11
[CKsne BUST
DN1TKO STATES
WAR
'BONDS
v AND
v STAMPS
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER
147
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 23, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
leričani prvič nad Porurjem HSSftSS1""
• V V	•]
London, 22. jun.—Ameriške zračne trdnjave so danes prvič '^ez spremstva bojnih letal, bombardirale Porurje ter tam 'e nemško industrijo. Napad je veljal tovarni za izdelova-["metnega kavčuka, Huls. Druga ameriška zračna eskadrila
napadla bivše tovarne General Motors pri Antwerpnu. ^erikanci so pri tem napa
ljubili 20 bombnikov, toda sami so sklatili dobršno sovražnih letal, ki so jih lila.
Igriški avijatičarji so po-r nad Porurje pri belem P. česar ta del Nemčije še P°živel. Angleški bombniki, 1 dozdaj napadali Porurje,' "vedno izvršili ponoči. Nšnjo noč je pa angleška sila poslala nad 700 lirikov na razne tarče v Po-
rurje. Zmetali so nad industrijsko mesto Krefeld toliko bomb, kot dozdaj še na nobeno nemško mesto. Vsako minuto je padlo 4,000 funtov bomb na nemško industrijo. Napad je trajal polnih 50 minut.
Ameriški letalci so ob povrat-ku poročali, da je bil napad uspešen in da so bombe zanetile mnogo požarov in silne detonacije so pričale, da so bombe dobro zadevale.
Wluli češki avijatičar bo učil ameriške letalce nove napadalne taktike
Nhington. — V Zed. države ^sPel češki letalec poročnik ' Kuttelwasher, ki bo poto-P0 deželi in obiskoval voja-ptališča. Tam bo učil ame-letalce nove napadalne 11(6 na sovražna letala, rfad se vrši na, sledeč način, so ga izvajali v Angliji. '5r nemški letalci napadajo Angleško mesto in ko odle-f)fnov, se jim v temni noči pripravljena skupina ^kih letalcev. Nemci ne ve-
osišče pomorilo
Iz Berna, Švica, poročajo, da So našli pri Odesi grobove 5,000 oseb, katere so pomorili romunski naciji. Glasom tega poročila so bili vsi umorjeni romunski židje, katere je ukazala postre-liti romunska tajna policija na obtožbo, da so komunisti.
To skupno grobišče so najprej odkrili romunski častniki pred dvema mesecema. Takrat je osi-ško časopisje poročalo, da so v teh grobovih osebe ,ki so jih po-strelili Rusi. Pozneje so vso stvar potlačili.
Toda švicarsko časopisje zdaj zatrjuje, da so to trupla romunskih Židov, ki so bili deportirani v Odeso. Romunski častniki, ki so grobove odkrili in prinesli zadevo v javnost, niso vedeli, da je dala postreliti Žide romunska policija.
o
Slovenskemu farmarju
» leto bomo imeli frat toliko kavčuka [formalna leta
— Harvey Firestone Napovedal za prihodnje le-1 bodo tovarne izdelale dva-1 toliko kavčuka drugo leto, ^ Pa dežela porabi v mirnih
|1varne bodo do konca tega [delovale 850,000 ton umet-kavčuka. Ta in pa kolikor dobili zaloge naravnega jpa, bo zvišalo produkcijo f%> leto na dvojno količino |'*toalnih letih.
bodo dobili civilisti 12,-avtnih koles. Od teh jih pO,000 že izdelanih, 5,000,-bodo izdelali pa iz umet-Wčuka.
do, da jim delajo družbo domov grede Angleži. Ko dospejo domov in Nemci zmanjšajo brzino jg strela pobila kraVO letal ter se pripravljajo da bi • lfftnip pristali na tleh, jih začno Angle-."1 IvUIIJC ži na desno in levo obsipati s Ekalaka, Mont. — Dne 9. ju-kroglami, da padajo na tla kot mja je strela udarila v čredo
krav slovenskega farmarja Jos. Loviška, ki je bil v tistem času v bližini s konjskim vozom. Šest krav se je zgrudilo. Lovišek je skočil h kravam, da jim pomaga na noge,, če je katera še živa in res jih je rešil pet, ena je pa obležala mrtva. Ko je Lovišiek imel opravek s kravami, je,treščilo drugi« v njj^ov koVijski voz in oba konja sta bila uibita. Tako je revež zgubil tri glave živine in zlasti mu je hudo za par dobrih konj, toda vesel je, da se je strela ognila njega. -o-
zrele hruške. Potem se pa Angleži zopet vrnejo domov.
češki letalec ima na vesti 29 nemških letal, katere je zbil v angleški zračni službi ter je bil 14 krat odlikovan. V Ameriko ga je povabil vojni oddelek.
Youngstown bo sprejel škofa 21. julija
Youngstown, O. — Na 22. julija bo v Youngstownu ustoliče-nje novega škofa James A. Mc-Faddena. Javni sprejem bo pa zvečer 21. julija v Stambaugh avditoriju.
-o-
Pogreb mornarja Franza
Pogreb mornarja Rudolfa Franza bo v soboto zjutraj ob devetih iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev sv. Vida ob desetih in nato na Kalvarijo.
mara denarja za
», vojskovanje
[plywood, Cal. -r- Korpo-!?attias Branter, ki je na-Pen v March Fieldu, ne mart' nobenega centa za bo-Ne p0d stricom Samom. [,1e njegovo poveljstvo pre-ralo, zakaj noben njego-l^kov ni bil menjan, ga je Pfto pregovorilo, naj čeke f!nja in zanje kupi vojne
Pe.
"Bingo" dovoljena
jperner Bricker je včeraj pisal novo postavo, ki stro-■ ePoveduje razne hazardne • Ta postava pa dovoljuje rvane "bingo" igre, ako jih i6jajo cerkve ali dobrodelne Racije. Postava bo sto-*v "veljavo v 90 dneh. Toda poroča, mesto še vedno kontrolira "bingo" igre Ustnih postavah.
Poroka
vs°boto ob devetih se bosta ^la v cerkvi Marije Vnebo-Us v Collinwoodu Edward A.
in Miss Josephine Bar-I Edward je preddelavec v ites Mfg. Co. dve leti in pol.
Lesta
je hčerka Mr. in Mrs. J* Sartol iz 16210 Huntmere ' Ptbilo sreče v novem stanu!
Jugoslovanska križa
Ko se je oni dan odpovedala vlada premierja Jo-vanoviča, je kralj Peter poveril Joimnu Banjaninu, naj sestavi novo vlado. Za Bannjaninom so stali Slovenci in Hrvati, toda ni pa mogel pridobiti Srbov. Zdaj je kralj poveril nalogo sestave kabineta Milošu Bo-bicu.
Premogarji gredo danes nazaj na delo
Za pomoč domovini!
$10,000
9,000—
8,000-
$7,000—
$0,000—
$5,000—
4,000—
$3,000—
$2,000—
$1,000—
Ameriški guvernerji čestitajo Rusiji
Columbus, O.—Letna konferenca ameriških guvernerjev, ki zborujejo v tem mestu, je soglasno sprejela resolucijo, da pošljejo ruskemu narodu naj-iskrenejše čestitke ob drugi obletnici vpada Nemčije v Rusijo.
n ta M
Naši
vojaki ta ta ta
Na tridnevni vojaški dopust je dospel Pvt. Josip D. Kic, sin poznane John Kicove družice iz 81. ceste. Joe pohaja v radijsko šolo, kar mu bo v poznejših letih gotovo prav prišlo. Njegov naslov pri vojakih je: Pvt. Joseph
D.	Kic, 15th Provisional Co. Marine Corps School Det. Quanti-co, Va.
Ka ta ta
Pogrebnik Josip Žele iz 452
E.	152. St. je zadnji teden obiskal svojega sina Josipa, ki je bil zadnje tri tedne v bolnišnici radi poškodbe na kolenu. Prija. telji mu lahko pišejo na sledeč naslov: Pvt. Joseph Zele Jr. 35060362, 1st Pte/toon, Co. C. 28th Med. Trng. Bn. Camp Grant, Illinois, c/o Station Hospital, Ward 16.
ta ta ta Pfc. Larry Aucin, sin Mr. in
Mrs. Lawrence Aucin iz 14210 Sylvia Ave. je bil premeščen v Louisiano. Njegov naslov je: Pfc Larry Aucin, 797th Bomb. Sqdn. A. A. B. Alexandria, La. ca ta ta Korporal William R. Glavan, sin družine Glavan iz 828 E.
140th St. je prišel na dopust za 15 dni. V soboto bo za tovariša pri poroki bratu Edwardu. V nedeljo 27. junija odide pa na zaj v taborišče Fort Douglas, Utah. Na 6. juilija bo dve leti, kar je bil poklican v armado šest mesecev je bil na nekem otoku na Pacifiku. Ker mu ni prijalo podnebje, so ga poslali nazaj v Zed. države. V Utah se je sestal s svojim najboljšim prijateljem Tony Lovšinom. To je bilo veselje, da sta mogla zopet kako slovensko reči. Pred tremi tedni se je pa sestal v Salt Lake City z Larry Aucinom iz Collinwooda, s katerim sta pri jatelja prav iz detinskih let. Razume se, da sta obnovila vsa tista srečna leta do zdaj, ko sta oba čvrsta vojaka Strica Satna. ta ta m Na 15 dnevni dopust je dospe T/Sgt. Laddie Deibevec, sin Mr. in Mrs. Matt Debevec iz 1110 E. 72. St. Nazaj se bo vrnil 1. julija. Njegov naslov pri vojakih je: T/Sgt. Laddie Debevec, U. P. S. 291 Ingr. Camp Swift, Texas.
Glavni blagajnik Anton Grdi-na poroča: "Zel0 častno se je odzval z darom za pomoč domovini, ki je tudi vedno res pripravljen delati za narod, Jože Grdina, ki je prispeval kar $25. Obljubil je da se bo še oglasil. Obenem je prinesel pa še petak, ki ga je dala družina Kocin iz 730 E. 160. St.
Dalje je darovala Julija Vidmar iz 1011 E. 71. St. $10 jn Valentin ši-benik $5.
