4. štev. V Kranju, dne 27. januarja 1917. Leto V. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1'— Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Boj ob Seretu. Dunaj, 19. januarja. Sovražnik je nameril včeraj popoldne silne napade na naše pozicije med dolino Susito in Ca-sinu, ki pa so se do zadnjega razbili v našem ognju. V Voliniji je bojno delovanje zopet ponehalo. Dunaj, 20. januarja. Nemški polki so zajurišali kraj Nanesti, zapadno od Nemoloaze. Severno od Belborja smo zavrnili ruske iz-vidne čete. Pri Valeputni so izvršili naši izvidni oddelki napad na sovražne straže. Berolin, 20. januarja. V Vzhodnih Karpatih severno od Belborja so manjši ruski oddelki večkrat brezuspešno napadli naše pozicije. Sovražnika, ki je bil na eni točki nenadno vdrl, smo v bližinskem boju vrgli nazaj. Severno od doline Sušite so obnovili Romuni na istih točkah kakor dan poprej svoje obupne napade. Petkrat smo jih po težkih bojih krvavo zavrnili. Razen več sto mrtvih, ki leže pred njih pozicijami, je izgubil sovražnik 400 vjetih. Močno sneževje in slaba razsvetljava sta ovirala delovanje naše artiljerije. Kljub temu so včeraj nemške čete zajurišale ob Seretu ležeči kraj Nanesti. Berolin, 21. januarja. Z Nanestijem je padlo 19. januarja vse od Rusov tam še žilavo branjeno mostišče v naše roke. Pomorjanci, vojaki iz Stare Marke in zapad-nopruski vojaki so zajurišali več sovražnih črt z oporišči. Naše baterije in strojne puške so z boka prijele Ruse, ki so se umaknili za mostove čez Seret, ter jim prizadejaii težke izgube. En častnik, 555 mož, 2 strojni pnški in 4 metala min so ostala v naših rokah. Dunaj, 21. januarja. Pri zavzetju mostišča Nanesti (zapadno od Nemoloaze) smo vjeli 556 mož ter vplenili 2 stroj- ni puški in 4 metala min. V odseku Mesticanesti je deloval včeraj popoldne močan ruski artiljerijski ogenj proti našim pozicijam. Sledeči poskušeni napadi Rusov so se ponesrečili že v prvih poskusih. Neki avstro - ogrski letalec je prisilil sovražno letalo pri Marmaroški Sihoti, da se je spustilo na tla. Letalo in letalci so nepoškodovani in v naših rokah. Bolj proti severu pri c. in kr. četah ničesar pomembnega. Dunaj, 22. januarja. V gorovju Odobesci smo zavrnili sovražne izvidne čete. Vzhodno od Njelnice v Voliniji so sunili oddelki brnskega peškolka št. 8. presenetljivo v ruske jarke ter pripeljali nazaj enega vje-tega častnika, 109 mož, eno strojno puško in eno metalo min. Dobro voden topovski ogenj je prizadejal sovražniku velike krvave izgube. Dunaj, 23. januarja. Bolgari so dospeli pri Tulci na severni breg izliva sv. Jurja. Ob dolenji Putni smo zavrnili ruske sunke. Enako so tipali južno od doline Casinu sovražni oddelki zaman proti našim pozicijam. Pri armadi generalobersta v. Kdvnssa mestoma živa-sen topovski boj. Bolj proti severu pri c. in kr. četah ni ničesar poročati. Dunaj, 25. januarja. Pri armadi generalobersta von Tersztyanszke-ga uspešno podvzetje nemške napadalne čete. Sicer na vzhodni fronti južno od Pripjata nikjer večjega bojnega dela. Berolin, 25. januarja. Boji lovskih oddelkov in le osamljen močnejši artiljerijski ogenj se ponavljajo dan na dan. V zasneženem gorovju med dolinama Casinu in Putne smo odvzeli sovražniku 50 mož. V romunski ravnini je vladal pri hudem mrazu v splošnem mir. Ob Donavi topovski boji z brega na breg in praske med postojankami. Car romunskemu kralju. Kopenhagen, 21. januarja. Veliki knez Jurij Mihajlovjč je odpotoval v romunski glavni stan, da izroči romunskemu kralju posebno carjevo lastnoročno pismo. Zatrjuje se, da obljublja car v tem pismu svojemu potrtemu zavezniku, da ga v nesreči ne bo zapustil. Vojna z Italijo. Dunaj, 21. januarja. V severnem odseku Kraške fronte so pripeljale naše čete s