rekli o nepravičnem in nesramnem poče-njanju naših Luhnnčkov na magistratu in njihovih slugih in skrivnih sgentih. Ali za sedaj se to ne da popraviti, ampak nam bode treba o priliki druzegu števi-ljenja mnogo bolj opreznim biti, kajti drugače bodemo vedno bolj krčili domače slovensko krdelo ter polnili krdela naših nasprotnikov, s čemur se bodo oni potem ponašali ter metali svetu prah v oči, Nemci stanujoči v dotiki z Slovenci, Nemcem onkraj meje — naši Italijani pa lačnim polentežem tam za veliko lužo v lačnej škornji. Štetje bi moralo biti strogo nadziro-vano ter ne prisiljeno, na kar bodemo morali tudi mi dobro paziti, ker na Številu ljudstva mnogo stoji; na podlagi številk se morda še kaj pridobi, ali iz krempljev izleče drugim narodom, ki drugače svojemu sosedu nič ne privoščijo. Ljubom Ir. (I).ilje prh.) Politični pregled. Notranje dežele. O shodu našega cesarja z ruskim v A>o« meriiu nam je še nekoliko važnejih stvari poročiti. Cesar in prestolnik sta se 25. t. m. ob 11. uri dopoludne iz Kromeriža odpeljala ruskim gostom naproti v Gulin, kamor je dospel ruski dvorni vlak ob enajstih in polu ure. Tu sta stopila h gostom in vlak se je odpeljal v Kromerlž, kamor je opoludne dospel. Tu je na peronu čakala cesarica in nadvojvoda Karol Ljudevit; godba je zaigrala rusko himno. Oba cesarja sta se dvakrat objela in poljubila, potem pa Bta ogledala častno kompanijo. Potem je bilo pozdravljanje splošno. Carica je po ruskem običaju nadvojvodu Ka-1 rolu Ljudevitu, ki jej je poljubil roko, ponudila lice, da jo poljubi; velika knjeginja je poljubila Karola Ljudevita nas čelo. Ruski car je poljubil našej cesarici roko; potem pa mu je naš cesar predstavil, de-* želnega glavarju, okrajnega glavarja in župana. Potem so se vsi odpeljali v mesto. V gradu sta jih sprejela knez Hohenlohe in grof Hunyady. Tu so bili predstavljeni zbrani dostojanstveniki. Cesar je podelil ruskemu prestolniku vlastništvo ulanskega polka. Mej obedom je igrala godba polka Aleksander. Jedi so nosili na mizo v ve-ledragih zlatih posodah. Ob osmih zvečer se je začeta gledališčna predstava. 26. zjutraj seje najvišja gospoda odpeljala na lov in ustrelila 41 glav divjačine; mej lovom sta se Giers in Kalnoky dalj Časa razgo-varjala in polemje car sprejel Kalnoky-a. — Ob 10. uri zvečer so ruski gosti odpo- tovali, ko so se presrčpo poslovili. Oba cesarja sta se trikrat objeli in poljubila; enako srčno se je poslovil car tudi od pre-stolnika, od nadvojvoda Karola Ljudevita, i naš cesar od velikih knezov in velike knjeginje. Cesarici ste se poslovili uie poprej v gradu. Car je pri odhodu zaklical rniSemu cesarju: «A revoir,» ki mu ja odgovoril: «A revoir, espere bientot«; potem sta se še po vojaški pozdravila. Car je podelil grofu Taaffe-u Aleksandrov Nevslti red prve vrste, ministru Orczy n državnemu tajniku Szegeny beli orlov red prve verste, deželnemu namestniku grofu Sohonboin red sv. Ane prve vrste, knez Hohenlohe pa je dobil veliki križ reda sv. Andreja v brilantlh. Naš cesar je takoj po odhodu ruskih gostov odpotoval v Pelzenj k vojaškim vajam; pred odhodom pa je poslal deželnemu namestniku lastnoročno pismo, v katerem Izreka svojo zadovoljnost o mnogiu ganljivih dokazih neomahljive ljubezni moravskega prebivalstva, posebno Kromerižanov ter naroča deželnemu namestniku, naj vsemu prebivalstvu naznani živo čutečo zahvalo. Tudi prestolnik Rudolf i nadvojvoda Karol Ljudevit sta se uže ta večerodpeljalja na Dunaj, cesarica pa drugo jutro zjutraj. Tako seje končal velepomenljivi shod v Kromerlžu. Praša se, kaj je bilo na njem skleneno. Vsega natančno, razen udeleženih in zaupnih osob, nobeien ne ve, ali vendar ni teško nekoliko uganoti. Ni dvombe, da je bila razprava o jutro-vem prašanji, i da se je sklenolo, kako boste v gotovih primerljajih obe državi postopali. Nedavno smo čitali v čisnikih, da pridejo veljaki iz Bosne in Hrcegovine prosit cesarja, ko se bo pri vojaških vajah mudil v Požegi, naj se Bosna in Hrcego-vina stalno priklopiti Avstrijsko-ogerskej. Osupnola je nas takrat ta novica, a danes nam je jasna. Za gotovo se namreč trdi, da so dogovori z rusko vlado