Rev. Bernard Ambrožič je poslal iz Lemonta nabranih darov v . vsoti $l&0G in sicer so prispevali: v župniji sv. Cirila v New Yorku darovali: gnacij Hude $5, Ivana Ovca $2 in Gertrude Yelentz $2; Mr. in Mrs. Ošaben iz Barbertona $10, Mrs. Jennie Petrovčič iz Wauke-gana $10, Mrs. Carl Fross, Pueblo, Colo. $3, župnija iz Wil-arda, Wis. $34.00 — skupaj $66. župnija iz Willarda je že ani prispevala okrog $200, kar ni bilo še nikjer poročano in tisto je bilo že poslano v staro domovino. Skupaj zdaj na roki $4,169.03.
V našem uradui sta pa darova-a Mr. in Mrs. Mary Baznik iz 1163 E. 58. St. $10.00, torej je zdaj na banki $4,179.03.
Najlepša hvala vsem dobrim srcem in priporočamo še drugim, da bi malo segli v žepe in pomagali bednim v stari domovini. Prinesite ali pošljete lahko na blagajnika Anton Grdina, 6131 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali na naš list.
Na 29. junija bo 100 let misijonskega dela škofa Friderik Barage
V torek 29. junija bodo praznovali v L'Anse, Michigan stoletnico, odkar je prišel v doti-čni kra/j Friderik Baraga kot indijanski misijonar. Vsi duhovniki marquetske škofije bodo poromali s škofom na čelu na Baragov grob v Marquette.
Kot se nam sporoča, se bo udeležilo te redke slavnosti tudi mnogo slovenskih gg. duhovnikov iz raznih krajev Amerike. Ob tej priliki bo v Marquette tudi seja Baragove zveze. -o-
V Detroitu so aretirali 1,300 oseb, ki jih dolze zadnjih izgredov
Detroit, Mich. 22. jun. — Ameriške čete so danes z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti patruljirale po detroit-skih ulicah ter zopet vzpostavile tred. Izredi in poboji med belimi in črnci, ki so trajali celih 24 ur, so zahtevali 29 mrtvih in nad 700 ranjenih. Razen treh so vsi ubiti črnci. Od ranjencev so jih pridržali v bolnišnicah še 74, med temi šest mestnih stražnikov.-
Kot izjavlja policija, je bilo vsega skupaj aretiranih 1,300 oseb, 'katere dO®-izgralovT 'Štiffi od teh je Črncev, ki so vsi mladi, stari povprečno po 21 let.
Nocoj je bilo še par slučajev izgredov, toda policija in vojaštvo je kmalu napravilo red. Malokdo meščanov je bil nocoj na ulicah.
Vse gostilne so bile danes zaprte in vsako javno zbiranje je prepovedano. Na tisoče črncev je ostalo od dela doma, boječ se, da bodo izgredi izbruhnili izno-va.
Nenavaden "prosjak"
K Štefanu Pirnatu, ki vodi trgovino na 7403 St. Clair Ave., je prišel nekdo prosti miloščine nekam kasno in kar skozi zaklenjena vrata. Bilo je sinoči okrog polnoči, ko je Štefana zbudil ropot v prodajalni. Ker spi takoj zraven, je vstal in šel pogledat. V prodajalni je zagledal nekega moškega. Vprašal je poznega "odjemalca," kaj bi rad, nakar mu ta odgovori, da je reven in da bi rad kaj za pod zobe. Naš Štefan mu je takoj obljubil "po moč" s tem, da se je obrnil nazaj v stanovanje, nakar je tujec treščil skozi vrata, da je kar žven-ketalo. Mr. Pirnat je ugotovil, da je prišel "odjemalec" v prodajalno s tem, da je utrl šipo pri vratih. Pri svojem naglem odhodu je zdrobil pa še ostalo. "Odjemalcu" se je tako mudilo, da je v naglici pozabil plačati Mr. Pirnatu štruco kruha. To je vse, kar naš trgovec pogreša, razen tega, da je bil ob potrebno spanje.
Družine vojakov bi dobile več podpore
Washington.—Senator Wagner je vložil v zbornici predlog, naj bi dobile žene vojakov več podpore. Zdaj dobivajo, ako imajo enega otroka, $62 na mesec. Po Wagner j evem predlogu bi dobivale $78. Žene brez otrok bi pa še naprej dobivale po $50 na mesec.
Premirje je zdaj do 31. oktobra. Unija zahteva, da vlada prevzame obratovanje premogorovov. Plačilna lestvica ostane sedanja.
Washington, 22. Junija.—John L. Lewis, predsednik unij-skih premogarjev, je nocoj ukazal 521,000 premogarjem, da gredo takoj nazaj na delo. Delali bodo pod sedanjimi pogoji do polnoči 31. oktobra in sicer pod vodstvom tajnika notranjih zadev, Harold Ickesa, ki bo obratoval premogorove. Lewis ni hotel izjaviti, kaj ———......
Župan Lausche sklicuje posvetovanje vzpričo pomanjkanja mesa
Clevelandski župan Lausche je poklical za danes na posvetovanje v mestno hišo zastopnike mesne industrije, vladne uradnike in administratorje živil. Namen sestanka je, da se kaj ukrene vzpričo vedno večjega pomanjkanja mesa in grožnje mesarjev, da bodo zaprli vrata, ker ne dobijo mesa za prodajo.
Na tem sestanku bodo odgovorni faktorji proučili, kakšna je dobava mesa v Cleveland, kam gre to meso, kakšne so cene in v koliko je odgovorna za pomanjkanje črna borza.
Klavnice se pritožujejo, da se jim več ne izplača klati živino, ker vzpričo vladnih cen izgubijo od $10 do $15 pri vsakem ubitem volu.
Včeraj je prišlo v mesto 300 glav živine. Pred «nin> letom na isti dan pa 800. To je precej velika razlika.
Morilec otroka bo moral na električni stol
Včeraj je zbornica treh sodnikov po 40 minutni debati izrekla smrtno obsodbo nad 33 letnim Edwardom Ralph, ki je umoril 5 letno Mary Jane Brady. Na električni stol bo moral 4. oktobra. Morilec je ves čas zatrjeval, da je bil tako pijan, da ni vedel, kaj dela.
Vojaška policija dospela
V	Cleveland je dospel oddelek vojaške policije, ki se je izvežbal v Fort Benjamin Harrison, Indiana. Za seboj imajo eno leto treninge. Oddelek je nastanjen v Oakwood Country klubu. Njih Število je vojaška tajnost. Določeni so za varstvo Clevelanda in severne Ohio.
Tretja obletnica
V	petek' ob osmih bo v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti peta maša za pokojno Margaret Kamber v spomin 3. obletnice njene smrti,
--o-
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
se bo zgodilo po 31. oktobru. Izjavil pa je, da bodo premo-garji delali samo toliko časa, dokler bo vlada obratovala premogorove.
Premogarji bodo delali pod sedanjimi pogoji in za sedanjo mezdo, toda uradniki u n i j e imajo pravico vložiti na sodniji tožbo ali napraviti kake clruge potrebne korake, da dobe zahtevano izboljšano mezdo.
Stavka premogarjev je bila odpoklicana v trenutku, ko se je predsednik pripravljal, da napravi potrebne korake in odpre premogorove. John L. Lewis ga je v tem prehitel in sam preklical stavko.
Vojni delavski odbor je apeliral na p r e d s e d n i ka Roose-velta, naj se posluži svoje oblasti in zapove uniji, da podpiše pogodboz premogovnimi družbami na temeljih, kot jih je priporočal ta odbor zadnji petek.
Toda John L. Lewis, ki ni nikdar priznal avtoritete vlad-lega delavskega odbora, je izjavil, da bodo premogarji delali za vlado, ne pa za premogovne družbe.
Iz raznih držav, kjer so šli premogarji v nedeljo na tretjo stavko, prihajajo poročila, da bodo začeli premogorovi obratovati v sredo, najkasneje pa v četrtek.
—--o-
Vesela vest
Mr. in Mrs. Louis Strniša, 1202 Norwood Rd. sta dobila 7. junija sinčka prvorojenca. S tem sta postala Mr. in Mrs. Anton Strniša, 6505 Bonna Ave. že petič stari ata in stara mama. Čestitke!
Na pogreb so dospeli
Na pogreb za pokojno Josephine Jereb so dospe.li: Louis Lah iz Waukegan, 111., poročnik Michael Lah iz Willmington, Del., in poročnik Helen Lah iz Charleston, N. C.
Prestal operacijo
V pondeljek je srečno prestal težko operacijo v Lutheran bolnišnici Frank Zot iz 1055 E. 67. St. Obiski začasno niso (lovoljeni. želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnil domov.
Seja skupnih društev
Nocoj je seja Skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice naj se gotovo udeleže.
Prva jabolka v mestu
Včeraj je dospela v Cleveland prva pošiljka letošnjega pridelka jabolk. Okrog 400 bušljev so jih poslali iz države Illinois. Cena je bila $4.50 bušelj, kar je precej nad normalo.
Poletje dobro dela
Včeraj je bil prvi poletni dan, ki se je pokazal, kaj da zna. Ob petih popoldne je kazal toplomer 88 stopinj. Za danes obljubujejo nekaj hladneje.
BOJNA FRONTA
RUSIJA — Ruski letalci so z vso silo udarili na nemške baze za fronto. Nemški avijatičarji so včeraj poskusili bombardirati Leningrad. Ta poskus se jim je izjalovil in izgubili so pri tem 16 letal. PACIFIK — Japonske čete so v masnem napadu udarile na sektor Mubo, Nova Gvineja. Avstralske čete in ameriška letala so vrgla Japonce nazaj ter jim povzročili velike izgube.
ANGLIJA — Danes zjutraj so prihajali domov težki bombniki, ki so tekom noči razbijali razne naprave in industrije po Nemčiji.
SNAŽNA GOSPODINJA, AMPAK NE O PRAVEM ČASU, KOT SE KAŽE
Mrs. Donald Shambach, 9231 Birchdale Ave., Cleveland, O., se je izkazala kot preveč vestna gospodinja. Oni dan je čistila po hiši in prišla v shrambi za obleko do neke stare škatlje. "Kaj vse ti ne privlečejo dedci v hišo," je rekla in ročno za-drajsala škatljo v smeti. Vse dobro, dokler . . .