posrečenih podvzetij nazaj 4 častnike, 120' mož in 1 strojno puško. Dunaj, 23. januarja. Blizu Gorice so vzela naša lovska povelj-ništva sovražni jarek, vjela 3 častnike in 134 mož ter vplenila 3 strojne puške. Sicer je položaj ne-izpremenjen. Konec vojne v juliju ali avgustu ? Lugano, 20. januarja. Iz rimskih listov je razvidno, da se delajo na italijanski fronti obsežne priprave. Artiljerija je skoro podvojena. General Porro je izjavil, da je prepričan, da bo vojna do julija, najkasneje v avgusta odločena. Italija je posegla prav do dna svojih človeških rezerv in on je prepričan, da ne bo odločilo vojne število čet, ampak boljše izvežbanje. Admiralski svet v Londonu. Rim, 22. januarja. „Tribuna" poroča, da sta mornariški minister admiral Corsi in državni prometni podtajnik Ancona dospela v London na zborovanje admiralov četverozveze o sredstvih za oja-čenje. in boljšo sestavo vojne na morju kakor tudi o nujnem vprašanju glede nabave in dovoza premoga in žita. Italijanska vojna zona ob švicarski meji. Monakovo, 20. januarja. Italijanski obmejni kraji se izpraznjujejo po načrtu. Vsa znamenja kažejo, da se ustvari vzdolž švicarske meje italijanska vojna zona. Ceste v tej zoni so že nekaj časa zaprte. I K. Julienne. Nihče ni vedel, kako je prišla v trdnjavo. Neki Častnik jo je prvi videl tavati po sivih hodnikih, ko je v onih vročih dneh vse z mrzlično hitrostjo pripravljalo trdnjavo za boj. Pa komaj se je začudil, kako pride mlado dekle med oklopne stolpe in trdnjavske betonske kasfernatev l ' i Ta -' > * Homatije na Grškem. Milan, 20. januarja. Tukajšnji listi poročajo iz Aten : Vsi Venizelisti, tudi časnikarji, so bili izpuščeni. Angleški general Philips in več častnikov so prispeli kot kontrolorji v Atene, ruski in francoski kontrolorji še pridejo. „Neon Asti" poroča, da zahteva admiral Bonsguier premestitev grške garnizije s Krfa v Santa Maura. Atene, 21. januarja. Ententa je dovolila grški vladi za prepeljavo vsega artilerijskega materijala na Peloponez 14 dni odloga. Milan, 22. januarja. „Secolo" poroča : Anglija je priznala, da Venizelisti niso bili upravičeni zasesti otoka Cerigo ter je grško vlado pozvala, da naj tam zopet vzpostavi svojo avtoriteto. Nove ententine nasilnosti na Grškem. Kakor poročajo angleški listi je zahtevala ententa od grških lastnikov onih ladij, ki se nahajajo v ententnih pristaniščih, da prepustijo svoje parnike proti primerni odškodnini Angliji. Večina grških podjetnikov je to ponudbo sprejela. Kdor se bo upiral, temu bo ladja kratkomalo konfiscirana proti odškodnini, ki je določi angleška vlada. S to nasilnostjo so pomnožili Angleži svoje trgovsko brodovje za 700.000 ton. Gora Athos v rokah entente. Bern, 24. januarja. Agence Havas javlja iz Soluna : Francoske in ruske čete so zasedle vseh 21 samostanov na gori Athos. Agence Havas pravi da zato, ker so grški menihi preskrbovali nemške podmorske čolne z živili. Venizelos na begu. Berna, 22. januarja. Po poročilih iz Aten je nastala v Solunu krvava protivstaja proti Venize-losu in njegovim pristašem. Vodita jo Christopulos in Ivannu. Venizelosovi ministri so zbežali na Kreto. Venizelos pa je odšel na francosko vojno ladjo, ki je v pristanu. Med Angleži in Francozi je ta krvava vstaja zahtevala mnogo žrtev. Prebival-bi Soluna beže v Yekaterino in polotok Chalkidi-ke. En del četverozveznega brodovja je zapustil Pirej in je odšel v Solun. Daljna poročila atenskega vladnega časopisja pravijo, da razpada Venize* losova armada in je velik del te armade zbežal v gozde pri Veriji. Pridružilo se jim je mnogo Srbov. ' Vesti pravijo, da je tudi na otoku Mvtilene nasta- ! la protivstaja. Milsonovi mirovni pogoji. Dunaj, 22. januarja. Tukajšnje ameriško veleposlaništvo sporoča, da