o tej zadevi bili vspešni, i da ae v Kromerižu sklenejo. A to ne more biti Se vse, ker roka roko umiva; mi smo uverjeni, da ruska vlada ne bi tega dovolila, ako se od nafie strani tudi Rusiji ni dalo kako zagotovilo. Mi menimo, da ste se na KromeriSkem shodu zjedinili Avstrija in Rusija glede rešitve vshodnjega prašanja, in če se je zgodilo to, presekel se je Gordonov vozel, ki je provzročil uže toliko prepira, zarad katerega se je prelilo uže toliko krvi. — Slednjič se trdi še, da se je v Kromerižu skle-nola tudi pogodba, glede mejsebojnega izročevanja političnih hudodelcev, kakor so dinamitardi, nihilieti itd. ki bo sovražniki javnej varnosti. Tudi ob tem se ne more noben pravičen človek spotikati, ker državna blagost zahteva javno varnost. O konferenci ministrov Kalnoky-a in Giers-a se iz vere vrednega vira poroča: pogovori so trajali štiri ure, pismene pogodbe se niso sklenole, ampak bili so le splošni razgovori o političnem stanju, natančno se je posebno pretresalo poslanstvo Drummond Wolffa v Carjigrad. Glede rešitve mejnarodne razmere mej Avstrijo in Bosno in Hrcegovino so bili tudi natančni razgovori. Rusija je uže na sho 5'/, avst. .... 99 • 75 » Delnice narodne banke. . 868 • — » Kreditne de1"1™ .... 288 • 70 » London 10 lir sterlin . . 124 » 60 » Napoleon..............— » — ■ C. kr. cekini............9 • 88'/,» 100 državnih mark ... 5 » 89 • J.Ca Juvančlć, posestnik vinogradov na Uizeljskm, zaloga in domicil Ljubljana nriporoča bela Bizeljska vina od 14 do 20 for. 1884 leta, 1883 po 20-24. Dolenca rudečkastega od 14 do 20 for Uzori samo od 56 litrov naprej. LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Industrla. VERSAMENTI IN CONlANTI Banconote: 3 °/n annuo interesse verao preavviso di 4 glornl 3"4» » » ■ » • 8 • 3'la » • » ■ » «30» Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °[„ annuo Interesse versopreavviio dl 30 glornl 3c[4 » » » » • » 3 meti 3'U • » » • » » 6 » Banco Giro: Ban onote 2'/»°/o »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Innn-bruck, Graz, Saliaburgo, Klagenfurt. Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons ,/i°/0 Antecipazioni sopra Warrants in oontanti, interesse da con-venirsi. Median to apertura di eredito a Londra M*U provvigione per 3 mesi. » effetti G°/0 interense annuo »ino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883 (-6) Razpis službe. Stalnega učitolja III. reda pri ljudskoj mežovitoj šoli u Kubedu sa slovenskim učnim jezikom. Dohodki zato službo so ustanovljeni zakonom 3. novembra 1874. i 10. decembra 1878. Prosilci naj ulo-žijo pri podpisanem proSnje se spisi vred po svojih oblastni j ah u roku Štirih tednov. Koper, 11. agusta 1885. C. kr. okrajni Šolski svet. Perinello. nmnnsM Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po d '. Maliču, Te odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po udih, bolečine v krili ter Streti, oteklino, otrpnele ude in kite Itd., malo ^asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu toper trganje po dr. Maliču* S traven stoječim znamenjem; 1 stekl. SO kr. Planinski želišfini sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, Ersne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. [oriatnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči sokl in siropl. 20-20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. G0 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočlle pri zabasanji človeškeca telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj se s postom ne razpošilja. NaroČila iz dežele izvrše se takoj Lekarna Trnkozy-ja na mestnem trgu v Ijuhljnnl. 6BSBM«aa5i£@l Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na Želodcu. Neprecenljive do-broteje posebno vidiv njihov pri netečnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavcUpripreobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanji In gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanjl, preobilnosti jedi in pijač v Želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi i-roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaiom vred samo 85 nov. Glavtd zalog ima lekarničar