Pa pride možiček domov, ki je prelival znoj v White Motor Co. Po večerji stopi mož iz kuhinje in krfialu se zasliši njegov
glas: "Ti, ali si ti kam dela tisto škatljo, ki sem jo spravil v shrambo za obleko?"
Nekaj časa je bilo vse tiho, potem se pa žena oglasi: "Oh, tisto škatljo misliš, ki sem jo pred tremi tedni vrgla v smeti in katero so pobrali mestni delavci z drugimi smetmi?"
Mož je nekaj zastokal in komaj spravil iz sebe, da je bil spravil v tisto škatljo $500. Zdaj iščejo po mestnih smetiščih škatljo in denar.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
jamih DEBEVEC. Editor
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
£a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol let« HOC Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.26 Za Cleveland In Euclid, po raznažplclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $3.50 tor S month«. Cleveland by mall $4.00 for 0 month« U. S. and Canada $2.00 for S month«. Cleveland by mall $2.25 for S months ' Cleveland and Euclid by carrier $630 per year, $3.90 for 6 months, $2 00 tor t month« ___Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 147 Wed., June 23, 1943
Hitler ne bo branil Italije
V naslednjem prinašamo mnenje Pierra van Paassena, avtorja in dopisnika v inozemske časopise, glede vojnega položaja v Evropi.
Hitler bi najraje videl, da izstopi Mussolini iz vojne, (talija je namreč izgubila za Hitlerja vso vrednost. Brez njenih afriških posesti ne predstavlja Italija nič več mostu v angleški imperij. Njeno ozemlje ni več varna linija za komunikacije. Obratno! Potem, ko je bila Italija pregnana iz Libije, Eritreje in Etijopije, nima nobene vojaške vrednosti več.
Hitler je previsoko cenil vojaško moč Italije, prav kot je premalo cenil udarno silo Rusije in Zedinjenih držay.
Hitlerju je imponirala Mussolinijeva bomastična baha-rija in njegove vojaške parade, pa mu je poveril dokaj važno vlogo pri okupaciji vesoljnega sveta. Italija naj bi zaprla in vzela v oblast Sredozemsko morje. Zatem naj bi okupirala Sueški prekop ter izprla Angleže od Bližnjega in Osrednjega vzhoda. Program je bil velik in kot vidimo, prevelik za Italijo.
Zmage zaveznikov so spremenile Hitlerjevo ofenzivo proti kontinentom v defenzivno vojno na evropski zemlji. V taki vojni pomeni Italija s svojim ozkiim in dolgim čevljem, ki binglja med Sredozemskim in Jadranskim morjem, samo oviro za Hitlerjevo evropska trdnjavo.
Hitler si je začrtal trikot v Evropi, katerega bo branil do zadnjega moža. Ta trikot, pričenja na španski meji v Biskajskem zalivu ter gre naravnost proti severu do konca Norveške. Od tam gre črta tega trikota naravnost proti jugu do v sredo Romunije in od tam direktno zahodno do južne Francije. Italija leži izven tega trikota, torej bi bila samo v breme Hitlerjevi obrambni črti.
Za svojo evropsko trdnjavo Hitler tudi ne potrebuje Italije, ker ima na južni črti svojega trikota Alpe, kjer lahko sam brani z nekaj divizijami napad zaveznikov.
Potemtakem so medeni tedni za Hitlerja in Mussolini-ja minili: To dokazuje tudi afriška kampanja. Ako bi imel Hitler v načrtu, da bo branil Italijo, bi bil vrgel dobro opremljeno armado, kj je stala pripravljena v španskem Maroku, v hrbet ameriškim in angleškim okupatorskim četam. Toda Hitler je odločil proti temu.
Očividno ni hotel tvegati svoje bojne sile, katero tako nujno potrebuje za obrambo Evrope, za boj proti zaveznikom v Afriki. Dejstvo, da Hitler ni hotel podaljšati vojne v Afriki neizpodbitno dokazuje, da mu ni mar usoda Italije.
Najsi Nemčija zmaga ali izgubi, Mussolini je že izgubil vojno. Italijani itak niso bili nikoli srečni v tej vojni. Zdaj pa, ko so začeli zavezniki napadati njih lastno domačo zemljo, niso samo pripravljeni za separaten mir, ampak si ga tudi.iz srca želijo.
Ako se fašij prostovoljno vda, si bo rešil vlado, razen če zaveznik? ne bi hoteli barantati s fašisti. Hitler to dobro ye. Ko so se vršila v Alžiru pogajanja s francoskim Darlanom, je Berlin napeto opazoval razvoj dogodkov, da bi videl, kakšni bodo politični manevri zaveznikov.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je danes prepričan, da Italija lahko izstopi iz vojne in da se bo fašistična vlada v Rimu, z Mussolinijem ali brez njega, v tem procesu obdržala. Seveda, Ribbentrop si pridržuje pravico tako misliti. Kaj bodo napravili zavezniki, je pa drugo vprašanje, ki ga mi tukaj ne bomo obravnavali.
Kaj se bo zgodilo, ako odpade Italija od osišča in izstopi iz vojne? V tistem trenutku bodo rešene osiškega jarma: Jugoslavija, Grčija, Bolgarija in morda tudi Romunija. Kot Italija leže tudi te dežele zunaj Hitlerjevega obrambnega trikota in kakor bo pustil na cedilu Italijo, tako bo vrgel v smeti balkanske lutke. Hitler jih nima namena braniti, ako si more ojačiti svojo obrambo s tem, da jih žrtvuje.
Katere dežele pa so v tem Hitlerjevem trikotu, katerega namerava braniti do zadnjega moža?, Vanj spadajo Francija, vsa centralna Evropa, Poljska, Holandska, Belgija, Danska in Norveška. Te bo branil do konca, kajti, ako se zaveznikom posreči vdreti v katerokoli izmed teh dežel, bi to pomenilo inazijo Nemčije same, ki leži na sredi.
Edina naravno utrjena črta v Hitlerjevem trikotu je južna črta, ki sestoji iz alpske verige. Vendar se tudi ne boji posebno invazije v južni Franciji, ker misli, da bi to lahko ubranil s poclmorniškimi bazami iz nevtralne Španije. Bolj nevarna je pa črta trikota, ki se vleče na tisoče milj od Biskajskega zaliva do severne Norveške. Tukaj je toliko odprtin, da jih Hitler vseh ne bo mogel zamašiti.
Toda najšibkejša črta njegovega trikota je pa vzhodna črta proti Rusiji, katero silna ruska armada vsak dan bolj ogroža.
Za uspešno obrambo mora Hitler svoje obrambne črte skrčiti. Zato bo pa moral spustiti iz rok svoje pajdaše. To bodo zahtevali tudi nemški generalr. In ko bi enkrat Italija dobila separaten mir ali premirje, bi tudi nemško vrhovno poveljstvo upalo na kaj podobnega. Morda ne smatra za dovolj resno geslo zaveznikov: brezpogojna vdaja.

BESEDA IZ NARODA
V Collinwoodu bo zlata maša
Velikega pomena bo slavnost, ki se bo vršila v Collinwoodu na 15. avgusta. Na ta dan bomo praznovali 50 obletnico mašniškega p o s v e č e n j a monsignorja Vitus Hribarja. Na 29. julija, 1893 je bil posvečen mlad novomašnik tu v Clevelandu; škof ga je določil za župnika elevelandskih Slovencev. Že pol stoletja je minulo od tistega časa; dolga leta, v katerih se je širila zgodovina Slovencev v Clevelandu. V tej dobi so se izselili rojaki iz starega kraja v ogromnem številu ; s časom so lepo napredovali; tako da danes Cleveland šteje okrog 45,000 Slovencev; imamo svoje cerkve, društva, časopise, profesioniste, trgovce, domove, tudi slovenskega župana.
Veliki so koraki od tistega časa ; toda začetek je pa bil težak. V ameriški slovenski zgodovini moramo dati priznanje monsignor ju Hribarju, ki je po besedah nadškofa Schrembsa "v najbližjem stiku s zgodovino katoliških Slovencev v Clevelandu." Petdeset let nazaj so Slovenci hodili v nemško cerkev sv. Petra na Superior Ave. Nemci so rekli, da ti ljudje nikoli ne bodo imeli svoj župnij. Danes smo pa ponosni celo na 6 župnij v elevelandski škofiji; prvo izmed teh župnij je ustanovil monsignor Hribar, župnijo katera se šteje kot največja slovenska župnija v Ameriki. Štirinajst let je župniko-val pri sv. Vidu, potem petnajst let na fari sv. Avguština v Bar-bertonu, in sedaj že 21 let tu v Collinwoodu. Monsignor Hribar je bil prvi slovenski župnik v Clevelandu, več let sam, za vse Slovence in Hrvate:v Clevelandu in Ohio. Obiskal je od časa do časa Lorain, Girard, Massillon; tudi Pittsburgh, Pa. in Steelton, Pa., ko še niso imeli svojih duhovnikov tam Slovenci in Hrvati.
Torej vreden spomina je ta dan zlate maše; vreden spomina za monsignorja, ker Bog ga je blagoslovil, in kot stari Simeon dočakal je ta svoj dan in se zveselil; vreden spomina je za farane Marije Vnebovzete, s'aj je on njih dolgoletni župnik; vreden spomina za farane sv. Vida, saj on je ustanovil njih faro; vreden spomina za vse Slovence v Clevelandu, saj vsi so uživali sad Gospodovega dela, ki ga je on začel v vinogradu Gospodovem; vreden spomina pa še zato, ker redko pride slučaj, da duhovnik dočaka 50 obletnico, in monsignor je že drugi še živeči slovenski zlatomašnik. Bog je tudi blagoslovil P. Ciril Zupana, ki sedaj živi v Colorado, da je dočakal to čast.