je poslal predsednik Wil-son danes ameriškemu senatu poslanico, v kateri zagotavlja, da smo se vsled njegove akcije znatno približali definitivnemu razpravljanju o miru ter razpravljanju o mednarodnem koncertu, ki bo res onemogočil, da bi nas še kedaj zadela podobna katastrofa, kakor je sedaj. Predsednik navaja pogoje, pod katerimi se smatra ameriška vlada za upravičeno zahtevati, da odobri ameriški cnarod oficijelen pristop k mirovni ligi. Najprej mora biti sedanja vojna končana. Mir se pač ne bo zasigural le z dogovori. Neobhodno bo potrebno, da se ustvari oblast, ki bi mogla garantirati trajnost dogovorov. Izjave obeh vojujočih se skupin nedvomno ugotavljajo, da niti ena niti druga ne namerava uničiti svojih nasprotnikov. To znači predvsem, da mora nastati mir brez zmage, le mir, katerega temeljni princip sta jednakopravnost in skupna udeležba na skupnem dobičku. Jednakost narodov, na kateri mora temeljiti mir, ako naj bo trajen, mora biti jednakopravnost. Vzjjemne garancije ne smejo niti izrecno priznati niti molče vsebovati razlike med velikimi in malimi, mogočnimi in slabotnimi narodi. Predsednik smatra n. pr. za nesporno, da so si vsi državniki v tem edini, da bi morala biti Poljska ujedinjena neodvisna in samostojna in da bi morala biti vsem narodom zasigurana nedotakljivost njihovega življenja, bogoslužja in njihovega individualnega ter socijalnega razvoja. Svoboda morja je condltio sine qua non za mir, enakost in skupno delovanje. Nepretrgani, svobodni, neogroženi promet med narodi je bistven del miru in razvojnega procesa. Kolikor mogoče, bi moral vsak velik narod dobiti direkten izhod k velikim morskim prometnim cestam. Kjer se to ne da doseči z odstopom ozemlja, naj se doseže z nevtralizacijo dohodnih cest. Vprašanja omejitve oboroževanja na kopnem in na morju se morajo razrešiti v duhu konciljant-nosti, ako naj prinese mir zboljšanje in ako naj bo trajen. Brez žrtev in koncesij je mir nemogoč. Predsednik predlaga konečno: vsakemu narodu, malemu ali velikemu, naj bo na prosto dano, da si nemoteno, neogroženo in neustrašeno sam določi obliko vlade in pot svojega razvoja. To so — pravi VVilson — ameriška načela; za druge se ne moremo ogrevati. To so načela prevdarnih mož in žena povsodi v vsakem modernem narodu, v vsaki prosvitljeni državi, to so načela človečanstva in ta se morajo uveljaviti. Cesar in red Marije Terezije. Dunaj, 22. januarja. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo najmilostneje izdati Sledeče armadno in brodovno povelje: „Mudečse sredi Mojih junakov, ki so maja 1916 v nezadržnem navalu pognali verolomnega sovražnika daleč v njegovo ozemlje, so Me voditelji in čete armad-ne skupine, ki ji je pripadel takrat tudi Moj planinski kor, zaprosili, naj si v spomin na ta zmagoslavni dan pripnem in nosim pridobljeni veliki križ reda Marije Terezije. Čeprav sem imel že kot veliki mojster pravico, da pripnem to najvišje vojaško odlikovanje na Moja prsa, Mi je vendar Šele prošnja zaslužnih voditeljev in v boju izkušenih čet dala ponosni čut, da si pripnem veliki križ reda Marije Terezije kot pridobljen pred sovražnikom. V tej zvišeni zavesti sem si nadel ve liki križ in Vam pošiljam Svojo hvalo in pozdrav. Trident, 17. januarja 1917. Karel I. r. DNEVNE VESTI. Cesarski strelci. Cesar je izdal naslednje Povelje: Ukazujem, da se deželni strelci odslej "nenujejo cesarski strelci. Prepičan sem, da bodo te hrabre čete, ki so si doslej pridobile nevenljive lavorike, dale novemu imenu sloveč sijaj, meni na veselje, sebi na čast in domovini na blagor. — Na bivališču, dne 16. januarja 1917. — Karel. Odlikovanje nadvojvode Evgena. Dunaj, 19. januarja. Cesar je feldmaršalu, nadvojvodi Evge-nu, s posebnim lastnoročnim pismom