Ko je prišel čas, da se začne pripravljati za zlatomašo, monsignor Hribar ni hotel imeti nobene slavnosti. Rekel je, da sedaj je vojna, in naj se pozabi na vse to. Ker se taka slavnost nS more kar tako pozabiti, se je udal in rekel, da naj bo cerkvena slavnost. Končno je pa tudi dovolil večerni program in j ljudski sprejem.
Zato je fara sklenila, da bomo praznovali zlato mašo na farni praznik Marijinega Vnebovzetja, na 15. avgusta, ki letos pade na nedeljo. Primerno je, da bo župnija na svoj farni praznik slavila zlato mašo svojega župnika, ki se je toliko let trudil za Slovence, ki se štejejo za Marijin narod. Župnija Marije Vnebovzete splošno vabi vse slovenske duhovnike, vse slovenske katoličane, da se veselite z nami na ta važen dan. Slovesna maša bo ob 10:00 dopoldne v naši cerkvi. Zvečer ob 7:00 bo blagoslov v cerkvi, in
potem pa sprejem'in program v Slovenskem domu na Holmes Ave., v katerem bodo nastopili šolski otroci in naš pevski zbor.
Navadno ob taki priliki fara-ni in prijatelji jubilanta nabe-ro sklad, ki ga darujejo v priznanje za trud in delo tolikih let. Monsignor je pa prepovedal pobiranje takih darov zase. Rekel je, da noče nobenih darov in kolekte ob tej priliki zase, in če bo kaj dobička, naj to gre za trpeči narod v domovini. Zato je bilo sklenjeno, da za večerni program vstopnina bo $1.00, ves dobiček bo pa za revne v starem kraju. Pomožna akcija' slovenskih župnij želi takoj poslati $10,000 v pomoč ubogih v Sloveniji: Monsignor se je vedno zanimal za rojstno domovino, in zato tudi za ta sklad. Ni samo določil ves dobiček za pomožno akcijo, marveč je tudi dal kot svoj osebni jubilejni dar $250.00 v ta namen.
Prijatelji, to je lep zgled za vse slovenske katoličane. Monsignor Hribar je pokazal, da ne misli nase, ampak na narod, za katerega je pol stoletja žrtvoval in delal. Ko vidite tak lep zgled, vemo da boste tudi vi •prispevali po svoji moči za to koristno akcijo, in izkazali krščansko ljubezen do svojih bratov in sester v domovini. In tudi ne pozabite našo zlato mašo na 15. avgusta, o kateri bo še bolj podrobno pisano. V imenu jubilejnega odbora,
Rev. F. M. Baraga.
--o-
Od sv. Kristine
IZ URADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 West 26th Street, Chicago, Illinois
Ker vem, da gre ta list po širnem svetu in vsaka slovenska hiša ga ima ali bi ga vsaj morala imeti, da bi vsaj vedeli, kako se narodi gibljejo pa ne samo na bojnem ampak tudi na kulturnem polju. Sporočajte novice in delovanje svojih društev in bodrite društvenike k vztrajnosti in napredku, kajti le v skupnosti in slogi je pravi uspeh. Saj to nam Ameriška Domovina vedno poudarja.
Tukaj vam sporočam nekaj novic od društva sv. Kristine, št. 219 KSKJ, ko smo bili tako radodarni, da smo oddali tri lepe nagrade in sicer je dobila prvo Miss Vess na Miller Ave., drugo Joseph Mlachak na E. 222 St. in tretjo pa je dobila Mary Grzincic na 207 St. Tako smo za letos že opleli s srečo in bomo ostali pa mogoče drugo leto bolj srečni. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine in na svidenje prihodnje leto, če Bog da.
T. Zdešar, tajnica. -o-
Zadeva Srbobrana
Washington. (ONA) — Danes je direktor Office of War Infor-mation-a, g. Elmer Davis, prvič imenoma obsodil ameriški časopis, ko je v pismu, danes oddanem javnosti, obtožil "American Srbobran," ki izhaja v Pitts-burgh u kot organ srbske narodne zveze, da podpira nacistični propagandni program in škoduje vojnemu naporu.
Povedal je, da so že "dalje časi" Department of Justice, State Department in njegov lastni oddelek s skrbjo opazovali politično delovanje ameriškega Srbobrana."
G. Davis je izjavil o srbskem dnevniku naslednje:
"Njegovi ljuti napadi na vsakogar, ki je hrvaškega rodu, in na njihovo duhovništvo, njegovi srditi proti-katoliški članki, kakor tudi njegovo prikrito prizadevanje, da zagovarja kvizlinga Nediča, ki v Srbiji podpira nacistični režim, so že večkrat pomagali nacističnim kampanjam nestrpljivosti in rasnega sovra-
Naš razmah
Glavna opora razmahu vsakega gibanja je krepko, čvrsto in čilo življenje.
Rastline živijo. Živali živijo. In ljudje živijo. Toda naše življenje se lahko razlikuje od rastlinskega in živalskega v tem; da mi tudi hočemo, če tako hočemo. Hotenje je najznamenitejša značilnost plodonosne-ga, pravega, resničnega živi jena. Brez njega je to le životare-nje. Vol ja je tista gonilna moč, ki sili, žene človeka k ustvarjanju čudovitih del v vseh panogah njegovega delovanja. Hotenje je tista sila, ki razgiba človekovega duha in mu vzbuja veselje do dela. To pa je življenje, to je razmah.
Ameriški Slovenci smo jasno dokazali, da je moč takega ho-tena v nas. Zavedli smo se je v polni meri. Sešli smo se vsi ter trdno sklenili, da bomo po vseh svojih močeh skušali rešiti svoj narod v stari domovini narodne smrti in sužnosti.
Lotili smo se tega težkega dela z vso dobro voljo in sadovi tistega našega skupnega hotenja se že kažejo. Naše gibanje za rešitev in osvoboditev zasužnjene Slovenije se širi med nami bolj in bolj, zaupanje v možnost, da se bo dal doseči naš skupni cilj, se čimdalje razločneje oblikuje v neomajno vero, število naših podružnic se teden za tednom viša in razmah tega v zgodovini ameriškega slovenstva e d i n s t v enega skupnega delovanja postaja čimdalje vidnejši in mogočnejši.
Val našega hotenja, val naše dobre volje narašča. Glejmo, da se to naraščanje nadaljuje! Skrbimo za to, da nas'potegne tisti val prav vse za sabo! Delajmo na to, da doseže naš razmah v kratkem svoj višek!
Naše gibanje
V razdobju od 9. do 17. juni-
štva, in škodujejo ameriškemu
naporu."
Te izjave g. Davisa so podane
v pismu od 10. junija, naslovljenem Samuelu Verliniču iz Mc-Kees Rocks, Pa., predsedniku srbske narodne zveze. Statistike skupin tujerodnega prebivalstva navajajo v Zedinjenih državah 120,000 Srbov, 600,000 Hrvatov in 250,000 Slovencev. Največ jih je v težki industriji, jekla in rude, bazi vojne produkcije.
ja so se temu uradu prijavile sledeče nove podružnice: Štev. 58 SANS, Center, Pa.; štev. 59 SANS, Brooklyn, N. Y., nastala iz slovenskega pevskega društva "Slovana"; štev. 60 SANS, Chicago, 111., nastala iz postojanke štev. 8 JPO-SS; štev. 61 SANS, Indianapolis, Ind., nastala iz dr. štev. 166 ABZ; štev. 62 SANS, Crivitz, Wis., nastala iz dr. štev. 537 SNPJ. Slovenski ameriški narodni svet je štel dne 17. junija 62 podružnic.
V istem času so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: Štev. 5 SANS, Rock Springs, Wyo., $200.00; štev. 36 SANS, Waukegan - North Chicago, 111., $150.00; štev. 39 SANS, Cleveland, O., $198.25; štev. 47 SANS, Pueblo, Colo, (redno prispevajoče društvo št. 21 SNPJ), $5.00; štev. . 50 SANS, Denver, Colo., $115.05; obenem je prispevalo dr. štev. 21 ABZ $15.00 in denverski Slovenski dom $25.00; štev. 62 SANS, Crivitz, Wis. (še v aprilu br. Vincentu Cainkarju), $63.00.
Narodna organizacija Slovenska ženska zveza je nam po svoji predsednici in prvi podpredsednici te organizacije Ma-rie Prisland izročila lep znesek $601.25 v podporo.
Člani dr. štev. 297 v Ratonu, N. Mex., so se spomnili Slovenskega ameriškega narodnega sveta ter nam poslali $7.00 v pomoč. In tako so storili tudi člani in članice dr. št. 33 ZSZ v Chicagu ter nam naklonili $14.00 v podporo.
Združena slovenska društva v New Yorku so dodatno poslala $27.50 in Alex Skerly je poslal iz Exporta, Pa., prispevke dr. štev. 317 SNPJ in štev. 138 ABZ v znesku ..6.00 in $3.00, ki jih je nabral in njemu poslal Prosvetin zastopnik Anton Zor-nik.
Frank Cvetan iz Tire Hilla, Pa., je nam poslal naročnino, ki jo je povrnila uprava prestale ga Cankarjevega glasnika njemu in nekaterim drugim naročnikom. Znašala je $9.25.
Shodi, seje, sestanki in prireditve
Podružnica štev. 56 SANS, J milwausko okrožje, bo imela I svojo prihodnjo sejo dne 27. i junija, a štev. 55 SANS, Ca-nonsburg-Strabane, Pa., pa tu-
Domača sušilnica sočivja
V mnogih "Vrtovih zmage" (Victory garden) se bo pridelalo več zelenjave, kot pa bi jo posamezne družine mogle porabiti tekom leta. In ker je le male zelenjav razven paradižnikov (tomatoes) ki se more varno prezrvirati brez posebnega vkuhlnika, zato pa je priporočljivo, da se zelenjave in sočivje kot stročji fižol, grah, špinača, korenje in peso posuši v posebnem sušilniku ter se jih tako varno shrani za vporabo v zimskem času.
Te vrste sočivje se lahko posuši v navadni peči, vendar pa bolj varno in da se pri tem ohrani tudi okus in barvo, se to
posuši v posebnem sušilniku, katerega lahko napravite doma. Izgleda kot nam ga kaže gornja slika. Tak sušilnik lahko napravite doma iz raznih starih delov in stane krog $10.
Vse sočivje, ki ga nameravale sušiti, pa mora biti sveže, torej naravnost iz vrta. Za vsa nadaljna pojasnila pa se lahko z zaupanjem obrnete potom telefona na The Electrical League of Cleveland, PRospect 5522. Ta liga vzdržuje tudi posebne razrede, kjer poučujejo o vkuhavanju raznih hranil. Ta šola je v poletnem času in če vas zanima, pokličite PRospect 5522,
di na isti dan. Ta slednja PJ J j družnica misli imeti dne 4. morda še 5. julija velik Plknl čigar čisti dohodek je n8®e njen Slovenskemu ameriške"11 narodnemu svetu v podpor°'
Za dan 20. junija so skllC« ^ Slovenci v Worcesterju, N- _ trd javni shod SANSu v prid- Kaft te n se je obneslo to zborovanje, je vemo, ker nismo doslej c'° a j j še nobenega poročila o nje"1, fo j Naša podružnica štev. 3< ier £ Bridgeportu, O., bo imela. sv<« atlJ-prihodnjo sejo dne 4. juWa k>sli poldne na Boydsvillu. Pf'Ivori tev, ki jo je imela ta naša P družnica naši organizacij1 JPO-SS v prid dne 29. je dobro obnesla.	v ^
Z namenom, da se doseže na povezanost med Sl°v nI; Hrvati in Srbi v skupnih PrlJ( devanjih za ustvaritev nov^
mokratične, federativne slavije, se je dne 19. junUa
Jug<
A
važ«1
šila v Pittsburghu, Pa,» konferenca zastopnikov s11 hrvaške in slovenske P°1)l1 ri.
Slovenski i a**.
ž »ral tna
tiec jo, že P0'
Im ,da »li i
organizacije.
ški narodni svet so imeli

pati Etbin Kristan, Janj°p gel j, Joseph Zalarin Mirk° hel.

Važno naznanilo
Čikaški poštar g. Err"
est
Kruetgen nas je obvesti'
poštni vladni oddelek
zM
nih držav uvedel zelo važ'10
premembo v naslavlja^1' ^ šte, ki jo raznašajo večji pVj uradi. Da se pospeši raZna poštnih pošiljatev, bo ^ vsaka poštna postaja oz®' ], s posebno številko. ?t0 j F nam dostavlja našo PoS ' # dobila številko 23. Naslov P nih pošiljatev ni pop°ln te številke v njem. n0št
če
81 sv< Ho
pl lap ho |esi Pol »a fiai lači
iJ
: cU
|se
tvo
■te; se je č<
<lo
Potemtakem naj se vS®jfjen ne pošiljatve, ki so temu uradu, odslej e0 slavljajo takole: $ American National C o ((Lg 3935 W. 26th Street, ^
23, 111.

s
in
0}
Ker smo že pri tem, riovno opozorimo vse s' . .
fjfck - J^
ljudi, naj pošiljajo veS.^te" ^
in vse drugo, ki je v	£ J6
uradom, na gornji	i,e j >.
to storijo, bo vsaka za vjjeHa mudoma rešena in op^.^jii ^ tudi vsaka neVednost	'
Poslušajte poročilo "^ti
nih opazovalcev z boJ-Iie na Rožniku . . .
Rožnik, v aprilu Kmalu popoldne danes J
iiK"'
m
zal generalni štab spon1^. lež sko ofenzivo od garaže, vzhodno od hiše, pa " ' ^ k-ega plotu na točki št-	^«
too
mada, oborožena z
lop*1 Je
p«
motikami in kopačami- jti ^ časi prodirala v smeri P ^ d( jugovzhodu in prišla PrV1 tistega starega gabra. ..
Nadaljno prodiranje ^ „} ustavila moča in ker sap p0ji; so še imeli izgotovlje"1^ pre tonskih mostov, je "1°r popi^
ri
S
m
»te t>0
nehati s prodiranjem-nila se je nazaj v hiSo>
je vrhovni komandant <r hvalil za izredno
Prvi dan ofenzive J^ y f armada sicer nekaj dobi žuljev na roki in » ^V lečin v hrbtu, pa to je ^ lu pozabljeno ob obilnl, ^ ki jo je pripravila Po1''' er»'
hinja pod poveljstvom fc „e.
lice za prehrano, nase «J , n i General Jaka je^ Kj ' posvetovanje svoj šta >'§F ugotovil, da so bili stre1 ^
ki dobro izkopani m — ^ po1 . postavljena predstraza ^ Ves ' so-
bi solate, korenja m '' ade lahko vzdržala vse vražnika.
Vse kaže, da bo to
dol£a
voj-
na.
»o iti
h, fcj
^ie in
S
K
K
„,V \
It i
t %
k
V S
k
X K
J
ivčevi spomini
- HUMORISTlCNA CRTIICA Spisal Silvester K.
a P| 4.
ro.
liC'lisi •
, Y "sUeno je stal starček si-^ | trdih nogah. Človek, či „ Ce ni polno zavisti, rekel [0'bjj Je bil še krepkih nog;
potem, mislim, bode dovolj. Ne-katerniki so se namreč zgražali nad dejstvom, da je sivec vedno in vedno kazal zobe. Pripisovali so to telesno napako po-žrešnosti, ki bi kot slaba navada imela stanovati tako približno v sredini sivčevega telesa. Toda v čast našemu znancu moram reči, da se je bil že davno odvadi te grde strasti. A nabojih štirih, kar je ne- sprotno se potegnem zanj, ako 110 znamenje, da je bil rečem, da toliko in toliko ljudi ^ožec. Griva na prepe- kaže med smehom zobe. Dokazano pa je po zobozdravniški izkušnji, da se je naš sivec lahko
"ji ljudje so pravili se-33 fk je stal radi tega tako
ivoj if
il,<er so bili telesni deli za ;anje že popolnoma lese-užpni. Toda pustimo boriti in recimo, da je ji ! sivec še čisto možato

"ratu je bila kakor bra-s'la strnišča; štrlela je ^ed svet in stavim velijo je gotovo spomin za-že toliko, da bi ne bila Povedati, kdo jo je bil Imela je torej dobro da je zdaj v starosti ni-mučiti tužni spomini mladost. In ni to tu-
prej v dobrih letih pol-^aPeta, znala se je pri-točasnemu odnošaju in !Vesto prilegala, kakor bi ji Izkazati, da je skrajno ^ svojemu krušnemu haremu sivcu. Kazala je "^in, da ni prazen meh, da ima še tudi nekaj sebi, da se še vedno pod riva nekaj trdega. Seve-Wil'e to trdnost same
rep je bil še tukaj. Prav se je ponašal lahko, da je po njem dolgo glo-časa, ga vendar ni mo-l0Štf'° oglodati, ali ugonobi-
iertC° se košati reP°vi dru~ ^ ponašali z obilico, to-)iaJ !e Je rep našega sivca c j 1 ,S{4tri se že davno ni več ng< ;2a njegovo čast
Kom:
?e metle pometajo res <icCa mi stare — mi stare
tert adar so ga obšle taksne misli, pognal se je po „e I.'11 mahal okoli sebe, ka ,„31 ' bilo treba pregnati sto trvoželjnih obadov, ko-enakega mrčesa, ka-da bi si pošteno slu-^ vsakdanji kruh, ampak
P1,
illll i D
M
ZADNJI ROKOVNJAČ
Humoreska. Spisal Janko Mlakar
3rav nepošten način redi in masti svojega bližji ^ je takšna navduše-» Padala le redkokdaj in je, da je imela vsekdar bledice. Trudno je po-kimal semtertja in le tlVe je dvigal tuintam ob da bi ob kolku videl v'a koščena griča, katera ;! opaziti v dobrih mladih s1(1 O katerih je slišal go-Womušne ljudi, da bi
. Modeme novotarije, ka pO j več ne zadostujejo le-„ln kovinasta obešala ofc 'b
jt m
*tt
,'ebno se mi zdi še poveda-jfJe bil naš sivec na eno oko
A
oH'
A j<
Bi* ,0-
i^ju prav lahko dali obe-*'°buki. No, no — in ni ,'abo znamenje za najno-
^ da ga na drugem očesu nadlegoval blaženi bi-Toda taka napaka ni motila našega sivca, kaj-
* filozof se ni veliko več i lepote in vrline maj-j^Ve, in kadar je odmer jelkov taval po cesti, rav-.ie 3e vedno po pregovoru,
'je med brati več vreden it
ht *
zlatov, namreč: "Sred-najboljša pot!" Res se jfa pregovoru ne pride po-tf'IS cilja, toda ob križpotih, ni imel omenjeni stavek
{ razvil se je konjar Šte-)e ^ Najboljšega in najzanes-kažipota in njegov ,Nten potegi j aj za vajeti bi bil še tako trdovratno pokorno konjsko dušo, ka-^ je premnogo na svetu,
H
av'i pot pravičnosti.
naj še o sivčevi zu-le neko malenkost in
%
veliko bolj ponašal se svojimi zobmi, kakor se ponašajo nekateri ljudje se "svojimi," in kateri vendar prav za prav niso njihovi.
Nekega dne je stal sivec pred praznimi jasli in trudno kimal s težko glavo. K spanju se nikdar ni pripravljal mnogo, ker mu je bilo treba le malo zapreti eno oko — drugo slepo prikriti se mu ni zdelo več vredno. Kateri dan je ravno bil, tega ni vedel sivec, kajti konji se sploh nič ne razumejo na koledar. Njihova pratika ima vedno in vedno samo črno zaznamovane dneve.
Pa se odpro hlevna vrata in prikaže se robata in širokople-ča postava starega konjarja Stefeta, o katerem je bilo splošno ljudsko mnenje zelo slabo. Celo izmišljena reč gotovo ni bila. Tako široko sivec že dolgo ni bil odprl oči, kakor danes, kajti dozdevalo se mu je naposled, da vidi celo še na slepo oko. Kaj pa je bilo?