naznanil podelitev velikega križa reda Marije Terezije v priznanje njegovih velikih zaslug v boju proti, nezvesti Italiji. Poklonitev deželnih odborov cesarju. Dunajski listi poročajo, da bodo deželni odbori avstrijskih kronovin zaprosili koncem januarja ali začetkom februarja za skupno avdijenco, da se poklonijo novemu cesarju. Poklonitev Kranjske dežele cesarju Karlu. Koncem meseca se poda velika deputacija kranjske dežele na Dunaj, da se pokloni cesarju ter mu tolmači vdanost in zvestobo kranjskega prebivalstva. V deputaciji se bodo nahajali deželni glavar dr. Sušteršič, župan dr. Tavčar, podžupan in deželni odbornik dr. Triller, državni in deželni poslanec dr. Ravnihar in drugi. Maršal nadvojvoda Evgen deželnemu glavarju o naših junakih. Njegovi c. in kr. Visokosti presvetlemu gospodu maršalu nadvojvodi Evgenu je deželni glavar povodom Najvišje podelitve velikega križa reda Marije Terezije v imenu kranjskega prebivalstva sporočil najvdanejše 'čestitke. — Nato je deželni glavar prejel sledečo brzojavko: Deželni glavar dr. Sušteršic, Ljubljana. Z živim veseljem sem prejel patrijotične čestitke prebivalstva Kranjske, katere sinovi so se v bojih zoper dednega sovražnika najslavneje odlikovali, in izrekam za čestitke najtoplejšo zahvalo. — Maršal nadvojvoda Evgen. Diplomatične konference na Dunaju. Državni tajnik nemškega zunanjega urada Zimmerman je odpotoval v nedeljo zopet v Berlin. V konferencah z zunanjim ministrom grofom Czerninom in z ostalimi avstrijskimi državniki še je pokazalo popolno soglasje nazorov o političnem položaju. Prebiranje črnovojnikov letnika 1899. Iz pozivnega razglasa posnamemo, da se morajo vsi črnovojniki letnika 1899 zglasiti do najdalje 31. januarja 1917 v občinskem uradu (na magistratu) svojega bivališča, da dobe Črnovojno izkaznico. Komisijonalno prebiranje se bo nato vršilo v času od 8. do 22. februarja 1.1., kraj, dan in ura se posebno objavi. Pri prebiranju bodo izvedeli nato oni, ki bodo spoznani za sposobne, kdaj in kam bodo morali odriniti v službovanje. Vojaškotaksni obvezanci se opozarjajo, da poteče rok zglasitve z 51. januarjem. Pripominja se, da so zglasitve oproščeni le oni vojaški taksi' podvrženi črnovojniki, ki ta mesec aktivno služijo in pa uslužbenci takega podjetja, ki je v zmislu zakona o vojnih dajatvah pod vojaško upravo. Ce je kdo potrjen in iz službenih ozirov oproščen, je torej dolžan se zglasiti. — Zglasiti se je v Ljubljani na magistratu v I. nadstropju. Kdor se ne javi pravočasno, bo kaznovan. Ondfičekov koncert v Kranju. Podružnica za goriške begunce v Kranju je minulo sredo 24. t. m. ob 8. uri zvečer priredila v kino „ Talija" v prid goriškim beguncem krasen koncert, kojega izbrane točke je proizvajal slavnoznani c. in kr. komorni virtouz Fran Ondfiček. Vsi prostori do zadnjega so bili razprodani. Podporna akcija Trgovskoga društva „Merkur" v Ljubljani v korist ženam in rodbinam vpoklicanih. Ko je pričela svetovna vojna in je moralo z drugimi vred pod orožje obilno trgovcev in trgovskih sotrudnikov, se je smatralo trgovsko društvo „Merkur" za poklicano, da je začelo z dajanjem rednih mesečnih denarnih podpor ženam in rodbinam takih svojih članov, ki so po vstopu očeta v vojaško službo prišle v stisko in potrebo. Skrbno se je izbiralo in podpiralo le take, katerim je pretila res sila in pomanjkanje potem, ko je nehal redni očetov zaslužek. Podpore so bile skromne sicer, ali redne in so obvarovale mnogo poštenih rodbin, ki so bile navezane le na zaslužek vpoklicanega moža in očeta, najtrše bede. Dolgotrajnost vojske in rastoče števiio podpore potrebnih so po % preteku dveh in pol let oslabile ona skromna denarna sredstva, ki jih je društvo s skrbno varčnostjo takorekoč od vinarja do