Štefe je nosil pred seboj velik šop svežega, pravega, poštenega, prijetno dišečega, pristnega in nepokvarjenega in s slamo sploh nič pomešanega sena. Nehote se je postavil bolj košato in. razkorač.eno.„ potegnil nekaj sape v se, napel rebra in zravnal hrbet, češ, za veliko kopo sena je treba velikega in prostornega podstrešja. Ni ve-* liko manjkalo, da ni sivec še celo poskočil. Privzdignil je zdaj levo zadnjo, zdaj desno prednjo, zdaj levo prednjo in zopet desno zadnjo nogo in da ni veselja poskočil, bila je kriva velika pozabljivost, katera se pre-rada loti sive starosti. Naš znanec je bil že dolgo pozabil, da zna on, da znajo konji sploh skakati. No — saj ima pa poskočnost itak veliko sovražnikov na svetu, kar je gotovo znamenje, da ni vredna piškavega oreha.
Da, da — kar se tiče spomina, bil je stari sivec res na slabem. Pregovor pravi: "Dolgi lasje, kratka pamet!" Pri našem sivcu je prišel ta stavek do popolne veljave — seveda v nekoliko drugem pomenu besede. Da bi bil sivec imel kratko pamet, ne morem reči; nekaterni-kom — kadar je korakal odmerjenih korakov, počasi, zamišljeno gledal v tla, prav učenj aški, kakor bi štel pesek — zdel se je skoraj kakor pravi modroslovec, to je živa posoda za najvišjo mero izmerjene modrosti, oziroma pameti. Ampak da pride navedeni pregovor tudi pri sivcu do veljave, moram ga prestrojiti tako: "Dolg rep, kratek spomin!" Bil je torej le spomin, ki je že zelo zapuščal našega znanca. Res ni imel zdaj več dolge žime, kakor sem omenil že začetkoma, toda zapuščanje spomina si je kot nekako duševno bolezen nalezel takrat, ko mu je bila griva res še dolga. Saj mu pa tudi ni bilo mnogo do spomina, kajti konjski spomini so v moderni literaturi j tako brez veljave, da do zdaj ; nobenemu še tako zavratnemu j literatu niti v sanjah ni prišlo j na pamet, izdati vsaj en zvezek , konjskih bukev. In vendar bi; bile te veliko zanimivejše, ali;
vred pri Brlogarici na Mestnem trgu. Po štirih velikih sobah se nas je pojalo in pretepalo kakih štirinajst djakov, peto najmanjšo je pa imel v najemu nek trgovski pomočnik. Pisal se je Pepe Brtoncelj. Izbrali so mu prav umestno krstno ime; bile je namreč dvakrat "Pepe." Celo pobiči iz prve gimnazije so ga imeli za norca.
Gospod Brtoncelj je bil namreč jako domišljav in vase zaljubljen. Imel se je za najlepšega fanta celega mesta. Zato je tudi trdno upal, da bo lahko izbiral med najlepšimi in najbogatejšimi ljubljanskimi dekleti. Zakaj njegova edina želja je bila, bogato se oženiti in to kmalu. Rad bi bil namreč postal samostojen in odprl lastno trgovino. Ključ do nje je bila pa edinole bogata ženi-tev, ker sam ni imel premoženja.
Sreča mu je bila res vsaj v nekoliko mila. Lepota in bogastvo, oboje je prišlo za njim v hišo, toda žalibog, da je bilo ločeno. Lepota je bivala na dvorišču, bogastvo pa v prvem
NWWWWWW
Bilo je kakih dvajset let pozneje. Pokopavali smo ravno profesorja Grižo. — Zjutraj je šel še na svoj navadni izprehod. Popoldne mu pa kar naenkrat postane slabo. Stara njegova služkinja pošlje po duhovnika in zdravnika, toda .oba sta prišla prepozno. Zadela ga je srčna kap. Štel sem si v dolžnost kot njegov bivši učenec, da sem m uskazal zadnjo čast.
Po pogrebu se mi pridruži star mož ne posebno prikupi jive vnanjosti. Barva na njegovem velikem nosu je že prehajala iz rdeče v modro ter živo pričala, da je mož velik "sovražnik" in pokončevavec vinske in žgane pijače. Njegova zanemarjena in obnošena obleka je kazala, da ni v posebno ugodnih razmerah. Začel je govoriti z menoj kot
s starim znancem. Ko ga začu- i nadstropju.
deno pogledam, mi pravi smehljaje:
"Gotovo ne spoznate v meni doktorja Gobe, jaz pa prav dobro v vas nekdanjega radovednega dijaka, ki je hotel zvedeti, kdaj je bil profesor Griža ro-kovnjač. Takrat sem vas zapodil ; danes vam pa rad povem vso zgodbo in spoznali boste, da smo danes pokopali z Grižo — zadnjega rokovnjača. Samo za pijačo boste dali, ker se s suhim grlom težko pripoveduje."
Bil sem prav zadovoljen z njegovim predlogom, ker se mi je zopet vzbudila nekdanja radovednost. Krenila sva v gostilno "Pri beli vrani." Zagotavljal mi je namreč, da naju tam ne bo nihče motil.
Malo si je očistil grlo in omočil jezik, potem je pa takoj začel s svojo zgodbo:
"Gotovo vam je znano, da sem kot dijak stanoval z Grižo
recimo "morebiti" veliko zanimivejše, kakor so zanimivi spisi marsikaterega političnega piskrovezca.
(Dalje prihodnjič)
Takrat je namreč prišel za hišnika neki Sraka, ki je imel jako lepo hčer. Seveda sej je Brtoncelj hitro seznanil ž njo.
Kmalu nato se pa priseli v prvo nadstropje gospa Gobec, vdova po zelo imovitem trgovali, s svojo edino hčerko. Govorili so sicer, da bo imela gospodična Ema Gobec trideset tisoč dote, toda bila je že bolj v jesenski dobi in imla je pegast obraz. Dota je pa privabila Br-tonclja, da je tudi tu naredil znanje in tem lažje, ker sta go-„spa in gospodična Gobec prijateljsko občevali z Brlogarico.
Tako je Brtoncljevo srce viselo med prvim nadstropjem in pritličjem. Lepota ga je vlekla navzdol, denar pa navzgor, in revež ni vedel, česa bi se držal. Pogosto je preklinjal kruto i usodo, ki tako rada razdružujej —po njegovem mnenju naj po-[ glavitnejše pogoje srečnega za-j kona, lepoto in bogastvo.
Zaenkrat si je "špogal" obo-i je. Pojedat in popivat je hodil! k bogati Emi v prvo nadstrop- j je, srce si hladit pa k lepi Fran- j cki na dvorišče.	1
Toda dolgo časa to ni moglo trajati. Zakaj ljudje v hiši so imeli dolge jezike; tudi je postalo "bogastvo" ljubosumno na "lepoto." Seveda tudi Francka Sraka ni rada videla, da .je hodil Brtoncelj k Emi Gobec v vas.
Naposled se je pa vsa stvar končala nenadoma, in sicr za lepega Pepeta jako žalostno. Prišlo je pa tako-le:
Moj sošolec Griža je silno hrepenel po lepo nasukanih brkih. Vedno je brskal pod nosom, akoravno je bil po celem obrazu tako gladek, kakor jaz po dlani. Mazal se je z vsemi mogočimi mazili, toda vse skupaj ni pomagalo nič. Slednjič je zvedel nekje, da čem večkrat se kdo brije, tem hitreje mu rase. Odslej se je Griža bril vsak teden dvakrat.
Nekega dne ga preseneti pri tem važnem opravilu Brtoncelj. S hudobnim smehljajem na ustnicah ga vpraša, kaj da dela.
"Kaj delam, brijem se, saj vidite," odvrne mu ta razžaljeno.
(Dalje prihodnjič.)
DELO DOBIJO
TOVARNIŠKO DELO
100% OBRAMBNO DELO
predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-• nico, da ste na razpoloženju.
THE DRAPER MFG. CO.
E. 91. St. and Crane
1 blok južno od Union Ave.
(151)
ŽENSKE
in
MOŠKI
za
čiščenje uradov Starost ni določena. Kratke ure. Dobra plača. Pim' 6(J ure.
AETNA WINDOW CLEANING CO.
1403 E. 27. St.
vogal Superior Ave.
(147)
Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji
Layout Man Machine Shop
Machine Assemblers
Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu
Crane Operator
Radial Drill Operatorji
Barvarji
Structural Fitters
PLAČA OD URE
Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago.
the wellman engineering co.
7000 CENTRAL AVE.
(150)
ŽENSKE
se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne.
CARNEGIE MEDICAL BLDG.
10515 Carnegie Ave.
(149)
Krojač se sprejme
Sprejeme se takoj krojača, ki bi popravljal moško in žensko obleko. Zglasite se pri Henry Dry Cleaning 8413 Superior Awe.
(150)
ŽENSKE NEDRŽAVLJANKE
Ali mislite o bodočnosti? Ali bi hotele delo, ki bo tudi po vojni? Potem delajte za
HOTEL STATLER
Čista, tiha. krasna, mirna okolica, prijetne sobe za odpočitek in restavracija za uslužbence. Počitnice s plačo — prosta zavarovalnina.
Dela so odprta za:
SOBARICE
Plača — uniformo zastonj
DELAVKE V PRALNICI s plačo
ZA POMOČ PRI PECIVU
Plača — vrhu hrane — vrhu uniforme
ZA ČIŠČENJE PONOČI
Plača — hrana Za gornja dela ni potreba predznanja
KUHARICE
Plača — povrhu hrane — povrhu uniforme
Na starost se ne ozira — niti vam ni treba znati angleščine. Zglasite se v uradu za službe soba 335, med 5 in 9 uro.
HOTEL STATLER
E. 12th in Euclid Ave.
(147)
Delo v pisarni
Dekle, ki je graduirala iz višje šole, dobi delo v pisarni, uradniško delo in nekaj tipkanja. Predznanje ni potrebno. Prijetno in lahko delo. Zglasite se pri Consolidated Mortgage Co., 417 Cuyahoga Bldg., MAin 8682.	(148)
mali oglasi
Stanovanje išče
Mirna družina treh oseb išče stanovanje 4 ali 5 sob s kopalnico; najraje od 55. do 79. ceste. Smo pri volji plačati $25 do $35. Pokličite od 10 do 12 dopoldne ali pa od 5 do 7 zvečer Michigan 2681.	(149)
Stanovanje se odda
Stanovanje 4 sob se odda v najem odrasli družini. Nahaja se na 702 E. 159. St. Pokličite PO 1016 po šestih zvečer.
(Jun. 23, 24, 26)
Ruski vojaki s pripravljenimi strojnicami v čolnih krijejo mpredovanje svojih tovarišev preko velce v Donets pokrajini, kjer se v zadnjem času vrse hudi b op. Gornje je radio slika iz Moskve.
Na Novi Gvineji imajo kaj malo dobrih cest. Na sliki vidimo domačme ki popravlajo po Amerika,ncih napravljeno moderno cesto, ki vodi v notranjost otoka. 2« cesta bo sedaj pripravljam za vsak promet in talco bo odstranjena mm ovira izmed stotine drugih ovir, s katerimi se morajo naši vojaki boriti v teh divjinah.
Sprejme se močne ženske
ki imajo resno voljo do dela, ker verujejo, da bo njih napor pomagal dobiti zmago.
Zanimiva dela Dobri delovni pogoji Gorka jedila v novi kafetariji hospitalizacija In mnogo drugih ugodnosti Zavarovalnina,
Tehtati morate najmanj 135 funtov ter stari med 18 do 40 let.
Pridite takoj!
ferro machine
& Foundry Co.
3155 E. 66. St.
t
blizu Bessemer Ave.
Odprto od 8 z j. do 4:30 pop.
Od pondeljka do petka.
(147)
Stanovanje v najem
Stanovanje 4 sob se odda v najem odrasli družini. Nahaja se na 1003 E. 63. St.; vpraša se na 1007 E. 63. St.
(June 21, 23, 25)
.. „.- r*ffKJUJAWJ^rn^
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 2730.
Kupujmo obrambne obveznice in znamke!
če ste bolni
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
(specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. ♦ Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL D It. JOS. JERSE
ki nadomestuje sodnika, da vedno leta semintje med mestno hišo in orožarno."
"Saj ni treba, da bi ravno zaradi nas letal," jo je tolažila Štefka, "kaj nam orožarna mar," se je glasno nasmejala in je zares nekoliko materi skrbi prepodila.
Urno je potem skočila v gostilniško sobo in je prinesla pijače dvema gostoma, ki sta še sedela notri.
Pivpa bi se bila rada spustila v razgovor ž njo, toda bila je bolj tiha in zbrana kakor pc navadi, ker ji je bila duša polna vzvišenih duhovnih stvari, ki jih je bil razkril sveti duhovnik. Zelo si je želela tihe ure v samoti, da bi vse to, kar j« slišala, premislila in uporabila za svoje prihodnje življenje Pivca sta ostala do okoli devete ure in sta zopet in zopet govorila o Madlzederju, kaj neki ima, da se toliko peha in okoli leta. Eden izmed njih je pripomnil, da gre glas, da bodo še to noč med bobnanjem izgnali iz mesta neko lahkoživo žensko Štefana, ki je sedela na klopi pri peči in je skrivaj molila rožni venec, je vtaknila rožni venec v žep in je šla ven iz sobe, ni posluša rada takih govoric.
Ko se je v r n i 1 a v kuhinjo, kjer je pomivala mati, sta piv-2a še vedno govorila o grdi stvari.
Dalje prihodnjič
--—o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
POZOR GOSPODARJI HIŠ!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki r,nio že nad 30 let v tem podjetju In dobro poznani tudi mnogim Slovencem, plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MElrose 0033 LORAIN A VE. GArfieW 2434 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH_
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 49. leto
Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24%
Ce hočeš dobro sebi In svojim drajrim. zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruješ 7« smrtnine. raane poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrUje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00.
K S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K, Jedriof«, ali pa na:
glavni urad
351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
4nglesk0-sl0 venskega berila
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana fcena & O CIO E in stane samo:	9 fc«UU |
NaroČila sprejema
knjigarna joseph grdina j
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. I
Slabše je! Zakaj kneginja se ni plazila okoli oltarje in ni ime-' la hinavskega svetniškega s.ojV okoli lilijevega obraza. — Toda j ne, nikdar, nikdar ne, oče, če-, tudi sem videl" resnico, ki je moja smrt, nikdar je ne bodo vlekli iskcfzi mesto, zakaj nekdaj jo je ljubil Henrik Hen-del. Nikdar se ne sme ravnati j ž njo kakor z vlačugo, čeprav je taka. Toda li naj Štajer še vnaprej nosi madež vlačuge, ne—Imaš li meč? Črni krokarji so se iz gozdov dvignili kvišku in divje gozdne mačke so nagnusno kričale iz daljnih gozdov. Tema se je priplazila na nebo in je svoj črni plašč razprostrla nad vse gore, nad vse vode in nad gozde. Večerna zvezda se je začela bliščati, o večerna zvezda, zaicli! Luna, ne sij nocoj na pot med Lincem in Štajrom, zakaj po tem potu jaha junak, ki je bil nekdaj tako čist, tako dober, nocoj pa je obseden od hudiča in vse njegove misli so krvavordeče sovraštvo, ki rodi umor---
O, luna, zaidi in ne' sveti nocoj! Iznad smrek in jelk, iznad dalj-njih gozdov, katerih vrhove pretresa vihar, zre njeno bledo, prestrašeno obličje, ki ga obdajajo cunjasti oblaki, na samotnega jezdeca, ki sopihajoč in ves tresoč se dirja skozi gozd na sopihajočem, puhaj očem žrebcu. Vsi angeli so ga zapustili, vsi hudiči rojijo okoli njega, ki so bili izpuščeni z verig, ko mu je knez teme z obrazom njegovega očeta pobožno Štefan o pokazal na grešnih potih.
Meč, meč, ti imaš meč! Imaš bodalo, ona pa je imela za norca ves Štajer, ves svet, tebe in tvojo ljubezen.
Aniža je tekla mimo in se je penila pod vrbami, vrata so se odpirala in zapirala, vse je hitelo iz hiš. Kdo, kdo je to? Pa je že izginil izpred oči. Že je na zadnji strmini pred Štajrom. Nič več ne poj o zvonovi, pač pa krokarji tako gosto plahutajo okoli, da je počrnelo nebo, vedno so letali okoli njega; odkod se jemljejo ti satanski pti-
V BLAG SPOMIN
DEVETLETNICE SMRTI i	jnwr
.' ■! ■ ■ 11 ■ , ■ P^ 1 ""^jfe.
I	"""•4'. * ■HHH
1Mb
- * • 'i s"'v	Jf§il&i(i
Dorothy M. Čermelj
ki ie kot nežna cvetka v angeljski mladosti za vedno preminula 23. junija leta 1934.
Tužno in jadn0 nam je pri srcu v blagem spominu na Tebe, draga in ljubljena hčerka ter dobra in nezabna sestrica. Kamorkoli je usmerjen naš korak, naš pogled in naša misel, vedno vidimo Tvoj l.iubki obraz. Tvoj hvaležni nasmeh in slišimo milodoneči glas. Dragica naša, mirna naj Ti bo rojstna zemlja do svidenja! CRIST in MARY ČERMELJ, starši.
CRISTY JR.. bratec.
Cleveland, O., 23. junija. 1943.	(
či? Ob strani mu govori in žvenketa jeklo; klink! Pasav-ci so bili dobri dečki, pa si jih potolkel, klink! Sramotni madež je ženska kakor ta! Naj bo li Štajer mesto vlačug? Henrik Hendel, tvoja čast gre k vragu! Ob drugi strani mu govori drugo jeklo, bodalo: klink! Proč ž njo! Čemu je junaku orožje, naj se li pusti zapljuvati Enako so govorili tudi hudiči, ki so letali okoli njega, v srcu pa, v katerem je izkrvavela ljubezen, je grozno in krvavo klical umor
Naprej dirja, Jezus na križu je švignil mimo njega.' Ha, po tem potu je nekoč spremljal meniha. O gospod, ga je tako genij ivo prosilo vlačugarsko dekle, prosite zanj, in prosil je; vse, vse, vse je storil njej na ljubo, hodil je ob njeni roki, kakor dete hodi ob materini. In vse je bilo samo sanje, pena, sramota, zasmeh; hodil je ob roki, ki jo je imel v oblasti ostriženi menih. Ha, v meniho-vi oblasti je bila ta roka in vsa ta čudovita lepota, ki mu je na sramotnem odru raztrgala srce —. . . . Nesel jo je, oh kako sladko breme je bilo to takrat! Danes bi se najrajši kopal v smoli in žveplu, da bi izmil raz sebe, da se je je takrat dotaknil z najmanjšim prstom.
Iz daljave je zapel zvon, to je Štajer.
V zelenih oblakih so se premikali križi, ki jih je obsevala J una, to je Tabor. O mati, ki tam spiš v črni grobnici, poglej, kdo prihaja po noči, ti si ga nekoč zibala, sedaj vrše okoli njega vsi hudiči in v njegovem srcu je zločinska noč.
Nad križi plavajo oblaki semintje. Tiho, čuj ! Kakor človeški vzdih prihaja od tam, kjer stoje križi, toda od Boga zapuščeni jezdec drvi naprej, in vzdihi umro v žvenketu kopit njegovega žrebca.- Božji dan je zašel in okoli njega in nad njim je ognjena peklenska noč. Dolgo časa se je zastonj pehal Belial za njegovo dušo, ki je bila hrepenenje božje, danes jo je. dobil on, ki je lažnivec in morilec od začetka, nič
več je ne izpusti.
*
Dolgo je že, kar se je Lucov voz ustavil pred gostilno pri "Modrem jelenu" in je Štefka stopila iz njega. Čeprav so bili gostje v gostilniški sobi, jo je že celo uro pred vratmi pričakovala mati ter je neprestano pazila, kdaj se bo vrnil Lucov voz iz Linca. Ko je okoli osme ure prišel voz in je iz njega skočilo njeno dete, je zaklicala: "Čast Bogu in hvala, mislila sem, da te več ne bo."