vinarja zbiralo tekom 15 let. Tekom 2lj2 let je društvo „Merkur" iz lastnih sredstev, ne da bi se obračalo do dobrosrčnih s prošnjami, moglo redno podpirati znatno število podpore vrednih. Izdalo je v tej dobi za podpore okrglo 16.000 K, gotovo ogromno svoto za stanovsko organizacijo, ki je navezana le na članarino in dobrovoljne prispevke. Sedaj pa po pretekn 21/« let so društvu razpoložna sredstva pošla. Ob svojih sredstvih ne more več nadaljevati prepotrebne podporne akcije. Tik pred trenutkom stoji, da mora vstaviti podpore in prepustiti podpirance, ki so sedaj po dolgotrajni vojski ob naraščajoči draginji podpore prav posebno potrebni, največjemu pomanjkanju in bedi. Društvo, ki je opiavilo mnogo prepotrebnega kulturnega dela za domače trgov-stvo, omenjamo le izdajo strokovnih knjig, in še danes navzlic vsem težavam vzdržuje svoje delovanje, tako brezplačno posredovanje služb, izdajanje edinega trgovskega lista, dajanje pojasnil, ni nikdar nastopalo v javnosti s prošnjami za podpore. Sedaj pa so izredne razmere, za vzdržanje prekoristne dobrotvorne akcije gre in zategadelj se čuti društvo „Merkur" kot edina splošna stanovska trgovska organizacije poklicana, da se obrača do naših trgovcev, prijateijev slovenske trgovske organizacije in denarnih zavodov ter jih prosi, naj pristopijo društvu v pomoč ter mu z denarnimi prispevki po najboljših močeh pomagajo, nadaljevati započeto podporno akcijo v korist ženam in rodbinam vpoklicanih trgovcev in trgovskih sotrudnikov. Od uspeha te akcije je odvisno, ali bo društvu „Merkur" mogoče, nadaljevati pre-potrebno dajanje podpor. Blagovoljne prispevke sprejema društvo „Merkur" v Ljubljani. Imena darovalcev se objavijo v listu „Trgovski Vestnik*. Ogromne solnčne pege. Neprestano neugodno vreme v času pred in po novem letu je izključevalo vsako vspešno opazovanje solnca, tako da se o spremembah na njegovem površju ni moglo ničesar dognati. Edinole iz poteka moćne magnetične nevihte dne 4. januarja t. I. se je dalo sklepati, da je naraslo število solnčnih peg. In v resnici, komaj se je 5. t. m. zjasnilo, pokazala se je solnčna plošča pokrita z ogromnimi pegami v se-verno-ekvatorijalnem pasu. Z velikim daljnogledom je bilo opažati cele vrste manjših in večjih peg, izmed katerih so pege vzhodnega dela ravnokar prekoračile solnčni meridijan. Največja pega, ki je že 3. januarja prekoračila sredino solnčne plošče, je imela črno, dvojno jedro okrog in okrog z elip-> tično, široko senco, v dolžini 55.000 km in širini 28.000 km. Primerjajoč dolžino tega pojava s premerjem naše zehilje, vidimo, da je biia ona pega daljša kot štirikratni zemeljski premer; od Časa solnčnega minima, 1, 1913, je bila ta pega do-sedaj največja. Ker je pa sredina cele skupine peg prekoračila solnčni meridijan že 4. januarja, se je izračunalo, da je nastal izhod peg med 28. in 30. decembrom 1916 in njih zapad med 9. in 11. t. m.; ker so se pa pege — v kolikor je bilo mogoče opazovati — samo neznatno spreminjale, sodijo, da se zopet pojavijo v času med 24. januarjem in 19. februarjem. Ne moremo smatrati samo za slučaj, da je ravno v času, ko so največje solčne pege prehajale središče solnčne plošče, vladalo po celi srednji Evropi burno in zelo nestanovitno vreme. To dejstvo dokazuje, da soln-čno delovanje ni nikakor brez upliva na vreme na naši zemlji, marveč, da je z delovanjem soln- Kupim vsako množino smrekovega orehovega jesenovega čeinjevega hruievega lipovega hrastovega na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej. n vsatto množino lesa Kupim tudi kostanjev les Natančneja pojasnila daje [ REBOLJ, KRUH]. I Kmetska posojilnica ljubljanske okolice T3 -C ca N C N a> cm registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 6 52-1 3 05 Cu Ti tO OJ o o o © o o o m ca združeno tudi delovanje vulkanov, potresov itd., kakor ravnokar pričajo poročila o potresih na otoku Farmozi in v Avezanu pričetkom t. m. Nšr. Listy". Maksimalne cene za goveje meso. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju določa z veljavnostjo za cel politični okraj Kranj do preklica sledeče najvišje dopustne cone za goveje meso in sicer za en kilogram: 1. goveje meso I. kakovosti 4 K 80 h; 3. goveje meso II. kakovosti 4 K 60 h; 3. plučna pečenka brez priklade 5 K. Nova naredba glede masti. V krogih polje- delcev je razširjeno v precejšnji meri naziranje, da je po eni strani treba oddati le mast od onih prašičev, ki se koljejo v kasnejšem času, po drugi strani pa, da je treba oddati od teh prašičev celo mast. Temu nasproti opozarja se predvsem na to, da se dolžnost do oddaje ne razteza na celo pridobljeno mast, nego le na del masti. Suro-rove masti bo treba oddati od prašiča : pri zakol-ni teži do 60 kg 2 kg, pri zakolni teži od 60 do 100 kg 3 in pol kg, pri zakolni teži od 100 kg do 150 kg 6 kg, pri zakolni teži nad 150 kg 10 kilogramov. Ce je mast že stopljena, je treba oddati mesto surove masti primerno množino stopljene masti ter je računati pri tem šest- dejov prve za pet delov drugoimenovane. Dalje se izrecno poudarja, da prenagljen zakol ne. oprošča od omenjene dolžnosti, ker veljajo tozadovne določbe brez izjeme za vse prašiče, ki so bili zaklani od 1. novembra 1916 naprej. Izpričevala o izvozu za pošiljatve v Nemčijo. Pošiljatve avstrijskega blaga v Nemčijo je do nadaljnega opremljati z izvoznimi izpričevali. Izpričevala o izvozu je zaprositi pri pristojni trgovski in obrtniški zbornici. Zapomni in zabi! Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodcu bo prav! Želodčni = liker = je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. Vojne dopisnice ■■ v poljubnih množinah m ^ oddaja Spominjajte se vojnih vdov in sirot. „KINO IDEAL" V LJUBLJANI. = (O Iff .5 * © t-- -a . . N £1 a "5 n >•- 3 -d 4J tU •a n oo Samo 3 dni! Sobota 27., nedeljo 28., pondeljek29. Jan. 1917: ZADNJA MODA. Gerharda Dammana veseloigra - dvodejanka. „.,,,:, nikdo ni znal, odkod privedla Jo je pot"... 4 dejanja. Iz življenja ubožne ameriške dekline. Mladini neprimerno! Mladini neprimerno ! Samo 4 dni! Torek 30., sredo 31. jan., četrtek I., petek 2. Jebr.: Pozor: Samo ob teh 4 dneh predstave po 2 uri: ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. TETJAK. Veseloigra v 3 dejanjih. Hoffmanove pripovedke. Drama s predigro v 3 delih. Mladini neprimerno. Mladini neprimerno. Samo 3 dni! Soboto 3., nedeljo 4., pondeljek S. februarja: GVIDON IN NJEGOVI OTROCI. Smešna burka v 2 dejanjih. NORASTI CIRKUS. Komičen film. POLJSKA KRI. Roman srca baletne plesalke v 3 delih. Mladini neprimerno! Mladini neprimerno! Prednaznanilo: Od 6.-8. febr. 1917 : „PTICE SELIVKE". Veseloigra v 3 dejanjih. Sestavil Franz Hofer z L1ZO BORRE in HELENO VOSS v glavnih vlogah. r o - SŠš i žs I — I I I. 88» I I I X Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! Mestna iraailaica i Hranil obrestuje hranilne vloge po rezervni (lastno zaklad nad 460.000 krm! Hranilnica posoja na zemljišča po 57»% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. ■ I Koncem leta 1916. je bilo stanje hranilnih vlog nad I«m 7 milijonov 100 tisoč kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 3 milijone 900 tisoč kron brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene v lož ne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. T I I ■ I Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar« Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje v Kranju na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne. —< >-vyyvN