"Kaj pa, mamica, si li mislila, da sem ptič, štiri ure tje, štiri nazaj in eno uro sem bila v samostanu."
Mati jo je objela in poljubila ter ji je rekla, da je bila zelo v strahu zanjo. Slišala da je govoriti, da se bo jutri Hendel vrnil iz Dunaja in da jo jim bo zagodel, vse da bo pognal iz hiše. Tudi je bil po-, poldne njegov sin tu, grozno divje da je izgledal in je izpraše-val po njej, po Štefki, zakaj da je danes v Lincu in kje je bila o Veliki noči. Ves da je iz sebe, kdo ve, kaj vse mu še pride na um, dobro je, da je zopet doma. Odslej pa da mora zelo paziti, nikamor ne sme sama iti, nikdar. Nihče ne more vedeti, kaj vse lahko pade v glavo takemu človeku.
Štefana je z materjo stopila v vežo, vzela si je z glave zele-
ni klobuček, poravnala si lase in je vprašala: "So li še gostje tu? Takoj poj dem pomagat, mamica, ti moraš kmalu iti k počitku, tako trudna se zdiš. Sicer pa bodi mirna, mamica, vsikdar smo v božjih rokah. Ako nam vzame hišo, nam bo Bog dal drugo. — Stotnik bo pa pač moral tudi to požreti, je pač hudo, če si je kdo nekaj vtepel v glavo, potem pa pride vse drugače. Kaj je vprašal?" je pazljivo dalje popraševala. "Kje sem bila o Veliki noči?"— Pa vendar Henrik ničesar ne ve o skrivnosti, je govorila sama sebi? Beži, beži, je pomirjevala sama sebe, odkod naj bi bil zvedel? "No, da," je smehljajoč se rekla materi, "o Veliki noči sem v samostanu imela posla, to pa že dolgo grize luteranskega gospoda stotnika. Pa!č ne more drugače. — Toda mamica," je rekla že na pragu gostilniške sobe, "ne morem ti, povedati, kako dobro mi je bilo v Lincu, kako me je gospod Albert potolažil in osrčil." "'No, da te je le potolažil," je otožno rekla mati, "potem je tako dobro."
"Štefka je vprašala: "So li otroci že šli spat?" "Da, so že zgoraj," je odvrnila mati. "Lukca. smo okoli- štirih popoldne nesli pokopat." Solze ji zalijejo oči: "Mamica!" je ljubeznivo rekla Štefka. "Lukcu je sedaj dobro. Gori v nebesih moli za nas in čaka na nas."
"Je že lepo," je jokaje se reda mati, "samo da ne pride sodnik nad nas, govorica gre, da se nekaj plete, Madlzeder,
J^aznanilo in JZahnJala I
žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, Vr}' jateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical k sebi in izgubil« smo za vedno našo preljubljeno in nikdar pozabljeno mater
Mary Cesnovar
ROJENA MARN
ki so prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v božjo voljo vdam zatisnili svoje mile oči in za vedno v Bogu zaspali dne 22. maja 1943. Doma so bili iz vasi Bistrica pri št. Rupertu na Dolenjskem. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Sv. Vida so bili položeni K večnem počitku dne 25. maja 1943 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo globoko	na. Mr. in Mrs. Kocjancic, Mrs. Jos*
hvaležni prisrčno lepo zahvaliti Rev.	phine Kraine, Mrs. Joseph Krainf;
Max Sodji za podeljene svete zakra-	Mr. in Mrs. John Cvelbar, Video«'
inente kakor tudi prisrčna hvala	družina, Mr. Frank Košar, Mr. ij>
Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju	Mrs. Charles Zupančič, Mr. Fran*
za opravljene molitve ob krsti pred	Kovacic, Mr. in Mrs. Joseph Kopo^'
pogrebom za spremstvo iz hiše žalosti	Mr. in Mrs. Joseph Lapp, Mr. in Mrs-
v cerkev in na pokopališče ter za	J. Sribar, Mrs. Bertha Ludwig,
opravljeno pogrebno sveto mašo in	Alice Erbeznik, Mrs. Paucek in dru'
cerkvene pogrebne obrede.	žina, Mr. in Mrs. Frank Perme br-
Prisrčno se želimo zahvaliti	Mrs. Lenarčič in družina, Mr. in M*"
vsem, ki so jih obiskovali v bolezni	F. Cercek, Mr. in Mrs. Steven Bach«'
ter vsem, ki so nam bili v tolažbo in	Mrs. P. Verderber, Mrs. Joseph"1*
pcmoč in nam kaj dobrega storili v	Erbeznik, Mrs. P. Strass, Mrs. Fra»'
teh najbolj težkih in žalostnih dne-	ces Orazem, Mr. in Mrs. L. Zupane*,
vih, kakor tudi vsem, ki so jih prišli	Mrs. Rapasky, Marge in Steve
pokropit, vsem ki so culi z nami in	slar, Mrs. Alich, Mr. in Mrs. John J>J*
molili ob krsti ter se udeležili svete	duric, Mrs. Fuduric, Mr. in Mrs.
maše in pogreba.	Struna, Mrs. Kolenc, Mr. in Mrs. *
Našo prisrčno zahvalo naj sprej-	Anzlovar, Jersan družina, Mrs. Ros* I
mejo vsi, ki so v zadnji pozdrav okra-	Krall, Mr. in Mrs. Anton Malensef>
sili krsto naše blagopokojne matere s	Mr. Val Markuzic in družina Mr. v
krasnimi venci in sicer: Bratu Mr.	Mrs. John Simoncic, Mrs. Menan-
Joseph Mai n, Mrs. Mai n in družina,	Mrs. Joseph Traina, Mr. in Mrs. Jon"
Mr in Mrs. Max Mam, Mr. Frank	Lokar, Joseph in Fred Merhar, Mrs-
Garvas Aviation Cadet Joseph Shu-	Leban, Mrs. J. Moore, Mr. in Mrs. J-
ber družina Mr. in Mrs. Joseph Ko-	Misic, Mrs. Ivancic, Mr. in Mrs. Jo«1 1
pcrc Mr in Mrs. Urbas družina, Mr.	Pangonis, Mr. in Mrs. Mike Casser
in Mrs. Mike in Cecilia Zander, Mr.	man, Zibert družina, Mr. in Mrs. Jo"
in Mrs. Joe Pirnat, Mr. in Mrs. Louis	Malovasic, Mrs. Pauline StampJ^
Cimperman družina, Mr. in Mrs. An-	Mrs. Rose Cimperman, Mr. in JMJ*
ton Janša družina, Mr. in Mrs. Frank	John Steklasa in družina, Perse dru
Pureber Mr. in Mrs. Andrew C. Me-	žma, Mrs. Jennie Yamnik, Mr.
rila Mr. in Mrs. Anthony Mostar Jr.,	Mrs. Babnick, Mr. in Mrs. Anthony
Mr in Mrs. J. Prahin in družina, Za-	Osredkar, Sv. Marije Magdalene
man družina, Gus, Lucille, Eddie	162 K. S. K. J., Mr. Anžlovar. Locker in družina, Albert in Vera Enako naj tudi sprejmej0 našo
Locker, društvo Sv. Cecilje st. 37 h.	prjSrčno zahvalo vsi, ki so dali svoje
D. Z., društvo Srca Marije staro po-	avtomobiIe brezplačno na razpolag«
družnice št. 25 S. ž. Z., Employees of	pri pogrehu
Locke Machine Co.	Nadalje se želimo posebno leP"
Enako tudi prisrčna hvala pnja-	članicam društva Sv. Marije
teljem m sosedom za skupni krasen	Magdalene št. 162 K. S. K. J., društva venec sicer: Mr. m Mrs Hace^ Mrn «	37 S.I).Z., društva fl£
Mrs, Fr. Hace, Mr. m Mrs Biscotti,	ca j staro in podr^nicc št. 25
Mr- m Mrs. Paucek, Joe m Fred Mer-	§	so ^
har, Mr. m Mrs. Sorsek, Mrs Louu*	^ ob ^	jih tako lePo
Lenarčič, Mr. m Mrs. Jezek^ Mrs.	ile do ^ posebna prisrčna
Rose U rbancic, ivirs. ivuzniK, inrs	hya]a čla„ican, M
so nosile krsto
glich, Mrs. Jereb in srn, Mr. in Mrs jih	. ,^ R večnem
Oster, Mrs. Mary Repasky, Mr. in A. H
Mrs. Grebene, Mr. in Mrs. Virant, Mr.	^citm.
in Mrs. Ponikvar, Mr. in Mrs. Rutar,	Naso pnsrcno zahvalo naj sprej
Mrs. Rose Krall. Obenem tudi prisr-	me pogrebni zavod Zakrajsek Fun«
čna hvala nabiralkam Mrs. Paucek	ral Home za vso prijazno postrezlj^
in Mrs. Lenarčič za njih trud. Naša	naklonjenost in za lepo urejen po
najiskrenejša zahvala naj tudi velja	greb.	v
vsem, ki so darovali za svete maše, ki če smo slučajno kakšno ime p"
se bodo brale za mirni pokoj blage	motoma izpustili prosimo oproscenj«j>
duše namreč: Mrs. D. Marn in druži-	ker se želimo vsem prisrčno zahval«1-
Preljubi jena in nikdar pozabljena draga mati, žalostna so naša srca, k^r Vas ni več med nami in izgubili smo ljubljeno in skrbno mater. V ljube1en in hvaležnosti Vas bomo ohranili vedno v sladkem spominu in za vsa Va^ dela in skrbi prosimo ljubega Boga, da naj Vam on sedaj obilno poplača i« Vam podeli večni mir in nebeška luč naj Vam sveti.
žalujoči ostali
MARY poročena Shuber, JEAN poročena Locker, hčere;
LOUIS in NORMAN zeta;
MARLENE in NORE EN JEAN vnukinji, LOUIS vnuk-Zapušča tukaj žalujočega brata Josepha Marn, v stari domovini pa bra ta Johna in sestro Johano. v
Cleveland, O., 23. junija, 1943.